PoStnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Venete, 32
Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Missio - Udine - Videm
MATAJUR
i
GLASILO SLOVENCEV
VI DEM8KI
POKRAJINI
Sped. in abb. post. IP gruppo
NAROČNINA: Za Italijo : polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30.— lir
Leto XIV. - N. 8 (278)
UDINE, 14. APRILA 1963
Izhaja vsakih 15 dni
Pozdravljeni doma in po «vetu
Odbor za preporod Furlanske Slovenije poklanja v tem velikonočnem času prisrčna votčila in tople pozdrave vsem emigrantom, ki so raztreseni po raznih krajih sveta: po Evropi, Ameriki, Avtraliji in drugih deželah in kontinentih.
Enako pozdravlja tudi vse vnete čitatelje in prijatelje «Matajurja» ter vse družine naie ljubljene deželice.
Odbor ve, da bo mogel samo en del teh emigrantov priti za kratek čas domov, da bode preživeli v krogu družine in ob pritrkavanju domačih zvonov velikonočne praznike. Emigranti pa, tisti, ki so zaposleni v bližini in ki imajo dobre prometne zveze ne bodo prišli domov samo zaradi velikonočnih praznikov, ampak tudi zaradi političnih volitev, ki se bodo vržile dne 38. in 28. aprila za obnovitev italijanskega parlamenta (za to priložnost bodo za emigrante uvedli posebne olajfia-ve, tako po italijanskih in inozemskih železnicah kot po morju).
Pustimo ob strani pomen teh dveh dogodkov, ki je eden cerkvenega in drugi političnega značaja; Odbor za preporod Furlanske Slovenije je izrabil to priliko in bežno pregledal splošno stanje e-migracije, ki je približno takole:
V zadnjih desetih letih se jo skoraj polovica našita ljudi moralo izseliti v inozemstvo, da so si tam mogli zagotoviti zaslužek za preživljanje. Posledica tega množičnega izseljevanja, ki se že kar naprej nadaljuje, je ta, da slovenski jezikovni skupnosti v videmski pokrajini že grozi velika nevarnost za njen obstoj. Številne vasi so že skoraj izpraznjene in že vsak dan se za vedno zapirajo novi hrami, ker se te družine ne bodo nikoli več povrnile. Breg, Brezje, Platižče, Muzci, ličja, Prosnid, Grmek, Srednje in že dosti drugih vasi je v agoniji, saj ko bodo pomrli tisti stari, ki so ostali doma, bodo izumrle.
Do tega pojaya je priilo predvsem zaradi slabe vladne ekonomske politike in slabih upravnikov, ki se niso zanimali, kot bi to bila njihova dolžnost, da bi Ščitili pravice — jezikovne, socialne, kulturne in ekonomske — slovenskega prebivalstva videmske pokrajine, ki je bilo in je Se zanemarjeno predvsem iz ekonomskega vidika, kar je tudi povzročilo bedo in potem seveda tudi beg iz lastnih domov v druge dežele.
Treba si je enkrat za vselej zapomniti, da je prebivalstvo Furlanske Slovenije edina jezikovna manjžina v Evropi, ki živi v tako slabih pogojih in ji niso priznane niti najosnovnejže manjStn-ske pravice.
Odbor za preporod Furlanske Slovenije podaja iz srca na tem mestu vsem emigrantom in njihovim družinam bratsko roko, jim želi dobrodošlico in se obrača predvsem na volivce in volivke v upanju, da bodo oddali svoje glasove takim političnim skupinam in takim kandidatom, ki se resnično bore za pravice delavnega ljudstva in pravice jezikovnih maajlin.
Voliti je treba torèj preudarno, da sg bo pri nas končno stanje obrnilo prej ko mogoče na boljže: časi lepih in sijanik obljub so minuli, ;sedaj je treba zahtevati konkretnih dejanj.
Se razumemo, prijatelji emigranti?
ODBOR ZA PREPOROD FURLANSKE SLOVENIJE
Prišla je odločilna ura obražunov
VSAK ČAS BOMO VOLILI
Ljudje, (Iranke In (loveiikka jezlkovu» skupnost Kdo >te je zanimal za ua&e probleme - Od novega parlamenta In bodoèe dežele pričakujemo mnogo
Predvsem nam bodi dovoljeno, da vse osebnosti in stranke zagotovimo o našem objektivnem gledanju, ne da bi se hoteli izvzeti, kar se tiče političnih volitev za obe zbornici, ko bodo pozvani v nedeljo 28. in v ponedeljek 29. tega meseca vsi volivci Italije na volišča.
Od gotovih strani so hoteli nekatere naše namige na posamezne osebnosti oceniti kot posredne napade na politične skupine, katerim te osebe pripadajo.
Bodi jasno!
Mi smo včasih izrazili kako o-ceno o nekaterih osebah — kar je pač običajna naloga vsakršnega časopisa — (oda to se ne tiče stranke, katerim pripadajo tiste osebe o katerih smo sodili, da jih je potreba omeniti. Menili smo tudi, da je potrebno opozoriti na njihovo pisanje, izjave in osebno obnašanje, ki se nam ni zdelo vedno dobrohotno napram slovenskemu ljudstvu videmske pokrajine, katerega glasnik je in bo vedno « Matajur n, kar si šteje tudi v čast.
Ustaviti se moramo in spregovoriti po svoji moralni dolžnosti tudi o tistih, ki 50 se slasti v zadnjih časih skrbno ukvarjali z vprašanji, ki di|še zanemarjeno Furlansko Slovenijo in končno tudi vse državljane slovenskega jezika v vsej pokrajini.
V prvi vrsti je 'potrebno omeniti italijansko socialistično stranko, katera je vedno preko svojih uglednih zastopnikov zagovarjala pravice naše jezikovne skupnosti.
je spočetka vsa parlamentarna demokristjanska skupina podpirala šolski zakon. To se razvidi iz dejstva, da je senatorjema Tes-sitoriju in Pelizzu uspelo negativno vplivati najprej na poslanca Franceschinija ( relaktor) in na poslanca Elkana ( predsednika parlamentarne komisije za šolstvo) in nato na vso demokristjan-sko skupino.
Italijanska socialistična stranka se je izkazala tudi v senatu z odkritim govorom furlanskega senatorja Ferma Solarija, ki je med drugim izjavil : « ...Pravijo, da smo socialisti povezani s Slovenci, toda te domneve nam ne delajo preglavic, ker je naš namen olajšati položaj jezikovnih manjšin.., V Dolini Aoste je varstvo francoske manjšine povzročilo samo pravične in koristne posledice. Dovolitev upravičenih pravic slovenski manjšini v Fur-laniji-Julijški Benečiji (in torej tudi v Furlanski Sloveniji, v Rezijanski in Kanalski dolini) ne bo kalilo življenja v deželi. Kdor nima zaupanja sam vase, Slabo zanj ; mi socialisti ga imamo ».
V zvezi z italijansko socialistično stranko ne smemo pozabiti tudi na prizadevno delo poslanca Marija Bettolija iz Pordenona v prid naši jezikovni skupnosti.
Italijanska kominustična stranka je dala tudi precejšen delež za našo stvar, v parlamentu in izven njega. V zadnjih časih je tudi italijanska socialdemokratska stranka, čeprav se je prej protivi-la pravicam za našo jezikovno skupnost, delovala v pravcu koristi za Slovence v Furlaniji. Isto
Predvsem naj bodeta omenjena poslanca Lucio Luzzato iz Benetk velja tudi za republikance, in poslanec Tristano Codignola iz Firenc, ki sta se v poslanski zbornici ognjevito borila: prvi je predlagal nekatere spremembe v deželnem statutu v prid nasi manjšini ; drugi je zasnoval in predložil zakonski predlog o slovenskih!, šolah, katerega je zbornica odobrila, dočim so se proti njemu izjavili skoro vsi furlansi de-mokristjanski poslanci. Tisti zakon, žal, ni bil tak,o prikrojen kot so zahtevali socialisti, socialni demokrati in komunisti. Kaže, in to je treba po pravici povedati, da
«
'ifif
t
S
//
V teh dneh. ko vsi poslušamo veselo pritrkavanje domačih zvonov in se zbiramo okoli sveže pogrnjenih miz, da si s prijatelji stisnemo roko, sta z Vami v mislih tudi naše uredništvo in uprava ter Vam želita vesele in mirne velikonočne praznike
(! K 1> A D
Preteklo nedeljo se je vršila v Čedadu slavnostna otvoritev novega sedeža prosvetnega društva «Ivan Trinko» in proslava i 'Stoletnice rojstva pesnika in narodnega buditelja, po katerem nosi društvo ime. Ker je bil list že v tisku, nam ni bilo mogoče opisati kako je potekala slavnost in zato bomo poročali obširneje v prihodnji številki.
Vsi imamo pravico in dolžnost voliti
Vsi državljani, moški in ženske, nimajo samo pravice voliti, ampak je to predvsem tudi njihova dolžnost.
če kdo torej odreka komu to
olajšavi: ljl volivci: v imoidmìtau
Od meje vožnja gratis
Meit JM. In 917. aprilom bodo vozili po»el»iit vlaki Iz Xurlga proti Vidmu
Emigranti, ki so v inozemstvu iz delavnih razlogov, imajo pravico dp brezplačnega potovanja po železnici, v vozovih drugega razreda, od meje do komuna, kjer morajo voliti. Brezplačne vozne listke izdajajo obmejne postaje na podlagi volilnega potrdila, vabila ali konzularne izjave.
Vozne listke lahko izdajajo tudi potovalni uradi ali glavne inozemske železniSke-postaje Potnik mora imeti s seboj veljaven potni list. Za . povratek zadostuje, da se da
žigosati ali podpisati svoje volilno potrdilo predsedniku volišča.
Vozni listki, ki so jih izdale’ italijanske obmejne železniške postaje, so veljavni do 8. maja. Vozni listki,, ki so jih izdale ino-zemike -postaje ali agencije, veljijo do mesta, ki je oz-
■ i
načen na pismenem vabilu.
Za prihodnje politične volitve Je centralna uprava zveznih švicarskih železnic
pripravila za Italijo gbtovo število posebnih vlakov. Prenotacija za te posebne vlake je že v teku. Vlaki bodo odhajali iz Zuriga proti Vidmu v noči med 26. in 27. aprilom. Za posebne vlake daje zvezna švicarska železnica popust pri voznih listkih za obe smeri.
Za dosego pravice do brezplačnega potovanja po italijanskem teritoriju ie treba predložiti kakšen osebni dokument, ki je lahko volilno potrdilo ali vabilo za vo-
litve, ki ga je odposlala obema ali italijanski konzulat, tozadevnega okrožja.
Volivci, ki ne bi imel pravočasno nobene; \ teh li slin (kar se prav lanko zgo di zaradi nejavljene spre membe novega naslova), lah kc zaprosijo za posebno iz javc, ki jo izstavijo kon zulame oblasti. Poteg tega je potreben tudi veljaven potni list, ki služi kot osebni dokument.
pravico, naj se ta obrne na lastne sindikalne organizacije in emigranti na konzularne oblasti. Pravico do volitev ima vsakdo ne glede na svoj socialni položaj.
Ni dovolj, da se samo govori o demokraciji in svobodi, treba jo je tudi spoštovati. Organizacije v inozemstvu bodo stale vedno ob strani delavcev, ob strani vseh delavcev, in zato ni izgovora, da bi konzularne oblasti odklanjale svojo pomoč delavcem, ki bi radi izpolnili svojo državljansko dolžnost.
Delavci, ki se nameravajo odzvati volitvam, morajo, se razume, obvestiti svoje delodajalce, da bodo odsotni in se tudi dogovoriti za koliko časa, ker bi v drugem primeru lahko prišlo do nesoglasij.
Potemtakem ni dopustljivo, da bi obstojale kake ovire za glasovanje. Emigranti, kakor vsi ostali državljani, imajo pravico s svojim glasom odločiti kdo naj vlada v državi.
Iz Nadiške doli
MALI OBMEJNI PROMET MESECA MARCA
Prejšnji mjesac se je mali obmejni promet skuoz 8 obmejnih blokov, kolikor jih je v Nadiški dolini, znatno povečal. Vsega skupaj so registrirali kar 21.088 prehodov in tuo :	skuoz štupco
17.560, skuoz Učjo 166, skuoz Most na Nadiži 928, skuozi Ro-bedišče 647, skuozi Polavo pri čeplatiščih 521, skuozi Solarje pri Dreki 410, skuoz Most Klinac 296, skuoz Most Mišček 560.
MERSIN. Končno so nape j al telefon tud v našo zakotno gorsko vas. Za napejat telefon je dala kontribut država.
Sv. Lenart Slovenov
NOVA SREDNJA ŠUOLA
Na zadnjem komunskem kon-siliju so med drugim diskutirali tud o šuolskem problemu. Sklenil so ustanovit konzorcij s komuni Grmek, Srednje in Dreko za skupno srednjo šuolo, ki naj bi se odprla v Sv. Lenartu.
Do tega sklepa je paršlo zavoj novega šuolskega zakona, ki določa osemletno obvezno šuolo v komunih, ki imajo najmanj 3.000 prebivalcev. Donàs muorajo otroci iz zgoraj povjedanih vasi hodit v srednje šuole v Špeter, ki je precej delčč in zatuò je nižja srednješuolska istrucion omogočena le malo katerim.
TELEFON V HLASTI IN HRU-BJI. Zvjedali smo, da bojo v kratkem gor postavli telefonsko linijo tud v naše vasi. Polovico stroškov za tisto djelo bo dala država, ostalo pa bo kril komun.
PREDSEDNIKI VOLILNIH SEKCIJ. Za predsednike volilnih sekcij našega komuna je «Corte d’Appello» iz Trsta imenovala tele: za predsednika prve sekcije Scaunich Egidio iz Sv. Lenarta; druge sekcije šauli Gianluigi iz Vidma; tretje sekcije Moreale Bruno iz Čedada in za četrto sekcijo Bernardino Anton iz Sv. Lenarta.
SOVODNJE. Mario Sittaro, star 55 ljet, je takuò neruodno padu v .hiši, da se je pretouku čelo. Muo-ral so ga pejat v čedadski špi-tau, da. so mu zašil hudo rano. Ozdravu bo v 10 dneh.
PODBONESEC. šestnajstljetni Mario Zorza si je par djelu hudo poškodoval prst čampne roke. Muoru je iskat pomoči par mjedi-hu.
DREKA. Pretekli tjedan je paršlo na kraju Laze do hudega ognja, ki je zajeu več hektarjev senožeti. Vsa vas je gasila ogènj
več ur in še pompirje so muorli poklicat na pdmuoč. škoda ‘je Velika.
STARA GORA. Končno sojaša-fale. tud hiše, ki so raztresene po pobočju Stare gore, svoj vodovod/ Djelo je koštalo 6 milijonov lir.
FOJDA	...... ...
V kratkem bojo postrojih an asfaltiral cjesto, ki peje iz doline v Podklap an Raščah. Ministrstvo za javna djela (Ministero de^ Lavori Pubblici) je že dodelilo”našemu komunu poseben kontribut za stroške, ki bojo v celoti znašali 14. milijonov lir' Z d j èli bojo začel, kar bojo parpravjeni po-trjebni načrti.
l*or»in.jsltn cjexta spet vaba za glasove 5
Kriška gailba v Čedadu z naborni Ki iz Praprotnega
Kot znano, Porčinj še zmjeraj nima kolovozne cjeste. Obljubljajo jim jo že 20 ljet an tuo nimar pred ... vsakimi votacioni. Takrat .parpejejp na lice mjesta tud nekaj makin an ' kohstrùci jškega materjala, zak' trase sp napravili že večkrat, po votacionih pa o delu ni več. nobednega govora in tudi tisto malo, ki so napravili pred ljeti, se potlè spremeni v nič.
Ljudje so že dougo naveličani, .tega zavlačevanja an tudi dostikrat so protestiral, da ne bojo plačeval «tasse», če jim ne nar-di j o cjeste, ki bi jih, povezovala z ravnino, Tud ijetos so uzdigni-, 7 li svoj glas: vsi «elettori» te vasi ,, so zavrnil «certificati elettorali»,
češ da ne bojo votai za nobedhe-ga, zaki še do donàs ni nobedgn izpounil dane obeče.
Sevjeda .so jim cjesto obečal tud tejikrat, a kaj pomaga, ko bojó «votazioni» že ta mjesac àn cjeste né, bo' niupč nardit u takuò kratkem času. če bojo ljudje iz Porčinja vjerval obečapi, "bojo muoraii brjeniana, nirn^r. nosit .na harbtu, zàkì «votazioni» so 'usa-' kih pet ljet an^kaj drùgéga, bùj vabljivima'kot/ je‘ 'Cjesta/ jim' ne bi mogli'ObèÒàt/Tòda lisdk' ža-četek ima svoj konàc an takuo bh tud s; to-rečjo, če bojo'ljudje iz Porčinja pametni:' Naj: se'-he!'dajo' zapejafspet ■ od^ tistih, ki samo obečuvajo. • f'	••	-•	•
Prejšnji teden so bili domačini v Čedadu priča nenavadnemu dogodku, ki je bil viden in najbolj prepričljiv dokaz izboljšanih odnosov na vzhodni državni meji, kakršnih si pred desetimi leti ni predstavljal niti največji optimist.
Med vojaškimi novinci, ki so prihajali na vojaško poveljstvo na pregled, je bila tudi skupina mladeničev iz Praprotnega. Pravzaprav ta skupina ni vzbujala kakšne posebne pozornosti* saj med njo in drugimi novinci ni bilo kakšne večje razlike, pač pa so se vsi radovedno ozirali za godci, ki so jih spremljali. Novinci iz Praprotnega so namreč za to priliko povabili godbo iz Dobro-v-ega v Brdih, ki je v resnici prišla, jih spremljala v Čedad in i-grala po mestu tako poskočne in domače melodije, da so se vsi s simpatijo ozirali za njimi.
Kot smo omenili je to konkreten primer tistega prijateljskega sožitja, ki se je iz leta v leto izboljševalo vzdolž vse meje in je sedaj doseglo tudi na našem področju že tolikšen napredek, da
Izpod Kol
EMIGRACIJA NIMAR VEČJA
Prejšnji tjedan so odšli v švi-cero in Zapadno Nemčijo zadnji emigranti, ki so preži v j eli zimske počitnice v krogu svojih domačih. Lanskjm se je pridružilo tud dosti novih, ki grejò parvikrat na tisto težko pot. To so predusem mladi puobje in čeče, dorastli za djelo, a ga na žalost ne morejo ušafati v bližini svojega doma. Več kot kajšnemu se je zasolzilo oko, kar je zadnjikrat vargu pogled po domačih brjegèh, po takuò prijaznem cerkvenem turnu in ko je v duhu zagledu neznano tujo deželo, v kateri se bo muo-ral sada služit trdi vsakdanji kruh.
Vsem, starim in mladim emigrantom, želijo vaščani in parja-telji dosti sreče na djelu in srečno vrnitev.
Vso našo okuolico je globoko prizadela noticija, da je par djelu v hosti zadela srčna paraliza našega vaščana Evgena Drešči-ča, ki je bil star komaj 33 ljet. Mož je šu sjekat drva in ko ga pozno zvečer še nimar ni blo domov, so postali njegovi domači zaskrbljeni in so ga šli iskat, U-
šafal so ga šele drugo jutro v bližini cjerkve Sv. Štoblanka na kupu komaj posječenih vej. Šobit so poklical na lice mjesta mje-diha, ki je konstatiral, da je Dre-ščiča zadela srčna paraliza še prejšnji dan in zatuò ni bluò zanj nobene pomoči. Ranki Dre-ščič je biu zlo parljubljen med svojimi vaščani, zaki je bil djela-ven in pošten mož in zatuò ga ne bojo pozabil.
Iz Idrijske doline
IZ KOMUNSKE SEJE
Naš komunski, konséj je na svojem zadnjem zasedanju sklenil, da se odpusti komunski mje-dih in da se ustanovi konzorcij s sosednjim komunom Dolenje. Smatrajo, da je zadost en sam mjedih za oba komuna in se bo takuò zmanjšalo tud brjeme komunom, ki oba, več, ali manj, težko izhajata. .
Komunski svet je potlè tud imenoval fajmoštra iž Kodermacev Attilo Balbussa za člana administrativnega komitata E.C.A.
tako združevanje mladine z ene in druge strani meje ni več nobena posebnost, saj tudi mladina iz Praprotnega, Dolenj in drugih , obmejnih krajev hodi zlasti ob nedeljah v Brda, kjer se seznanja na plesih in drugih prireditvah z mladino iz teh krajev. Prav ob takih srečanjih so se seznanili tudi z godci iz Dobrovega, ki so jih povabili na svoj nabor.
Tako se vedno bolj uresničuje tista želja, ki jo je' 'grof ! Sforza/ še ko je bil zunanji minister, izrazil, da naj. bi postale državne meje ne neka nepremost j iva pregrada med ' narodi in državami, ampak naj bi bila mejna črta potegnjena s svinčnikom; torej bolj formalnost zaradi upravnih potreb.	.Zi’/:
CENTA. Provincialna" administracija je s posebnim dekretom prepovjedala lovit ribe v Teru od Sv. Osvalda do Kruož, zaki so tam zasjali več faužent iker. •*
FOJDA. Angelo Trinko si. je par padcu iz motoraja zlomù desno roko, Zdravi se v čedadskem špitalu.
•	■ •	■ •	•	•	''	.	. t.
ČEDAD. Kanonik monsignor Ivan Petričič je slavili pretekli tjedan svoj 92. rojstni daiii Okuoi jubilanta so se ob tej priliki zbrali vsi ožji sorodniki, prijatelji in stanovni tovariši.
GRMEK. Prejšnji tjedan so spet odprli obmejni prehod, v Skalah,, skuoz katjerega lahko hodijo dvolastniki, ki imajo posebno «tessero». Zaprli ga bQjo spet prihodnjo soboto :ob 18. uri.
NEME. Zaprli so za 10 dni vse šuole,- zaki je' nek suolar 1 zbolù za mehihgitišdfri; :JZaki' je tà bó-. 1 jezen huda in nalezljiva' so boti-
••***	*-'••	v ;. i ■ •• •	:.	;	:i*v.t
vznika parpejal v ..videmski «.lazaret», v vasi pa vzeli vse sanitetne ’■* ukrepe,.	,, . ,...	,
RAMÀNDÓL, Preteklo‘medejò \ \. smo mjeli,.tr.adicion^}pQ <ssa£r9>> č radica ammjajc. čeglih • nmbiu - prav sončen- dan, te bò dosti jivdi ; iz usjeh' kyajù'tìkuólice; iz- Vidmfa, Gorice ih Tčsta.iv '
*:	NOVA ..ŠUOLSKA OPRAVA.
Naša -suola prav ; nič me zaostaja za mestnirhil V tjèh dneh* je komunska administracij a'iDOskrbje-. la za ngkup novih šuoiskih tabel,
■A" /
- 'H«
>	--'Ar	1
. . : . ' :■.? ■
t
‘ ,1.
Ik.
-lili
WmmiÉàwmWM '•	'i*	-1	!,v,	fa'	„	•
Pogled na zgodovinsko qer,kev v Mjersi} k.jer sè"je zbitàla’pri kà-meniti mizi pod lipo znana « Mjerska Banka », ki so jo sestavljali današnji komuni.; Sv. Lenart, Dreka, Grmek in Srednje.
X
t-'"*	m
m&Mm
AHTEN Z OKOLICO. To je dvojezičen komun, ki leéi deloma-na ■» ravnini, deloma v brggu. Nad Ahtnom je Porčiiij, ki še vedno nf- ' ma ceste, ki bi ga vezala z dolino. Obljubljajo jim jo že dvajset let in vedno tik pred volitvami. : Hm jo, bodo tokrat zares zgradili?, ,
NOVA FABRIKA V TOLMINU
V delu proVižorija na Brajdi v Tolminu, 'v; katerem jè imel sedež nekdanji okrajni ljudski odbor Tolmin, pozneje pa jè služil,' podjetju Avtoejektro, je začel z delom -nov obrat.' Proizvajal- bo mrežaste izdelke raznih vrst iz plastične mase oziroma iz plastične ,»žj.ce«,..Obrat je ,organiziral Zavod za zaposlovanje. delavcev v Tolminu; delal pa- bo v okviru Zavoda za pfiučevanje in zaposlovanje delavcev »Matajur« v Starem selu, kjer že obstaja podoben, obrat.
■ • v *•	'»j t-
S tem je dobilo zaposlitev-okoli 50 delovnih moči" iz' Tolmina - in okolice, predvsem 'žčnsk. Delo'je ročno in je zanj potrebna le določena spretnost. Da bi šlo priuče-vanje hitreje izppd .rok^so, žs prej poslali v obrat v. Starem selu nekaj žensk,- ki zdaj uvajajo v dele ostale/ " 1	1	:1; 1 “
Novi obfat pziroma zavod »Matajur« sodeluje s tovarno vezglk in trakov »T-otra« v Ljubljani. Leta skrbi- za dòbavo potrebnih surovin in 'za prodajo iždeikoV, kar je za mlàda obrata, ki riiniata' ne sredstev ng la.stnega, finančno komercialnega kadra, zelo ugodno-
Po mrežastihdzdelkih’ je -veliko povpraševanje dorha-. Zanje se zanimajo- tudi v Avstriji-,« Zapadni Nemčiji in v drugih evropskih državah. Perspektive «o torej v godne. TO'pà odpirà mÒznosti, bi poznejč' ztvposiill ŠeH-Od drugih delavcev.
najmoder
V vseh šolah Doline Aoste se vrši pouk v francoskem jeziku
POSEBEN DOPIS NAŠEGA UREDNIKA
IZ DOLINE
Italijani v Sloveniji
In<lti«tri)Mki in turÌNti«*ii! razvoj in tam zaposlena naša delovna sila - Artistična obrt - Manjšina v manjšini Poleg; italijanščine poučujejo povsod tudi francoski jezik
Z.IKDI; tl» »KRTA
Kadar buosta lepuo očistili senik an ki na podu vam buodo o-stale zjede, ne smijete tistih nu-cat za jih potrosit po senožetih ali po traunikih. Dobrih sjemen u tistih zjedah jih ni, a sjemen od plevela pa jih je zadost.
Narbuojš je, de tiste zjede jih nuca te za dajat jest kokošam. U zjedah je dost sjemen an dost zdrobljenih listou, ki so spadli proč od sena ali od suhe djetelje, ki za fuotrat kokoši so zlo dobre. Zjede jih muorate namočit u škafu mlačne vode, potlé pa jim pre-mješajte malo otrobou an tuo dajajte kokošam za jest. Buoste
videli kako vam boju nesle jajca potlé.
MUFA A A KALANI
Kadar zagledate na zunanjosti kože na salami mufo, še ni posebna negobarnost za notranjost salame. Na usako vižo pa je trje-ba mufo prej ku muorete odpravit an tuo se nardi s soljo. Uza-mite pest soli an dargnite salamo tekaj časa, de postane suha. Sol uniči bakterije, de se salama spet za nekéj časa shrani. De pride mufa na salamo je znak, de je shramba preveč mokra, če imate več mufovih salam, jih muorate potlé ku ste jih dobro očistili, prenest u drug prastòr.
Ko srna se poslovili od veselih potujočih brusačev iz Rezije, ki kažejo kjerkoli se nahajajo veliko navezanost na svojo rodno zemljo, se je naša pozornost obrnila tla velikanske napredke, ki' jih je dosegla Dolina Aoste? potem ko' je prevzela deželno upravo-., avtonomistična skupina « Leva ». Krščanska demokracija, kot smo omenili že zadnjič, je vedino očitno sabotirala deželno ustanovo in koristi, ki jih more in mora ta prinašati, saj še danes, ko je v opoziciji, vpliva, če le more. na rimsko vlado, da bi ta zavrnila, kakšen koristen zakcn, ki ga je odobrila dežela.
Pa se zadržimo, kot smo obljubili, pri naših, delavcih in delavkah, ki so zaposleni v lokalnih industrijah ter pri industrijskem razvoju dežele, ki ustvarja pravo čudo s svojimi očarljivimi gorami — najvišie. v Evropi —, bogate s smrekovimi gaji in pašniki, s svojimi slikovitimi kraji, s penečimi slapovi,, valovitimi .planotami, zgodovinskimi prelazi, mrzlimi studenci, slavnimi, gradoyi in vasmi s starinsko arhitekturo, ki so skratka sanjani svet i za turista:,' ki -naj de posebno v Saniti V incentri vrhunec privlačnosti.
V Dolini Aoste, deželi planinskih vodičev .in katere največji poet ; je bil Jean »Baptiste 'Cerlogne (1826-1910), smo ugotovili, tako iz pripovedovanja domačinov kot na lastne oči, da je industrija napredovala naglo in' da -se je istočasno z dzboljsanjéih splošnega ekonomskega stanja znatno -razvil tudi turizem.	.... ^	s-: <:
Tu je državna « Gogne », ki zaposluje v svojih obratih1 kar nad 8 tisoč ljudi. Njena dejavnost*je izkoriščanje rudninskih ležišč v., Colohni pri' Cogne, iz katerih izkopaVa magnetit, ki je med najboljšimi v Evropi.. Izkoplje', ga letno'okoli 350 tisoč ton, kar. predstavlja 30% brez dvoma najboljše železne rude*,-ki jo porabijo v Italiji. Objekti te industrije zavzemajo vsèga skupaj okoli en milijon kv. metrov površine, ■
Rudniki «Cogne» razpolagajo z velikansko žičnico 'za prevoz' železne rude 'iz" Coibnine v Cogne. Med novimi napravimi «Gogne» je tudi zelo moderna valjarna (ena najmodernejših v Evropi), ki proizvaja nad 20% več V primerjavi s prejšnjo. «Cogne» je zadnje čase tudi izredno izkoristila vodne sile, ki so tamkaj obilne zaradi številnih ledenikov v skupinah Mont Blanca, Cervina in Monvisa, kjer izvira najdaljša italijanska reka Pad. V zgbrnjem delu Doline je zgradila kar 8 Velikanskih hidrocéntral in pred nedavnim tudi izredno veliko termo- • elektrarno v' notranjosti tovarn. :
30% znpoKlepi i h v industriji
«Ghatillon», kjer izdelujejo tkalna vlakna, katere izvažajo po vsem svetu, zadnje čase zelo dosti v Sovjetsko Zvezo, zaposluje skoraj 3.000 delavcev, «II.SA - Viola» (železarna v Point S. Martin) 1.500, «GuinžO e Rossi» (drug metalurški objekt v Verrés) pa 450 delavcev.
Druge manjše industrije so še: «Montecatini» v St. Marcel, «Bertola» v Aosti, «Carpenteria SILMA», «Fonderie Manavella», «Officine Aosta», «Brambilla filatura» v Verrés, kjer je zaposlena največ ženska delovna sila, «Metallurgica Valdostana» v Aosti in «Edilmeccanica» tudi v Aosti.
Glede poljedelstva je deželna uprava dodelila v zadnjih petih letih kar 5 milijard lir, da ga je dvignila iz krize in pospešila ter je poleg tega tudi prispevala, da so se postavile nove tovarne v pasivnih krajih Doli-
ki je materin jezik Valdostdncev že sedem stoletij. Ta pravica jim je zajamčena v posebnem statutu.
ne, med temi one v Arnaz in Donataci. ,
: Od 100 tisoč prebivalcev, kolikor jih šteje Dolina Aoste, jih živi 30 tisoč v Aosti, ki: je glavno mesto dežele. V raznih industrijah v Aosti je zaposlenih nad 10.000 delavecev, kar bi bilo povprečno 33' , medtem ko je deželna povprečnost zaposlenih v industriji 30%. -
Turizem, gostinstvo in olirl
V gostinstvu in turizmu, ki , daje naj večji vir dohodkov (7 milijard lir v letu 1962, kar pomeni 70.000 na vsakega prebivalca Doline), je zaposlenih še več, tako da je občutno pomanjkanje delovne sile. Vse pa kaže, da se bo turizem še bolj razvil, ko bosta dokončana dva predora: tisti, ki bo vezal Dolino s Francijo, in oni, ki jo bo vezal s Švico. Francoskim turistom bo ta pot skozi predor najkrajša za prihod v Italijo. V. načrtu pa imajo tudi gradnjo nove avtoceste, ki bo vezala . Dolino Aoste , s Torinom, a ni še gotovo, če bo prišlo do te, izvedbe, kajti dežela je mnenja, da, je treba na ysak način ohraniti nedotaknjeno ^okrajino in zato nasprotuje, da bi se zgradila.
Moška delovna sila, ki prihaja iz Furlanije, je zaposlena največ v rudnikih «Cogne», v «ILSSA - Viola» in pri raznih gradbenih podjetjih, ženska pa v tovarni «Chatillon» in v gostinstvu.
Naleteli smo na več Furlanov, Kar-nijcev in naših Slovencev in se z veseljem z njimi porazgovorili : srečali smò nekega Di Lenarda iz Rezijanske doline, ki ima v Aosti svojo trgovino, Culina iz Terske doline, Tomažine in Novake iz Krnahtske doline in nekaj žensk iz okolice Čedada iri Nadiške doline. Vsi, s katerimi smo se razgo-varjali, so povedali, da so zelo zadovoljni z delom in z življenjem in da jim zato ni žal, da so prišli semkaj in se za stalno naselili v Dolini Aoste. Poleg teh pa se je tu naselilo tudi vse polno ljudi iz južnih krajev Italije. Ti so se neverjetno hitro prilagodili novemu okolju in vzljubili
deželo; zahtevajo, da njihove otroke uče poleg italijanščine tudi francoski jezik. Vsi priseljenci, naj si bodo s severa ali juga, so se tako navezali na deželo, da ni opaziti nikjer nikakega nesoglasja med njimi in domačini, kar je možno opaziti pri nas v Furla-niji-Julijski Benečiji, ko se kaže še vedno tu pa tam tista nestrpnost, posebno med Furlani in južnjaki. Sožitje je zares bratsko v Dolini Aoste.
Lokalno obrtništvo moremo bolj kot obrtništvo imenovati «valdostan-sko kipartsvo» ali bolje povedano «val-dostanska vaška skultura», ki je prav posebno razširjena v hribovskih vaseh. Ta predstavlja zanje pravo potrebo, če upoštevamo osamljenost, v katerih živi večina hribovcev posebno v nedelovnem zimskem času, ki jim daje možnosti, da razmišljajo in v miru izpolnjujejo svoje umetnine. Svoi» artistične izdelke prodajajo ne samo po Italiji, ampak jih tudi izvažajo po vsem svetu.
»voj e/, ir ni pouk v vrtcih In šolali
V deželi razpolaga vsako politično gibanje s svojim lastnim glasilom. Ti listi, skoraj vsi dvojezični (francosko — italijanski), so sledeči: «La Region» (D.C.), «La Voix du Pays» (Union de-mocratique vaildotaine, ki podpira krščansko demokracijo),. «U Corriere della Valle» škopijsko filodemo-kristjansko glasilo), «Le Mounitor Va-dotaine» (liberalno), «La Voix Socia-listique» (PSI), «Le Travail» (PCI) in «Le Peuple Valdotaine» (Union Valdotaine). Je še več mesečnih dvojezičnih listov in revij za mladino in strokovnega značaja. Dvojezični bilten (italijansko nemški) izdaja tudi mala nemška manjšina, ki šteje nekaj več kot 1000 duš in živi v dolini Gres-soney; pravzaprav nemška manjšina v francoski manjšini, ki tudi čuva vse spoznavne znake svojega izvora in svojih tradicij in je ponosna na pesem, ki ji jo je posvetil veliki nemški poet Goethe, ki je zahajal semkaj na oddih.
Popolna enakopravnost zajamčena tudi v občinskih statutih
Pogled v notranjost nove valjarne « Cogne », ki je ena nejših v Evropi. Načrt za ta obrat so napravili s sodelovanjem Švedov, stroji pa so bili — razen nekaterih elektronskih aparatov — izdelani v Italiji. Valjarna je popolnoma avtomatizirana in proizvaja nekatere žice široke potrošnje v hitrosti 22 metrov na minuto oziroma 79 km na uro,
Kmetje so si pred nedavnim ustanovili lastno kmečko organizacijo in vanjo pristopili skoraj vsi. Imenuje se «Union Autonome des Camagnards Valdotains». Valdostanski kmetje so prišli do te odločitve, ker se «bono-mianska» kmečka organizacija ni dovolj brigala za uspešnejši razvoj kmetijstva.
Po zakonu posebnega statuta, ki jamči dvojezičnost, se poučuje v vseh šolah Doline Aoste, kot to prikazuje naša suka ta cA.	francoski je-
zik, ki je že 700 let materini jezik Val-dostancev, jezik, ki povezuje preteklost, sedanjost in tradicije dežele in proti kateremu so se zaman borili razkačeni sovražniki jezikovnih manjšin.
V Dolini Aoste se torej otroci, ki obiskujejo otroške vrtce in osnovne šole, nauče, v dobi, ki je zlata za priučitev jezikov, poleg materinščine, brezplačno še enega jezika (o važnosti tega je naš list pisal že večkrat). Vprašamo se, zakaj se ne upelje enak sistem pouka tudi v naših krajih?
Poudarjamo, tu ne gre za kakšno posebno koncesijo, ampak za pravico, ki jo jamči tako ustava sama kot statut dežele Furlanija-Julijska Bene-
V zadnji številki našega lista smo na tem mestu obširno poročali o prvih členih osnutka statutov za občine Koper, Izola in Piran, v kolikor zadevajo jamstva za uživanje pravic tamkajšnje i-talijanske narodne manjšine. Govora je bilo o tozadevnih splošnih določilih kakor še posebej o vprašanju šolstva in izbrazbe ter o podpori, ki jo občina nudi kulturnim krožkom in drugim oblikam kulturnega udejstvovanja, v katerih se združujejo in udejstvujejo občani italijanske narodnosti.
Tokrat hočemo navesti podrobna določila tistih členov statutov, ki govorijo o jezikovni enakopravnosti, katera prihaja do izraza v dosledni in vsestranski dvojezičnosti javnega in družbenega življenja v omenjenih treh občinah. Vprašanje dvojezičnosti rešuje skupno trmajst členov občinskih statutov, katerih giovani določajo :
ČLEN 147
«V državnih organih in drugih organizacijah, ki pri svojem delu prihajajo v stik z občani, morajo biti sistemizirana in dejansko zasedena delovna mesta, na katerih je obvezno znanje italijanskega jezika.
Delovna mesta z obveznim znanjem obeh jezikov morajo zagotoviti zlasti : upravni organi občinske skupščine in drugi državni organi in zabodi na območju občine, ki opravljajo javno službo, poštni in drugi uradi, carinarnice ter trgovske in gostinske gospodarske organizacije».
ČLEN 148
«Državni organi in organizacije, ki prihajajo v svojem delu v stik z .občani, uporabljajo dvojezične obrazce ( formularje — op. ured. ) za vse občane.
Uporaba dvojezičnih obrazcev je obvezna zlasti v matični službi, občinski dohodarstveni službi, zdravstveni službi, službi varstva dela in socialnega varstva, službi socialnega zavarovanja, na občinskem sodišču in v drugih službah, ki redno prihajajo v stik z občani.
Obveznost uporabe dvojezičnih obrazcev v službah iz prejšnjega odstavka se nanaša zlasti na:
— osebne legitimacije in matične listine;
— davčne in druge obvezne prijave občanov ;
— odločbe, potrdila, obvestila in druge akte, namenjene občanom;
— vloge, za katere so predpisani obrazci;
— druge listine, ki so namenjene občanom, oziroma s katerimi se občani obračajo na državne organe, pa se zanje uporabljajo o-brazci».
ČLEN 149
«Državni organi, delovne organizacije, ki poslujejo s strankami,
ter politične in druge družbene organizacije uporabljajo v svojem poslovanju dvojezične pečate in žige».
ČLEN 150
«Zagotovljena je dvojezičnost sodnih in drugih postopkov.
Kazenski in upravni kazenski postopek se vodita v narodnem jeziku obtoženega občana, vsi drugi postopki, v katerih nastopa ena stranka, pa v narodnem jeziku občana-stranke.
Postopki, v katerih nastopata ove ali_ več strank, od katerih je ena občan italijanske narodnosti, se vodijo v slovenskem in italijanskem jeziku».
ČLEN 151
«Sodni zapisniki v postopku, v katerem nastopa občan italijanske narodnosti kot edina stranka, se pišejo v italijanskem jeziku.
V italijanskem jeziku se pišejo tudi vsi drugi zapisniki v postopkih, v katerih sodelujejo družbe-no-politične organizacije z območja občine italijanske narodnosti.
Zapisnik o uradnih opravilih, pri katerih je ena od strank občan italijanske narodnosti, sepiše v slovenskem in italijanskem jeziku tako, kakor je uradno opravilo potekalo».
«Upravni organi, sodišča in drugi organi, ki izdajajo uradne akte v zakonito določenih postopkih, morajo te akte izdajati občanom italijanske narodnosti v obeh jezikih.
V primeru iz prejšnjega odstavka se oba akta štejeta za izvirna».
ČLEN 153
«Zakonska zveza med občani italijanske narodnosti se sklepa v italijanskem jeziku».
ČLEN 158
«Razglasi na oglasnih deskah državnih organov in drugi javni razglasi in naznanila državnih organov ter družbeno-političnih in drugih organizacij ter javni plakati, ki se razobešajo na dvojezičnem območju občine, morajo biti dvojezični.
Vsako javno naznanilo ali obvestilo, ki ga organi in organizacije iz območja občine objavijo v lokalnem časopisju in je namenjeno vsem občanom, mora biti objavljeno v obeh jezikih».
ČLEN 1959
«Odloki in drugi splošni akti občinske skupščine in njenih organov morajo biti objavljeni v obeh jezikih.
Občina skrbi za to, da je tudi vsako drugo obveščanje občanov takšno, da omogoča seznanitev obeh narodnostnih skupin».
Saluto PROSSIMAMENTE SAREMO
CHIAMATI ALLE URNE
Uomini, Partili e Uomini il a linguistica slovena - Uhi ili più si è interessato ai nostri problemi Hai Parlamento e dalla futura Regione attendiamo molto
La primavera fiorisce ovunque: è Pasqua e noi auguriamo a tutti che questa ricorrenza sia apportatrice di pace, serenità e benessere
. -A* V »>>*• 'V ' >'v Č ...	■ • • ■ - '■	-V	_	!
VOTARE E’ UN DIRITTO MA ANCHE UN DOVERE
II Comitato di Rinascita della Slavia Friulana è particolarmente lieto, in questa vigilia pasquale, di porgere il suo augurale e fervido saluto a tutti gli emigranti sparsi per le vie del inondo: in Europa, in America e negli altri continenti: e anche, beninteso, a tutti gli affezionati lettori ed amici del «Matajur», nonché a tutte le famiglie della nostra terra.
Esso sa che soltanto una parte di questi emigranti è in grado di poter rientrare per breve tempo nei propri paesi di origine al fine di festeggiare le feste pasquali con i propri cari, all’ombra del proprio campanile che li vide nascere e crescere.
Ma gli emigranti — quelli più vicini e quelli che hanno più a mano i mezzi di trasporto — non solo si troveranno nei loro paesi nativi per le festività pasquali ma anche, e con maggior impegno (dato che pure in questa circostanza sia le ferrovie italiane che altre straniere, e così dicasi delle rispettive linee marittime e di navigazione, concederanno agli emigranti speciali agevolazioni), nei giorni di domenica 28 e lunedì 29 corrente in quanto in queste due date in Italia si procederà alla votazione per il rinnovo dei due rami del Parlamento.
A parte l’alto significato dei due avvenimenti — il primo religioso e il secondo politico — in questa favorevole circostanza il Comitato di Rinascita della Slavia Friulana non può esimersi dall’operare uno sguardo, sia pur rapido, sulla situazione generale emigratoria.
Questa situazione così si può riassumerla: nell’ultimo decennio ben la metà della popolazione della Slavia Friulana ha dovuto recarsi all’estero in cerca di lavoro onde poter sopravvivere, determinando con ciò uno spopolamento che ancor oggi continua e minaccia di rendere deserti del tutto interi villaggi: Pers, Monteaperta, Prosscnicco, Canebola, Platischis, Gri-macco, Stregna e via dicendo. Pale esodo che non fa certo onore ad un paese civile è dovuto soprattutto alla cattiva politica economica del governo e delle classi dirigenti i quali si sono ben guardati dal tutelare com’è loro dovere i diritti delle popolazioni della Slavia Friulana che è stata soprattutto, e in continuità, trascurata dal lato economico determinando uno stato di miseria che sta appunto alla base del doloroso fenomeno emigratorio.
Ed è bene si sappia, una volta per tutte, che la popolazione della Slavia Friulana in Europa è l’unica minoranza linguìstica ridotta in tali condizioni e misconosciuta!
A questo punto il Comitato di Rinascita della Slavia Friulana ben volentieri rivolge agli emigranti e alle loro famìglie, con l’abbraccio più caloroso e fraterno, il suo benvenuto ma in par ficolar modo si rivolge alla coscienza degli elettori e delle elettrici affinchè la scheda che loro caleranno nell’urna contenga i nomi di coloro che veramente si battono per la causa di tutti i lavoratori e nel contempo dei diritti delle minoranze linguistiche.
Votare quindi con saggezza affinchè una buona volta le cose da noi cambino finalmente in meglio e il più rapidamente possibile: il tempo delle belle e pompose promesse è passato, ora bisogna pretendere i fatti.
D'accordo, amici emigranti?
IL COMITATO DI RINASCITA
hanno diritto al viaggio gratuito per ferrovia in seconda classe dal confine sino al Comune in cui debbono votare (andata e ritorno). I biglietti gratuiti sono rilasciati dalle stazioni di confine su presentazione del certificato elettorale, oppure di una cartolina d’invito o anche di una dichiarazione consolare.
I biglietti possono essere rilasciati anche dalle agenzie di viaggi o dalle principali stazioni ferroviarie estere. Iti viaggiatore deve essere munito di
passaporto valido.
Per il viaggio di ritorno basta far
Ci sia permesso innanzitutto di rassicurare tutti, uomini e Partiti, della nostra obiettività — ma non della nora estraneità — nei riguardi delle elezioni politiche, per il rinnovo dei due rami del Parlamento, che nei giorni di domenica 28 e di lunedi 29 corrente vedrà alle urne l’intero corpo elettorale d’Italia.
Da qualche parte si è voluto ritenere che alcuni nostri accenni a singole persone costituiscane altrettanti attacchi portati indirettamente alle formazioni politiche cui oueste persone appartengono.
Sia ben chiaro.
Se qui noi abbiamo talvolta espresso qualche apprezzamento nei riguardi di alcune persone — ciò che del resto entra nei compiti specifici di qualunque giornale — questo non ha proprio nulla a che fare con il Partito di appartenenza dei singoli individui cui appunto si è ritenuto doveroso far cenno, o richiamare l’attenzione, in quanto certi loro scritti, dichiarazioni e a volte atteggiamenti anche in sede privata, non ci sono sembrati, e non ci sembrano, affatto lusinghieri nei confronti della popolazione di lingua slovena della provincia di Udine di cui «Matajur» si onora essere, e lo sarà sempre, il portavoce.
Ed ora possiamo anche parlare e intrattenerci per obbligo morale su quanti, specie in questf ultimi tempi, si sono alquanto preoccupati di considerare e tenere davanti agli occhi, costantemente, sempre aperto il libro dei problemi che assillano la nostra Slavia Friulana e in ultima analisi tutti i cittadini di parlata slovena dell’intera Regione.
In primo luogo va collocato il Partito Socialista Italiano il quale, attraverso la voce autorevole di vari suoi esponenti, ha in continuità sostenuto la validità dei diritti della nostra Comunità linguistica.
Soprattutto vanno citati l’onorevole Lucio Ruzzato di Venezia e l’onorevole Tristano Codignola di Firenze che alla Camera dei Deputati si sono battuti con convinzione ed estrema risolutezza: il primo fu il presentatore di un emendamento onde permettere l’approvazione di un disegno di legge sulle minoranze slovene; e il secondo estensore e presentatore della legge, poi approvata dal Parlamento, sulla scuola slovena e contro la quale invece si dichiararono quasi tutti i par-
bollare e firmare il proprio certificato elettorale dal presidente del seggio in cui si è votato.
I biglietti rilasciati dalle stazioni di confine italiane sono validi fino all’8 maggio.
I biglietti emessi da stazioni e agenzie estere valgono per le località figuranti sulla cartolina-avviso. Quelli emessi dalle agenzie all’estero abilitate alla vendita di biglietti del servizio interno italiano, valgono per la stazione delle Ferrovie dello Stato di destinazione o di transito con linee di ferrovie concesse a società private, tranvie extra urbane e scali di navigazione interna e marittima.
le legge, però, non fu estesa, purtroppo, come reclamavano socialisti, :so-cicldemoeratici e comunisti, alla provincia di Udine, e si ritiene per il fatto che i senatori Tessitori e Pelizzo sarebbero riusciti ad influenzare in senso negativo prima gli onorevoli Fran-jeschini (relatore) e Elkan (presidente della Commissione parlamentare per la Pubblica Istruzione) e poi l’intero gruppo parlamentare democristiano che per la verità, in un primo tempo, appoggiò il progetto di legge.
Anche in Senato il Partito Socialista Italiano si fece avanti sulla questione con un franco discorso del senatore friulano Fermo Solari il quale ad un certo momento dichiarò: «...Si dice che noi socialisti facciamo blocco con allogeni sloveni, e queste illazioni non ci preoccupano, perchè il nostro intento è solo quello di facilitare la posizione di minoranze linguistiche... In Valle D’Aosta, la tutela della minoranza francese non ha provocato conseguenze se non giuste e vantaggiose; la concessione dei giusti diritti alila minoranza slovena del Friuli-Venezia Giulia (e quindi anche della Slavia Friulana, della Val Resia e della Val Canale) non turberà la vita della Regione. Se non si ha fiducia in se stessi è male; noi socialisti l’abbiamo ».
Ma circa il PSI non bisogna nemmeno dimenticare l’opera appassionata svolta a favore della nostra Comunità linguistica dall’onorevole Mario Bettoli di Pordenone.
In quanto al Partito Comunista Italiano ha anch’esso dato alla nostra causa un cospicuo contributo sia in Parlamento che fuori; e, negli ultimi tempi, anche il Partito Socialdemocratico Italiano, prima contrario alla estensione dei diritti di minoranza alla nostra Comunità linguistica, ha a sua volta compiuto opera favorevole a vantaggio degli Sloveni del Friuli. Così dicasi anche dei repubblicani.
Treni straordinari
Per le elezioni politiche italiane del 28 e 29 corrente l’Amministrazione centrale delle ferrovie federali svizzere allestirà un certo numero di treni speciali per l’Italia. La prenotazione per detti treni speciali è già iniziata. Essi muoveranno da Zurigo, con meta Udine, la notte tra il 26 e il 27 aprile. Nei treni speciali le ferrovie federali svizzere concedono una riduzione di prezzi sia per l’andata che per il ritorno.
Per poter aver diritto al viaggio gratuito sul territorio italiano si deve e-sibire un documento personale. Esso può essere il certificato elettorale o la cartolina di invito a votare ricevuta dal Comune o dal Consolato italiano della propria circoscrizione.
Gli elettori che non avessero avuto in tempo utile nessuno di questi documenti (e questo può avvenire oltre che per negligenza da parte degli enti preposti al lavoro anche per non dichiarato cambiamento domicilio del-
Per tutti i cittadini, maschi e femmine, l’esercizio del voto non è soltanto un diritto ma anche e soprattutto un dovere.
Se in alcuni ambienti padronali non si è ancora convinti dei vantaggi della democrazia e del suffragio universale, e si contesta tale diritto agli immigrati, i lavoratori debbono rivolgersi alle proprie organizzazioni sindaca-
dalla Svizzera
l’avente diritto) possono farsi rilasciare una apposita dichiarazione da parte delle autorità consolari. Sarà inoltre necessario avere il passaporto valido che serve come documento di legittimazione.
li, ed anche alle autorità consolari, che non possano rifiutare un loro intervento.
Perchè non basta parlare di democrazia e di libertà: bisogna anche far-j le rispettare. Le organizzazioni allo estero saranno sempre a fianco dei lavoratori, di tutti i lavoratori, e non vi è ragione che le autorità consolari si sottraggano a quello che è un loro preciso dovere.
I lavoratori che intendono usufruire del loro diritto di voto, debbono e-
videntemente, per avitare ogni diffi-
>
coltà, avvertire della loro assenza i padroni, e stabilirne la durata d’ac-^ cordo con loro.
Pertanto, nessun intralcio all’esercizio del diritto di voto può essere ammesso. Gli emigrati, al pari di tutti gli altri cittadini, hanno il diritto di esprimere al propria volontà su come deve essere governato il Paese.
m Ahi]
wìb
vaš
čas
pridobi
vso
svojo vrednost !
inia
VlN C RDI
VI	industrm
■/	oroioKcrtc speciali
v apparecchi \	c-leuromeo, arici
mlinu
UDI N F V... < !.. . .! T. i .1 i
DOBRNA
Vi ridona salute
vigore
SLOVENIJA - JUGOSLAVIJA giovinezza
DELLA SLAVIA FRIULANA	lamentari	democristiani	del	Friuli.	Ta-
Dal confine viaggio	gr
l*er il viaggio «li ritorno Imata tar bollare e firmare il proprio certificato elettorale
Gli emigrati per ragioni di lavoro