Tudi v S loven iji razpo lagam o z v e liko m nožino ae ro fo toposne tkov , ki pa so vse p rem alo izko riščen i. Pri de ta jlnem geom orfo loškem ka rtira n ju v m erilu 1:25.000 pa so se fo to ge o m o rfo lo ške ka rte izkaza le ko t izredno ko ris ten p ripom oček, saj je š te v iln e re lie fn e o b like ve liko lažje id e n tif ic ira ti iz z raka ko t na te renu , po d rug i s tran i pa p redhodna fo to in te rp re ta c ija obču tn o skra jša te rensko delo, ga usmeri v k lju čn o p rob lem a tiko in p rispeva k h itre jšem u in cenejšem u raz iskovan ju . V na­ s ledn jih le tih se bo uporaba teh m etod m očno razš irila tud i v geom orfo log iji, še z la s ti za rad i n a rašča joč ih zahtev m m ožnosti po kva n tita tivn e m in bo lj v se s tra n ­ skem p roučevan ju našega re lie fa te r procesov, ki ga; o b liku je jo . Karel Natek Zbornik Mednarodne komisije za kraško denudacijo (Actes du symposium international sur I'erosion karstique). A ix-en P rovence-M arse ille -N im es 10— 14. Sept. 1979. N im es 1979 (289. s.). To je zb o rn ik če trtega s im poz ija Kom is ije za k raško denudac ijo p ri m ednarodn i spe leo lošk i zvezi. Delo te ko m is ije je za nas posebno zan im ivo, saj je b ila us tanov­ ljena le ta 1965 v L jub lja n i med 4. m edn. spe leo lošk im kongresom , in njen tre tji s im pozij se je v rš il v L jub lja n i I. 1975 (gl. zb o rn ik K ars t P rocesses and Relevant Landform s, L jub ljana 1976). Kot b ra lc i GV že vedo iz K ran jčevega po roč ila (GV L il, 1980, 218— 219), se je s im poz ija v P rovence ude lež ilo ka r sedem Jugos lovanov, ki so p rispeva li šest p redavan j (2 4 % vseh). S pom lad i 1981 so z zam udo izšli v zbo rn iku , ki ga je u red il znan i fra n c o s k i k rasos lovec J. N icod. Pogle jm o si jih. P. H a b i č in J. K o g o v š e k o b ja v lja ta izsledke m eritev p re toka , tem pe­ ra tu r in ka rb o n a tn e trd o te p ren ika jo če vode v P osto jnsk i in P lan insk i jam i. Podobne m eritve so v P osto jnsk i jam i že b ile op rav ljene (GV 1966), vendar so nove jše d o lg o ­ tra jne jše , pogoste jše , z več jo upo rabo in s tru m e n tov . V P lan insk i jam i so s s led ili u g o ta v lja li tud i h itro s t p ren ikan ja vode in v vodi so lo č ili raz top ljene in suspend i­ rane karbona te . J. K u n a v e r v svojem re fe ra tu govori o m eritvah ko rozijskega zn ižan ja na K an inu s pom očjo tako im enovanega m iikro-erozijskega m etra. S to m etodo je ugo tov il, da odpade na go lo površ je na K aninu p rib ližno ena tre tjin a vse ko roz ije , ki jo lahko iz računam o iz p re toka in trd o te rek in izvirov. To se p r i­ b ližno ujema z m eritvam i ko roz ije s pom očjo s ta n da rd n ih apnen išk ih ta b le t pri nas in v svetu. O tej m ednarodn i p rim e rja ln i raz iskav i v okv iru K om is ije za kraško d e nudac ijo ( = ko roz ijo ) poroča podp isan i v posebnem re fe ra tu , ki je predhodno po ro č ilo . Več o Kunaverjev ih m eritvah na K aninu lahiko b ra lc i GV zvedo v le tn iku 1978. A. K r a n j c ana liz ira 2,5 m debe le jam ske sedim ente, ki so se v zadn jih 150 le tih od lož ili v Rupi. O te j jam i v d o lin i Za loke med Sm rekovcem in G o ltm i govori tud i n jegov č lanek v GV 1979. F. Š u š t e r š i č je v A ix-en -P rovence re fe rira l o po­ skusu, z m atem a tičn im i fo rm u la m i o b ja s n iti a n izo tro p ičn e in izo tro p ičn e de javn ike, ki o b liku je jo p rečn i jam ski p ro fil. V sk ladu s tra d ic ijo , da kom is ijsk i p redsedn ik ob ­ raz lož i s tan je v sedanjem raz iskova n ju k raške den ud a c ije (korozije ) po svetu, je podp isan i a n a liz ira l nove jšo lite ra tu ro in m enil, da je pog la v itn i vzrok za razlike, ki jih da je jo la b o ra to r ijs ke in te renske m etode, v razm erom a s ta ri re te n c ijsk i vodi, ki se zad ržu je v krasu. Podobna tem atika je tud i vseb ina n jegove razprave v zad ­ n jem GV (1980). Ju g o s la v in sk i k ras zadeva še en re fe ra t s tega s im pozija : C. G a s h e l i n - - R i b a u I je a n a liz ira l k raške ob like na č rno g o rsk i oba li. Po njegovem kažejo, da se oba la ponekod ugreza in d rugod dviga. Med os ta lim i re fe ra ti p rev ladu je jo po ro č ila o m eritvah k raške denudac ije z raz­ ličn im i m etodam i, o C 0 2 v p rs ti, k je r je zastopana tud i p rs t v trop ih , o uč inku m i­ kroo rgan izm ov na ra zk ra ja n je na go li apnen išk i površ in i (b io log i ga im enu je jo bio- ko roz ija ) in o jam sk ih sed im entih . Z bo rn ik ko t ce lo ta nudi dober vpog led v na jno- ve jše s ta n je v p rouče va n ju korozije , ka te rega izsledki tako počas i p reha ja jo v občo g eogra fijo . V svo jem sk lepnem delu p rinaša tud i dober op is krasa v južno francosk ih k rašk ih prede lih , po ka te rih je po teka la eksku rz ija1 po s im poziju ,