Obletnica deklaracije in Tiskovni dom« Dno 30. maja bomo i>ra.znovali obletnico znamenit© deklaraoije Jugoslovanskega kluba, ki zffhteva združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v samoštoino iaržavo pod žezlom habsburške vladarske hiSe, ker le oa ta načrin postane naš narod prost večstoletnega nemSleefta' suženjstva in mu je zaigotovljen svobodeB razvoj in obstoj. Misel o baniostojni-Jug^slaviji je pre- šinila tekom enega leta ves slov«jiski uarod. Od slo- veaskega izobraženca pa do priprostega in pošteae- ga slovenskega kmeta in delavca se govori le o Ju- goslaviji, liudfetvo jo željno pričaJcuje in se je veseii, : kakor bi že zdaj obeutilo blagodejno prostost in s\o- | bodo, ki jo bo uživalo v njej-. | A nasprotniki Jugoslavije vstajajo na vs«h kui:- \ eih in krajih. Nemci, ki so aozilaj gospodo\ ali nad \ slovenskiin ljudstvom, dela,io na \-.so moč proti njej; nikakor nofiejo privoliti, rf a b i b i 1 Slovpnec n a s v o j i z e m 1 j i s v o j g o s p o d. Od vlade zahtevajo, da zatre jugoslovanskt gibanje, da pregan;,a skvensSco duhovščino in drugo razumništvo kci nositelja jugoslovanske misli, da za Slovence omeii prostost zborovanja, kjer bi ljud&tvo z*litevalo svolin pravic, in da strogo nastopa zoper slovonsko časopisie, Tvjer se od dneva do dneva veiino bolj inaožijo bele lise. Slovenei! Od Nemoev ge uam je napoved;.la zopet vojska! Gre za naš narodai obstoj. Cakaio aas š» težki narodni boji. Pa mi se jih ne bojimo. Ce nas kruto preganjanje leta 1914 ni zlomilo, nas tudi prihodnji boji m bodo. Zato glav« po Eo*oi! Obletnie« jugoslovuiske deklaracije moremo p»\sod slovesno praznoATati! 30. maj je za nas zgodovinski d&n prve vrste, ki nain je rodil idejo sam«stojnosti in svob«de, ki je povzddgnil uašo narodiio samozavest. T-ega dneva ne smemo nikdar pozabiti! Praznuje naj se na zbortvanjih, obhaja nai se po (Iništvdh % navduševalnimi predavanji. Jugoa*ov»i»ka misel naj se ravno ob tem znaraenilem daevu še !'Oglobi v ljudsk« dušia naj narod šo boii prešiae . da narodu nobena atisiEa, nobena težava, nobent preganjanj© ne more v*B Iztrgati naroflntgi. preprižan- Ta dan pa hoitmo postbno pokaznli že tiitti STOii p«žrtvovalnost za ii n, r o d n e n a m e n e. Pred vseoa uriporoSaint, da se na dan jugoslovanske deklaracij« St*n'«nci spom!ii.ic aa Tiskaval doin v Marifocr«, ki naj postan« na slovenski meji središče slovenske oniike in izobražen«sti ter nepremagljiva slovensKa trdnjava, ki nni odbija sovražne naskoke na slo^nsko zemljo in preprefti nemSSci most do Adrije. Poi leta je preteklo, odkar se je raznesel po Slovenskem klic in prošnja za zbiranje priirpevkov. za Tiskovni dom. Ljudstvo je povsod spoenat« potreb« takega kulturnega središ&a za Sl«v«nce. Z vbo jfto&ntvovalnostjo je iiošiljalo doneske za svoj novi (lom. 0glasilo se je dozdaj že 28 ustan«vnikov, ki so iarovali po 1000 K, iin 82 dobrottnikov, ki so prispevaii po 200 K, ter na tisoče drugin rodteljubov, ki so žrlvovali aanjše zneske. Tekmovali so nied seboj v nabiranju doneskov: naša vrla duhovlRina, "vdbo Ta»ta za narodno probujo slovenskega ljudslva, naše razumništvo, naše slovensko kmetsko Ljudstvo, a preiiva&m pa riaša vrla nar»dna dekleta, wi so organi/irana v Marijinih družbah in dekliških zvceali. G+le župnije so postale ,,u«tanovnic«", cele Marljine družbe pa .,dobrotnice" Tiskovneija doma. K^ala i» iieizijrisna slava vsem dosedajmm darcvalttia, pa tudi pridnim nabiralcem iu iieustraš»iiim aabiralkam prispevkov 7,a Tistovni dom. B«g jim povrni vse lo sttt«r«l Vendar jja je še mn«g© župuij in okrajev t«r na tisoče in tisode p*sameznikov, ki se dosadaj niso še pridružili graditeljem Tiskovuega doma v Mariboru. Slovenci! P©vodom obletnice jugosiovaiiske d»kiaracije diie 30. maja žrtvujte vsak po sv«ji moCi za Tiskovni dkom. Vsak še tako mali dar je dobro došel. Vrla dekleta, agitirajte kaklor dozdiaj tudi zanai>r,ej za naše prepotrebno kulturno središče! Bog vam bo poplaSal Vaš trud in narod slovenski Vam bo ohranil hvaležen sj)omin! Dr. A. JerovŠek, ravn. Cirilave tiskarne. ZaTiskovnidom se pošiljajo prispevki na naslov: Dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilov« tiakanift v Mariboru. Ustanovuiki plačajo 1000 K, a dobrotniki pa po 200 K. Za vse dlarovalc«, živ« in mrtve, se opravi mesečno ena sv. maša v franf iškanski cerkvi v Mariboru. Prvi dar za Tiskovni dom ob »bletuici naše jugoslovanske deklaracije je poslal iz b«jišča namlnik Vinko Lašič in sicer 10 K s pristavkom: Bog naj krepi vse^ ki delujejo za ojalenl« iaše krasne slovenske domovin«!