(Posamezna Številka 6 vinarjev.) tf frstu, v ponedeljek 25. r^arca 1918 Islnik XLIEI. /hafa vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo1 Llica sv. riaučiška Asiškega št. "20, I. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo credništvu. — Nefrankirana pisma se r.e sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Uodina. — Lastnik konsoreij lista .Edinosti*. — Tisk tiskarne ,Edinostivpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. Frančiška Afiškega Št. 20. — Telefon uredništva * in uprav« ^t. 11-57. — Naročnina znaša: Za celo leto K 31*20, pol leta K 1560, tri mesece K 7 80, za nedaljsko Izdajo za .celo leto K 6 20, nol Teta K 3*60. Posamezne številke po 8 vin., zastarele 10 vin OgJss! se račun 3 j a na milimetra v ^šrokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev In obrtnikov m po iU vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov *>uri ro 30 vin; oglasi v te::stu Usta do .pet vrst K 2L».—; vsaka nadaljna vrsta K 2.—. Mati o.vT"asi po o vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema i" reratnl oddelek mlin mmm porools, AVSTRIJSKO. D L NAJ, 24. (Kor.) Uradno se razglaša: Uspeh na zapadu narašča. — Na vzhodu in na Beneškem nič novega. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 24. (Kor.) Velik! glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Bitka pri Monchy— Carnbrai — La Fere je dobljena. Angleška tretja In peta armada in deli dovedenih francoskih in ameriških rezerv so biii poraženi in vrženi na Ba-paume—Bonchavesnes, za fronto med Peronnom In Hamom kakor tudi na Chaulay in sicer z najtežjimi izgubami. Armada generala Belov/a (Otona) le zavzela z naskokom višine pri Monchy in zanesla južno odtod napad preko Vanconrta in Henina proti zapadu. Severovzhodno Bapauma se bojuje za rretjo sovražno postojanko. ".Sočni angleški protinapadi so bili odbiti. Armada generala pl. Marvvitza je ostala poraženemu sovražniku za petami In je prodrla v krepkem zasledovanja še v noči od 22. na 23. t. m. do froije sovražne postojanke v črti Equancourt— Hurlu — Temp!oux — La Fosse — Bernos. Včeraj zjutraj je zopet napadla sovražnika In ga porazila kljub obupui prctiobrnmbi in neprestanim sovražnim protinapadom. Doseženo jo bilo združenje z levim napadalnim krilom armade generala 3eIowa. Med Manancourtom in Peronnom so čete generalov Katiiena in pl. Gontarda izsilile prehod čez odsc.'i Tortilla In se bojujejo sedaj na bojišču som-inske bitke za Bouchavesnes. Peronne je v r.aših rokah. Druge divizije so prodrle južno odtod do Som me. 2e zvečer 22. marca je krepko pritiskajoča armada generala Hutierja zavzela trsilo sovražno f osiojsuko. Jo prebila In prisilila sovražnika k umiku. V neumorti.,^ upi eSovaiiju so aresadni zbori generalov Lueivvitza in pl. Oetinžerja dosegli Som-mo. Naše zmagovite čete so se po srditem boju polastile Hama. Angleške čete, ki so izvršile obupne proimapade. so izkrvavele. Armadni zbori generalov Weberna in pl. Coute in čete generala Gayla so po srditem boju prekoračili prekop Crozat in vrgli z največjo naglico k protinapadom dovedene angleške, francoske in ameriške polke preko Chauny in v jugozapadni smeri. Čete t seh nemških plemen so pripomogle k izvojevan ju tega velikanskega uspeha. Napadalni duh pohote je bil vzvišen nad vse. Pehota je do *azala, ka] zmore nemška hrabrost. Lahko, težko rn najtežje topništvo In mlnovkc so v neumornem Jrvcfli« preko lijastih polj. bistveno pripomogli k temu, da se je nadaljeval napad naših naprej drvečih čet. Metalci plamen so izvršili svoje. Pionirji so se pokazal: v boju In pri svojem delu na stari višini. Letalci In baloni so prinašali vodstvu dragocena poročila. Naše zmagovite lovske in bojne letalske skupine so se v srditih bojih v zraku izkazale močnejše in napadale umikajoče se «?o-\ razne kolone. Avtomobilske čete, kolone in treni so delali neumorno. Prometne točke v zaledja nasprotnika so bile noč In dan cilj naših letalskih brodovij. Pien je iiarastel na 30.000 ujetnikov iu <>00 topov. Na mnogih točkah ostale fronte so se nadaljevali topovski in poizvedovalni boji. Na drugih bojiščih nič novega. Prvi generalni kvari«mojster pl. Ludendorir. Cesar Viljem cesarici o zmagi. BEROLIN, 23. (Kor.) Cesarica je prejela sledečo brzojavko: Veseli rnc, da ti zamorem naznaniti, da : z božjo milostjo bitka pri Monchy-—Carnbrai— Si. Qucntin—La Fere dobljena. Bog nam je poma-a! sijajno; raj nam pomaga tudi nadalje. Viljem. BOLGARSKO. SOFIJA. 23. man. Francoski_spisal Danijel Lesiieur. Mislim, da spi sedaj, — je dejal milo m po-JcdJ v sosednjo sobo. — Ce mi obljubite, da ga ' nagovorite, vas vzamem za trenutek s seboj k r je mu. je za niim. Kar je zagledala najprej, je bila bela peča usmi-1 : ke. Ko je le-ta zagledala tujo damo. je vsta-a odšla neslišno, kajti usmiljenka ni človek... e samo pojem ... svet pojem, večna usmiljenost. ■\i bedi ob bolniški postelji večno trpečega človeštva. Nadja jo je pogledala, ko je 51a mimo nje. •NajrajSi bi jo bila objela in se ji zahvalila, toda "'o veliko, veliko rajši bi bila sama zavzela njeno mesto. Tu torej leži on. Cigar ime je v svoji duSI neprestano ponavljala s toliko strastjo, s takimi sa- *sooči?anji in tako mučno bojaznijo: ZAPLEMBA NIZOZEMSKIH LADIJ. AMSTERDAM, 23. (Kor.) Glasom Reuterjevega urada je poslal angleški poslanik v Haagu nizozemskemu zunanjemu ministru pismo, v katerem izjavlja, da so aliirane države mnenja, da nizozemske ladje, nahajajoče se sedaj v njihovih pristaniščih, ne odgovarjajo popolnoma ladijski prostor-pim, na katero so zamogli upati po pogojih nameravanega splšnega dogovora. Na drugi strani pa ladje, ki se nahajajo na Nizozemskem in na potu na Nizozemsko, presegajo ladijsko prostornino, U je potrebna za uvoz na Nizozemsko in v nizozemske kolonije. Ako pa bi se zveznim vladam dokazalo, da to ne odgovarja dejstvu, potem bi iste pokrile eventualni primanjkljaj, kakor hitro bi jim nizozemska vlada naznanila končno število na Nizozemskem ali na potu na Nizozemsko se nahaja-jočih ladij. — Hubert!... Hubert!... Toda ali je res? Kaj, to naj bi bil on?... ali Je mogoče? To mramornato bledo čelo, ta vpadla, bleda lica, te ozke, pod rjavimi brki skremžene ustnice... to naj bi bil on!... Grofica je zastokala tako bolestno: »O, moj Bog:! Moj Bog!«« da jo je kirurg krepko stisnil za roko in jo potegnil od postelje, ker se je bal preglasnega izbruha bolesti. — Ne, — je prešepetala. — Glejte, saj sem popolnoma mirna!... O, moj ubogi prijatelj! Moj ubogi prijatelj! Nepomično je obstala in strmela v omrtvele Hubertove poteze in sklenjene, mrzlično se tresoče roke. Berger-Ricard jo je skušal pomiriti. Govoril je v kratkih, pretrganih stavkih: — Ne obupajte!... Najhujše je prestal... toda mankalo je le za las! Kroglja je napravila naravnost neverjeten ovinek... zadeti bi bila morala srce ali pa pljuča... Pa se Je izognila... ob rebru ... z vrezom v hrbet sem jo odstranil... Sedaj moramo zlečiti še nekatere raztrgane mišice... Nemška politika zadnjih Utsciletij je. veriga — neuspehov, porazov, poniževanj in neuresničenih nad. Krivde na tem pa ni 5ireti valiti na vlsde. Ce niso hotele ali niso mogle obvarovati Ne;1 cev pred temi porazi, potem bi se bila morala nemška politika obrniti proti njim. To pa se ni zvočilo. Njih zastopstvo je bilo vetlisc kot jagnje krotko napram vladam. Temeijri v^rok vsem neuspehom je bi! v nemški politiki sam?. Sodili so: Avstrija je potrebna za evropsko neir>2tvo. Nje obstanek in nje zvezno razmerje do Kemčije sta zagotovljena le tedaj, ako ima Avrtrija nemško vod tvo, torej: nemški državni jezili v uradu in upravi, neoporečno nemško gospodstvo, ali vsaj vodstvo v notranji in vnanji politiki. Ker pa država po svoji večini ni neroška, potem more taka nemška s::iir izhajati le od krone in armadnih krogov. Za;:; da treba storiti vse, da se ti pridobe, ter opuščati vse, kar bi moglo povzročiti, da bi se obrnili ; roti Nemcem. Zato da treba brezpogojne zvestobe do vlade, da bi eventuvabio uroaa s pomočjo absolutizma brzdala nemStvu sovražna streinl;ea»a. Ta argumentacija bi bila -vti?u .no, če bi bilo a'^ Ic res hotele tirati nemško pnih ko. V resnici pa so se via facti odrekle državnega- jezika. Ni-t.'.ujŠe pa je, da iudl niso aioglc tirati nemške P---1' A«, ako niso hotele viađaii s § it. iu proti izrecni veČini! Te .4j. sredstva pa sc nl:-o posluževale \Tvni-Cw;n, ampak državi sa ljubo. Sedaj bi bili m- rali Nemci nastopiti proti \!adam. Ali tega niso Miieli, ker sicer bi jim — tako so misli?! — ne storil ničesar več na ljubo. In tako so opotekali od per^za do poraza in so čakali boljših časov. Njihove :;ade so se povspele na višek, ko se je po bitki Gorl:cah zdelo da slovanska zvezda ugaša. Ali nade iani dogodek le ni prišel in ko so v maju mir.olega leta menili, da je »nemški oktrol« v najbližji bližini, se ie izkazal ta — kakor že tolikokrat - liot lata morgana in slednjič so vsa zagotovila o i.va-Iežiiosti in udanosti izzvenela v — amnestiji I Seveda trdijo, da Nemci v Avstriji niso t: tirati "drugačne politike, ker bi se potem vlade ^e le prav opirale na Slovane in Nemcev ne le ne bi podpirale, ampak bi jih še oškodovale, in ker bi končno to učinkovalo tudi na vnanje razi icre: ogroženo bi bilo tudi razmerje do Nemlijc! Temu nasproti uaglaša dr. Lodginann, da je odkrit slovanski kurs v Avstriji tsteiako nemoten kakor je izrezno nemški. Nemci so dovolj močni, da se ubranijo očitnega sovraživa od strani države. Poleg tega treba pripomniti, da se vnanja politika določa tudi od strani Ogrov in v delegacijah, da-si treba pripoznati, da nedemokratična sestava te korporacije ne nadi r«Hcakega janr »va za vstrajanje pri nemški zvez?. Slednjič pa je bilo težišče a\Tstro-ogrske zveze — v Rusiji! Tamošnja vseslovanska misel ie bila naperjena proti Avstriji in nc proti Nemčiji, \ ujti poljsko vprašanje ni moglo — ob enaki smeri v Nemčiji in Rusiji — dati nikakega zadostnega razloga za sovražtvo med obema državama. Za Avstrijo je bila, kakor so stale stvari — meni dr. Lodgmann — zveza z Nemčijo vprašanje o biti ali ne biti, za Nemčijo pa ne. In v tem je bila velika pogreška v računih nem§kiii Avstrijcev, da so se lovili za domnevo Bea»3te Avstrije s slovansko večino, in da so pozabljali pri tem, da avstro-ogrske vlade niti niso no^e zasledovati kake nemStvu sovražne politike, cko niso hotele najhuje ogrožati države. Končno je ta svetovna vojna vse preobrnila od vrha do ta! te Nemci stoje v zadnjič pred vprašanjem avstrijskega problema! Ozdravljenje razmer je možno seveda le z njihovo pomočjo. Jasno pa je tudi, da do tega ozdravljenja ne more priti ob vstrajanju pri sedanjem stanju. Vprašanje je torej, kako stališče naj zavzamejo Nemci napram državi in nenemškim narodom?! Seveda se dozdeva, da je vse prizadevanje breznadno. Slovani in Italijani kažejo odkrito svoje sovražtvo proii državi, Hadejajoč se od izida vojne osvoboditve in ustanovitve samostojnih držav. Ce pa usoda pokaže, da Avstro-Ogrska še ni izpolnila svoje zgodovinske naloge, potem stoje vsi narodi zopet pred vprašanjem države. Ce se bodo dajali voditi od misli, kaj jim bo koristno, potem bo rešitev možna. Ce pa ne bedo uravnavali svoje politike po koristih, marveč ie po — škodi za druge, potem se gospodarski pogube na svojem narodnem nad-radikslizmu. Ta vojna daja uajboljo priliko in pobudo, da se narodno vprašanje Avstro-Ogrske prouči brez predsodkov. Nje končni uspeh gre za fzprenie.iibo narodne misli v pozitivnem smislu. Ako so :iarodš Evrope videli doslej v tujih nsrodih !e nasprotnike in sovražnike, pa bodo v bodoče gledal? v njih le druge narode. S temi pa je mažen sporazum. Tri je tudi potreben, ako naj Evropa nastopi pot ujedinjenja, zahtevanega od sedanjega časa. Avstrija pa je P.vropa v malem. A!;o more podati dokaz, da korcr.'nl v zavestni volji svojih narodov, petem se jej odpiralo možnosti za priključenje na Vsho-l. Pri tem se ne odreJc svojih zvez do Zapada iu postane spajajoči most Evror-. Nemci pa morajo prednjačiti! Po zgodovini in svoji pomembnosLi so pozvani za vodstvo v družbi narodov. Tega vodstva pa jim ne moreta zajamčiti nobena vlada in noben paragraf. Sami si je morajo priboriti s tem, da upirajoče se pridobe za državo in da zasledujejo resnično avstrijsko politiko. S tem prisilijo drugje, da bodo spoštovali njihove posesti, ali odreči se morajo vsestranski narodnega usvajanja in gospodstva!! Lovrenc, s. r.* — Da ni slučaj osamljen, naj mi bo dovoljeno navesti še sledeče: Peter Žafran iz Ricmanj h. št. 77, je v novembru 1917 od Jal nn oo;-o v Borštu zavoj na Ivanko Žafran, Spitc!-:5erggasse št. 20, Dunaj, ki ni dubila pošiljat , e. Zavitek se je našel pred hišo, kjer je po?;ni t:r .J v Borštu. — Josip Glavina, je v. -Ial iz one zavitek (vrečico) semena, ki je ni dobila n;. !cna, no šla pa se je vrečica na istem mestu vj Borštu. — Pri Antonu 2erja!u v Borštu št. 70 ^ nahaja več takih zavitkov. Kje tiJi tukaj krivda, je sedaj še uganka. Vsekakor pa mora stvar na dan, ker to ne gre, da bi bili pošiljatelji in poši-Ijnlkc na ta način oškodovani.« Vkljub temu ni preiskave. Neza::,>anje ljudstva je toliko večje, ker bi slučaje prikovala c. kr orcžiiiška postaja v Dolini, k.cr je us!;i*:ben soprog poštarice, Alojz Mučič. Lc ta je bil med vojno reaktiviran kot orožnik, ob enem pa je podjetnik vojne poŠte med Borštom in Dolino. Baje / dovoljenjem c. kr. glavarova Koper je rekviriral v Borštu in Ricmaujih za 1500 kg sena. Rjzven te?a je 'e raznim strankam na lastno pest nil in spravi! na svej dom za svojega kmja v e J; sena. Tako je n. pr. dne 24. januarja 1918. Ciic zaplenil en voz sena. ki je bil na Auerjevem •vr- Samo po sebi to ne pomenja veliko.,, toda mli komplikacij ne sme biti. !n zopet Ie zamrmrala Nadja: — MoJ ubogi prijatelj! Tisti hip pa Je ranjenec Široko odprl oči, da je bilo grozno pogledati. Iz njegovega mrtvaško bledega obraza ste zažareli očesi v blaznem ognju, ki je še bolj zbegal Nadjo. Kaka-razlika med temi zmešaniini očmi in onim globokim živočutnim pogledom, katerem* je tako rado voljno žrtvovala svojo dušo! Sedal so Mle te oči uprte vanjo, in izprcletel Jo Je mraz, ko Je videla^ da je ni spoznal. Pozabila le zdravnika, solze so io ob lile in vzkliknila le Ihte: — Hubert. Huberti — Žejen temi — Je dejal bolnik. — Puščava je brez konca!. .. Umrem ca žejo!....- Berger-Ricard Je vzel Is torbe. Id Je ležala na mizi oranžo. Prevešal Jo Je in stisnil ter kanil nekaj kapi/c poZhrIMočega soka Huberta na suhe ustnice Tedaj pa 90 zardela bolniku Hca ia nadaljeval Je: posl. dr. Rybara, Spicčlća in tov. na c. kr. ministra notranjih stvari in c. kr. trgovskega ministra radi nerednosti na e. kr. pošti v Borutu in pri c. kr. orožništvn »stotam. Iz Boijunca nam neprestr.no dohajajo pritožbe glede razmer na po?ti v fioršlti. Vložene so tudi pritožbe, a vse brez uspeha. Pritožil se Je n. pr. Lovrenc Ota iz Boijunca h. št. 214, in navajamo pritožbo iz ljubljanskega »Napreja«: »Visoko c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu, Vdano podpisani Lovrc.no Oia iz. Boijunca h. >'t. 214, vojak c. in kr. vojne bolnišnice št. 1114, sedaj na dopustu, sem une 27. ali 28. oktobra 1917 poslal iz \Veiza na -tajerskem ko:' .sadja svojem'; sinu Stanislavu Oia v Bolj uncu h. št. 214. pošta Boršt v Istri. Ker mi je moja sestra sporočila, da moj sin poslanega koša ni dobil, sem pisal jaz I/ Bukovine, vejiu- n-vlia 131. no orožnišlco postajo v Doiir.o in prosil. J a zadevo preiščejo. tem sem dne 19. januarja 191? "rri-'cl na dppust in do-znal, da ie mo v>iii dobil pošiljatcv d;ie IS. jr, a-aija 19iS. Ko sč;ii iJiišcl domov. se;n kon.štotiral sledeče: Jaz sem poslal svojemu sinu jabolka hruške, pod pokrovom koša je bil močan papir, dočim ni bilo nuhenega časopisa. Moj sin pa je dobil januarja isti koš, v njeni so bila sama jabolka v manjši množini in manjši vrednosti, jabolka tudi niso bila taka kot rr.oia, in je bil v košu časopis Domoljub št. .M od decembra 1917, torej tiskan dva meseca kasneje, kakor je bila oddana pošiljatev na pošto. Intercsiral sem se za zadevo in dozual, da je praz-si koš, v katerem sera jaz poslal sadje mojemu sinu, našel neki Jakob Družina iz 3cršia ped zidom dvorišča hiše. kjer se nahaja poštni urad in ga spravi! doma. Ko ic vsled moje dopisnice doznal orožniški stro2mojster Mučič za nerednost, je šel k zgoraj imenovanemu družini, kjer je dobii doma samo ženske, katere ie pregovoril, da so niti koš izročile. Rekel jim je tudi, da naj o zadevi molče, bo že on vse uredil in vse pošteno poplačal. Morda on sam ali c. kr. poštarica v Borštu sta kupila jabolka in napolnila koš ter odposlala mojemu sinu. Slišal sem tudi, da se je dogodilo na poštnem uradu v Borštu več slučajev, ko so zmanjkale poslatve in so se našli ovitki pošiijatev pod že navedenim zidom. O tem kaj lahko izpove Anton Zcrjal iz Bor-šta h. st. 70. — Prosim in predlagam, naj visoko c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu, pod katerega področjem je bil oddan koš na pošto v VVcizu (št. 174) vse potrebno ukrene, da se zadeva sodnijsko preišče, da se ne poveri preiskave c. kr. orožniški postaji v Dolini, ker ium je v službi Alojzij Mučič in ker navedeni Mučič goji proii meni osebno sovraštvo že od leta 1908. Mene ie navedeni Mučio vedno zasledoval in za vsako malenkost preganjal, uverjen sem pa, da v današnjem slučaju ne bo ukrenil nobene ovadbe, ker je bodisi direktno bodisi indirektno prizadeta njejova soproga. — Prosim tudi, da se me obvesti pismenim potom o tem, kar bo preiskava dognala. Iz kakšnega razloga je c. kr. orooništvo postajevod-stvo v Dolini na mojo pritožbo poverilo ravno gosp. Mučiču preiskavo, ker je on tako rekoč prizadet pri celi zadevi in ne more nepristransko preiskati? Boljunec, dne 22. januarja 1913. — Ota -- Kako ostudni so ti Črnci!.... Človeške zveri!.. .In )az sem njihov ujetnik!.... Hipoma je prenehal. Potem pa se ie zakrohotal in nadaljeval: — HaLta! Tu so noži.....žareča /erjavnica---- razbefjene osti____ saj sem vede?, d t tne bodo mučili---- Potem pa takoj zopet hrope: — O, boli____boli... Posreči imam prstan____ smrtonosni strup. In pozabili so mi /vezati roke .... Nadja je začula te zadnje besede prav tedaj, ko jo je že skoraj nezavestno odvajal Berger-Ricard iz sobe. — Cujre, gospod doktor!. ali slišite, kaj pravi? — Biedc se mu----Pctovanjski spomini. — Ali prstan----ali ga ima na roki? — Kaki en prstan? — Prstan s strupom! — Ali, draga moja, ali Še niste spoznata, da se mu blede? — O, gosped doktor, saj ne veste---- ima v dv/rišču; on tedaj ni bil niti v sln"'bi, aiaj .ik na dopustu. Ttidi ubogim Ženskam odjcmlje posamezne b:::are krme. Nikakor r.e gre. da orožnik Mu-čič zaplcnjuje za-se krmo, izrablja službeno moč. sla beno oblast sebi v korist; torej ima r.jesova služba sebične namene. Konj Mučičev ima krme v i^obiiju, domače kravice pa lakote crkajo. Poroča se nam dalje sledeče: Mučičeva soprogi ie c. kr. poštarica, posestnica nezadolženeg i kmetijskega lepega posestva, nien mož je aktiven (reaktiviran) orožnik, a ona dobiva preživltno podporo. Orožniki v Dolini so leta 1916. in 1917. zapknie vali raznim strankam vino. Ako je bilo vino prvovrstno, so ga enostavno pridržali za se, če jim ni ugajalo, pa ga izročili županstvu, oziroma aprovi-zacijski komisiji. Zaplenili so celo pri gostilničarjih vino, ko je bilo že zadaeeno in postavljena v obrt-nli prostorih v razprodajo in sicer: pri Ivanu Zer-jalu v Borštu h. št. 1, in pri Antonu Sctiici v Ricm.aniih h. št 6. Neštetokrat so pritiskali na predsednika aprovizaeijske komisije Č. g. Alojzija Res-a. da jim odstopi večje množine zaplenjenega in aprovizaciji izročenega vina. Na ta način so bili gmotno oškodovani: Ivan 2erjal iz Borita h. St. 1. Senica Anton iz Ricnanj h. št. 6. Ivan Botac v Zabrcžcu h. št. 42, Zobec Anten iz Zabrežca h. št. i 4. Sancin Marija, žena od Ltika Iz Doline h. 5t. i 141, neka Cok iz Lonjerja. dalje tudi razne stranke i i z občin BuJ, Izola i. dr., ki so nesle male mno iiu : vina v Trst svojim sorodnikom ali cclo bolnik' i v mestni boinišnici. Zaplcrijcvali so Ženskam jajca in iižol ter dri;„ ! blago z izgovorom, da je blago za bolne vojake a' ? za '\dečl križ, y resnici so pa rabili za svoj živ«.; ! in celo prodajali. Da zamorejo razne ženske dobiti polne legi ti niadje, si orožniki dopuščajo prinašati razne darove, n. pr. jajca, moko, krompir itd., torej zlo rabijajo svojo uradno oblast. Občini enostavno ukazujejo, da jim mora preskrbovati drva. Zzodili so se tudi slučaji, da so izsilili od predhodnika c. kr. kmetijske radruce, g. Franca Jere rj, da jim je odkazoval koruzo, fižolovo in druso s::.-ne:t;c, namenjeno za razdelitev kmetom za po-' scicv, a so ga orožniki uporabljali za živež. Nato j je stražmojster Močivnik še žalil zgoraj navede-nc£2 predsednika in mu grozil z ovadbo. Zahtevajo za se in za vse člane svojih družin, tla jim mora aprovizacijska komisija nakazovati dvojne odmerke živil, dočim pa ubogo ljudstvo sirada in lakote umira. Nekoč se je izjavila soproga straž mojstra Močivtiika v občinski pisarni v pričo obč. svetovalca g. Frana KošUtnika: »Moj mož je dober, a gorje tistemu, ki se mij pusti zameriti. Glejte, da nam bodete dali dvojno mero živil! Sicer Sancin ie šel k vojakom in gre lahko še kateri dru^i.« Stražmojster Močivnik je odredil dva popoldneva v tednu za izdajanje in podaljševanje legitimacij, dočim druse orožniŠke postaje izdajajo vedno ob uradnih urah legitimacije. Uboco ljudstvo mora čakati in stati po cele popoldneve zunaj na prostem, na mrazu, snesu, vetru in dežju izpostavljeno vsem vremenskim nezgodam. Dogodili so se slučaji, da so posamezno- osebe zbolele, si na-kcoale dolgotrajno bolezen in celo smrt (Josip Zerjal, Boljunec 202). Odrekali so posameznim osebam legitimacije, češ, da niso politično zanesljivi. Znan je slučaj gospe soproga e. nadporočnika dr. Lotriča. Orožniki v Dolini sploh tako postopajo, da je .'jndstvo izročeno njihovi strahovladi. Cas bi bil. da se napravi tem ;rrnlim razmeram enkrat konec. Vpraša:no c. kr. ministra notranjih zadev, ali hoče s točne preiskavo poprijeti za red pri orož-ništvu, c. kr. trgovinski minister pa ia red na c. kr. rt-št i v Borštu D u »i a j. dne -S. marca 1918. resnici tak prstan----Pokazal mi za je nekdo) . ne sname ga nikdar---- In ali vidite---- glejte vendar! Kirurg se je okrenil. Hubert sc Je nemirno pregiba! in je potihoma govoril vsakovrstne zmedene stvari. --- Po Micati moram usm:ljenko N*e sme se pre-cibati, — ie delal Berber Ricard in zopet pristopi! k r;s!c!ji. Nadja pa ic bila hitreja, kot stari nospod ia >e že rail-ri i.ril.; llubcrtovc mrzlične roke ter odarnila odejo, ki so prinesli iz rue I5abyIonc. da so usmili :*njo ranjenca okoli ram. Sedaj ie kirurg mogel videti, da je marki v resnici skušal z mrzlično se tresočo r ^ko sneti prstan, ki ga je imel na prstu. Z mehko, lahno svojo roko mu je Nadja hipoma snela prstan. Potem le povcdla zdravnika k oknu. da bi mu pokazala prstan, dočim ic ranjenec zopet pozabil svoje hipne, mučne sanje in začel blesti o drugih stvareh. — Kaj ne. — ie dejala Nadja, — da bi se bil v mrzličnem napadu lahko ranil z zastrupljeno ostio? Mran fi. .EDINOST" itev. 80 V Trstu, dne 25. marca 1918, Asarev l^sclisks stvari. Razdeljevanje dodatnih krušnih Izkaznic, izkaznic za sladkor in izkaznic za maSčobe. Danes, dne 25. t. m., se prične razdeljevanje dodatnih krušnih izkaznic št. 130—133 in sladkornih izkaznic, veljavnih za mesec april t. 1. Obenem se izdajo oficijefne izkaznice za maščobe Št. 81—84 Izkaznice se bodo dobivale v uradih krušnih komisij v uradnih urah (od 9—12) od ponedeljka. 25 t. m., do petka, 29. t m. Izkazati se je treba z živilsko izkaznico in izkaznico za nakup kruha Prebivalstvu se priporoča, da pri prejemu prešteje iz: kaznice. » * * GOVEDINA ZA NITIM OVITE SLOJE. Jutri. 26 t. m., se prične razdelievanje govejega mesa za manje imovite proti preščipnjcnju št 15 Izkaznico za. meso in maščobe (z rdečo črto) in proti izročitvi izkaznice daj albt......^ Rokova Basile, slup^a v nekem klnbo. • . J. D. Bukovnik Fel cie. hišna 1 . n . j Rdć. Siait r-i . ■ - !■ pri Pont^ibaudu ® ,, ( n.ir ss, si« e/.aj J v ° g 1're^an Prvi gospod ...... , Drugi gospod..... Tretji go pod............g. Von^ina Dejanje se vr*i v Parizu, in sicer 1. in 3. v Pont-giboudo\em stanovanju. 2. pa v ChapIouxevi slaščičarni. Mater Dolorosa«. Tudi današnji dobi-iek ie namenita bodočemu slovenskemu sirotišču v Trstu Začetek točno ob 5 popoldne. Blagajna se odpre ob 4. Mod-a In saloidln. Tržaška kmetijska dru- žba naznanja osebam, ki so naroČile modro galico in sloidin in ki bivajo v Rocolu, Kiadinu in v me-«tu, da lahko naročeno množino dvignejo pri g Ivanu Frelogu, trgovcu v Trstu, piazza Barriera vecchia, uli.a Molino a vento št. 2, od jutri, 25. t. m . naprej pcoti izročitvi svoiečasno prejetega po-ttdib. Istotuko lahko dvignejo sedaj naročniki modre palice in saloidina ki bivajo v Lonierju in na Katinari naročeno množino pri rosp. Karlu Coku v Lonjerju Osebe, ki bivajo v drugih okrajih, bodo pravočasno ouveščene, kje naj dvignejo naročeno blago. Semena. >TrŽaŠka kmetijska družba« naznanja, da so ji pr!~reJa razna nimena, kakor jedilne bu-čice, poljske buče, čebulno seme, čebulice, česen, črni koren. dete!;a lucerna, fižol, grah. broklje, kolerabe, konoplje, koreniček za juho, korenje, kumare, malancare. blede, mesečna redkvica, peter-šilj. hranilna pesa, erbete, peverone, repa majuica. radič, raznovrstne salate, travna mešanica in raznovrstno /.elje. Osebe, ki potrebujejo semena, naj se cg1n«e v uradu Tržaške kmetijske družbe, ulica Vienna št. 10, I. od 8J4 zjutraj do opoldne. Premoženjska oddaja v pokritje državnih dolgo". Kakor znano so v državnem zboru izvolili finančni odsek za anketo o enkratni izredni oddaji premoženja. Ta odsek je razposlal na vse korporacije in stanovske zastopnike vprašalno polo v 51 vprašanji in tudi zastopniki trgovine se izjavijo o tem potom trgovskih zbornic. V nekem trgovskem listu je podal neki trgovec nastopne misli in nasvete, ki bodo važni za trgovino povodom premoženjske oddaje v pokritje državnih dolgov. Trgovce mora takorekoč primerjati to akcijo kot potrebno ozdravljenje kupčijskega velepodietja. ki je z:; lo v plačilne težkoče in pri katerem imajo upniki velik interes na tem, da obstoj podjetja za bodočnost zasigurajo in ker je tudi usoda upnikov odvisna od nadaljnega obstoja tega podjetja. Po tet sliki bi bil upnik državna finančna uprava, dolžno podjetje pa splošno narodno-gospodarsko živ-ljen e v državi, katerega zelo važen član Je trgovina. Da se ta obdrži in ojači, mora državna uprava prav posebno skrbeti. Zdaj v voinem času država nI tega storila, nasprotno skoro popolnoma je Izključila lesitimno trgovino od delovanja. Z zadoščenjem pa mora trgovec konstatirati, da !e imela ta neprava politika žalostne posledice. Tihotapski trgovini so se vsled tega odprla na stežaj vrata In nezadovoljnost le zavladala pri vseh: pri konzumentib kakor pri prizadetih, namreč nezadovoljnost z nadomestnimi napravacii t. J. centralami. V prvi vrsti je potrebno, da poznamo vse premoženjske vrednosti podjetja, ki Je zašlo v plačilne težkoče. Interesirani moramo biti na tem. da država zau-abi vse premoženlske vrednosti in da so odredbe potrebne, ki zabranijo zatajitev vrednosti. Namen oddaje premoženja, ki naj povrne obratni,i sredstvom države nakupno moč v tu-in inozemstvu, se lahko doseže le. če pozna državs a uprava vse premoženjske vrednosti, mi pa kat skupina labko zahtevamo glede načina Izvršitve tem večie in obsežnejše vpoštevanje, čim popolnejše in pravilnejše se bo v državi Izvršil popis premoženjskih vrednosti. Ni na mestn. da bi se na ■sni strani zaiatile premoženjske vrednosti, na dru-Ei strani pa zahtevalo polno vpoštevanje za posamezne interese skupine. O tem si moramo biti na iasnem, da mora država zaznati za vse vrednosti brez ozira na to, če in v kakšnem obsegu so te primerne za premoženjsko oddajo. — Na ta način se pride do razdelilnega klinča, kf odzovarla potrebi in ki tudi izključi gotove vrednosti, katerih obdačenje bi bilo posebno občutuo, kakor n. pr. pohištvo in oprava sploh. , Za trgovino bi prišle v poštev naslednje želje. ♦ Glede časa, v katerem naj bi se oddaja izvršila, bi bi! popis premoženja pri kupčijskih podjetjih 5e med vojno zelo pogrešna odredba. Vse premoženjske vrednosti, vštevši obrtne glavnico v gotovini. so pod danimi razmerami absolutno nesposobne. ne bi se jih moglo oceniti. Ocenitev po raz-1 merju pred vojno, kakor je tudi v vprašalni poli. j bi bila brez dvoma namenu nasprotna podcenitev. j nasprotno bi pa ocenitev po sedanji vrednosti, ne-' glede na to da je nemogoče, dovedla do nepreglednih diferenc Danes je v praksi izključeno, navadno vrednost kake potrebščine tako ugotoviti, da bi se moglo vsaj za približno pravilnost mnenja jamčiti. Pa tudi med in neposredno po vojni se na-hajajočo gotovino trgovca bi bilo ne glede na vprašanje valute presojati na njeno oddajno zmožnost šele takrat ko bi se trgovina takorekoč- zo-pef postavila na noge in bi se zopet nabavilo blago in druga obratna sredstva, ki so potrebna za na-dalievanie podjetja Pri tem se zlasti ne sme pozabiti. da bodo v prehodnem gospodarstvu in morda tudi kasneje krediti, ki so bili pred vojno pri večini kupčijskih podietij glavni činitelj obratne glavnice, popolnoma nič ali le malo prihajali v poštev in da se bo trikrat, petkral več gotovine potrebovalo nego pred vojno za vzpostavitev prejšnjega kupčijskega podjetja Da se torej življenjska zmožnost podjetij ne zatre, je gotovo treba navedeno vpoštevati in ne po šabloni določiti premoženjske vrednosti trgovca Prirastek premoženja pri trgovcu med vojno je treba presojati s stališča, da se je iznebil vsega blaga in drugih prometnih sredstev in da bo torej tem več gotovine rabil v prehodnem gospodarstvti- Da uai se čas popisa premoženjskih vrednosti odloži na konec vojne, govori poleg navedenega tudi okolnost, da le danes vsled tega. ker se ne more mirujoča glavnica izpremeniti v delajoče obratno premoženje, zatajitev premoženjskih vrednosti v gotovini gotovo veliko lažja nego pozneje, ko se glavnice po večini izpremene v vidne obratne vrednosti in se ne bodo mogle odtegniti davčni oblasti. Točka !2. vprašalne pole govori o tem. če naj oddaja zadene posamezne vrste premoženja po njih različni naravi na različen način in omenja v tej zvezi izrecno obratno premoženje Industrijskih m trgovskih podjetij ter glavnično imovino. Na to ie treba odgovoriti, da so taka razločevanja za presoio premoženjskih vrednosti v splošnem kakor za trgovino posebej neobhodno potrebna. Samo na sebi se mora zahtevati, da je za izračun premoženja pr« kupčijskih podjetjih vzeti v podlago bilance. sestavljene po določbah trgovskega zakonika. Le trgovska bilanca more dati resnično sliko za oddaje zmožne premoženjske vrednosti, pri čemer se mora kajpada povdarjati, da se v podlago ne sme vzeti navadna (prodajna) vrednost posameznih premoženjskih sestavin, zlasti že zato ne, da se izogne dvojnemu obđačenju. Da se ta operacija hitro in temeljito Izvrši, Ima premoženjska oddaja naslednje dobre strani. Predvsem bi se namen premoženjske oddaje t J-dvig nakupne vrednosti v tu- In inozemstvu z enim udarccm pokazal — učinek, ki bi se pri oddaji na obroke oslabil — In že iz tega vzroka bi odtehtal Škodo nenadne odtegnitve delnega premoženja. Tudi za državo bi bila ta pot najcenejša, ker bi ji ne bilo treba leta In leta Imeti drag aparat za pobiranje. Tudi bi potem ne bilo obresti in vsi ti prihranki bi že vnaprej prišli v dobro vsem vdele-žencem. Poleg tega bi pr! deljeni oddaji premoženj nastopila premikanja In zakrivanja, ki bi se ne mogla kontrolirati. Gotovo pa Je. da Je trgovcu v prid. da ima čisto mizo in bi deljena oddaja premoženja le obremenila Izposojeno glavnico in bi država 5e različne sigurnosti zahtevala do popolnega odplačila premoženja. Na manjša premoženja od 60.000 K navzdol bi se morali Še posebej ozirati In odstotek čim najnižje določiti, da se po možnosti ščititi manjše eksistence. Za popolnoma nedopustno Je smatrati v točki 20 označeno materlelno ocenitev odjemalcev in vseh drugih Idealnih vrednosti, zlasti če se vposteva. da le večina teh vrednosti ravno vsled vojne zelo izgubila na pomenu. Pod danimi In po vojni nastalimi razmerami ne bo krog odjemalcev dosti ali nič vreden, ker bodo konzumenti z ozirom na to, da povpraševanje daleko presega ponudbe, brez ozira na prejšnje kupčijske zveze zagrabljali za vsako priliko, ki se Jim bo nudila, da pokrijejo svoie potrebščine. Takšna ocenitev bi tudi nasprotovala pojmu trgovske bilance. Po teh Izvajanjih prihaja pisatell do zaključka, da se morajo vse premoženjske vrednosti popolnoma In pravično pritegniti v oddajo premoženja in da se mora poslednja izvršiti vsa naenkrat, ne p a deljeno. Enkratna resnična napoved premoženja bi morala biti obvarovana naknadnih obdačenj, ako bi se Izkazalo, da so prišle po tej napovedi na dan premoženjske vrednosti, katerih se poprej ni dovolj pritegnilo v obdačenje. Le pod tem pogojen bi se dalo odgovoriti tudi na točko 33 vpra-šalne pole glede razširjene dolžnosti za dajanje pojasnil od strani hranilnic, bank, menjalnic, odvetnikov in notarjev. Treba je v kupč-Jskem smislu tudi zahtevati, da se oddaja premoženja porabi za odplačilo najbolj nujnih državnih dolgov, ne pa za pokritje tekočih izdatkov. . HALI OGLAS 1 ■ta mw □□ □□ M raiunaj* p« 6 MMdol llasto* tiskan* tmil m rman-j a aja enkrat Taft. — Najmaajiaj : pri stoj biaa laiit ttatiak. :| □□ »ftbl«fff?it?ll na Aeqnedottu 13 s« kupnj« amUUlalU cunje p-. 80 riL, bombai. tapije od K 5 naprej, preprog« in drage stvari ACOO 179C Išče M pridna, poštena alužk oja za vsa domača dela. Ulica Ghega 9. III TfefffViff in s« sprejmejo pri stavbenem iflllUrjl d. In z dobro plačo in trajnem pogodbenem delom. Ka lov ▼ kavarni ACniiadotto. — Torek od 6—7. Chevo l^58 IF «* A m hično z dobrimi »»pričevali. Dobi dobro UlCIlI hrano in plato. Naslov pove Ina odd. Edinosti. • Rfnflf A *°de kupnjom v vsaki množini. PI ifiam VKlUlUS | o tjy višjih danaftnjih cenah. Znider ić, Opčine dt. -156. "" 1877 vreCe v Mike vrste kupnje Babič Franc, Molino grande 20. ODflfAlrnnl Pm,ru*tti gostilni na IJpe*em DOSUKUvI t gu It. 7 m dobijo vedno topla jedila po zmernih cenah Voditelj Fr. Novak. <19h Češko Budjevlčka Restavracija (Bos^-kova uzorna češka gostima v Trstu) se nahaja v ul. G. GaUtti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski iedllnr Tisti. Priporočljiva tvrd&e. Domska fcrojačnica A. PTEaER, Trst ulica Comrn rc ale 3 Trdelni® vsakovrstne ob ek« • po a^ieškem in francoskem kroju, piesae obleke, obleke za porode, blu/e 7-1 grle-tališče itd. <"ene zmerne. 837 EfltflAKfff Anton Jerkič uo« uje r svojem ateljei n ruiuvrui v Trsta. Via del le Posta ftt. 10. 40 š.cv. ooO. Sliižna oUMm m o&bodnihfl Je oddati takoj na podpisanem županstvu z mesečno plačo 220 K. Njegovo opravilo |e pobirati v občini občinsko davščino na pivo, žganje, ogled me-a in ogled nirlićev v Divači, kar nosi spet postranski zaslužek, ter pomagati pri pi-arniskem poslu v pisarni. Zahteva se neka] izvežbanosti v pisarniškem poslovanju. Invai di in begunci imajo prednost Lastnoročno spisane prošnje je poslati županstvu najkasneje do 30. t. m. ali Se bolje če se prosilec predstavi na županstvu. Služba fe začasna. Županstvo občine Naklo, pošta. DIVAČA, 18. marca 1913. Župan: A. ŠTREKEU. fmo In ten, kcRir Mi Opol Ma F-sco ž vsod : Montanvvachs Werke A. G. j Dunaj, IX. Nussdorferstr^se 20. • Cena K l.bi). 2. »A Ki POVC6TI GROFA LfcVA TOL-STČ.UA«. — Cena fcu v m. 3. »KAZAKI«. bpii»ai L. ri. lolMuj. Poslovenil Josip KnaLuč. — Cena K 1 Lu. 4. »PtfVA LJUB&ZEN«.Spisal 1. Sjerizje-vič 1 ur^jenjev. Poslovenil dr. Liusiav Grei,rorni. — Cena 1 K. 5. »POlJUB«. Povest iz gorskega živ ljenja Ce^ke^a ljudstva, b-^i^aia Jviiru;uia SveLia. PosioveiMLJ". P. — Leiu fen vin. 6. »HfcbtUA O SXOVANShi:A\ Oi>lU> DNtAl JEZIKb PKl KATI/L. JUGOSLOVANIH«. CMalo odgovora na sii>> fa Nagla poslovno pastirsko pisr'j v pouk slov. ljudstvu.) — Cena fe< vin. »1URAL£C«. Roman i/ spominov mladeniča. Ruski spisal t. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JtJKKICA AGICEVA«. Spiral Ksa-vei Sandor - (Jjaiski. Prcvel Orel, Cena K d. 9. »UDOVICA*. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. C. Tomič. Poslovenil Šlefan Klav^. Ceua K 1.6U. 10. »JUG«. HistoriCen roman. Spisal P.o-kop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cer.a K 3. U. »VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Le Che-vaiier de Maison rouge.) Roman is Časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Terdo Perhavec. — Cena K 2.50. JADRANSKA BANKA TKt Via Dissa ffl Rlspirmi m 5 (LisMo posloma) Kapital In rezerva K 13,200.000.- FUljalke: Dunaj Tegethoistra-se 7—9, Dubrovniours krediti. — Borzna n r čl!a.--Inkaso.--Menjalnica — - ^^»mpt niemc Telefoni: 1463, 1793 In 2K66. Brzojavi: JADRANSKA. — Uradne ure« od 9 de t popoldne =