lueto lil., štev. 218 tehala ob 4 gjutraf. Stane mesečno IO— Din sa inozemstvo 2G-— m Oglasi po tarifo« Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št 72. V Ljubljani, četrtek dne 14. septembra 1922 Poštnina pavšaitrsna. ttanainia stev. stane 1 Din Upravnlštvo: Ljubljana. Prešernova ul. št 64. Telef. it 36. Podružnice: Maribor. Barvarska iriie* št 1. TeL št 22. Celje. Aleksandr. cesta. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Račun pri poštn. čekoT. zavodu štev. 11.842. Današnja številka *Jutra» obsega osem strpni in stane 1 Din. Ljubljana. 13. septembra. V politiki je treba velikokrat pogledati nazaj, ako se boče videti naprej. Tako tudi v sedanjem političnem boju. Neprijeten nam je spomin na ono dobo naše mlade države, ko se je radi boja med demokrati in radikalci vlekla večmesečna kriza vlade. Država je v času dolgotrajne krize neznansko trpela. Zaostajalo je vse javno življenje. doživljali smo od dne do dne večjo škodo vsepovsod. Politična konste-lacij3 pa ni pripuščala druge kombinacije. nes^o radikalno - demokratsko. Zato je takrat odmevala iz vseh našib glasil ena sama zahteva: Za vsako ceno sporazum med najmočnejšima strankama, med demokrati in radikalci! Šele po težkih bojih, ki so presedali že vsem. j© vendarle prišel sporazum. Navzlic vsem nedostatkom in oviram je storila dem okra tsk o-radikalna koalicija za narod in državo veliko dobrega. četudi .ji \ni uspelo, da bi dala zem iji že popolna zadovoljstvo. " Kongres javnih delavcev v Zagrebu je po svojih tendencah zelo kompliciran. Za sidicauje te prireditve in za udeležbo na njej najdeš nešteto motivov, četudi so i'lavne smernice obrnjene p^oti režimu' id est: proti radikalno-demokratski vladni večini. 0 tem pričajo napovedi noedinih vodilnih sklicateljev. podane še pred shodom, to potrjuje dosedanji' uspeh kongresa, ki obstoja le v poskusu, zanesti razdor v demokratsko stranko. V globini je imel zagrebški zb^r r>brnjeno ost tudi proti radikalni stranki in njenemu predsedniku Nikoli' Pašidu. "V demokratskem parlamentarnem klubu sta zastopani dve taktiki v pogledu sedanje politične situacije. Eni so uverjeni. da treba v državnem interesu ustavo dopolniti vsaj z najpotrebnejšimi zakoni in v to svrho varovati — tudi na škodo stranka — koalicijo med demokrati in radiikalei. Zastopniki druge taktike se protivijo nadaljni kooperaciji z radikali, misleč, da je tako bolje, zlasti za lokalne politične interese. Med zadnjimi so nekateri srbi janski politiki, ki s ,tem otvarjajo zopetni razdor med demokrati in radikali Glavni njihov repr^zentant ie g-Voja Veljkovič, ki je v nedeljo posnemal Stojana Protiča. ko je šel v greb, da tamkaj ruši radikalsko - demokratsko koalicijo. S teti je postal zagrebški kongres opasen manever, ki bi lahko razsul obstoječo vladno kombinacijo. In kaj potem? Začetek krize, začeten dolgotrajne, brezupne krize. Tudi če bi sledil razpust narodne skupščine ter razpis novih volitev, je država za več mesecev izročena neizbežni katastrofi. Cela vrsta jiajvital-nejših zakonskih načrtov leži takore-koč na mizi parlamenta. Za nedogle-den čas bi bilo odgodeno v slučaju krize vprašanje uradniške službene pragmatike, odgodeni bi bili šolski zakoni, agrarni zakon, tiskovni z1,ikon, zakon o invalidih, zakon o zičlanja malih hiš. zakon o izenačenju davkov, zakon o prehrani ter preskrbi pomanjkanja trpečih. Kriza bi nam vrgla 'neusmiljeno ob tla sedaj že tako lepo na; predujočo valuto, kar se da istovetiti z nastopom popolne gospodarske detu-te. Zlasti bi pa nastopile še bolj nedosledne posledice v slučaju, da bi "se hotelo pristooiti k volitvam za novo zakonodajno skupščino. Kdor hoče torej zagrebške kongre? sfste pravilno presojati, mora imeti pred očmi preteklost, a tudi bodočnost Lahkomiselnost, slepa strast, čustveno junaštvo nikakor ne morejo imeti prednosti pred treznostjo in mirnimi živci. Zato pa se trdno nadejamo, da se bo še v tako težavnem položaju dobila prava pot, po kateri mora danes nujno kreniti parlament in vlada, ako hoče državi in narodu dobro. Časi so preresni, da bi se lahkomiselno igrali v najodločilnejših trenotkih s svojo lastno usoda Pred rekonstrukcijo češke vlade Obrtna razstava v Mariboru Praga, 13. sept. (Izv.) Dr. Švehla bo prihodnje dni predložil predsedniku Ma-saryku listo novega kabineta, v kateri prevzame sam ministrsko predsedstvo, dr. Rašin finance, dr. Beneš pa obdrži zunanji portfelj. Vsekakor pa novi kabinet ne bo imenovan pred povratkom ministrskega predsednika iz Ženeve. Zveza narodov o razoroženm Ženeva, 13. septembra. (Izv.) Včeraj je zborovala tretja komisija Zveze narodov (razorožitvena), ki je nadaljevala razpravo o začasni splošni razorožitvi in se ba-vila potem s predlogom lorda Cecila. ki vsebuje sledečo vsebino: Le splošno izvedena razorožitev more doseči uspeh, vendar pa morajo posamezne države dobiti jamstva za varstvo n.vhovega obstoja. Tako jamstvo tvori splošna defenzivna pogodba vseh mtp-esirnnib držav. Gre samo za antanto, ne pa morda za ali-janco ker je pristop odprt vsakomur in ob vsakem času. Čeprav pa mora biti raz orožitev splošna, vendar pa to ne prihaja v poštev tudi za garancijsko klavzulo. ker obstojajo države, ki vsled svojega položaja ali pa kakih drugih okoliščin nikakor ne občutijo potrebe, da bi se pridružile garancijski pogodbi. Ženeva, 13. septembra, (Izv.) Iz dobro poučene strani se potrjuje, da pride Lloyd George začetkom prihodnjega tedna v Ženevo. V francoskih krogih se zatrjuje, da namerava Llovd George s tem samo okrepiti svojo notranje-politieno pozicijo Rim, 13. septembra. (Izv.) Včerajšnji ministrski svet se je do pozne noci ba-vil z orijentskim vprašanjem, zunanji minister Schanzer je zagovarjal stališče, da mora Italija kljub odklomlne-mu angleškemu stališču vztrajati na sklicanju zavezniške konference, da Iv Angliji in se približati Z ;ii narodov, j ki vživa sedaj v Britaniji velik ugled. Dokler je bilo angleško javno mnenje na ! sprotno Zvezi narodov, jo je Llovd George zanemarjal, kar pa sedaj ni več mogoče in to še tem manj. ker je njegova orientska politika s porazom Grkov v Mali Aziji doživela velik polom in se je s tem poslabšal tudi njegov položaj. MALA ANTANTA IN MADŽARSKA. Beograd, 13. septembra. (Izv.) Iz Ženeve se javlja, da se bo italijanski minister ■ za zunanje stvari Bchanzer v nekaterih 'dneh udeležil seje Zveze narodov. Obojnem se javlja, da je madžarski minister za zunanje stvari grof Banffv ponovno sprožil vprašanje, da se sprojme Madžarska v Zvezo narodov. V tem zmislu so se razposlale brošure, v katerih se na^ pačno opisuje gospodarsko in politično i stanje Madžarske. Kolikor se doznava, [bodo zastopniki Male antante vložili protest t izjavo, da so vse dosedanje mad- j I žarske informacije, ako ne lažnjive, pa j !vendar zelo pretirane. Maribor, 13. septembra. Danes je bilo v razstavnih prostorih zopet živahnejše življenje. Do večera je posetilo razstavo 8000 oseb, kar je za Maribor jako častno število. Za bližnje dneve so prijavljeni obiski raznih korpo-racij. Jutri, v četrtek, si ogleda razstavo njen pokrovitelj, pokr. namestnik Ivan Hribar, ki 3e pripelje v Maribor v slučaju lepega vremena z avtom med 10. in 11. uro. ob slabem vremenu pa z vlakom ob 9.42. Pred razstaviščem ga bo sprejel razstavni odbor s predsednikom | Novakom. Popoldne posetijo razstavo čla ni gostilničarske zadruge. Zvečer bo v kazini koncert, v gledališču pa opereta »Poljska kri». V paviljonu B na vrtu DijaSkega doma svira od danes naprej vsak dan. od 18. do 24. ure godba »Drave*. Ker se razstava bliža h koncu, opozarjamo še enkrat šolska vodstva, naj organizirajo skupne obiske mladine. Dravska dolina pozdravlja srbske seljake Kalila vsiraja na beneški •___jl^is -a-S I vojno pod imenom »Mali Beograd*, je ! pozdravil vzhičene srbske brate leta 1914 ; internirani ruški župan Lingelj. Po skupnem obedu, ki se ga je udeležilo tndi mnogo domačinov in županov s Pohorja. 1 došlih nad dve uri daleč, ee je razvila I na vrtu Novakove gostilne velika ljud-|ska veselica, na kateri so bili izmenjani navdušeni slovenski in srbski govori. S krasnimi besedami so nagovorili seljake ; zlasti mariborski gimnazijski katebet. dr. i Medved, dr. Rosina. in drugi. Iz Maribora so se popoldne pripeljali tudi pevci »Glasbene Matice», ki so. med zabavo pre pevali naše in srbske narodne pesmi. Se-ijaki -so končno zaplesali »Kolo», v kamero so se pomešala tudi narodna dekleta, kar je izzvalo vihar navdušenja. Zve-;oer je velika množica ljudstva z lampijo-ni spremila seljake na kolodvor. Jutri peset ljutomerskih in jeruzalemskih go- odvrne tako od sebe vsako odgovornost za morebitne nove zapletljaje na vztoku. Njegovemu mnenju so se pridružili tudi ostali ministri, nakar je vlada sklenila, da odpošlje v Pariz in London novo noto glede sklicanja ori-jentske konference. Bolgarske ftomatife Sofija. 13. sept. (Izv.) Bolgarsko no-vinstvo prinaša vest, da je policija našia dokumente, s katerimi je dokazan dogovor med »stranko črnega bloka, in med Wranglom za nasilno vzpostavljenje oblasti. Našla so se pisma na generala VVrangla v originalu. Iz njih se vidi, da je bil sklenjen dogovor na sledečem temelju: 1. Da se ima sestaviti vlada bur-žujskih strank, vojni minister naj bi bil oni general, ki bi ga Wrangel osebno izbral; 2. Bolgarska naj bi postala baza Wranglove armade v vojni proti boljše-viški Rusiji. Wranglova vojska bi zasedla radio telegrafe, pošte, vojna skladišča in važne železniške postaje ter mostove. Vlada naj bi se obvezala, da da Wranglu vse na razpolago, kar je treba. Kdorkoli bi se protivil tem akcijam, bi se postavil pred preki sod. Seznam takih ljudi je sestavljen ter so v njem zaznamovana imena vseh ministrov, članov bivšega administrativnega sveta, mestnih županov in njihovih pomočnikov, nekoliko garnizijskih komandantov, 11 poslancev in mnogo komunistov. Razen tega naj bi se s pomoč- jo buržujskib strank takoj pričala akcija, s katero naj bi se vlada kompromitirala pred narodom. Iz načrta in Iz špijonskih poročil se vidi, da so najmočnejši ruski oddelki v Trnovem in v Plovdivu. Radi tega je črni blok ti dve mesti izbral za svoje mitinge. To se je odkrilo čisto slučajno. Takoj potem je zveza poljedelcev sklicala zbor v Trnovem in Plovdivu. Ministrstvo za notranje stvari bo izdalo manifest o korakih, ki so se storili z ozirom na ta otkritja. NEMIRNA BOLGARSKA. Beograd, 13. septembra. (Izv.) V parlamentarnih krogih se uvideva opasna situacija na bližnjem vzhodu. Zato se bo stavilo vprašanje na ministra za zunanje stvari o prilikah v Traciji. Sinoči se je v obveščenih krogih trdilo, da je tukajšnji grški opravnik poslov opozoril našo vlado na pokret bolgarskih čet proti grški meji in na priprave razbojniških tolp, da vpade jo v Tracijo in olajšajo nastop bolgarske vojske. Maribor, 13. septembra. Danes zjutraj so se srbski seljaki, polni hvale nad lepim sprejemom v Mariboru, odpeljali v dravsko dolino. Na potu jih je narod ob vsej progi viharno pozdravlja! in jim neprestano prirejal ova-cije. V Rušah so si že zjutraj ogledali veliko tovarno za dušik, ker je imel mešani vlak eno uro premera. Na kolodvoru v Fah je pozdravil srbske hrate selni-ški'župan. Po jnžini se je vršil ogled fal-ske elektrarne, kjer so tamošnji inženjer-ji t veliko ljubeznivostjo razlagali Srbom razne naprave. Opoldne so se seljaki, ki so jih spremljali razni slovenski gospodarski strokovnjaki in pa poslanca SKS, Drofenik in Bajar, vrnili v Ruše, kjer jim je bil prirejen veličasten sprejem. Na kolodvoru je bila zbrana velika množica ljudstva, ki je navdušeno vzklikala. dekleta pa so seljake obsule s cvetjem. Imenom ruške občine, znane med i ne. Načelna diskusija v stranki Beograd, 13. septembra. Jzv.) »Novi j se nahajajo napadalci in napadeni Pripeli st» prinaša danes izjavo g- Ljube Davi- i minjam da v kongresu nase stranke n doviča, v kateri pravi sledeče: »Govori padla niti ena žaljiva beseda o radikal " i&zs&zszsz i h^st l "S « Ako bi šlo za kako veliko načelno vprašanje, bi jaz ne zanemaril mnenja niti enega prijatelja, ker pa je šlo za vprašanje, da se poseti kongTes, na katerem je toliko strank imelo svoje zastopnike, sem mislil in mislim še danes, da se smem opirati tudi na svoje mišljenje. Na seji glavnega odbora so bila mnenja razdeljena. Na konferenci sami je bilo več j onih, ki so bih za odhod v Zagreb. O protestu vseh naših organizacij iz Hrvatske se -sedaj no more govoriti. Jaz sem dobil edini protest orjranizacije v Zagrebu, v katerem se obsoja, da so med sklicatelji kongresa naši prijatelji Tomljenovic, Gavrančič in Stopar. Dobil sem eno pismo od nekega prijatelja iz Nove Gradi-ške Sa»o na to Fe nanašajo protesti vseh naSh organizacij iz prekosavskih in prekedonavskih krajev. PROTIDRAGINJSKA BORBA NA ČEŠKEM. Praga, 13. septembra. (Izv.) Uspehi protidraginjskih ukrepov vlade se že kažejo. Največ je pripomogel- k temu sklep asrrarC3v glede zaščitne carine. Kava je padla od 48 na 32 K. Tudi v manufakturi je opažati znatno padanje cen. S 15. septembrom bo znižana cena rjavemu premogu in pripravlja se tudi znižanje cariue za one predmete, za katere se hoče doseči konkurenca na svetovnem trgu. Cene mesa so še sta-goveje 15—16. telečje 14 do 15. aviuibkc. 16—20 mast 16—18 K. PeUsko-rumunska zveza Bukarešt, 13. septembra. (Izv.) Danes je prispel semkaj predsednik poljske republike, maršal Pilsudski, v spremstvu več generalov in višjih uradnikov. V tukajšnjih političnih krogih se pripisuje nje govemu prihodu velik politični pomen, ker bo najbrže sklenjena poljsko-rumun-ska zveza. S tem je storjen zopet nov korak k trdnejšemu medsebojnemu povečanju Male antante. NAS ZLATI ZAKLAD. Beograd, 13. septembra. (Izv.) Nocoj je odpotovala na Dunaj komisija, sestavljena iz članov finančnega ministrstva in Najrodne banke in ki bo prevzela vsoto 14,600.000 zlatih kron od Avstro-ogrske banke, katera vsota nam ■ 'r'"13 P° SP°-razujnu o likvidaciji a.-o. banke. NOVI KAZENSKI ZAKONIK. Beograd, 13. septembra. (Izv.) Ministrstvo pravde je izdalo načrt novega kazenskega zakona, ki se bo predložil narodni .skupščini. MINISTRSKI SVET. Beograd, 13. septembra. (Izv.) Danes ob 17. -uri je zastopnik ministrskega pred sednika Timotijevič sklical ministrsko sejo. na kateri se je nadaljevala razprava o pobijanju draginje "n prehrani pasivnih kraiev. I ZAHTEVE POŠTNEGA URADNIŠTVA V BEOGRADU. Beograd, 13. septembra. (Izv.) Tu se nestrpno pričakuje povratek poštnega ministra, ker je poštno in brzojavno osob-je podalo predstavko z zahtevo, da se reši vprašanje dnevnic in nočnih nagrad do dne 1. oktobra, ker bi sicer podalo kolektivno ostavko na državno službo. V OBRAMBO TRAKIJE PROTI TURKOM. Rim, 13. sept. (Izv.) Listi poročajo Iz Beograda, da namerava Mala antanta v slučaju potrebe priskočiti Grški na pomoč v obrambo nedotakljivih pogodb, ki se tičejo Grške, Male antante in Turčije. 1 oziroma jaz smatram, da ne. Niti nočem niti ne misUm ustvariti v stranki razkola. Prepoved: »Ne smeš iti v Zagreb«, da b: bila povod za razkol v stranki? To bi bilo najmanje nepremišljeno, take nepremišljenosti ne bom storil v stranki, ki ie vedno čuvala ono lepo demokratsko tradicijo: Svobodo misli in diskusije. G. Svetozar Pribičevič pa objavlja x —j-™ "" .7.----,,, , „ n nrr>- I »Politiki« izjavo: »G Davidovič je s svo- onih, ki so b.h za odhod v Zagreb. O pro- , nastopom otvorj] kriz0 v dernokrat- ski stranki in vladi. V demokratski stranki obstojata dve orientaciji. Stranka se mora odločiti za eno izmed obeh. Odločitev mora biti dim krepkejša, kajti stranka mora vedeti, kaj hoče.a Po načelni diskusiji bo končno odloča,1 poslaniškl klub in glavni strankin odbor. DR, RIBAR NI DAL OSTAVKE. Beograd, 13. septembra. (Izv.) »Novi krajev. , | ii«t> poroča, da sc vest o ostavki pred- Zamerilo se mi je, da sem pnsostvovai ^^ skupš-ine dr_ Ribarja M kongresu, ki je obsodd re^'1° ie ndj I potrjuje. Splošno mnenje v političnih kro opravičena zamera. - - -kalne stranke so tri dni mrcvarih našo stranko in njene zastopnike v viadi. AK-tivni ministri-radikalci so na svojih zborovanjih neosnovano napadali svoje kolege. ki pripadajo naši stranki. Tedaj nisem prisostvoval kongresu radikalne stranke, toda danes smo v koaliciji z radikalno stranko, v istem ministrskem svetu, kjer gih je, da dr. Ribar ne bo podal ostavke, dokler se vprašanje udeležbe na zagrebškem kongresu ne reši na glavnem odboru demokratske stranke in v poslani-škem klubu. — Vsak dan se pričakuje prihod dr. Ribarja v Beograd, ker se sestane zakonodajni odbor parlamenta 1, oktobra, da reši uradniško pragmatiko. Borza V CURIHU NAŠA KRONA 1.75. Curib, devize: Berlin 0. 385, Newyork 5.30, London 23.57, Pariz 40.40, MIlan 22 45 Praga 17.65, Budimpešta 0.22, Zagreb 'l.75, Sofija 3.25, Varšava 0.08, Dunaj 0.0075, žigosane 0.00T/s- | Ljubljanske strojne tovarne 200. I Trboveljska premog, družba 330 — 350. Beograd, devize: Berlin 5.275, Budimpešta 3.72, Bukarešta 64.90, Milan 334.50, London 345, Newvork 77.50, Pariz 595, Praga 263, Švica 1464.50, Solun 193, Dunaj 0.105. Dunaj, devize: Zagreb 239.75—240.25, 3.30, Bukarešta 65 — 70, Milan 333 — 334. London S38 — 345, Newyork 76.50 — 77.50, Pariz 587 — 592, Praga 256 — 262, Sofija 45, Curih 1450 - 1462. Varšava 114 — 1,18, valute: dolar 75.50, avstriiske krone 0.105 - 0.11. češke kro ODKLONJENI MADŽARSKI PRED- ne 255 - 268. franki 577.50 - oS-.50, LOGI O PREKMURJU U Uliti i 1 ^»u-v. ------- Zagreb, devize: Dunaj 0.105 — 0.106 ; Beograd 959 — 961, Berlin 48.85 — 49J5. Berlin 5.30 — 5.40, Budimpešta 3.20 — , Budimpešta 32.45 — 32.55, London 3329 Milan 3186 — 3194, Newyork marke 6.90 - 7.10, švic. franki 1420 - Beograd,"l3* "sept. (Izv.) Zunanji mi- ^'obrtna banka 61 - 62. ister dr. Ninčič ie od vlade brzojavno za- . . « _ to nister dr. Ninčič je od vlade brzojavno za- I"— , banka 65 — 70. hteval nove instrukcije glede predloga , t ^komptna banka 164 - lfe* madžarskega delegata Banfya, ki hoče od urvaLt,i"i Zveze narodov doseči arbitražo o — (po njegovem mnenju) — spornem ozemlju, ki obsega 20 madžarskih (slovenjskoma-džarskih) in 7 slovenskih krajev. Kot kompenzacijo bi on dovolil isto v spornih krajih v Bački ln Baranji. Vlada je po tozadevnem posvetovanju danes sklenila, da Jadranska banka 430. Jugoslovenska banka 105 — 107. Ljubljanska kreditna banka 220. Slavenska banka 113. Praštediona 1135 — 1145. Slovenska eskomptna banka 176.25. Eksploatacija drva 134 — 138. devnem posvetovanju uinc» smcuiii, ua,- -r- - f;n da ministru Ninčič« instrukcije, po kaU^jSrpska banka 1M! MM0. riti se sploh odklanjajo vsi tozadevni Narodna šumska industrija,101 - 103.7. predlog1 Našička industrija drva 130. Union 630 3335, ------ 74 850 — 74.875, Pariz 5704 — 5716, Praga 2502 — 2513, Sofiia 439.50 — 440.50. Varšava 11.45 — 11.55, Curih 14.135 — 14.165, valute: dolar 74.725 — 74.825, levi 403 _ 407, marke 49 — 50, funti 3324 — 3334, franki 5644 — 5657, Ure 3152—3167, dinar 948 — 953. poljske marke 11-23 — 11.53. leji 519 — 521, švic. fr. 14.050 — 14.110, češke krone 2495 — 2505, madžarske 32.30 — 32.50. Praga, devize: Berlin 1-80 — 2, Curih 558.50 — 561.50, Milan 125.75 — 127.50, Pariz 224.50 — 226. London 131.75 — 133.25, Newyork 2930 — 29.70, Beograd 40.50 - 41, Sofija 18.55 - 18.95, Dunaj 0 035 — 0.045. Budimpešta 1.15 — 1-25, valute: marke 2.15 -2. 35. švic. franki 256.50 — 259.50, lire 124.75 — l?6.2o. franki 22V.50 — 225, funti 130.75 -U2.25 dolar 29.50 — 29.90, dinar 4030 — 41, levi 15.55 — 1895. avstr. krone 0.IU5 _ 0.045. madžarske krone 1.15 — 125. Stanovanjsko vprašanje JJa8 urednik Je imel priliko razgovor jati se z gosp. ministrom za socijalno politiko dr. Žerjavom o njegovih namenih v stanovanjskem vprašanju. Gosp. minister je izjavil, da deli to vprašanje na dva dela. Eno je, kako je vsaj relativno najbolj pravično razpolagati z že obstoječimi stanovanji, drago pa, kako stanovanja pomnožita. Kar se prvega tiče, je to pravi knžev pot vseh onih,-ki imajo posla s tem .vprašanjem. Vendar obeta novi zakon stanovanjskim oblastni jam lepše čase od novega leta 1923. dalje, ker prenehajo rekvizicije delnih stanovanj in se bodo omejevale samo na stanovanja, ki se iz kakršnihkoli razlogov izpraznijo. Stanovanjski pravilnik se naj-skrbnejše pripravlja. Novi elaborat bo predložen javnosti v kritiko. Objavljen bo v drugi polovici oktobra. Najtežje vprašanje, ki ga ima novi elaborat rešiti, je ureditev razsodišč, ki bodo odločala o višini najemnine v slučajih, da se hišni lastnik in najemnik sama ne sporazumeta. Izkustvo je pokazalo, da je bilo v Beogradu treba le v malo slučajih sestaviti takšna razsodišča, ker so se stranke večinoma poprej pobotale. Da se zagotovi enakost judikature razsodišč, bo pravilnik odredil, da imata od spornih strani? določena razsodnika izbrati predsednika iz liste pravnikov s sodnijsko ali politično prakso. Ta lista bo v vsakem kraju na razpolago. Zelo težko je vprašanje odpovedi v slučaju poritšenja hiše in pa pri tako-zvanih »milijonarjih*, mod katere spadajo denarni zavodi in vsi oni zasebniki, ki imajo več ko 60.000 Din rednih letnih dohodkov. Pravilnik naj predpiše postopek, ki bo varoval pred šikanami in strankarskimi zlorabami. Kar pa bo tudi moral upoštevati, je dejstvo, da končno vendar nikdo drugi ne more v sedanjih razmerah toliko storiti za stanovanjski problem, kakor pridobitni krogi. V tem pogledu bo pravilnik predvideval, da se morajo snovati gradbene zadruge, namenjene srednjemu in delavskemu stanu, ker naj se omogoči, da četudi po daljši amortizaciji dobe tudi mali ljudje stanovanja in da postanejo sami lastniki svojih hišic. Banke in drugi podjetniki, ki imajo dolžnost graditi, se te dolžnosti lahko odrešijo s tem, da pospešujejo to zadružništvo. Ta skrb že posega v drugI del stanovanjskega problema, to je na pomno-žitev stanovanj. Jeseni bo ministrstvo za socijalno politiko predložilo zakonski načrt, v katerem bodo zbrane vse pogodnosti za nove zgradbe, predvsem pa državna pomoč za gradbo malih stanovanj, z odkrito smerjo, da treba omogočiti s pritegnjenjem privatnega kapitala in z državnim prispevkom malim ljudem, da postanejo sami hišni lastniki. Država bo skupno z občino sta novanjskim zadrugam stiksesivno odobrila 25 % gradbene vrednosti. V kolikor bodo občine pri tem sodelovale, jim bo država dala možnost, da najdejo pokritje v posebnih davščinah,_ ki so v zvezi s stanovanjskim vprašanjem in s prirastkarino. V Ljubljani imamo že tri takšne uradniške stanovanjske zadruge. Pokojninski zavod zasebnih nameščencev se pripravlja za svoje nameščence in za privatno uradništvo uvesti takšno akcijo. Ministrstvo za socijalno politiko bo tem zadrugam dovolilo izdatne podpore, ker vidi v inicijativi in odgovornem delu zasebnikov ključ napredka. Minister bi rad opustil vsak pritisk na podjetniške kroge z izrabo takozvanega «milijonarskega člena* št. 24 v stanovanjski naredbi, ako se najde med interesiranim privatnim nameščemstvom in delodajalci sporazumna inicijativa za gradnjo malih _ stanovanj zadružnim potom. Zelo 60 inte-resirane banke in denarni zavodi sploh, ki naj bi s skupno akcijo v večjem stilu skrbeli za potrebna denarna sredstva, da se breme sorazmerno raz-uvod. (Brošurica dr. Jokej Štefančič: Naša domačija. Misli dobrovoljca o osnovi oblasti, se dobi pri Savezu do-brovoljcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica 3. Cena 3 Din.) ftffl aeoMoAnosf s« ne „ Bački, Banatu in Baranji Tudi ako se v poedinih pokrajinah uračunajo dohodki, ld se uporabijo za potrebe narodnega zdravja,prejme Slovenija med vsemi pokrajinami največ. Za prvih sedem mesecev 1922 so se dajali naknadni krediti in je Slovenija, računajoč na poedine bolniške postelje, prejela več kakor ostale pokrajine. Po podatkih računovodstva v Ljubljani, eo bolnice v Sloveniji prvih sedem mesecev razpolagalo dnevno povprečno s 15 Din za bolnika. Uprave ostalih bolnic v državi so s to vsoto lahko izhajale, uprave bolnic v Sloveniji pa so omejile svoje delovanje ter odpustile pretežni del bolnikov. Istočasno se je tudi po bolnicah v Dalmaciji izvršila inšpekcija in je ugotovila, da so dalmatinske bolnice, upravljane v najboljšem redu z istim iznosom za oskrbovanje bolnikov, lahko prav dobro izhajale, imele odlično hrano in se nikakor niso zadolžile. Uprave bolnic v Sloveniji so omejile sprejemanje bolnikov na najnižje število, niso pa omejile števila postrežbe, tako da je ob času inšpekcije v nekaterih bolnicah prišla na vsakega bolnika po ena nos trezni ca. Uprave bolnic so brez vsakršnega zakonitega odobrenja in protivno pozitivnim "zakonom tako zadolževale državo, da točen iznos teh dolgov še danes ni ugotovljen, zdravstveni^ odsek v Ljubljani pa jih je netočno prikazoval. Uprave so, v nasprotju z zakonom, z redovnimi krediti poplačevale dolgove iz prejšnjih let, u. pokrijejo te protizakonite dolgove. Na ta način je bila onemogočena prehrana bolnikov. Ra-zentsga se je uprava bolnice v Ljubljani zadolževala tudi v tuji valuti in je na tak način radi porasta tečaja tujega denarja oškodovala državo za visoke vsote. Poedini uradniki so se bre« pristojnega dovoljenja nahajali na dopustu. Zdravstveni odsek - Ljubljani je proračun izvrševal v nasprotju z zakonom. Izvrševala so se naročila, kate- Marjanovič in Giunio o kongresu javnih radnika. Dva vodilna sklicatelja zagrebškega shoda gosp. Marjanovič in gosp. Giuno (oba publicista), ota priobčila v »Ceskem Slovu* o tem kongresu razgovor, ki je datiran iz Zagreba s 7. septembrom. V tem razgovoru trdita, da bo kongres opozicijski, a fakt, da se ga udeležita Ljuba Davidovič in Voja Veljkovič, dokazuje, da smo pred velikimi izpremeir.ba-mi v našem političnem življenju. Tudi ni izključeno, da pride naglo do novih političnih skupin Mogoče je, da se osnuje po kongresu koalicija disi-dentov vladnih strank z današnjo parlamentarno opozicijo in s hrvatskim blokom. Vendar pa da srbsko - hrvatski spor še ne bo tako kmalu rešen. + Dalmatinec o kongresu. »Jugo-sloven*, organ dalmatinskih demokratov, piše o kongresu javnih radenika: »Poleg vsega tega, da nekatere med »javnimi radniki* visoko cenimo, se nam vendar dozdeva, da mlatijo prazno slamo: hoteli bi biti generali, pa nimajo vojske; proti nikomur niso tako ostro namerili osti, kakor proti demokratom, pa vendar računajo edino na podporo demokratov. Ne moremo razumeti, kako hočejo to dvoje dovesti v sklad, — ako ne, tako, da gg. računajo na neslogo v demokratskih vrstah. Toda vkanili se bodo, kajti tudi demokrati vedo, da se s kongresom ne skladajo niti radikalci, niti klerikalci, zemljoradniki, socialisti in ne blokaši. Čemu torej naj gremo ravno mi h generalom brez vojske, mi, ki smo najmočnejša in naiboli narodna stranka v drža vi?" -f- Radikalec o zagrebškem shodu. Dr. L. Markovid, minister pravosodja, je izjavil uredniku beograjskega »Pre poroda* o zagrebškem shodu: »Shod takozvanih intelektualcev v Zagrebu ni brez interesa. Samo pravi pomen je treba dati zadevi. To bo čisto platonska manifestacija, ker ne verujem, da bi se udeleženci tega zborovanza mogli sporazumeti na nečem pozitivnem. In tudi ako bi oni izdelali kak konkreten predlog, je ta predlog neustvarljiv že zato, ker za temi ljudmi ne stojijo politične stranke, ki bi mogle svoje sklepe tudi izvršiti. Po mojem mnenju, bi se imelo, v slučaju da bi se došlo do reševanja posebnih hrvatskih želj, govoriti samo z gosp. Radičem kot voditeljem stranke, ki ima v onih krajih večino. Vse drugo je nerealno in tudi ta kongres ima ta karakter.* + «Naš sotrudnik bo , . .» Gotovo je zagrebški zbor dogodek, katerega ne smemo podcenjevati. Dasiravno ne mislimo, da bo ta shod imel za posledico ustanovitev »nove velike močne stranke*, (kajti takšne stranke se ne ustanavljajo z enostavnim seštevanjem raznih drobcev, razžaljencev, slabicav, Deržičev in frakcij), — vendar mislimo, da se ne smemo vdati naivnemu optimizmu, ki pričakuje, da bo nova stranka izvršila mesto na« naso nalogo in dovedla vse one Hrvate in_ Slovence, ki niso niti klerikalci niti demokrati, iz dosedanjega jalovega kujanja v plodno aktivno in pozitivno delo. Mosroče pa bi bilo, da doseže zagrebški zbor vsaj deloma drug svoj namen namreč da oslabi demokratsko stranko? To baš je pravi namen cele prireditve. Imena Smodlake, Pitamica, Cvijica gotovo crovore za poštene in idealne cilje. Toda oni niso imeli na zboru glavne besede. K zagrebškemu ognju primikajo svoje lončke manjši ljudje, katerim jo na čelu zapisano, kaj da iščejo, kaj želijo, kaj poizkusa- rno krfeo, Katero fioeano porabiti ia dobrodošlo priliko k trdnejšemu kon-solidiranju. Demokrati si ne damo kvariti živcev z raznimi uvodniki »Banlco-slavije*, »Tribune*, »Slovenca* itd. Demokrati ne srebamo juhe tako vroče, kakor so nam jo hoteli skuhati na zagrebačkom zboru. -f Gosp. Juraj Demetrovič na različna podtikanja izjavlja, da se je glede sodelovanja gosp. Davidovida na kongresu izrazil sledeče: »Čeprav izgleda, da je akcija intelektualcev naperjena proti gosp. Pribičeviču. vendar v stvari prizadeva Hrvate - demokrate. Prihod gosp. Davidovida na kongres, po-menja, da smatra on Hrvate v demokratski stranki za zamorca po znani: »Zamorec svojo je storil dolžnost, zamorec lahko gre . . .» To sem rekel in pri tem ostanem. Hrvati - demokrati so gosp. Davidoviču kot šefu stranke bili °dobri, da so se v najtežjih časih borili za narodno in državno edinstvo, trpeli so radi ideje, bili proglašeni za hrvatske izdajalce, zdaj pa gosp. Davidovič preko in mimo njih išče sporazuma z onimi, ki so jih radi delovanja v duhu strankinega programa vselej infamno napadali. Ne razumem take politične morale in se mi ne zdi oprav-dana niti s tem, da je na kongresu sodeloval tudi gosp. Ribar. Tudi gosp. Ribar ima lahko svoje nazore, ki pa še ne vežejo ostalih Hrvatov - demokratov, ki imajo druge. Poslednji, proglašeni radi stranke, a pod vodstvom g. Davidovida, za izdajalce, pa imajo menda pravico, da izjavijo odločno besedo o držanju stranke, ako gre za sporazum s katerokoli skupino hrvatskih politikov. Drugače 60 v demokratski stranki odveč. Tako vsaj jaz razumem politično moralo in lojalnost o stranki. ,, , ... -f Bosanski Hrvati proti blokaski politiki. Bosanski Hrvati so v zadnjem času prišli v veliki meri do prepričanja, da vodi radicevska politika državo in v prvi vrsti Hrvate sam" v propast Zaradi tega se povsod pojavljajo glasovi da je treba opustiti politiko negacije in pričeti s pozitivnim delom. Kajti edino pozitivno delo bo privedlo Hrvate do onega položaja, ki jim v državi pripada. Za radidevsko politiko so imeli mnogo zanimanja: Madžari. Bol čari, Nemci in Italijani, toda ti v prvi vrsti iz načela »svetega egoizma*, a ne iz ljubezni do Hrvatov. Zato hočejo bosanski Hrvati na delo v skupščino. (Ta pokret bosanskih Hrvatov bo brez dvoma pri vseh treznih ljudeh zadel na živahno odobravanje. Glavni krivec jalovosti je »opozicija*, ki ni opozicija.) -j- Fakinstvo. Odgovorni urednik »Jugoslavije*, ki je obenem njen glavni urednik, je že opetovano kradel čast in poštenje možem, pred sodmjo j »red odgovor poklican pa se je vedno izgovarjal, da obrekovanj, priobčenih voliti«. Dob 7oseJa le pel t. SovOsH Poslednja scena, ki mora vzbuiatt sožalj« in grozo ter je vedno višek dramatično, sti, me je pustila povsem hladnega. Na« mesto krasnega prejšnjega baleta sma morali gledati klavern surogat, ki ni osta-vil nikakega vtiska. Opero je dirigiral g, Matačič, režisiral g. Sevastilanov. Sagi Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani Pevske vaje za jubilejne koncerte se vrše za moški zbor v torkih in petkih, za ženski zbor v ponedeljkih in četrtkih, vsakokrat ob 6Yi url zvečer v dvorani pevskega zboTa. Točno. Odbar, Vežbenica hrvatsko-srbskega jazi-ka. (Sestavil dr. Fr. Ilešič.) Založila Ti. skovna zadruga v Ljubljani. Slovatcek manj znanih hrvatsko-srbskih besed, ki se nahajajo v tem učbeniku, izide v kratkem. Zgodovinska razstava slov. slikarstva v Tehnični srednji Seli na Mirju ostane odprta do vključno 25. septambra da se omogoči obisk tudi šolam in delavskim slojem. Prirede se tudi razkazovanja. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 13. ure in od 14. do 18 ure. Vstopnina 5 Din. Za dijake pod vodstvom in v skupinah 2 Din. Raz?wzova-nja z znižano vstopnino za delavs tvo bodo naznanjena. — V petek dne 15. septembra popoldne ob 15. uri razkazovanje za člane umetnostno-zgodfl vinskega društva. Razlaga konservator «dr. Frane Štele. Jugoslavenska Njiva. Prirofili smo 1. broj druge knjige Jugoslavojske Njive, ko j a če odsad, da bude u svfcn pitanjima našega javnoga života aktuejjnija, izlaziti dva puta ir.jesečno. Redakciji je preuzec g. Juraj Demetrovič, koji piiziva na sa-radnju sve intelektualce, voljne da rade oko koncentracije pozitivnj.i jugoslaven-skih energija. Prvi broj donosi najzar.im-ljiviji dio »Iz mog dnevniKa» Iva Vojno-viča. gdje se črta ju dani pueokreta: zatim študiju dr. M. Pavloviča »Nacionalizam Jovana Skerliča*; odiičan.esej »Predstva-ranje nove škole* iz perft prof. Gj. Sza-bo-a, te literarnu studiu »O renesansi antične drame* od dr. V. Viteziča. Od pjesnika javlja se prvi cut Mislav Mihaj-lovič, kojl je nedavno predanom simbo-ličkom groteskom »Vaj ka* probudio veliko zanimanje u »Narodnom pozorištu«. U bogatom »pregledu* ima čitav n'z ocje-na i prikaza iz podrla umjetnosti, nauke, politike i socialnrg života. Pretplata za II. knjigu Jugoslajvenske Njive iznosi 48 dinara a pojedini broj 6 dinara. Pretplata se šalje Upravi Jugoslavenske Njive Zagreb, Marovsfcja ulica 30. . »Jugoslaviji*, ni čital. Včeraj zopet beremo take fakinske izbruhe. O ministru Kumamidiju piše, da ni prišel na shod javnih radnika v Zagrebu »radi provizije radi dolarskega posojila, ki bode v kratkem izplačana od znane Blerove grupe.* V drugi politični notici pogreva Zorko Fakin vsa stara in že zdavnaj ovržena namigavanja radi dviganja denarja pri »Jadranski banki*, radi Bambergove tiskarne ter »za-rade* pri Trboveljski družbi. Ce ga bodo prizadeti prijeli za jezik, pa se bo zopet izgovarjal, da svojega lista ne bere. Vsaka stvar ima svoje meje in Zorko Fakin naj nikar ne misli, da je naša javmst tako neumna, da ne vd, odkod prihaja njegova modrost. s>e celo dr. Ažman je ovrgel nekatere bedarije Štefanovida in Faldna. Javnost ve da je »Bankoslavija* glasilo »Ja^ dranske banke*, in ve tudi, zakaj ta list še ni vprašal Kamenarovica. zakaj ni šel v Trst Tu pokažite svojo skrb za javno moralo, vi — Fakini! Sokolstvo Sokol I v Llu'2tani naznanja svojemo članstvu, da se vrši od srede 13. t. m. naprej telovadba, članov na realni gimnaziji. Pirčetek ob 0. uri zvečer. Zdravo! — zijL Pričetek ob 8. uri zvečer. Zdravo! — Prednjački zboi;. Jezdni odsek telovadnega draštva rotno. Edini pozitivni uspeh, ki ga je zbor prinesel, je ta, da 4 ... i • .1___U-l. « in TTAlnku Zagreb : Vinkovci 8 : 0. Sigurna zrna-ga Zagrebčanov. Večino golov je napravil Perška. Sodil je g. Boškovič. Službena objava L. N. P. V nedeljo, dne 17. t. m. ob 10.30 se vrši na igrišču S. K. Ilirije prvenstvena tekma L. A. b. Ri7Pt- Cariren Zadnja predstava o K. : Slavija. Blagajno ima S. K. Slavja, ormki velesejma "e prinesla vedno wri- Popoldne ob 16. uri na igrišču S K. Pri-vSno popularno opero »Carmen. tud z morja Svoboda Moste : Slovan. Blagajno deloma^ovo razdelitvijo ulog. Naslovno ima Svoboda Moste. Prvo tekmo sod, g. uE je pda zopet ga. Vilma TMerry- Hus, drugo g. BoItavzar. Tajnik II. Kavčukova z lepim temperamentom, si-! Neverjetno poslovanje J N. S. mud-gurno igro ter muzikalno krasnim t»ter- Ijanski nogometni pod avez le pre^ vc -nretiranjem Tudi v vokalizacij, kons»atu- raj zvečer zopet brzo:avko. da rad, tre-femo napTedek. Ta pevka se odlik*e ne | tint« za sestavo jugos ovanske repre-e z ofim glasovnim materijah™, ki | zentance moštvo zazrebškega podsaveza osvaja poslušalce, nego tudi z o^čuo, v nedeljo 17. t. m ne more pnjJ L ub-resnostjo Ga. Lovšeiova (Micaeh?) kot; ljano. Podsavez kakor vsa športna pubh-" , ' zopet briliirala kot pevka. Zlasti | ka zre z ogorčenjem na ponovne brez- v arijnil d i e bila na višini. G- Cv,- obzl-re odredbe JNS, ki v svoj vzvtše-v ariji uCJ .....,---nosti podcenjuje vse tuje podjedir.ice in niti nsjmanj ne pomirja, da s takim poslovanjem izpodkopava temelje organizacije in njene avtoritete. Slovenski vodilni jič, novi bariton, je pel v II. del. še negotovo, ker ga je menda ovirala trema; dosti boljši je bil v III. del. Vsekakor si obetamo od mladega pevca, da bo do ie n kaj M^rtekTin veTehT s^b; iT niegova "rnaska fe bila ?emlada K stlrinov pristalo na igra še nesvobodna. Ga. Matrč.čeva ,n LeTa0imcirTzunaigaC7'z;^ - bi. klubi izgubljajo na ta n^ naj^e ter ..... —'— mine in živijo izročeni na milost m nemilost Zagrebčanom. 2-sleti je, da stori demokratsko formulo jugoslovenstva, negativni uspeh je pa v tem, da je ze dolgo latentna razlika o nazorih v strankinih netaktikih privedla T akut- Igia »t UC3T,«UWII«. —■ gdč. SttUgojeva sta imeli nekaj dobrih momentov, žal, da tudi slabih. Kvintet ti LNP vse potrebne, da se s sličnlm omalovaževanjem slovenskega nogometa uspel? G^Debevc nosi dosledno naočnike, j strani centralneea vndstv? e-krat ne ki niso umestni. Izralski ln pevski zado-1 neha. Priloga „Jutru" št. 218, dne 14. septembra 1922. Politični odmevi. Turška zmaga nad Grki in mi Hudi sosedje Jasno Je, da si jt Grčija s svojim najnovejšem porazom definitivno zaigrala Malo Azijo. Sicer Je bilo že po zadnjih pogajanjih med zapadnirai velesilami in Turčijo pričakovati, da bodo morali Grki kljub "vsemu odporu iz Smirne, vendar, kakor je pač sedaj praksa po svetu, je zadeva z dogodki na bojišču zavzela odločilne oblike. Mi smo že ponovno zapisali, da bi bilo Iz geografskih, gospodarskih in prometno-političnih razlogov Simrno z okrožjem prisoditi Turčiji, kljub znatni množini grškega prebivalstva, ki biva tamkaj. Toda naglasili smo tudi, da bi s fiaskom grške politike v Mali Aziji atenska diplomacija večjo pozornost obračala stvarem na balkanskem polotoku, kar bi bilo za nadaljnji razvoj razmerja med balkanskimi državami precej važnega pomena. Politične revandikacije Turčije, ki so z najnovejšo zmago stopile v resen stadij in se utegnejo realizirati v zelo veliki meri, pa vsebujejo tudi točke, ki se tičejo tudi nas. Ne sicer direktne, marveč le po svojih posledicah. Turčija pravi, da hoče obdržati vse, do kode* isega turška narodnost in poleg tega izrecno zahteva Tracijo z Adrianopljem ter z. morskimi ožinami. Ako bi se te turške zahteve za-turirale, postane angorska država znova neposreden sosed Bolgarske ln zavlada zopet nad vhodom ter izhodom iz Črnega morja. Nas tangira posebno prva stran. Nam nikakor ne more biti vsefsno, ako vemo, kolika armada nas more prijeti od vzhodne strani, ali pa ako se nasn je bati turških čet, ki bi se dale dirigirali preko Tracije na našo mejo. To se pravi z drugimi besedami, da je naš interes v tem, da Turčija in Bolgarska ne mejita direktno druga na drugo. Kajti v slabem za-okretu politične situacije nam je računati s tem, da sta oba ta dva soseda — naša nasprotnika. Ni si težko predstavljati, da pade Stambolijskega vlada in da stopi na njeno mesto šovinistična opozicija; zamislimo se k temu še v možnost, da se v Nemčiji posreči preobrat na desno, kar nikakor ne more veljati za izključeno — in v tem slučaju imamo lahko čez noč sovražno fronto iz Berlina preko Dunaja in Pešte na Sofijo in Angoro. Ne da bi hoteli s tem izreči definitivno sodbo o bodoči usodi Tracije in ožin, moramo naglasiti, da leži v našem interesu, da Turčija in Bolgarija ne postaneta direktna soseda ob dolenji Marici. Tracija bi sodila vsekakor Bolgariji, a ožine Rusiji, prav tako kakor južna Makedonija s Solunom — naši kraljevini. Toda prenalvno b! bilo pričakovati, da bi se ta razrešitev, ki bi bila v vsakem pogledu najpravilnejša, mogla izpeljati že danes. Ravno, ker se hočeš nočeš nahaja v našem programu, pa je želeti in zahtevati, da se izvede istočasno v vseh sestavnih delih, seveda v primernem času. Iz tega rezultira naše stališče v traškem problemu. Za danes je glavno: Turčija ne sme več postati balkanska država; kot direkten političen člnitelj na Balkanskem polotoku nam more le škodovati Znano je, da je vsak tržaški sejem mrtvorojeno dete. Lani so poskusili z ogromnimi inserati po vseh večjih nemških listih in so res zvabili na svoj lim precej nemških firm, ki pa so se vrnile razočarane. Vsa Nemčija je bila tekom leta Informirana o nesolldnosti italijanske trgovine. Nemške tvrdke so letos tudi zares izostale. Razven treh se ni nobena več j udeležila letošnjega tržaškega sejma, ki je doživel še mnogo večji fiasko, kakor lanski. Objavili smo že tudi razgovor našega urednika s člani neke inozemske trgovske zbornice, ki nam je potrdil poročila, dobljena od drugod, da agitirajo Lahi od moža do moža, da bi odvrnili obiskovalce od jugoslovanskih sejmov, zlasti od ljubljanskega, ki je bil letos neprimerno večji, lepši in solidnejši, kakor tržaški. Opetovano smo opozarjali naše občinstvo in zlasti naše trgovce na italijansko nesolidnost in obenem spominjali našo javnost na italijansko fašistovsko so-drgo, ter na požgane tržaške »Narodne dome«. Tudi smo sicer imeli že večkrat priliko opozarjati na laške sleparje, ki so našim lesnim dobaviteljem ostali dolžni velikanske vsote lir. Naši članki pa gredo tržaški gospodi hudo na živce. Zadnji čas se zaganjajo v naš list, kakor tolpa steklih psov. »Era Nuova« graja »Jutro« in pravi, da pišemo proti tržaškemu sejmu z »navihano zlobnostjo», da smo »neotesani mistifikatorji« in zlasti da lažemo, češ, nikdar se še ni v Trstu Slovencu skrivil las! Tudi nam je tam slovenska govorica — »dovoljena«. La Nazione se razburja, ker se spominjamo požganih narodnih domov in je posebno jezna, ker smo izrazili mnenje, da ne bo italijansko blago pri nas našlo mnogo kupcev, mi pa bi prav dobro izhajali brez italijanskega trga. Fašistovski »Popolo« je zapazil iste naše članke in razsaja proti »fakinskemu« »Jutru« z besedami, dostojnimi fašistov-skih dejanj. Iz celega tržaškega časopisja se vidi, kako silno boli te gospode, če jih Jugoslovan potipa za pravi živec. Fašistovski tržaški poslanec Francesco Giun-ta se je junaško vsedel in napisal ter s polnim imenom podpisal te-le kozje molitvice: »Italijanska industrija se razvija. To gre prokleto na živce svinjarjem v Ljubliani. »Jutro« nadaljuje svoje sovražnosti proti tržaški trgovini in poziva na bojkot. V Istem času psuie nek beograjski list italijansko vojsko... Za sedaj zasledujemo takšno pisanje z mirnimi živci, ne moremo ps prikrivati, da smo že preveč potrpežljivo prenašali in da se bo morda v več ali mani kratkem času izkazala potreba, da bodo »črne srajce« fašistov prikorakale nad Ljubljano.« Gospod Giunta naj mirno prikoraka. Na povratku utegne njegova srajca poleg črne Imeti še drugo barvo, ki ga bo spominjala rajnke Avstrije. Iz jeznoritih člankov odmeva le eno geslo: Niti vinarja našega blagn v Trst, niti vinarja italijanskega buiga iz Trsta! Prva naloga našega narodnega gospodarstva je, da si ustvarimo dohod na morje in da se naša lesna in kolonijalna stroka ter vsa trgovina v obče osamosvoji trgovskih zvez z nesolidnimi tržaškimi in sploh italijanskimi parasiti in požigalci naših «Narodnih domov. Pismo iz Poljske (Zakasnelo doflo zaradi poljskega poštnega Itrajka.) Lw<5w, 4. septembra, V zadnjem času bo se na Poljskem pričeli bolj zanimati za naš narod in našo državo. Letos je že prišlo nekaj poljskih korporacij v Jugoslavijo. Zlasti pa vlada veliko zanimanje za nas med poljskim trgovskim svetom, ki ve, da se morajo morebitni trgovski odnosa j i upostar viti v veliki meri. Vpoštevajoc vse to, je poljska vlada povabila naše novinarje | na ekskurzijo po Poljskem, da spoznajo vse politike, ki vladajo v poljski republiki. Ekskurzijo je spretno aranžiral poljski upravnik poslov v Beogradu, g. Smor-gošewski, ki je spremljal do Subotice šestorico naših novinarjev, ki so odšli pod vodstvom šefa presbiroja dr.Ivko-viča v soboto zjutraj preko Madžarske in Češkoslovaške* na Poljsko. Štirje teh novinarjev so iz Beograda, eden iz Za-greba in eden iz Ljubljane. Mejo med Češkoslovaško in Poijsko so prekoračili pri Zebrzvdovicah ter takoj nadaljevali pot do Djiedzic, kjer sta jih pričakovala odposlanca poljskega zunanjega ministrstva, podšef tiskovnega oddelka tega ministrstva g. Zelisiavski in zastopnik ve-letvrdke »Orbis« (centrala v Ltvčtvu), g. Gracijan Pahole, ki govori dobro srbo-hrvatsko. Oba gospoda se mnogo trudita, da nam čim prijetnejše napravita bivanje. Vendar pa nam občevanje s Poljaki ne dela nobenih težkoo. Dobro razumejo naš jezik, mi pa z lahkoto sledimo njihovim izvajanjem v poljščini V Djedzi-cah je bil pripravljen za Jugoslovane poseben spalni voz, v katerem smo se odpeljali preko galicijskih poljan, znanih izza vojne, preko Krakova in Pfemisla v Lwow. Program izleta se je namreč nekaj izpremeniL Prvotno je bilo določeno, da odidejo naši novinarji najprej v Varšavo, vendar pa so hoteli nuditi Jugoslovanom priliko, da prisostvujejo otvoritvi Vzhodnega sejma (Targi Wshod-nie), ki se vrši v L-vro-mi od 5. do 15. septembra. Obenem z našim novinarskim se se pripeljalo na semenj tudi odposlanstvo francoskih trgovinskih zbornic in trgovskega udruženja, ki ga vodi državni svetr nik Firmon, velik prijatelj našega naroda. V razgovoru z novinarjem iz Ljubljane je izrazil svoje veselje, da vidi zastopnike časopisja naroda, ki je bil Francozom vedno najbližji. G. Firmon pozna dobro vse naše gospodarske in politične prilike. Na kolodvoru v Lw6wu, kamor so dospela odposlanstva v ponedeljek zjutraj, so jih pozdravili poleg drugih načelnik lwčwsk« obč r,e Neumann in podnačelnik ter predsednik sejma Stahl. Popoldne so lwowski novinarji priredili našim intimen obed. na katerem so se izpregovorile razne napitnice. Obedu je poleg lw<5wskih in naših novinarjev prisostvoval tudi podnačelnik občine, ki je v lepem govora slavil jugoslovansko vojsko, kateri gre v prvi vrsti zasluga za našo osvobojen je. Pred obedom so si Jugoslovani ogledali mesto in razne muzeje. O tem kesneje. Po obedu so odšli v kazališče ter prisostvovali opereti »Svbille*, kjer jih je .avnatelj gladališča raz oder prisrčno pozdravil ob burnih ovacijah občinstva. Jutri, v t-orek, prisostvujejo naši novinarji otvoritvi sejma »Targi Wshodnie». Polom italijanskega socializma Italijanski socializem preživlja težko krizo. Jasen dokaz za to našo trditev je dejstvo, da je zadnja generalna stavka v Italiji končala s popolnim porazom za socialistično stranko. Italijansko meščansko časopisje trdi povsem pravilno, da je to eden najtežjih porazov, katerega po-gubonosne posledice bodo italijanskemu socializmu zarezale globoko rano. V delavskih strokovnih organizacijah je zavladala velika neorientiranost, delavstvo trmnoma zapušča rdeče sindikate ter pristopa k raznim drugim strankam. Voditelji socialističnih strank so povsem izgubili svoj ugled in vpliv — razkol je popolen in stranka v razpadu. Zaman so vsi poizkusi številnih voditeljev, sanirati nastale razmere, zaupanje delavstva je propadlo in stranka drvi z mrzlično naglico svojemu propadu nasproti. Ločitev med maksimisti in reformisti je že gotovo dejstvo, saj Ima danes vsaka struja že svoje posebno glasilo. Kruti lašistovski bič je celo najbolj živahne demagoge iz-premenil v ponižne reformiste. Mnogi so sicer še ostali zvesti stranki, toda tudi ti so vsled velikega kaosa, ki je zavladal v stranki, popolnoma zmedeni in brez pravih smernic za bodočnost. Reformisti sto- palo povsem svojo pot In Izpodbijajo tU nekoč tako močnemu in ponosnemu Ser* ratiju. Ta obupni položaj, ki Je nastal X socialistični stranki, pa Izrabljajo v pni vrsti komunisti ter izkušajo pomnožiti svoje redke vrste. Vendar pa ni verjetno, da si bodo zgradili na razvalinah socialistične stranke trdnejšo zgradbo. Komunisti so pač tudi v Italiji le stranka besed brez vsakih pozitivnih dejanj. Delavstvo je sito starih in večnih fraz o revoluciji ia boljševizmu, žalostni pogled na Rusijo — jih odbija od brezvestnih političnih demagogov. Koncem tega meseca se bo vršil velik kongres socialistične stranke, ki pa gotovo ne bo v stanu sanirati nastalih razmer. In tako bo razkol stranke popoln in pričelo se bo novo grupiranje socialne demokracije v Italiji. Milanski občinski svet, ta nekoč najtrdnejša stavba italijanskega socializma, je razpuščen, vlada se je morala ukloniti volji fašizma. Da pa so fašizmu tako zra-stle peroti, Je kriv bTcz dvoma v prvi vrsti socialiezm, ki je s svojim vpitjem po revoluciji in z raznimi grožnjami proletar-ske diktature izzval reakcijo, ki jo bridko občuti vsa italijanska javnost, v prvi vrsti pa naš zasužnjeni narod. Vendar pa tudi fašizem Italije ne bo rešil, pomen njegovega dela bo ocenila šele zgodovina. Kulturni pregled INSER1RAJTE V a te še t>i videti izza njega. V Hofbrauu so pa vsi ljudje v stilu, ali pa pridejo tam sami taki skupaj. Rdeč nos, regensburgerica, trebuh in vrček — da, da, to ie stil, to je pravo Monakovo! Zadnji večer smo torej ulovili mizo in sedeli skupaj z dvema buršakoma, ki sta za vsakim vrčkom pive naročila «ein Beistrich*. To je bila merica žganja. A Bier, a Beistrich. Beistrich opravlja torej funkcijo črte taktnice. Pri šestem »Beistrichu*, ki sta ga naročila, se okorajžil tovariš F-i, ki po postavi še najbolj pristoja v tisti stil tam gori, in si je tudi naročil »vejico*. Potem pa smo začeli tekmovati. To je trajalo tako dolgo", — da se mi je zdelo, da ima buršak, ki mi je sedel nasproti, prizmatično glavo, kakor kak Jaecklov portret, — ko Šem stopil na cesto, je vse migljalo pred očmi — kakor bi to slikal futurist Severini! Potem sem čutil, da me nekdo rine v tramvaj, kjer sem začel misliti, zakaj se dedci z egin-skega timpanona v gliptoteki tako premeteno smejejo, ko se zadavajo. Videl sem tudi tenejskega Apolona z vrčem piva v roki, potem eno ka-denco iz Bachove »kromatične* in še en Rubensov obraz, ki ga pa nisem utegnil agnoscirati, ker se je prehitro razlezel in sem jaz zadremal. »Dusel*, to je lepa beseda. Slovenci nimamo take. Spiš pa v njem. kakor bi te ubiL . Sicer je bil pa vseh polomij kriv slovenski pesnik, ki je šel z nami go-ri. Ta je namreč pred kratkim oDja-vil pesem s temle refrenom: »Nismo še mrtvi, doklar smo žejni!* Ta refren je bil vsega kriv. Strašni ljudje so ti pesniki! _ „ . „ V Monakovo gremo pa se. Vsakč leto enkrat. Drugič pustimo pesnike doma. .--o Vsakem predmetu nekaj, da pa ni utemeljeno nikakor, smatrati prav risanje ia golo veščino. Veščina je dispozicija, Jd si jo pridobimo, ako ponavljamo kako delo bodisi duševno ali fizično tako dolgo, da ga izvršujemo potem, ne da bi namenoma in intenzivno vplivali s tlvojo voljo na organe, M delo vrše. Tako dispozicijo si dobi n. pr., kdor hočo, da se po nočnem počitku prebudi vsakokrat ob točno istem določenem času, ako se da buditi dalj časa ob tej uri. Zbujanje mu je postalo spretnost. Tako dispozicjo si pridobi računar, ako stokrat ponavlja poštevanko, ako reši sto enačb iste vrste, ako predela sto geometričnih nalog. Postal je spreten, vešč tega. Tako veščino si vzgoji učenec y pisanju, ki tri leta piše alfabet, ko potem v prostem spisu stavi črke drugo poleg druge, ne da bi mislil na njih obliko. Tako spretnost dobi učenec, ki si je zapomnil sto letnic v zgodovini, ko se je navadil učinke in vzroke logično spajati, da si" po nekaj letih zapomni lahko še mnogo letnic in da shvata vsak pojav z lahkoto, ako motri življenje narodov in čita zgodovinsko knjigo. Tako dispozicijo si dobi učenec, ko je prevedel mnogo spisov iz tujega jezika v materinščino, da mu dalje ni težko prevajati mehanično z besednjakom v roki in da se lažje uči pozneje vsakega novega jezika. Tudi to je veščina. Drugače x>& je, ako postopa spekulativno in izvaja zakone, pri jeziku gramatiko, pri matematiki stavke, v zgodovini političen nauk itd. Ali pa dela risar drugače? Tudi risar ponavlja večkrat nalogo (a ne vedno isto), vzgaja se v spretnosti, ki jo rabi za nove slučaje, a tudi on abstrahira. Abstrakcija se vrši v perspektivi, v geometričnem risanju, v barvoslovju, v sti-liziranju, v ornamentiranju, v kombiniranju, komponiranju. Temu ne more oporekati nihče! Abstrakcija pa se vrši tudi v predmetnem risanju vsakokrat, ker je vsaka črta, ki jo riše, vsaka barva, ki jo polaga, vsaka senca, ki jo vpodobi, abstrakcija, prenešena s predmeta na popolnoma nov tvor v novi tvaii — in vsa risba je abstrakcija. To ab-Btrahiranje ni stvar veščine same, ampak godi se prav tako kakor pri vsakem znanstvenem predmetu. Rezultat abstrakcije je tem dovršenejši, čim večkrat se ponavlja to abstrahiranje in čim bolj ustreza zahtevam bistveno pravilnega (ne vnanjega) naziranja. — Tedaj pa dobiva delo osebno noto delavčevo; v njem se izraža njegova duševnost. S tem pa stopa v območje umetniške delavnosti — in najdovršenejše delo je umotvor. Da se bliža naš učenec umetniškemu delovanju, ne more nihče dvomiti, četudi ni še umetnik, kakor ni znanstvenik, ako je razrešil tisoč matematičnih nalog in predelal vso matema-tično knjigo. V tem smo popolnoma enaki. Risanje je torej prav tako spretnost kakor matematika, naravoslovje, zgodovina, jezik. To je potrdil tudi tisti mnogo priznan pedagog matematikar, ki _ je grajal pri prvi konferenci v letu blizu 75 odstotkov učencev. Prisiliti jih je hotel, da delajo, se vadijo. Ce matematika ni veščina, čemu potem vaja? Pridobitev njenega znanja sloni torej prav na tistem temelju, kakor pridobitev zmožnosti prostega upodabljanja v risanju. (Ce je ve-ščinar, kdor se vadi, je bil veščinar tudi Demostenes, so veščinarji vsi znanstveniki.) Snov, ki se podaja v kaki učni enoti, je v risanju vsakokrat nova. To se pravi: Dandanes ne podaja risar predstav, ki jih je upodabljal že kdo pred njim. ker ne riše po predrisbah (predlogah) meha. nično to, kar je abstrahiral od naravnega pojava že kdo drugi. Njegovo delo je samostojno ustvarjanje in izražanje 6voje notranjosti, svojih lastnih predstav. Kakor pri prostem spi3u učenec ne reproducira tega, kar si je mislil že kdo drugf, ampak »roje predstave, tako riše učenec svojo abstrakcijo predmeta, tako stilizira, kombinira, komponira po svoje, uporablja perspektivne zakone ved6 ali nevedž na svojem Blučaju, ilustrira po svoje, kratkomalo: ustvarja! To ni reprodukcija zgodovine, ki je že vlita v obliko in ima že svojo barvo, to ni recitiranje pesmi, ampak to je ustvarjanje! Ce hočete, da je risanje veščina, potem je prej zgodovina veščina in jezik spretnost. Zato je pa tudi treba v risanju za vsako novo snov pripravljati kakor v vsakem drugem predmetu in ustvarjati pogoje, da se more obravnavati z učenci. Potem učenec pridobiva s svojim delovanjem nove predstave: opazuje, perci-pira, apercipira, asociira, snuje predstave izraža, upodablja, kombinira, komponira, ustvarja. Tu ne gre samo za način izražanja, ampak kaj se izraža. Kakor v vsakem drugem predmetu igra jezik vlogo oblike, v kateri se podaja vsebina, t. j. nove predstave, tako je tu tehnika le sredstvo, da se izražajo predstave. Ko je učenec risal steklenico v barvi in luči in ga je učitelj navajal, rekel je končno: »Prej nisem videl ničesar, a sedaj vidim vse polno lučic, senc in barv.* S tem je povedano, kar trdi znamenit Anglež, da risanje navaja k natančnemu opazovanju. Torej tvori risanje nove predstave, ki so natančneje, nego jih more vzbujati le govor ali si jih more pridobivati drugim potom, v drugih predmetih, torej ni veščina. — Ko je risal drug učenec po predlogi le enkrat v osmih letih, za poizkušnjo, studilo se mu je to delo in dejal je: ER Korespondentinja perfektna. nemško-hrvatska stenoti:pi-stinja se išče proti dobri plači. Las/jio-ročno pisane oferte z navedbo pflače na Dioničarako društvo za industrija čreva v Suboticd. Fran Kosec: Srce Ordinacija je začela ob dveh'. Toda Se pred eno sem stopical po hodniku ob hiši gor in dol ter ječah »Hu! Ah! Joj-joj» Jedva je odbila eno, sem že zvonil pri zdravniku. Služkinja, ki mi je odprla, je ogorčena vzkliknila: »Ali gospod primarij so šli pravkar šele obedovat!* »Želim mu najboljši tek. Ampak mene pustite v čakalnico, zakaj v prsih me grozovito boli!* Upal sem, da mi odleže, kakor hitro zagledam duri ordinacijske sobe. Pa mi ni. Po prsih mi je oralo, rezalo, a včasih mi jih je napihovalo, kakor bi bil požrl oblak. »Hu! hu!» sem se vzdihoval, a vse zaman. V neznanskih bolestih'sem dirjal po čakalnici ter ječal: »Ohl Ah! Joj-joj!» Neprijetno. Zlasti še, če sem se ozrl po stenah; tu fotografija iz operacijske gobe v »Lenonišču*: okoli iztegnjenega o-olega telesa krog naših kiurgov z asistenti, usmiljenkami... vsi beli ka. kor kuharji, a vsak s svojim instrumentom v roki. Na nasprotni steni menda slavna Halsova slika: »Kirurgija* —: golo telo in okoli zopet kirurgi z rezili, škarjami, brizgalmcami, kleščami... , . , „. t„ Strela, če se bo tudi mera treba ta-so-le vleči? Da mi od uro kos m vza- mejo vun ta prokleti oblak, ki sem ga pogoltnil kdovekje in kdovekdaj? In begal sem po čakalnici, raztezo-val rameni, dvigal roke navzgor in nazaj, se oddihaval »Huk! huk!* Toda vse zaman. Obupan sem prišel, mar ne odidem povsem uničen? Tale primarjeva čakalnica je doživela pač že na tisoče tragedij. Koliko nekdaj lepih, krepkih, življenja še lačnih in žejnih žensk in mož je prihajalo semkaj, koračilo prav nervozno po tej čakalnici, upalo in trepetalo, kiiično pa obupalo in omahnilo v grobove? A koliko jih je t-rihijalo povsem slabotnih, obuoanih, Id .-o odhajali zopet pu-tolaženi in polni zaupanja! in danes so zdravi in dela /ni, čeprav to jih smatrali že za izgubljenca. Prijatelj je i"il nrit3Kel senkrjJe smehljaje in šaleč se: Ej, doktor, poglej mi no v grlo! Saj ne bo nič posebnega, — ampak ženira me. Ali je od kroka ali preprna ali od cigaret?* Ko je odhajal, pa je trepetal. »Takoj na operacijo. Adolf! iloraa je kaj zelo nevarnega!* mu je dejal prijatelj primarij. In Adolf je razumel... Štiri mesece nato je že počival pri Sv. Križu... Pa bratec Milan. »He! he! Katar mi odpravite, da bom mogel zopet čisto govoriti. Nerodno mi je, da sem takole hripav. Saj^ veste, ženske prihajajo najraje k meni v trgovino. Morda mi zapišete kaj za °t-I sranie. •.» Ko je odhajal, se je še jedva vzdrževal na nogah. »Takoj v Dalmacijo — na Lošinj! Stvar je presneto resna!* — In Milan ga je razumel... Niti leto dni nato ni niti grgral več... A prijateljica Berta! Iz cvetoče lepote je bila propadla v sh-ahotno mu miio. Samo jokala in molila je še. »Konec! Kako dolgo še, prijatelj? In ali se boš potem spomnil name vsaj enkrat na leto: na Vseh vernih duš dan? Ali prideš vsaj za hipec na moj grob?* Prisilil sem jo. da je šla k primariju. Pa jo je prav po gorenjski odkritosrčen oš tel; kar nič galanten ni bil z njo... Ko je odhajala, se ji je vse sanjalo, in danes, ljubi Bog, Vam pleše foxtrott in shimmy... Mene pa bole prsi, da moram tuliti in da mi je, kakor da mi mora raznesti koš. Tričetrt na dve je že... Čakalnica se polni. Ženske, moški, otroci. Nekateri kašija jo. drugi molče stiskajo glave med dlani, tretji apatično zro na ulico. Le jaz bi tulil, tulil! In primarij priteče. V belem opera-terskem plašču. «. ..ber dan!* zagodrnja, a ne pogleda nikogar. «Po vrsti!* Ze stojim pred njim. »Prsi mi menda raznese! Strašno! A kaj mi je vendar, s. primarij?* čenčam ves plašen. »Odložite! Do pasu!* komandira in ode. Pred seboj ima vrteč sc stol. Raz umem. V bipu sem gol do pasu in mu sedem nasproti. Začne me trkati pod vratom zadaj, po hrbtu na desni, na levi, še nižje... nastavlja mi slušalo tu — tam ... »Dihajte! Globoko! Hitreje!* — In me zavrti... trka mi po prsih, zgoraj, spodaj, na levi, na desni... poslušku-je — jaz pa sopem: »Ha! Ha! Ha!* — kakor nadušljiv kovaški meh. Nič. — Naenkrat on: »Oho, vi ste velikosrčen, gospod!* »Narobe. Zelo malosrčen sem, gospod primarij!* »Ce jaz pravim, da ste velikosrčen S — in zabliska jezno skozi zlate naočnike. Takoj sem zopet ponižen. »Vi ste pijanec, gospod!* me nahr»U. »Nikoli nisem bil! Kvečjemu četr-tinko pri obedu in četrtinko k večerji!* zajavkam. »Mar ste babjak?!» Toliko, da se ne zgrudim z vrtečega stola. Jaz, priznani vzor vseh ljubljanskih zakoncev, babjak! Kruto sem užaljen. »Saj sem vendar dosegel že Abrahamovo starost! Vse žonstvo me zaničuje kot načelno zvestega moža... Nikdar, nikdar ...» prisegam. »Torej ste pa tebakar!* — Zganem se, povesim glavo. »Aha, z^aj Vas imam! Nezmeren kadivec — garetni požeruh! Kajne? Kar priznajte! Srce Vam je že kakor kolač: evo, razširilo se Vam je navzdol in navzgor... se malo nacnilo... ei. ej! Povejte mi no. koliko cigaret pa pokadite na dan? Trideset? — Štirideset? — Petdeset?* Skomizgal sem z ramenL »Ce bi vedel! Zjutraj ob pefi osmih začenjam — ponoči okoli pol ene preneha vam ... Ne štejem. Samo kadar jem in spim, nimam v ustih cigarete.* »Sicer pa neprestano? Da bi'Vas z!o-dej! Pa si še domišljajte, da ste inteli-gent! Ampak zdajle poslušajte; nič več piti, nič več ljubiti, nič več kaditi!»_ In visoko drži nad gla\*o svoj iztegnjeni kazalec, ki 6e m? zdi dolg kakor palica, ter me gled* ostro m strogo. Jaz. gol do pasu, se prnuljim Kitar šolarček, da sem Videti kakor kupček nesreče, in zastokiun: »Cemu potem še živeti?* Pa se zasmeje zdravnik:: »Saj ni tako budo! Ampak est mo-dus in rebus. Poslej bo^te lepo šteli: 1. 2, 3. 4... in ne več kot 12! Namreč cigaret! Vsega drugega pa seveda še manj. Po pameti: 1—2! Torej pol litrčka... V ljubezni Irvečjemu jamb ali trohej. Razumete?! Nikar daktila ali anapesta! .Srce Človeško sveta stvar — igrati ž njim se mi nikar!' — Za zdaj se odrečete vsemu, kolikor pač morete. Današnji tobak ni vreden počene pare! — in putem na srce ob-kladke v jesihu ter tele tablete: po dve zvečer___* On piše, jaz se oibJačim. In čudno: ko se je zdravnik 7tasmejal_ in dejal, da ni nič posebno kutiega. mi je precej odleelo. Nič vem n.e ni dušil oblak v, Gospooarska vprašanja Sploh se naše gospodarstvo bazira preveč na tuji valuti in premalo na lastni. Temu je treba storiti brezobzirno konec in to se zgodi le s takimi odredbami, ki zaprečijo vsako špekulacijo. Eno neraz-veseljivo dejstvo bi hoteli Se omeniti. Obtok bankovcev ee je povišal r kratkem času od 4800 milijonov na 5060 milijonov. Res da od teh milijonov je šel velik del na račun trgovine. V Jugoslaviji vlada občutno pomanjkanje kapitala. Vzrok temu so odločno pretirane cene vsem življenskim potrebščinam, posledica gospodarske politike omenjenih krogov. Država ni sledila temu, obtok bankovcev je ostal skoro isti, nastaja torej nevzdržno razmerje med denarjem v obtoku in pretiranimi cenami. Neposreden pojav je trenutna stagnacija gospodarstva in veliko pomanjkanje kapitala. Možnosti so le dve. Ali se znižajo cene ali pa se poveča obtok bankovcev. Znižanje cen znači gospodarsko ozdravljenje. Krize, ki spremljajo ta pojav, so sicer neprijetne, kakor na primer na Češkem, so pa prehodnega značaja in znak zdravja. Višanje obtoka bankovcev pa pcmenja pot v propast. Interes je v tem slučaju gotovih gospodarskih krogov, da višajo neprestano cene, ker jim gre država na roke. Samo en primer: Izvozničar kupi od kmetovalca blago. Plača mu seveda v dinarjih. On se pa pusti plačati v tuji veljavi. Njegov interes je, da dinar pade, to se pravi, da če je na primer plačal kmetu za žito 1000 Din in da jih je kmet shranil, Tecimo v hranilnico in da je pozneje dinar zgubil 60 odst. svoje veljave, dobiček 500 Din gre v žep deloma izvozničarju, deloma tuji državi, ki je kupila žito. Ta primer dovolj jasno osvetljuje pogubonosne posledice politike, ki se ne ozira na državno korist. Udarjena je s tem naša industrija, naš kmet, delavec, uradnik, sploh vse naše gospodarstvo in je obenem mlin na vodo tistih elementov, ki skušajo čim več škoditi naši državi. Ker se ima sestati kmalu zakonodajni odbor, ki ima z ozirom na pomanjkanje kapitala, skleniti zakon o povišanju kontingenta naših novčanic v obtoku, nujno svetujemo merodajnim krogom, da preprečijo tak zakon. Ako je pomanjkanje kapitala, so krivi temu v prvi vrsti tisti gospodarski krogi, ki vsa razpoložljiva sredstva vlagajo v špekulacijo z devizami in živili. Krive so skrajno pretirane cene. ^ Prisiliti se morajo ti krogi, da pridejo z živili in tujo valuto na dan. Pomanjkanje kapitala jih bo ravno v to prisililo. ^ Z višanjem obtoka novčanic bi se uničevalo vse dobro, kar je vlada zadnji čas dosegla. To se pravi: dajati orožje v roke ravno tistim nesolidnim gospodarskim elementom, ki pijejo kri z našega zdravega telesa in zavestno ali nezavestno uničujejo našo državo. Mi smo na pori ozdravljenja naših gospodarskih in s tem političnih razmer v državi. Dolžnost države pa je, da proces ozdravljenja pospešuje in ne zavlačuje. Z višanjem obtoka bankovcev se pravi uničevati že v naprej vse dobro in pomagati k življenju ravno tistim krogom, ki "so najbolj nevaren in protidržaven element v Jugoslaviji. Operacija bo sicer neprijetna ali jako koristna. J Mase hočejo gospodarno zdravo ta svobodno Jugoslavijo. Naša armada je izvrstna, naie ljudstvo zdravo, delavno, nepokvarjeno, z veliko vero v boljšo bodočnost; zaradi tega molči, trpi in dela. Napravimo še en korak dalje, to se pra vi red v finančni politiki in držami upravi in iaginili bodo čez noč vsi sepa-rat-izmi in nezadovoljstva, in imeli bomo veliko in svobodno Jugoslavijo, Jugoslavijo dela in bratske atrpljlvosti. Tiskanje bankovcev naj raje prepuščamo drugim. Naša pot naj bo pot dela in produkcije in pomanjkanje kapitala bo kmalu izgi-nilo. Za ljudi, ki mislijo živeti od 6ame špekulacije itd., med nami ne sme biti prostora. Sodtelicae: Misli k novi gospodarski politiki vlade Eden najvažnejših in dalekosežnejših dogodkov v naši državni politiki je odločno socpalna smer, ki jo je zavzela v gospodarski politiki sedanja vlada. Vzroki temu res razveseljivemu obratu so zunanje in notranje politične narave. Zunanje v kolikor predstavlja Jugoslavija dandanes v zvezi z Malo antanto politični in gospodarski faktor, ki postaja, to se lahko z mirno vestjo trdi, že evropskega pomena. Izjava Robert Cecila v spodnji angleški zbornici in amerikan-skega senatorja Mao Kinleva, govori dovolj jasno. Posledica vstrajnega dela je gospodarska osamosvojitev in državna samostojna gospodarska politika. Treba je pomisliti, da nobena gospodarska politika ni popolnoma samostojna in še manj politika tistih držav, ki so gospodarsko šibke in odvisne od milosti in nemilosti mogočnejših gospodarskih činiteljev. Politično res svoboden je le tisti narod, ki je tudi gospodarsko neodvisen. Večje gospodarske celote se lažje ubranijo rasnih vplivov in v tem leži ravno ogromen pomen oživotvorjenja Male antante, kar ni ravno mala zasluga tudi naše zunanje politike. Posledica temu je, da se gospodarska politika teh držav lahko uravna po lastnih potrebah in v lastno korist. Povzročili so pa ta preobrat tu tisti gospodarski krogi, ki so v svoji brezmejni zaslepljenosti tlačili našo valuto v čar su, ko bi bilo pričakovati s vso gotovostjo ravno obraten pojav. Posledica temu so bile ostre kritike po vsem časopisju. Da predočimo te gospodarske kroge in njih namene, hočemo navesti samo en primer: Lani oktobra, to je pred izvozom žetve, je padla krona v Curihu na 1.301 Isto se je zgodilo letos, in sicer nekaj mesecev prej in to kljub ameriškemu po-sojilul Lani se je žalibog nasedlo tem gospodarskim krogom in se forsiral v njih veliko veselje izvoz. Posledica je bila neznosno podraženje vseh poljskih in industrijskih potrebščin. Ista igra se je ponovila letos, seveda z očividnim namenom, in sicer tako nerodno in v tako malo primernem času, da je morala že vsakomur odpreti oči. Do kakih absurdnosti dovede talca politika, je lahko dokazati V Dalmaciji se uvaža moka in žito iz Argentinije in Amerike, ker je ceneje kakor žito iz Banata! Proda,ia se amerikanska mast, ki je cenejša, kakor naša! Pohištvo, industrijalni izdelki, obleka itd., vse to se je podražilo od lani za več kot sto od sto in to vse na račun padajoče valute. Namen teh gospodarskih krogov je očividen: umetno podraženje vseh življenskih potrebščin, vedno večja cirkulacija denarja, to bi bila primerna sredstva, ki bi spravila našo državo na rob propada in na pot Avstrije! Temu poskusu, ki je bil vendarle preneroden. se je postavila naša vlada energično v bran in je z zvišanjem izvozne carine in s skrajno energično politiko preprečila tisto zlo, ki nam je bilo letos naveravano od ravno istih gospodarskih krogov kot lani. Naša vlada je dosegla popoln uspeh, toliko na zunanjem denarnem trgu, kolikor na notranjem. Želeli bi, da se devizne špekulacije zatro z vsemi razpoložljivimi sredstvi, ker le s tem se prisilijo gotovi gospodarski krogi, da vlože svoje kapitale v trgovinska in industrijalna podjetja. Za špekulacije z r^ato* — SrflT državi Naše &5Tpotrebščin in izgotovljemega ja, medtem pa ko _ ]jHldstV0 ^ postalo zadnje čase tako zre- v.w„ takeira. tiri katerem pnde lo, da dobro razumeva naš politični in gospodarski položaj. Na eni strani zapirati zlu vrata, na drugi pa odpirati, na eni strani dajati, na drugi jemati, taka politika dandanes ni več mogoča. 'daj! t>!aga v tujino se dom&fta češkoslovaška industrija seveda neprimerno več, ko pri prodaji v tuaemstv«, prilagoditi kurzu češkoslovaške krone, ker so tu merodajne cene tuje konkurence, katera seveda prodaja v lastni valuti. Istina je, da je sedanja situacija privedla češkoslovaška podjetja tako daleč, da utrpijo pri prodaji izgotovljenega blaga izgubo okoli 30 odstotkov lastnih stroškov, ako ga sploh morejo prodati in ako ne trpijo vsled nakupičenia neprodanega blaga še nadaljno škodo vsled vezanje kapitala in izgube obresti, posebno pa vsled vedno manjše vrednosti na skladišču ležečega blaga. Večina tovarniških podjetij je bila torej primorana odločiti se, da popolnoma ustavi delo in začasno odpusti delavstvo. Ne glede na valutarno in fiuaačno-po-litiono stran tega problema je iskati brez dvoma saniranje teh razmer, kar se tiče osobito tovarniških podjetij kot tačas glavnih činiteljev na polju trgovinske bilance, v narodno-gospodarskem ozira v sledečem: 1.) Davek na premog mora češkoslo- Evgen Zupančič: Kriza industrije v češkoslovaški republiki Spekulativno nakupovanje češkoslovaške valute v Ameriki, ki je vzelo iz obrata skoraj tretjino češkoslovaškega denarja, je povzročilo v Češkoslovaški tako velikansko deflacijo, da je bila indu- fat r^vČrra S? JffB izdatno znižatL Premog sam svojfc deviz. Osobito Sladkorna industri- tvori danes kalkulator,čno povprečno ja je popolnoma izpraznila svoj portfelj deviz, po katerih pa s strani bank ni bilo zadostnega povpraševanja in katere je bilo mogoče oddati le bančnemu uradu finančnega ministrstva. Naravno je, da so vsled tega devize padale v vrednosti in da je paralelno vedno bolj naraščala češkoslovaška krona. To vse se je tgodilo v kratkem času. Kako vsi činitelji perečega gospodarskega življenja trpč pod nestabilno valuto, to vč danes vsakdo. Vrednost češkoslovaške krone je v najkrajšem času poskočila ▼ Curihu od 10 na 18 In 19, kar znači skrajno nevarnost za obstanek češkoslovaške industrije in jako kritičen položaj gospodarskega življenja v državi sploh. Za nekako stabilizacijo češkoslovaške valute namreč dosedaj nimamo nobenih zanesljivih pojavov. Industrija ima še devize; poskusi češkoslovaške vlade, da zadrži dviganje valute, so bili, čeprav zvezani z ogromnimi financijelnimi žrtvami (iy2milijarda kron), brezuspešni; slednjič nas jako ugodno razmerje kritja bankovcev (28%) vsekako prepričuje, da češkoslovaška krona ne pade več na prvotni kurz, da je torej prej računati z eventualnim nadaljnjim naraščanjem češkoslovaške valute in v doglednem času še ne s stabilizacijo. S sledečimi vrsticami poskusim pojasniti položaj češkoslovaške industrije v sedaniih razmerah. Vsako podjetje, pri katerem produci-ranje traja dalj časa, mora v času naraščanja valute trpeti efektivno izgubo, kajti cena izgotovljenega blaga, ki vsled naraščanja vaiute padajo, ne odgovarjajo o priliki prodaje nikakor več cenam, ki jih je dotično podjetje plačalo pri nakupu sirovega blaga pred procesom predelave v času slabše valute. Ta izguba pa ne ostaja enkratna, temveč se ponavlja, oziroma je trajna pri trajnem produ-ciraniu ter lahko postane pogubonosna pri tako nenadnem in izdatnem skoku valute, kakor se je to zgodilo s češkcrla-vaško krono. Morebiti mi cenjeni čitatelj nato odgo-:Saj morajo tudi režije v produk tvori danes kalkulatorično povprečno med 6 in 7 odstotkov v ceni izgotovlje nega blaga in čez deseti del produkcijskih režij. 2.) Vozne tarife se morajo istotako ml žati. tudi če bi bilo to morebiti deloma zvezano z redukcijo personala pri želez nicah, katerega je, kakor vlada sama priznava, neprimerno veliko. Vozne tarife tvorijo skoraj 4 odstotke v ceni izgotovljenega blaga in čez 0 odstotkov produkcijskih režij. 8.) Finančna uprava mora izdelati načrt, po katerem se imajo javne dajavšči-ne. osobito direkni davki, v posameznih slučajih na podlagi motiviranih vlog per-centualno znižati; dalje bi ee imel davek na obrat vsaj do stabilizacije valute si-etirati, eventualno trajno odpraviti. 4.) 40 odstotno reduciranje uradniških in delavskih plač v tovarniških podjetjih; to pa pride v poštev le, če bo istočasno reducirajo vsi režijski činitelji. Mezde tvorijo preprečno okoli 10 do 12 odstotkov pri ceni izgotovljenega blaga in peti del produkcijskih režij. Le z redukcijo vseh onih režijskih komponent, katere se sploh dajo reducirati, h katerim pa spadajo v prvi vrsti in skoraj edino le javni režijski činitelji, bi bila v današnji krizi industrija v Češkoslovaški v stanu, pred sigurno stabilizacijo valute delo zopet pričeti in vsaj v prav malem obsegu producirati. Tržna poročila Žitni trg. Zagreb, 12. septembra. V kronah po 100 kg postavno postaja v Vojvodini notirajo: pšenica 1800, rumena koruza 1520 — 1540, oves 1300, moka št. 0 2800, št. 2 2700, št. 4 2600, št. 6 2400, moka za krmo 1200, otrobi 930 — 1000. Povpraševanje po blagu v roke. Tako n, pr. je • » ^eira srailSltJU veletrgovini pn 1 kg za 1 Din. P« nudba sladkorja je prav velika in celo; trgovci z dežele ga ponujajo Ljubljani, Znatno je padla tudi cena masti radi uvo*a ameriške robe. AmeriSka mast se je nudila včeraj 1 kg po 30 Din, dočim je bila še pred kratkim cen«| masti en groe od 35 do 38 Din. Spio* no je opažati, da se v veletrgovini blago zelo ponuja. = Pogajanja za Izvoz češpel] in rta* « Češkoslovaško. V Beograd to dospeli tS dni češkoslovaški delegati, ki so določen ni, da rodijo pogajanja z našimi zaaiofh' niki glede Uvoza naših Čeipelj in vin* v Češkoslovaško. Pogajanja so se prida, la dne 11. septembra. Povišanje prevoznih stroškov za po^ nlke In blago na brodovih. Brodarski sindikat javlja, da se je s 1. septembrom povišala prevozna tarifa za potnike U) blago za 50 odst., a za promet v inozem« stvo za 30 odst. Prihod ameriških inženjerjev za gradnjo Jadranske železnice. Tekom tega tedna dospejo v Beograd ameriški inže-njerji Blerovega sindikat*, ki bodo proučili prav ce, po katerih naj bi bil tvv zan Beograd z Jadranskim morjem. «= Insolvenca velikih Italijanskih tvrdte V Milanu sta prišli v konkurz veliki ko-žarski tvrdki »Felice Hirschler* in «0. O, Colombo». = Ogromen deficit nemške zunanje tr-i govine v juliju. Vrednost nemškega uvo< za v juliju 1922 je znašala 45„738,000.00fl mark, a vrednost izvoza 35„707,098.000. mark. Primanjkljaj znaša torej okroglo 10 milijard mark. V juniju je znaSal* vrednost uvoza 34„381,712.000, a izvoza 30„341.000.000 mark, torej primanjkljaj okroglo 4 milijarde mark. Kakor ee to, rej vidi, se je stanje nemške zunanje trgovine v juliju proti juniju zelo poelab« šala. ___aLi po najnižjih cenah: otrobe, maha za brmo (8), oves, dom hašo ter droge deželne pridelke, Ljudevit Sire, Kranj. Brzojavni naslov: ,.Deželni proaei« Kranj. von: —j — „ ciji postati cenejše, če narašča vrednost ^ denarja in vsled tega se vendar znižajo Merodajnim krogom priporočamo, da!stroški produkcije sploh in torej izguba ..........«v __i •__i___•___J -'■ «J^nrJo _ Tomu T vi fnlihnfr m Hmelj žatec v Češkoslovaški, 11. septembra. (I. brzojavno poročilo.) Kupčija neiz-premenjeno mlačna. — Niirnberg (Nem-čija) postaja čvrstejši. i Niirnberg v Nemčiji, 9- septembra. Za dobro blago živahno povpraševanje. Za srednje blago so cene neizpremenjene, dočim so za prvovrstni hmell nekoliko na-1 rarastle. Cene hallertauer 25.000 do 30 tisoč mark za 50 kg, tettnanger 28.000 do dvonadstropna v Spodnji Šiški z velikim dvoriščem, skladiščem in vrtom 3190 Lokali, gostilniški prostori in stanovanje takoj na razpolago. Hiša moderno zidana in v dobrem stanju. Ponudbe sprejema do 17. t. m. Alojzij Planinšek Karlovska cesta 18. Merodajnim krogom priporočamo, da ; stroški produkcije spion in »i« ^- — povprečno 150 do nadaljujejo z energično politiko, ki so pri prodaji odpade.> Temu pa žalibog m 32.5001 mark za su Kg povp-jo začeli na gospodarskem polju. Mase z Tako. Izkušnja uči, da v slučaju nara- 200 našin kron solidna trgovina plačati 14 in več od sto, ako hoče dobiti primeren kapital na razpolago. Kdor izvaža, si da plačati v tuji velja-Vi, tako da izvoz našo valuto prej ubija kakor ozdravlja. prsih... le na levi strani pra kiju je. grize. j ... ^Prisrčna hvala, gospod prfmaiT]!* Stisne mi roko in se smehlja: »Torej ne pozabite: poslej treba šteti... vedno šteti!> Vesel hitim skozi čakalnico In klicem neznankam in neznancem: »Zbogom! Klanjam ee!» — Niti razžaljen nisem, da mi nihče ne odzdravlja. Reveži, kje so pač njih misli v skrbeh, upih in obupih! In tečem domov. *. ne, počasno korakam, zakaj srce je kakor kolač ter suje, ščiplje, grize... Vso noč nisem bil nič spal. Zato sem rumen m siv T obraz Zena me sprejme s skrbi polnim obrazom, pa vendar ne reče ničesar, [z same tenkočutnosti, da bi me ne prestrašila. cSam nikotin! Tobak je zanič!» ]i povem. «Toda ne veseli se: vdova Se ne postaneš! Akutno zastrupljenje s cigaretami. Poslej bom moral vedno šteti... šteti...* »Kolikokrat sem ti to že rekla! Ta jmrdljM plevel! In strup Se drago plačuješ! Ampak meni nisi verjel. Kajpak, žena ni 'nič, d« ve nič, ni za nič! Kajpak! Zdaj šels verjameš, ko ti je povedal zdravnik..-. O, vi možje, kakor otroci sto ia...» a*o plačano in lačno, potem so por.ižn!, če bodo pa dobro phčani In siti, potem so ne-ugnani!* Svetujemo tistemu gospodu, bivšemu kaplanu, nai se nikar ne rine v kapitalistična po-ijetja, kamor spada »Gospodarska bar.ka*. Zopet drugi duhovni go&rod se le nekoč Urazll. da le za nrad- LJUBLJANSKA POROTA. Porotnemu senatu je predsedoval v to rek g. nadsvetnik Mladič, votanta pa sta bila nadsvet. Kaiser in okr. sodnik Kralj. Pred porotniki se Je morala zagovarjati Frančiška Mežek iz Hobočke radi deto-mora. Obdolženka je imela razmerje z nekim italijanskim financarjem in je porodila dete moškega spola. Kmalu po rojstvu ie sklenila spraviti svoje dete s sveta. Prerezala je detetu z britvijo vrat, trupelce pa je zakopala v kleti. Zločinki niso takoj prišli na sled, šele čez nekaj dni pa so našli dete zakopano v kleti. Obdolženka prizna, da je dete ona porodila, trdi pa, da je dete kmalu po rojstvu umrlo in da ga je zakopala, da bi ljudje ne zvedeli, da je nezakonska mati. Obdukcija pa je dognala, da je dete po rojstvu bilo umorjeno. Porotniki so glede detomora stavljeno jim vprašanje potrdili z 10 proti 2 glasovoma, nakar Je senat prisodil Frančiški Mežek 3 leta težke ječe. Porotnemu senatu je predsedoval včeraj g. nadsv. dr. Levičnlk, vršila se je od okrožnega sodišča v Celiu delegirana razprava proti Božidarju Mrkonjiču, nezaposlenemu trgovskemu pomočniku iz Zagreba. Državno pravdništvo v Celju toži Mrkonjiča, da je dne 23. maja od Luke Uzelca na Zidanem mostu mu zaupani bankovec 500 dolarjev, — po takratni valuti 137.000 Kj — pridržal zase in si ga prisvojil. Vozila sta se skupaj na Dunaj. Pri prekoračenju meje je Mrko-njič skril bankovec v vlaku za neko tablico, kmalu nato pa ie javil, da mu je denar ukraden. On sam priznava, da je na Dunaju faktično zamenjal bankovec za 500 dolarjev, pravi pa, da je ta denar dobil od nekega Milana iz Sarajeva. Zagovor obdolženca In njegova čudna povest o bogatem Milanu, katerega ni mogoče najti, je seveda popolnoma izmišljena. Po govoru državnega pravdnika La-vrenčaka, zastopnika zasebnega udeleženca in zagovornika ter po resumeju gosp. predsednika so porotnki potrdili glavno stavljeno jim vprašanje, na kar je senat prisodil obtožcncu 2 leti težke ječe in ga obsodi! na poravnavo škode. Nato sta se zagovarjala A. V., trgovski vajenec, in Jožef Kocmur, skladiščni delavec v Ljubljani, ki sta kot uslužbenca tvrdke Breznik in Fritsch v Ljubljani kradla stvari spadajoče v železninarsko stroko, kar jima ie prišlo pod roko. Samih pil sta ukradla za več kot 30.000 K. Mladi V, ki pri razpravi skesano nastopa, je bil brez dvoma zapeljan k hudodelstvu od Kocmurja. Pod uplivom Kocmurja je V. redno začel jemati iz skladišča te stvari in jih pod suknjičem nosil domov. Preiskava je dognala, da sta oba svoje tatinske posle že dali časa vršila, saj sta imela različne odjemalce v Ljubljani, dokler ni policija zasledila V-a, ki je peljal ukradene stvari prodajat na Ig. Porotniki so vprašanje glede krivde V-ove soglasno zanikali, glede Kocmurja pa potrdili z 9 proti 3 glasovom. Predsednik senata jc ob 15. uri razglasil razsodbo, s katero se V. oprošča od obtožbe, Kocmur pa obsodi na eno leto težke ječe. Po Lhibllsnskem velikem sejmu Likvidacijska dela zaposlujejo sejmsko pisarno, ki niti ne more uživati zasluženega dolce far niente niti v teh deževnih dneh. Iz statistike sejmske pisarne naj navedemo danes, da se Je udeležilo sejma 182 inozemskih tvrdk, med obiskovalci pa je bilo letos samo iz Južne Srbije 20.000 oseb! To je ugotovljeno po podatkih stanovanjskega urada. Kupčijski uspeh pa le razdeljen po strokah tako-le: Razstavljalcev: Dinarjev! Strojna industrija (37) 31,590.000— Kovinski izdelki (78) 57,870.000— Orožje (3) 2,340.000— Lesna stroka (58) 21,672.000— Kolarstvo (5) 3,060.000— Pohištvo (že všteto v lesni stroki) 1,812.000— Godala (6) 9,997.200— Živila (79) 51,816.000— Orodje (65) 8,296.000— Elektrotehnika (26; 6,051.000— Montanistika (l) 300.000— Usnjarstvo (45) 14,140.000— Tekstilna, čipke, perilo (98) 46,356.000— Papir, grafika, karto- naža (43) 40,656.000— Kemična (95) 26,540.000— Poljedelstvo (22) 2,664.000— Stavbarstvo (21) 840.000— Bijouterie, galanter., 'dragu- Ijarstvo (63) 7,908.000— Steklo (23) 3,200.000— Klobuki, slamniki (13) 8,844.000— Avtomobili, dvokolesa (16) 8,820.000— Skupna vsota . . 354,552.200— Te navedbe niso popolne. Cela vrsta kupčij se sploh odteguje statistiki. Zgo-rajšnja vsota se sme zato mirno zaokrožiti na 2 milijardi kron. jene bodo t&S ce. Vinski sejem je v glavnem namenjen trgovanju. V 20 posknSeval-nicah rt bo lahko vsak vinski trgovec, gostilničar, kavarnar itd. izbral najprimernejše vrste in cene. Ta del razstav« ia bo služil tudi kot veealiSni prostor, d bo dnevno odprt od 15. do 8. tju-traj. Prometno ministrstvo je vsem poset-nikom dovolilo na državnih železnicah polovično vožnjo. Posetniki naj na vstopni postaji kupijo celo karto, ld je pri izetopu v Zagrebu ne smejo oddati, temveč jo dajo v razstavni pisarni potrditi za povratno vožnjo. Vse podrobnejše informacije dajo brezplačno: Izložbeni odsek H rv a tak o-slavonskega gospodarskega društva, k. a. z. v Zagrebu. Martičeva ulica.___ Gospodarska razstava v Zagrebu Dne 17. t. m. bo svečano otvorjena regionalna razstava konj, goved, sadja, zelenjave, grozdja in vina ter vinski sejem v Zagrebu, ki ga priredi Hrvatsko slavonsko gospodarsko društvo v Zagrebu. Razstava konj in goved traja od 17. do 19. t. m., razstava zelenjave, sadja, grozdja in vina ter vinski sejem pa od 17. do 23. t. m. Razstava goved in konj se vrši ^Maksimira, ostali deli razstave in vinski sejem pa v razstavnih prostorih Zagrebškega zbora v Martičevi ulici. Za razstavo goved in konj se je od zvalo tako veliko razstavljalcev, da se je moralo mnogo prijav radi pomanjkanja ]>rostora zavrniti. Razstavljeni bodo samo konji najboljših pasem iz cele Hrvatske in Slavonije, plemenske in dirkalne živali. Ta del razstave bo gotovo najbolj zanimiv. Na razstavi sadja, zelenjave, grozdja in vina bodo razstavljene vse vrste, ki se gojijo v Hrvatski in Slavoniji. Zastopani bodo vsi vinogradi s svojimi pridelki, da si bo posetnik mogel ustvariti sliko o celotnem hrvat-sko-slavonskem vinogradništvu. Pnre- Objave • Odbor pevskega društva *Ljut>ljans8 Zvon* naznanja, da se prične po enomesečnih počitnicah redno društveno delovanje z dnem 18. septembra 1.1. Tega dne zvečer ob pol osmih naj se zbere ves zbor v društvenih prostorih. V zbor sprejemamo nove pevce in pevke, ki imajo posluh, dober glas, veselje do zborovega petja in potrebno resnost za društveno delovanje ter ne sodelujejo pri nobenem ljubljanskem pevskem zboru. Priglase se lahko v dneh 14., 15. in 16. t. m. vsak večer od 6. do 7. ure v društvenih prostorih, Narodni dom I., desno. • Triglavanski zbor. V nedeljo, dne 17. t m se vrši v Laškem zborovanje vseh starejšin in aktivnih Triglavanov. Spored Je sledeči: Po prihodu popoldanskih vlakov iz Maribora in Ljubljane se vrši ob 3 uri v prostorih g. Henkeja sestanek delegatov Starejšinske zveze, centrale m obeh podružnic. Po sestanku je istotam zborovanje vseh starejšin in aktivnih »Triglavanov*, na katerem se bo obravnaval poslovnik, posebno razmerje centrale do podružnic in podružnic med sabo Nadalje se bo fiksiralo tudi progra-matično stališče »Triglava«. Triglavanski zbor zaključi družaben večer, katerega prirede gospodične v Laškem. Ude, ležba je za vse Triglavane obvezna. Prijatelji društva so vabljeni In dobrodošli. • J. A. D. *Triglav» v Zagrebu poziva vse svoie člane, kakor tudi člane dunajske in liubljanske podružnice, da se udeleže Triglavanskega zbora, ki se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. v Laškem. Ker se bodo obravnavala tudi načeina vprašanja, je udeležba obvezna. — Odbor. • Odvetniški in notarski uradniki se nujno vabijo, da se udeleže sestanka, ki se bo vršil v soboto, dne 16. septembra t. 1. ob 8. zvečer v gostilni pri Mraku. Rimska cesta. — Sklicatelj. • Pozabljeno. V četrtek dne 8. t. m. se je pozabila v cirkusu »Slavija* pelerina. Najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi pri tvrdki Krisper. Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. *„.,. u ao b«.dl Din. 3--, v..H» Md.l!n|lb 6 b«.dl 1 Ol«. - .gl«* •mht! inlM d« SO 5 Din., nlill »d.ljnllh S b.»dl 2 01«. - Pl.U » «pr.l. — » cd8o..n. I«, rt. 1» prlloi.n. ».m*. » .dgov*.- Knjigovodja, 3123 perfekten, bilancist, Slovenec, oženjen, brez otrok, z dolgoletno prakso, korespondent slovenskega, srbohrratskega, nemškega in italijanskega jezika, želi premeniti mesto; nastop po dogoToru. Cenj. ponudbe na »Slovenija*, poštno-ležeče Sisak, Hrvatska. Lokomobllo, 3150 dobro ohranjeno, od 18 od 25 konjskih sil kupim. Ponudbe na upravo ster v Kraniu- * Čolnarjeva sreča. Včeraj zjutraj je ■ • za vsebino tega poslanega le ured-plul po Grubarievem prekopu z opeko ništvo odgovorno le toliko, kolikor ured-ofa/vurien čoin. Čolnar ie snah nočni na-1 nisuie zakon. Čevljarsko obrt prodam radi bolezni pongodni ceni. Ernest Koder, Ljubljana. Gajeva ulica 2. 3163 Salonska suknja 6 telovnikom in črna žaket-obleka, oboje dobro obra- „Univerzal" 3157 konees. prometna pisarna za nakup in prodajo zemljišč, Maribor, Aleksandrova c. 28, im-j. za prodati več vinogradov v okolici Maribora. Maribor, Aleksandrova e. 28, ima za prodati trgovske hiše od enega in pol do osem milijonov kron. Prav lepo posestve t Šmartnem v Rožni dolini se proda. Posestvo meri 15 oralov, zraren se nahaja prav lep Eadovuilr poleg lepe gorice. Pripravi se do 10 po-Iovnjakov sadne pijače. Posestvo leži 10 minut od veliki ceste. Cena se izrš t gostilni pri ^Fazarioaču", Ostrožno. 3161 Enonadstropna hU« se radi posebnih razmer takoj ugodno proda. Pripravna za vsakega obrtnika, posebno za. vinotoč. — Stanovanjo takoj prosto. — Pismene ponudbe pod »Gotova sreča* na upravo »Jutra«. 3106 „Univerzal" 3158 konees. prometna pisarna za obleka, oooje aooro o.r*-, ^^r^AkSro^28. „Univerzal" 8088 Gostilno 3091 e: . . , t , . 1 notrebnim za gostilniško obrt Proti tej javni obdolžitvi bodem sod- , \a Mm dobra tuhsrica. C«nj. nij*ko postopal, takoj po sodni razsodbi,, ponn(ibe se prosi m naslcr katAra CA hnrln havila Z OITlCnicnO TJCSTC- r«-mlr« TAlhan. Š! katera se bode bavila z omenjeno nesrečo in nepristransko ugotovila ali sem jJUUUUUV ov f i _ - Ivanka Telban, Škofu, Karlovsko predmestje at. 51 ISoem eno ali dve sobi z ali brez pehiitva, po možnosti poraba kuhinje enkrat na dan. Takoj sli od 1. okt Vdova, 44 let stara, z go'.ov:nn 80.000 kton, z desetletnim sinom in petletno hčerko, blagega značaja, dobra gos-.oiinia, želi poroditi železničarja ali dragega nsmeščenc.1, bodisi sam- _I ca ali vdovca. Govori sleven- 3154 ' nem^° i" hruško, ter ' je pripravljena iti tudi na i J" (»»^.»..JV«. —- -- konees. prometna pisaraa za Hrvitako a. i i v Boeno. Cenj. nsknp in prodajo zamljišč, | ponudbe na upravo »Jutra« Maribor, Aleksandrova c. 2S, j pod označbo «M;ren dom». proda več hiž v Maribora od ■ pol milijona do tri milijone kron. „Uaivarzal" 3154 konees. prometna pisarna za rakun in prodajo zeml;:^5, Maribor, Aleksandrova c. 28, ima za prodati več malih posestev v okolici Maribora. ..Univerzah« 3157 koncea. prometna pisarna za nakup in prodajo zemljišč. Učiteljloa sprejme v privatni pouk ljadskošolskega otroka. Na-V;ov povč uprava »Jutra»• Klavir poučuje profesorica (altol. kons.) od začetka do najv^js izcbraabe po najnovejši metodi. Fiolger, MIL fr* 8166 GABRIJELA ZAPOLSKA: Ljubezen na počitnicah Roman. Zdelo ee je, kakor da nimajo ^"red seboj nikakih skrivnosti vež. J-oda dognale eo, da ee lahko zbližajo. Gospa Warchlakowska je zapazila na Tuskini roki poročni prstan, in to je zadoščalo, da se varuje dekorum. Sledilo je predstavljanje po predpisih in v najstrožjih formah, s smešnimi pokloni Barissonk, z nezaupnim gibom Pitinih ustnic, z uslužnim nasmehom Tuske in bajno grandeco v manirah gospe Warchalowske. rMdla gospodična se bržčas zelo dolgočasi,* je dejala svetnica Piti, med tem ko je z zavistjo merila njene ravne, gracijozne nožice. Pita ni odgovorila ničesar; opazovala je prav tako prijazno s prstani okovane roke gospe Warchlakowske in 6i je mislila: «Jaz ne bom nikoli nosila takih prstanov; to je grdo.* Tuska je čutila, da za prvikrat ne sme žice preveč napenjati in se je poslovila. Niti najmanj se jej ni ljubilo, hoditi v tej vročini v mesto, ali morala je ostati konsekventna: žrtev laži in konvenijence. Požirala je prah in se pekla na solncu, a poleg nje se je dolgočasno vlekla Pita. Cesta je bila vsa prazna; še celo t verand so se ljudje umaknili v vile in koče. Nikjer nikogar, ki bi občudoval njune dražesti, njuno postavo, njuno linijo. XI. Med vilo «Levkonjo» in kočo Obi-dowske 60 bile sedaj napeljane vezi navadnega letoviščnega znanja. Gospa Warchlakowska je rada in mnogo pravila o gospodinjstvu v svoji hiši, o svojem stanovanju ter o raznih intimnostih, o katerih je v dražbi tujih ljudi na IefoMSSE fiavaffiltf §me% &-kor dama. . _ Tuska je bila omamljena od vsega tega žirokoustnega hvalisanja eame sebe in vsega, kar je bilo njeno. V mislih je primerjala svoje enolično življenje, Čigar sivi dnevi so 6i bili sličrn kakor jajce jajcu. Gospa Warc,hlakowska j« bila »Iz-borna* gospodinja, »požrtvovalna,* mati in »vzorna* žena. Po cele ure je govorila o svojem možu, o počutku njegovega želodca, oči, njegovega zdravja sploh. »Moj mož, mojega moža, mojemu možu ...» za te besede je imela prav poseben naglas. In vse, kar je danes gospod svetnik, je naredila ona iz njega ... Da so imeli hišo s fronto petdeseterih dvojnih oken, je bila tudi zasluga gospe Warchiakowske; »Saj je mnogo neprijetnosti s tako hišo, ali ta kup simetrično zložene opeke z v-stavljenimi kosi stekla daje človeku v svetu vse drugačen ugled in vse višje stališče « . .» Ko sta sedeli dami nekega dne na verandi in je gospa Warchlakowska kakor običajno pripovedovala o svojem življenju v mestu, sta zaslišali prihajati hrupno družbo — moških in žensk — po poti iz Koscielk. Na čelu je zagledala Tuska svetli športni kostum in vesel, eolnčen obraz s čudovito jasnimi očmi. In s strahom je začutila, da jej je začelo utripati srce, kakor ptič v kletki. Jedva si je upala dihati. Očarljiva dekliška rdečica jej je pobarvala- obraz. Čim bližje je prihajal obraz s solnčnimi očmi, polnimi nasprotujočih se čustev, — ljubkujcčih in porogljivih, drznih in krotkih —Jem bolj se je razcvitala ta njena rdečica, tako vroča, kakor solnce opoldne, ko sipljo na zemljo svetlobo in žar. Temu krdelcu veselih ljudi, žensk v fantast.no prikrojenih, svetlih oblekah, ki niso zakrivale linij telesa, žensk, zlatolasih, slikovitih in čustvenih, vseh ftžč^ellE fcl mflIK, idočiH v solncti bele ceete, je bilo videti, da brezskrbno izbirajo iz življenja to, kar more dajati najlepšega: esenco življenskega čara. Stopajoči po božjem svetu, niso vezali svojih duš v okove, nego so jih nosili svobodne v solncu, v radosti, v lepoti, kakor so nosili ▼ svojih rokah snope safirnih encijanav » ■ . Prišli so do vile gospe Warchlakow-eke. Dama v obleki iz velveta ie dvig nila svojo lorneto. — To so . , . igralci! s » s Deklice so prenehale igro z žogo in so prihitele k ograji, z nezdravo radoveden ostjo v pogledih. Samo Pita je gledala na družbo z neko čudno melanholijo. — Oni svetlooblečeni v sredi je Poržicki, nadarjen igralec, je pripomnila svetnica. Poržicki je oSinil Pito s prijaznim poglodom, za druge 6e ni zmenil. Tusko je to zabolelo, dasi jej je bilo zopet drago, da ni videl njene zmedenosti. Družba se ie kakor jasen oblak oddaljevala po cesti. Glasovi tihe pesmi so še dosegali verando. Gospa svetnica se je dvignila v svojem ležalniku: — Tu nekje stanujejo . . . Poržicki menda celo prav v naši bližini . . . Strašni ljudje! O! O! poglejte, srospa, nič se ne ženirajo. to je s—škandal! Tuska se je ozrla po njih in je /i-dela, kako je Poržicki z naglo kretnjo objel eno izmed 6vetlooblečenih žensk. Bila je to gesta objestnega paža; trajala je sekundo. Dama se je smeje izvila iz objema. — To je gospodična ta in ta. je pojasnjevala Warchlakowka, prijateljica starega grofa Golebickega, a tretja.. Mahoma je opazila, da gledajo hčere za igralci in igralkami. — Otroci! K svojim žogam! Kaj pa je to! Dekleta eo se MHtaje razbegnila, samo Pita je obetala in gledala v smer, odkoder je prihajala pesem. — Nikar ne dovoljujte svoji hčeri, da gleda za temi ljudmi, je svetnica opominjala Tusko. Tuska se je zbudila iz sna. Bila je razžarjena, kakor da s« je vlil vroč žar preko nje. — Pita, pojdi k deklicam, je dejala mehanski otroku. — Veste, je vriščala svčtaica, ti ljudje so hujši kot cigani! Skoraj vsi žive brez Boga in brez zakonov morale ... skoraj vsi v divjih zakonih ... Pravil mi je moj mož... Tak s—škandal!... S—skandal!.,. S Tuskinega obraza je polagoma izginjal sveži, vroči žar, rdečica njenih lic je bledela v nežni barvi tiho zahajajočega solnca. Tudi na Pitin obrazek je legla težka, brezmejnega tuga.., m Življenje Tuske se je uravnalo popolnoma po modelu Warchlakowskih. Krog spodobnosti .je postajal vedno ožji, računati je bilo treba z besedami, z vsako kretnjo; navidezno 6icer prijazna kontrola je zahtevala odgovora za vsak korak, za vsako besedo. — Kaj ste počeli danes, ljuba gospa? To vprašanje je čula Tuska po večkrat na dan, bodisi ob vratih svoje koče, bodisi v vili svetnice. Poržicki je bil na izletu. In Tuske se je polotila divja želja, da bi zvedela, ali je šel sam ali v ženski družbi. Neprestano je vid-la pred seboj gesto, kako je objel igralko, gesto razbrzdanega paža. — Morda je zaljubljen vanjo! si je mislila. . Vendar se je spomnila takoj besed svžtnice, da ima gospodična prijatelja. Sama ni vedela, zakaj pravzaprav go-spej WarchlakoTVski ni povedala, da stanuje Poržicki v njen! HS. Grlo jej je bilo kakor zadrgnjeno. Pozneje ni bilo več govora o igralcih.. i V take misli zatopljena, je sedela Tuska na svoji verandi. Pito je poslala k sestram Warchlakowskim: jezila se je na dekleta, ki je šlo nerado in t nevoljo tja. Tuska je hotela biti eama. Polažčala se je vedno večja lenoba. Razen tega j« imela gmotne skrbi. Denar je s strahovito naglico izginjal. Znanje z gospo Warchlakowsko je nalagalo večje izdatke. Vodil jo je napačen sram, d3 je po nasvetih gospe svžtnic* nakupila jajc, gob in jagod. Perica, ki jo je ona priporočila, je prinašala bajne račune, in ko je plaho ugovarjala, je odgovo-rila: . — Gospa svetnica iz vile se mkoli ne pregovarja zaradi cene. Vsak hip je bil kak izdatek, ker nI hotela zaostajati za damo v vili. Bili so to majhni, smešno neznatni izdatki, ampak požrli eo malo vsoto, ki je smela Tuska razpolagati z njo. In iznova se je zbudil v njej gnjev na moža. Ko bi bil epretnejši, pametnejši in bolj prebrisan, bi bilo vse drugače. Njego.vi tovariši se ne zadovoljujejo samo" s plačo. Zvijali so se kakor jegulje in se čestokrat izzvilL Udeleževali so se raznih podjetij, so prevzemali hiše na obroke, skratka, stopali so kvišku. Samo on je večno sedel na Warecki ulici med palmo in samo-varjeml Zato je bila tako strašno vezanj, in je morala vedno računati tudi v teh kratkih tednih, ko je dihala drag zrak in jo uživala vsaj nekoliko svobode. Ali ta svoboda je bila se navidezna. Prazno, enolično življenje z Warecke se je vleklo tudi tukaj za nja. Ne zna si uravnati življenja, to je gotovo. In vendar je slutila, da je za grmičjem encijana povsem drug svet., , (Dalje prihodnjič.) Slavenska banka d. d. podružnica Ljubljana preje Jugoslovanska Union-Banka jjjelovar, JJrob n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, jKaribor, JKonoštor (garanja), JKnrska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor. Sašak, Sabat, Sibenik, Škofja £oka, Velikovec, Vršac. Agencija: Bnenos fivts (Argentina). AFILIACIJE: BUDAPSST: BALKAN BANK R. T. SPLIT: JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJSKA BANKA. WIEN: BANKHAUS MILAN ROBERT ALEXANDER. Delniška glavnica in rezerve ca. K 200,000.000 BRATA POHLIN & DRUG tvornica vlasnic, kljukic in rinčic za čevlje ter drugih novosti. Vsi dopisi na naslov Ljubljana I poštni predal štev. 126. Dr. Aleksander Bllimovič: „Stanje svetovnega denarstva" Dr. Ljudmil Hauptmann: „Priroda In zgodovina v razvoju Jugoslavije" Ta spisa sta v dveh posebnih številkah „NJIVE", ki bi se morali nahajati v rokah vsakega inteligenta. K H K H BESSK3BE Izvršuje vse bančne posle nažkulantnele. 29 FRAN RAVNIKAR !j Ljubljana, Linhartova ulica 25. f| Stavbeno in umetno tesarstvo, stavbeno 5"g mizarstvo, parna žaga in lesna industrija. g«| Toiefon št. 415. Poštni čekovni zavod št 11.428. i®2 Parna in električna gonilna sila Prevzamem po danih, kakor tudi lastnin načrtih v različnih Btarbemh.slogih zgradbo mostov jazov, hiš, vil, BoBPodar«k« ln i°dnstrlj«k. B S •tavbe stolpne itre&e, kupole, corkvana outresja, balkone, vrta; uttoe? verande' ter farna druSa vrtca arhitestomena dela. Stopnice, dekorativno »trope, dekorativne vrata, okna Itd. Izdelovanje in polaganje ladljekega poda. Za razno lnduitcijuke stavbe, dvorane in razBta^e zgridb« opozarjam po mojem sl.temn zgrajene mrežaste no.ilnloe opozarj ^ V0J6J, razpetlne od 12 do 40 m. 3& gj BBaBBKBBaBBSBBaiSMtJMJ™",^ ■ H B E__§__mMam w$ka BS CCS -H ™™ BM H FRANCOSKO - BALKANSKA TRGOVSKA z o. LAVRIČ <& CIE VSI TRGOVSKI POSLI Z BALKANOM STRASBOURG FRANCE, 1, RUE DE LA PIERRE LARGE Brzojavni naslov: ,SLO¥ENIA" irBBaBVBBBflBBBBaaBBaBaBBBaRBaBaBBflBBBMBBIBBBBBBBBBaBBBSflaBBBaBBCB m r*inUk* gfetnta: K 20,000.000'— ^ESM^aKVaB u a na «bbb s asa« sasaaaaš b a * " Kczer,»ii I k e^soo-ooP'— | B B m s s m w PODRUŽNICE: Noto sat«, Rakak, Slomjgradec SLOVENSKA ESKDMPTN LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 1. Izvršuje vge bančne posle najtočneje in najkulantnejo. Teldr.ri it. 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA IBB bcuobbbb a a B B B B B S B m iCSSBSBBBBBa