8 o o A A A
601002ut
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRIUhjkSKI dnevnik
Poštnina plačana » gotovini	, A A ,.
Abb. postale 1 gruppo L6Q3 4UU I1F
Leto XXXVII. Št. 10 (10.832)
TRST, torek, 13. januarja 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* r uovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
DRAMAM POZIV D' TRSOVE HČERKE ITALIJANSKIM DNEVNIKOM
«Še je čas, da odvzamete teroristom zadnji alibi»
Obširna razprava v uredništvih o možnosti objave dokumentov zaprtih brigadistov - V sredo zopet politična razprava v poslanski zbornici - Zaporni nalogi za teroriste v Traniju in Palmiju
RIM — Zaplet okoii «zadeve D’Urso» postaja iz dneva v dan bolj dramatičen. Vrsta lažnih alarmov o izpustitvi, oziroma umoru rimskega sodnika, poziv D’Ursove hčerke Lorene s televizijskih ekranov, ponovni zaporni nalogi za vse teroriste, ki so izdali znani poročili iz zaporov v Palmiju in v Traniju, potres v italijanskem časnikarskem svetu v zvezi s polemikami o objavi dokumentov teroristov, napoved Ponovne parlamentarne razprave s posegom predsednika vlade Ar-nalda Forlanija, številne izjave predstavnikov političnih strank, ki ponavljajo deljenost mnenj o zadržanju do zahtev rdečih brigadistov: to so, v skopih besedah povedano, osnovne vesti včerajšnjega dne. Jasno je, da ob tako razgibanem dogajanju polemike še naraščajo in se nevarno stopnjujejo.
Pa pojdimo po vrsti. Najprej preiskava, ki ne beleži nobene bistvene novosti. Iskanje sodnika, oziroma skrivališča teroristov v bližnji rimski okolici se še vedno nadaljuje brez vsakršnega uspeha. Pač pa so imeli preiskovalci včeraj mnogo dela z lažnimi alarmi, ki jih je bilo kar precej. Šlo je v bistvu za številne neslane šale, anonimne telefonske pozive, o tem, da so teroristi že ubili, oziroma izpustili sodnika D’Ursa. Edini pomembnejši poziv je prejela zasebna radikalna radijska postaja; neznanec je sporočil, da bo ultimat zapadel danes ob 14. uri in da rdeče brigade zahtevajo poleg objave znanih dokumentov tudi preklic zapornih nalogov, ki so jih sodniki izdali za zapornike v Palmiju in v Traniju, ki
so sedaj obtoženi tudi soodgovornosti pri ugrabitvi D’Ursa in bodo, če bo prišlo do umora rimskega sodnika, soobtoženi tudi tega zločina.
Višek dramatičnosti in napetosti pa so včerajšnja dogajanja dosegla ob 20.40, ko se je na ekranih v okviru politične tribune pojavila hči ugrabljenega sodnika Lorena D’Urso. Čas za ta poziv so ji dali na razpolago radikalci, ki so zahtevah štiriminutno oddajo na o-snovi zakona, ki strankam, zastopanim v parlamentu, to omogoča. «Morda je še pravočasno, če se zganete vsi, če kaj ukrenete, v prvi vrsti ravnatelji maloštevilnih velikih časopisov, od katerih je, poleg rdečih brigad odvisno življenje
MEDTEM KO SE NEZADOVOLJSTVO DELAVSTVA ČEDALJE VEČA
Ostra reakcija oblasti na zahteve Solidarnosti
Policija je v kraju Nowy Sacz s silo pregnala stavkajoče
VARŠAVA —- Spor med sindikatom »Solidarnost* in vlado ter vod stvom poljske partije glede pravice dfelavcev do 5-dnevnega delovnega tedna, je bil dejansko ie »iskra* za ponovno zaostritev in poslabšanje položaja na Poljskem. Številne tovarne, rudniki, kombinati in ladjedelnice po vsej deželi so se odzvale pozivu avtonomnega sindikata in popolnoma nrezrk: grožnje oblasti, ki so obljubljale ostre kazni in razne represalije za vse delavce, ki se niso predstavili na delovnem mestu v soboto.
Zahodna mednarodna javnost se dobro zaveda, da se na Poljskem Ponovno bije bitka za uveljavitev pravic delavstva in so zato potiska dogajanja zopet predmet razprave na prvih straneh vseh svetovnih časnikov.
Zlasti je tokrat razvidno, da je bil »odgovor* vlade na sindikalne zahteve nepopustljiv. Ostrim iz ja vam člana politbiroja CK PZDP Olszovvskega, pa tudi prvega sekretarja Kanie, je včeraj sPdil tudi Prvi policijski poseg. Agenti so v goratem mestu Nowy Sacz vdrli v občinsko zbornico, ki so jo 9 ja nuarja zasedli predstavniki sindika ta »Solidarnost* in mesenih podje tij in jih izgnali. Stavkajoči so bili pripravili vrsto zahtev, ki so za jemale številna politična in družbe na vprašanja reorganizacije občin skih upravnih kadrov in razkrivala manjše krajevne škandale, izkori ščania uglednih položajev in gradnjo nepotrebnih partijskih ustanov. Delavce, ki so zahtevah neposredno soočanje z varšavsko vladno delegacijo, pa so »obiskali* policisti, ki so se baje odzvali klicu voditeljev krajevnega vladnega sindikata, kateremu so se zamajala tla Pod nogami.
Vendar »merjenje sil* na Poljskem ne poteka le na ravni policijskih Posegov, številne uprave podjetij so začele zbirati in sestavljati seznam »neupravičeno odsotnih*, to je de lavcev, ki so soboto preživeli v do mačem okolju, ne pa na delovnem mestu, in tudi tistih, ki so redijo delali, a niso iz solidarnosti prijavili odsotnih kolegov.
V uradni noti, ki se po manjši ostrini tona nekoliko oddaljuje od »razjarjene baze*, ki se tudi iz najbolj oddaljenih in zakotnih predalov dežele '(Slupsk, Rzieszow, Radom. Dstrzvki Dolne) hrumeče oglaša, vodstvo »Solidarnosti* odločno zavrača obtožbe vlade in poudarja, da vlada »ne sme samovoljno spreminjati odločitev', ki so zajamčene v sporazumih, ki so jih podpisali avgusta in septembra*.
Voditelj neodvisnega sindikata Lech Walesa pa bo medtem dospel danes v Rim, kjer se bo sestal s P odstavnilai CGIL - CISL - UTL in 8 papežem Janezom -Pavlom II.
Prihodnji (<*den kaos na letališčih
RIM — Prihodnji teden bo v Ita-liji |x>polnoma paraliziran letalski promet zaradi stavke, ki jo je napovedal avtonomni sindikat pilotov ANPAC od ponedeljka. 19. do pol-
noči v nedeljo, 25. t.m.. ker jim državni letalski družbi Alitaha in ATI nočeta priznati visokih povi-
škov plač.
i
Zakon o splavu ni protiustaven
RIM — Zakon št. 194, to je zakon o prekinitvi nosečnosti, ostane v veljavi. Kvečjemu bodo o njegovi ukinitvi odločali trije referendumi, ki so jih skhcali radikalci in katoliško usmerjena organizacija «Movi-mento per la vita*. Ampak tudi o veljavnosti teh treh referendumov se bo moralo ustavno sodišče izreči že jutri. Ženska gibanja nikakor ne dopuščajo, da bi z ljudskim glasovanjem odpravili to važno pridobitev, ki so jo napredne politične stranke in ženska gibanja pridobile z dolgimi leti boja.
Pričakovanje j vehko. Vsekakor pa je včeraj ustavno sodišče zavrnilo vseh 16 pritožb o neustavnosti zakona, ki so jih pred časom posredovale sodne oblasti. To torej pomeni, da sedanji zakon o prekinitvi nosečnosti ostane v veljavi.
mojega očeta,* je dejala Lorena D’Urso, ki je večji del časa posvetila prav pozivu rdečim brigadam in prošnji, naj izpustijo njenega o-četa. Vendar pa je bila enako ostra do ravnateljev časopisov, o katerih je dejala, da so doslej pisah in objavljali cele strani o rdečih brigadah in se sedaj zapirajo v molk. «še imate čas, da odvzamete rdečim brigadam zadnji alibi,* je še dejala Lorena D’Urso, ki je nato prebrala odlomek sporočiia brigadistov v zaporu v Palmiju.
Besede Lorene D’Urso so le še povečale pravi potres, ki je zajel ves italijanski tisk. Nekateri časopisi, in med temi so skoraj vsi veliki vsedržavni listi, vztrajajo pri odločnem stahšču in potrjujejo, da ne bodo popuščali rdečim brigadam: drugi časopisi, predvsem številni dnevniki južne Itahje pa danes objavljajo dokumente rdečih brigad in to utemeljujejo s človekoljubnimi razlogi, V središču pozornosti so nekateri veliki dnevniki, predvsem rimski Messaggero in milanski Giorno, kjer so se časnikarji zbrali na skupščini in izrazih mnenje, naj bi objavili dokumente rdečih brigad »če to lahko reši življenje sodnika D’Ursa». Poglavje zase pa predstavlja Genova, kjer je dnevnik n Lavoro že objavil dokumente teroristov, dnevnik Secolo XIX pa jih objavlja danes. V zvezi z objavo v Lavoru so nastale velike težave, saj je zaradi tega po odločnem protestu založnika Riz-zohja, ki je lastnik časopisa, direktor časopisa Giuliano Zincone odstopil.
Sprva je celo kazalo, da danes Lavoro ne bo izšel nato pa je Zincone izrazil pripravljenost, da ostane odgovorni urednik dokler založnik ne imenuje novega. Vendar so Rizzobju negativno reagirali, takoj sprejeli Zinconejev odstop in danes je časopis »podpisal* neki dosedanji sodelavec glavnega urednika, poleg njega pa kot glavni uredni javnateli pddelka za dnevnike pri založbi' Rizzoli Lorenzo Jorio. Medtem se politične stranke ponovno pripravljajo na spopad v parlamentu. V sredo bo namreč ministrski predsednik , Forlani v poslanski zbornici poročal o «novih' razvojih vprašanja terorizma*, kot je minister za odnose s parlamentom Gava sporočil predsednici poslanske zbornice Jottijevi. če rečemo, da predstavniki posameznih političnih skupin brusijo nože, smo pravzaprav rabih še dokaj omiljen izraz. Tudi včeraj je bilo namreč iz izjav
KLJUB OBVEZAM POLITIČNIH SIL V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU
S policijo in buldožerjem nasilno nad slovensko zemljo na Kolonkovcu
Policija in karabinjerji dobesedno odnašali ljudi izpred buldožerja - Pogumno zadržanje domačinov v obrambo svoje zemlje in dela - Ostra reakcija KZ in SKGZ
* - ■	‘ ’* " X	: **' ' ■> " ' * : * "'J- ~i4 'V* . L	-**!--	-'T^ ^ . „<•*	' . . „	}
ŠTIRI DNI PRED ZADNJIM ROKOM CARTERJEVE ADMINISTRACIJE -------------- -- ......---------.—. ■ ■■ ... ■■ ■■■■■■■ -
Iranski parlament bo odločal o talcih
Danes mora «medžlis» razpravljati o «kompromisnem» alžirskem predlogu
TEHERAN, WASHINGTON - Sodeč po vesteh, ki prihajajo iž Teherana, bo današnji dan odločilen za usodo ameriških talcev. Iranska tiskovna agencija «Pars» trdi namreč,
___, ,_, __________.. _i da bo »medžlis* danes «odJoeal o
Sti lno rSo l ii sto ! ^ptPmisu,. ki so ga z alžirskim h^ ne^emen ena in "da vehke I
enotnosti, o kateri sicer vsi načel- sklh pogajan-,lh Washingtonom
no govorijo, sploh ni.
Na okopih zaščite demokratičnih inštitucij in doslednega nepopušča-n.ja so seveda komunisti, ki očitajo Forlanijevi vladi, da je bila preveč popustljiva. Danes bo v Rimu množična manifestacija proti popušča n ju terorizmu: oklicalo jo je vodstvo rimske komunistične partije, spregovoril pa bo član vsedržavnega tajništva Minucci.
in Teheranom*.
Pred »ratifikacijo kompromisa* pa bo moral iranski parlament odločati o dveh vladnih odlokih, tesno povezanih z usodo ameriških diplomatov. Vlada je namreč včeraj dopoldne predložila parlamentu vladni odlok o «arbitraži tretjih držav* glede a-•neriških finančnih zahtev in c-dlok o zaplembi šahovega premoženja. Nedvomno je najvažnejši prvi odlok,
saj bi morale tretje ali tretja drža-1 Ko je minister Nabavi včeraj va odločati o umestnosti in zakoni-i predložil parlamentu vladna odloka, tosti zahtev ameriških družb in za-1 je poudaril potrebo, da končajo po-sebnikov za pavračilo škode, ki so ga jan ja z Belo hišo pred 16. ja-jo utrpeli zaradi iranske revolucije, nuarjem, ker- «ni jasno, če bodo Te zahteve šo precejšnje, saj baje lahko pogajanja nadaljevali z novo znašajo kar eno tretjino vlog, ki so j administracijo*. Predsednik iran-jih ZDA zamrznile Iranu.	j skega parlamenta Rafsandžani je
Trditev agencije »Pars* o «rati-: prepričan, da bo parlament odobril fikaciji kompromisa* je torej upra- 0^a zakonska odloka, »saj ne predvidena. saj bi odobritev vladnih od- stavljata nobene posebnosti*. Čisto lokov pomenila avtomatični prista-; drugačnega mnenja pa je član vod-nek na kompromisno' rešitev, ki so siva islamske republikanske stran-
jo dosegli alžirski posredniki. Namesto predvidenega jamstvenega pologa 24 milijard dolarjev v osrednjo alžirsko banko, bi morali ZDA in Iran pristati na mednarodno arbitražo, ki bi dajala Iranu zanesljivejša mednarodna jamstva.
ke Hasan Ajat, ki je napovedal »izčrpno in natančno razpravo*, ki bo trajala več dni. Ajat tudi nasprotuje odloku o arbitraži in trdi, da morajo biti finančna jamstva bolj obvezujoča za ZDA. Glede skorajšnje zamenjave v Beli hiši je bil
DAN EMIGRANTA V NAPOLNJENI DVORANI GLEDALIŠČA RISTORI V ČEDADU
ZAHTEVA PO RAZVOJU BENEŠKE SLOVENIJE
Izključno z lastnimi silami pripravljen bogat emigrantski dan je dokazal neprestano rast nase misli - Govora Walterja Drasdga in Gabriela Renzullija


Številno občinstvo v dvorani čedAdskega gledališča Ristori na nedeljskem »Dnevu emigranta*
ČEDAD — Letošnji emigrantski dan je bil enkratno doživetje predvsem zaradi lega, ker so pri njem sodelovali izključno samo domačini. Predstavljal je, že v primerjavi s poprejšnjimi takšnimi dnevi, lep vsebinski napredek in hkrati tudi dodatni dokaz življenjskosti beneških Slovencev, saj so nekdanje prepuščanje usodi nadomestili z aktivno politično mislijo.
Če se omejimo samo na emigrantske praznike, potem moramo povedati, da imajo v procesu osveščanja beneških Slovencev svoje važno mesto. Vsak takšen dan posebej predstavlja po svoje trdno postavljen kamen ob dolgi in uspešno prehojeni poti boja za oblikovanje jasne narodnostne identitete. Takšni so emigrantski dnevi v zavesti vseh, ki so skozi čas sledili njihovi vsebinski bogatitvi. Kot takšnega je v svojih besedah nedeljski emigrantski dan opredelila tudi napovedovalka Marta Trinko iz Trčmuna, prikupno beneško dekle, ki je v uvodu povedala, da je bila še zelo mlada, ko so se začeli emigrantski dnevi. Skupno z njo je torej v zavesti domačinov rastel in raste pomen teh dni in danes lahko brez pretiravanja trdimo, da so ti dnevi — kot v ostalem vse prireditve številnih beneških društev — znak visoke stopnje osveščenosti, celo do takšne mere, da zahteva po slovenskih šolah ni
več cilj, ampak komajda iztočnica za širšo sociogospodarsko in kulturno politiko v zapostavljenih dolinah in hribih vzhodnih predelov videmske pokrajine.
Emigrantski dan že dolgo ni privlačen samo za naše ljudi, ki vedno do kraja zasedejo prostorno Ri-storijevo •dvorano, ampak ta dan obvezuje k udeležbi tudi visoke predstavnike oblasti in družbenopolitičnih dejavnosti. Letos so bili navzoči podtajnik v obrambnem ministrstvu, videmski parlamentarec Martino Scovacrichi, predsednik deželne skupščine Mario Colli, predsednik skupščine občine Tolmin Stane Kovačič, poslanec Aldo Bara-cetti, predsednik SKGZ Boris Race, predsednik teritorialnega odbora SK GZ za videmsko pokrajino Viljem Černo, predsednik ZSKD Milko Re-ner, deželna svetovalca Drago Štoka in EHgio Simčič, pokra nnski odbornik v Vidmu Giovanni Pelliz-zo, pokrajinski svetovalec Paolo Petričič, župani beneških občin z odborniki in svetovalci, nabrežin-ski župan Albin Škrk. generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj ter vsi predstavniki številnih društev beneških Slovencev.
Izmed 60 nastopajočih domačinov V posameznih programskih točkah emigrantskega dne sta naprej za-G. V.
(Nadaljevanje na 3. strani)
To, kar se ni zgodilo prejšnji torek in kar se pravzaprav ne bi smelo nikoli zgoditi, se je včeraj zgodilo. Na Kolonkovcu je slovenska zemlja bolestno zaječala pod ugrizi buldožerja. Vendar tokrat kot še nikoli. Tokrat so jo vzeli s silo, pred katero je bila tolikokrat izpričana odločnost Kolonkovčanov, da jo branijo, četudi z zobmi, brez moči. Tokrat so se poslužili policijskih sil. ki so se brez obotavljanja odločile, da posežejo v obrambo tiste »pravice*, ki jo je sodnik zapisal na kos papirja, s katerim se je odvetnik Chersi, pravni zastopnik gradbenih podjetij Viside in SEA, predstavil včeraj zjutraj lastnikom razlaščenega zemljišča v Benussijevi ulici, to je Luinovim. To, kar jim ni bilo mogoče storiti prejšnji torek, ko niso imeli pri se-
Ajat jasen: Carter ali Reagan sta zanj enaka, prepričan pa je, da ne bo Carterjevi administraciji časovno uspelo doseči osvoboditve ameriških talcev.
Medtem pa si ZDA in Iran mrzlično izmenjujejo odgovore in vpra š arija, da bi rešili problem talcev pred Reaganovo umestitvijo. V Wa-shingtonu so skrajno previdni in trdijo. da so dosegli bistvene premike glede tehničnih vprašanj, glede jedra problema pa so še pri starem. V VVashingtonu zato z vidnim zanimanjem čakajo na današnjo razpravo v iranskem parlamentu, ki bi morala razpistiti prav ključna vprašanja sedanjega sporazumevanja.
Namestnik ameriškega državnega tajnika Warren Christopher ostaja v Alžiru. Ko manjka le štiri dni, do tehničnega roka sprejemljivega za Washington', se je Christopher včeraj sestal z alžirskim predsednikom Bendžedidom. Kaže, da je tudi Alžirija zaskrbljena, da ne bi talcev osvobodili do 20. januarja. Dosedanje izjave bodočih funkcionarjev Reaganove administracije niso namreč nič kaj spodbudne za svetovni mir. Tega se dobro zavedajo tudi v Alžiru, kjer skušajo prepričati ZDA in Iran. naj pristanejo na alžirsko kompromisno rešitev. Washington je že sprejel mednarodno arbitražo, Teheran pa se bo moral odločiti danes.
V političnih krogih pa prevladuje mnenje, da ne bo imel predsednik Banisadr lahkega dela. Islamski integralisti se že pripravljajo, da bodo nasprotovali arbitraži, vprašanje je le, kako se bo odločil ajatolah Homeini. V Washingto-nu obenem z zadovoljstvom ugotavljajo, da ni ob tem problemu enotnosti v islamski republikanski stranki, saj se marsikateri fundamentalist boji morebitnega vojaškega zapleta po Reaganovi umestitvi.
Navsezadnje potrebuje Iran varen hrbet, ko je kot kaže njegova protiofenziva uspešna. Lanski viri so namreč včeraj sporočili, da je iranska armada na raznih odsekili prišla skoraj do iraške meje, na osrednji fronti pa so njeni oddelki celo prekoračili mejo. V Bagdadu te vesti zanikujejo, a so skrajno skopi z vestmi s fronte.
V Jeruzalemu ubili poslanca Beduinov
JERUZALEM — Neznanci so včeraj v Jeruzalemu ubili predstavnika sinajskih Beduinov in laburističnega poslanca v izraelskem parlamentu Hameda Abu Rabi ja. Na do-slanca so streljali z nekega voja škega terenskega vozila.
Protest
SKGZ
Izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki se je nujno sestal sinoči, je izčrpno razpravljal o včerajšnji nasilni zasedbi zemljišča slovenskega kmeta na Kolonkovcu. Seznanil se je s podrobnostmi tega vse obsodbe vrednega posega in v skladu z že znanimi načelnimi stališči do vprašanja zaseganja obdelovanih zemljišč na Kolonkovcu za stanovanjske gradnje, sprejel protestno izjavo, ki jo objavljamo. Istočasno je izvršni odbor podvzel še druge pobude v podporo pravičnemu boju prizadetih kmetovalcev. Tako bodo 'predstavniki SKGZ danes dopoldne intervenirali pri vladnem komisarju dr. Marrosuju, se sestali s pokrajinskim tajništvom KP1 in popoldne s pokrajinskim tajništvom PSI, dogovorjeno pa je tudi srečanje s predstavniki KD.
Protestna izjava SKGZ se glasi:
«Sk>venska kulturno ■ gospodarska .zveza odločno obsoja brutalno zasedbo zemljišča slovenskega kmeta na Kolonkovcu. S silo je buldožer razril vinograd in s pomočjo policije so bili kmetje odstranjeni z lastne zemlje. Prvič v nelahki zgodovini Slovencev v Italiji so se oblasti poslužile takih metod.
Slovenska . kulturno - gospodarska zveza ponovno podčrtuje svojo popolno podporo tako hudo prizadetim kmetom. Pri tem ngotavlja, da niso bile izpolnjene obveze, sprejete lani v tržaškem občinskem svetu. Takrat so se vse demokratične stranke tudi obvezale, da bodo o celotnem vprašanju ponovno razpravljale, če občinska uprava ne bi izpolnila vseh obvez v celoti in v neokrnjeni obliki.
Prostorska politika je eno od ključnih vprašanj v življenju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Zaradi tega Slovenska kulturno - gospodarska zveza, istočasno ko zavrača zaseganje zemljišč s silo, tudi ponovno poziva oblasti in vse demokratične politične sile, k večji doslednosti pri reševanju teh vprašanj.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza izraža popolno solidarnost Kmečki zvezi, ki je dosedaj tako vztrajno in od-dločno vodila upravičeni boj kolonkovskih kmetov in poziva vse včlanjene organizacije in vse člane, da so jim aktivno ob strani.*
bi nikakršnega pooblastila, so storili včeraj, čeprav je bilo težko verjeti, da se bo kaj takega zgodilo.
V dolgem in razburkanem postopku načrtovanja in uresničevanja tako imenovanih cenenih in ljudskih gradenj, ko se je proti določenemu načinu razlaščevanja slovenskih kmetov dvignilo toliko odločnih glasov in ko si se na tem vprašanju merile tudi politične sile, je včerajšnji dogodek nasilnega vdora na kmečka zemljišča pri Kolonkovcu odprl novo mračno poglavje, ki vzbuja mučne vtise in neverjetno zaprepadenost, poglavje, ki nam tokrat nedvoumno potrjuje, da se oblaki, ki se že dalj časa zgrinjajo nad našo narodnostno skupnostjo na Tržaškem, čedalje bolj mračijo in da so nam sovražne sile spet zbrale toliko poguma, ko jim je postala tudi uporaba nasilja sredstvo, da uresničujejo svoje načrte. Samo dan prej smo lahko brali v našem dnevniku izjavo teritorialnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, v katerem je bila izrečena želja, da se prepreči nevarnost na-
(Nadaljevanje na 2. strani)
MIMO UPRA VIČENIH ZAHTEV IN PRIČAKOVANJ PRIZADETIH LASTNIKOV
S silo nad slovensko zemljo na Kolonkovcu
Tokrat so predstavniki gradbenih podjetij prišli s sodnim ukazom in v spremstvu policije - Protestni izjavi Kmečke zveze in Slovenske skupnoHi
(Nadaljevanje s 1. strani)
siiniii posegov in izsiljevanj. Napovedovalo se je srečanje s predstavniki političnih strank in z vladnim generalnim komisarjem, da bi se na ta način dosegla za vse prizadete vsaj delno zadovoljiva rešitev. Do teh sestankov bo prišlo že danes. Ena glavnih zahtev je. da se razlaščenim kmetovalcem zagotovi vsaj pravična odškodnina. Medtem pa je prišlo do grobega posega, ki je bistveno poslabšal ves položaj.
Kot je znano, ne gre na Kolonkovcu v krajšem roku samo za gradnje v Benussijevi ulici, kjer so včeraj s silo vdrli na Luinovo, 515 kvadratnih metrov obsegajočo površino, pač pa grozi poaobna usoda tudi znatno večjim površinam (skoraj 15 tisoč kvadratnih metrov), kjer naj bi zgradili stanovanja delavcem zadrug ACLI Časa, G. Fa-nin, Primo Maggio in Trieste 77. Mar bodo tudi v tem primeru poslali buldožerje v spremstvu policijskih sil? Politične sile in upravni dejavniki bodo morali v prihod-
njih dneh jasno in odločno odgovoriti na ta vprašanja, kajti naš živelj, ki je bil doslej deiežen prej vsakovrstnih izigravanj kot razumevanja, ne bo mogel na noben način pristati na takšno ravnanje.
Včerajšnji dan bi za naše kmetijstvo lahko mirno označili kot za enega najbolj dramatičnih v povojnih letih. Prvič se je namreč zgodilo, da bi na tak način s prisilo segli po slovenski zemlji. Kolpnkov-skim vinogradnikom in vrtnarjem včerajšnji dogodki ne bodo šli zlepa iz spomina. Začelo se je nekako kot prejšnji torek. Okrog pol devetih se je pred Luinovo hišo pojavila skupina ljudi z odvetnikom Chersi-jem na čelu, ki je, kot že rečeno, vihtel v roki sodni ukaz, da se delavci gradbenih podjetij Viside in SEA lahko lotijo del. Na spodnji njivi med vrzotami je že prežal buldožer, da se bo lahko zaril v višje paštne in jih zravnal. Luino-ve, ki jim je ta košček zemlje, posejane s trtami in povrtnino, poleg tri tisoč kvadratnih metrov vinograda za streljaj niže, ki so ga tudi
razlastili za potrebe štirih že omenjenih gradbenih zadrug, pomenil življenje, je sodno dovoljenje pustilo za hip brez sape. Saj se vendar še niso dokončno dogovorili za pravično odškodnino. Česa naj se lotijo s par bednimi tisočaki za meter rodovitne zemlje, ki jih bodo povrh vsega izplačali kdo ve kaj? Že res, da delavci potrebujejo stanovanja, vendar nekdo mora poskrbeti, da ne bo šlo to na izključno škodo drugega delavca — kmetovalca.
Ob takih mislih, ki so že toliko časa živo prisotne v zavesti kolon-kovških vinogradnikov, so Luinovi tudi tokrat sklenili, da se ne bodo uklonili izsiljevanjem. Kot pred tednom dni so se jim pridružili nekateri sosedje in drugi Kolonkovčani. Slišati je bilo običajno negodovanje in marsikatero upravičeno pikro pripombo, vendar si nihče ni mislil, da se bo zgodilo, kar se je zgodilo, čeprav jim je dal odvetnik Chersi, ki so ga spremljali policijski agenti v civilu, jasno razumeti, da se tokrat ne gre šaliti. Ker so se ljudje zgrnili pred buldožerjem, so poklicali pomoč in okrog pol enajstih je že bilo pred Luinovo hišo več policijskih in karabinjerskih vozil. Kakih dvajset uniformiranih agentov je kmalu nato stopilo na vrt in se približalo nekaj desetinam ljudi, ki so zaprepadeni čakali, kaj se bo zgodilo.
Morate se umakniti, takšen je u-kaz, jim je bilo rečeno, a ljudje se niso premaknili. Nato je padlo povelje — buldožer naj opravi svoje — in se pomešalo med zategel zvok sirene, ki so jo Kolonkovčani nekje namestili, da bi opozorili soseščino na zle namene, kot so včasih zvonili pred točo. V ljudeh je zavalovilo od srda, ko je buldožer zarjovel in se počasi škripajoče premaknil proti prvemu paštnu s trtami. Nerina Luinova in še nekaj drugih ljudi se je izzivaje postavilo na rob paštna in tedaj je padlo novo povelje — treba jih je odstraniti.	v
Policaji in karabinjerji so proti svoji volji izpolnili svojo dolžnost. Glej, kaj sem prisiljen početi, raje bi imel pred sabo tolpo zlikovcev, kot te nedolžne ljudi, je nejevoljno dejal starejši agent svojemu mlademu kolegu, ko je vlekel izpred velike grozeče buldožerjeve lopate priletno žensko. Zakaj se np znesete nad tistimi, ki nam kradejo zemljo,, in ne nad nami, ki jo že stoletja obdelujemo — je vpil nekdo v bližini. Saj nismo v srednjem veka,'ko so s človekom ravnati kot Z živaljo — je zastokala neka ženska. Takšen je ukaz, sai nismo mi naredili zakonov — je bil stalen odgovor, medtem pa se je buldožer neusmiljeno vzpenjal in podiral pred sabo. Nekateri so se večkrat postavili predenj, da bi ga zaustavili. Sedli so na rob paštna, da bi preprečili njegovo podiranje, toda agenti in karabinjerji so jih vsakokrat s silo odstranili. Izvršujemo pač ukaze, so ponavljali, a videti je bilo, da jim ni vseeno.
ko so poslušali pretresljive krike žensk in jezne pripombe moških. Saj vem, potrebno je eno življenje, da zraste takale stvar — je dejal karabinjer srednjih let, ko je stopal po pomendranih trtah. Teda neusmiljeno uničevanje paštnov se je nadaljevalo. Gosp>odinjo Luinovo, ki se je krčevito upirala temu uničevanju in se je skušala iztrgati iz rok policistov, je pozneje prijela srčna slabost, da so morali poklicati reševalce Rdečega križa.
Okrog poldne je bilo Luinovo zemljišče zravnano. V ljudeh .je zavladal občutek nemoči. Niso se mogli sprijazniti s tem. kar se .je zgodilo. Marsikdo se je pri tem spomnil na razne obljube. Sedaj smo sami, je bilo slišati. Kje so vsi tisti. Ki so nam stalno obljubljali Domoč in podporo? V mislili so imeli razne politične predstavnike. Nekateri so sicer prišli nekoliko kasneje. To so bili občinski svetovalec SSk Lokar, pokrajinski odbornik Hare.j ter deželna svetovalca Iskra in Štoka. Kje pa so vsi ostali, so se spra ševali?
O mračnem ponedeljku za Kolon -kovčane in za vso našo narodnostno skupnost se bo še veliko govorilo, toda podobni brutalni posegi se lahko v prihodnjih dneh ponovijo. Naša javnost in poLitične sile o tem ne bodo mogle in smele mol-
čati. Vendar ne bodo smele biti samo obljube.
Med vsemi našimi organizacijami sta bili tudi tokrat najbliže prizadetemu prebivalstvu Kmečka zveza, in SKGZ, ki sta bili, s svojimi predstavniki že navse zgodaj na kraju samem. Obe sta tudi reagirali s tiskovnimi poročili. Sporočilo Kmečke zveze se glasi:
«Kmečka zveza, najbolj predstavniška stanovska organizacija kmetov v tržaški pokrajini, osfro obsoja grobe nastope, ki so jih včeraj izvedla gradbena podjetja na področju Kolonkovca proti kmetom in lastnikom, ki upravičeno branijo svoje osnovne življenjske in narodnostne pravice, zoper enostranske družbeno-gospodarske in politične izbire, ki s pretvezo neutemeljene javne koristi skrivajo pritiske neupravičene gradbene ekspanzije in gradbenih špekulacij in ki žalostno in pretresljivo spominjajo na fašistično etnično bonifikacijo. Kmečka zveza najodločneje poziva vse demokratične in politične sile, predvsem pa slovenske izvoljene predstavnike v občinskih, pokrajinskem, deželnem svetu in parlamentu, kot tudi vse ostale slovenske in italijanske sorodne organizacije, da najodločneje nastopijo pri vseh odgovornih organih in preprečijo vse nadaljnje posege, ld kršijo sprejete
obveze političnih strank v tržaškem občinskem svetu glede razlaščanja kmečkih površin na Kolonkovcu in ostali mestni periferiji ter ustavne obveze italijanske države do slovenske narodnostne skupnosti.*
V obrambo prizadetih se je včeraj oglasila tudi Slovenska skupnost. Pokrajinski izvršni odbor SSk je svojo včerajšnjo sejo v celoti posvetil temu vprašanju. Po ugotavljanju dejstev je v njenem poročilu med drugim rečeno, da potrebujejo naši mali kmečki posestniki, spričo izkušenj v preteklosti in izsiljevalnih metod razlastiteljev, močno in nedvomno zaslombo najprej vseh manjšinskih dejavnikov in hkrati tudi objektivno razumevanje s strani tistih demokratičnih sil, ki imajo v svojih programih zapisano, da se borijo za našega malega delovnega človeka in da priznavajo vlogo zasebne lastnine. Poročilo se zaključuje s predlogom o enotnem nastopu vseh slovenskih občinskih svetovalcev v tržaškem občinskem svetu, izvoljenih na listah SSk, KPI in PSI. V primeru, da takšna akcija ne bi zadostovala ali pa da se ne bi mogla uresničiti, si izvršni odbor SSk pridržuje možnost poziva na vodstvo vseh demokratičnih političnih sil, zastopanih v tržaškem občinskem svetu, oziroma samostojnih pobud.	D. K.
i.iiiniiimiimiiimiiiiMmiiim..im.miimni.n.mm...ni.mmimimnn.mil..i.iimi.umimii.n.mm.m.m
V OBRAMBO MIUSKE LADJEDELNICE
Možnost okrepitve delavskega boja z enourno stavko po vsej Italiji
Stavko naj bi oklical osrednji koordinacijski odbor za ladjedelstvo, in sicer v petek, 16. januarja, ko bodo za eno uro obstale vse proizvodne dejavnosti v tržaški pokrajini
Sindikalni boj za rešitev edme preostale ladjedelnice na Tržaškem — v prvih letih po vojni je na na-
Možnost prekinitve dobave elektrike
1ENEL'''opozarja porabnike, da bi danes utegnilo priti do prekinitve dobave električnega toka, to pa zaradi povečanja popraševanja vsled mraza, zaradi okvar v nekaterih centralah in zaradi manjše možnosti uvažanja energije iz tujine Zato državna ustanova za električno energijo poziva vse, naj se v čim manjši meri poslužujejo pečic in drugih ogrevalnih naprav na elektriko, pa tudi, naj bodo pazljivi pri u-porabi dvigal.
Prebivalci Kolonkovca so s pasivnim odporom zaman skušali preprečiti delo buldožerja
a...HUMIH,....mm...............mm.iimimimi..........................................................................i..............
V BOJU PROTI TERORIZMU
Poziv komunistov k ljudski mobilizaciji
t-.hja svojih zadnjih dveh sejah, ki sta bili 5. januarja in včeraj, je deželni komite KPI razpravljal o stanju znotraj stranke v sedanji politični fazi Razpravljal je na osnovi poročila Tullia Paize, ki ga je strankin deželni komite odobril; de želni organ poziva vse strankine organizacije iz Furlanije - Julijske krajine k čim širši ljudski mobilizaciji pred napadom, ki so ga izvedli teroristi rdečih brigad na de mokratične inštitucije. Ljudske ma se iz naše dežele, ki so toliko prispevale v protifašističnem boju,
Iphko danes odraža .jo skupno voljo italijanskega naroda — poudarja de želni komite KPI - da zaprejo vsa ko vrzel pred terorizmom in zagotovijo demokratični razvoj države.
Ta mobilizacija pa je po mnenju KPI še toliko bolj potrebna pred praznino demokratični' oblasti, ki jo ustvarja vlada.
Sneg na Krasu
Po vrsti mrzlih, a suhih dni, ki so bili značilni za začetek tega novega leta, nam jo je včeraj zagodel sneg. Začel je padati v ve čemih urah, v kratkem pa je bil že ves Kras pobeljen. Okrog 22. ure ga je bilo v Bazovici že pet do šest centimetrov, na Opčinah od štiri do pet, v drugih vaseh na Krasu in v Bregu pa le malo manj. Nekaj snežink je padlo tudi v mestu, ki pa so, pomešane z dežjem, takoj skopnele. Sneg je prinesel tudi znane tegobe voznikom, žara di pozne ure, ko je na naših cestah bolj malo vozil, pa ni bilo vesti o večjih prometnih težavah. Tudi na obmejnih prehodih na Pesku in pri Fernetičih, kjer imajo ob takih priložnostih večkrat večje težave, se je promet odvijal brez večjih težav. Potrebna je bila seveda previdnost, ki je ni nikoli pre več v takih pogojih.
f Čestitke
Včeraj je praznovala rojstni dan LIDIJA GLAVINA. Mnogo uspehov v šoli in da bi bila vedno pridna ji želijo mama, očka ter brat David. Čestitkam se pridružujejo nona, no-no, teta Emilija in stric Renzo.
Včeraj je praznoval rojstni dan SERGIO KOCJAN. Obilo zdravja In sreče mu želijo žena, sin, hči ter sorodniki in prijatelji.
Slovesen začetek seminarjev za šolnike iz Istre in z Reke
Jezikovno-literarnega in znanstvenega seminarja se udeležuje okrog 90 slušateljev, ki poučujejo na šolah z italijanskim učnim jezikom
S krajšo slovesnostjo v tržaškem hotelu «Jolly» se je včeraj zjutraj začel izobraževalni in izpopolnjevalni študijski seminar za profesorje in učitelje, ki poučujejo na šolah z italijanskim učnim jezikom v Istri in na Reki. V bistvu gre za dva seminarja, in sicer za izpopolnjevalni jezikovnoliterarni seminar in za znanstveni seminar. 0-beh seminarjev se udeležuje okrog devetdeset slušateljev.
Seminarja je odprl s krajšim nagovorom glavni tajnik tržaške Ljudske univerze prof. Luciano Rosit, ki je poudaril pomen takih pobud. Ljudska univerza, ki seminarja prireja, je vedno poslušna do zahtev in potreb italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji in za boljše razumevanje ob meji ter za višji kulturni nivo je tudi letos priredila študijska simpozija. V imenu Unije Italijanov iz Istre in z Reke je udeležence pozdravil odgovorni za šolstvo pri Uniji prof. Giuseppe Rota, nakar je spregovorila tudi prof. Zdenka Sušanj. pedagoška svetovalka za italijanske šole v Istri in na Reki. Odprtja seminarjev se je u-deležilo veliko predstavnikov oblasti, med temi predsednik deželnega sveta Colli, konzul SFRJ v Trstu Benolič, italijanski konzul v Kopru D’Arezzo, tržaški kvestor in drugi.
Takoj za odprtjem je imel prof. Decio Gioseffi predavanje za slušatelje obeh seminarjev. Govoril je na temo «Andrea Palladio — ob štiristoletnici njegove smrti*.
Popoldne pa je udeležencem jezikovno - literarnega seminarja govoril prof. Sergio Molesi o tržaških slikarjih za časa Sveva, udeležencem znanstvenega seminarja pa je govoril prof. de Gironcoli o nekaterih izkušnjah na področju fizike. Oba seminarja se bosta zaključila v petek, 16. t.m.
šem območju delalo v ladjedelstvu okrog 7.000 delavcev, danes pa jih je le še kakih 400 — obrata »Can-tieri Alto Adriatico* v Miljah za dobiva nove in širše razsežnosti. Poročali smo že, da se je tržaški pokrajinski svet sestal na izredni seji na miljskem županstvu in da je bila tedaj izrečena brezpogojna podpora in solidarnost vsega tukajšnjega prebivalst,ya,z. delavci milj-«ke ladjedelnice. Prav tako smo poročali, da se je istega dne sestalo tudi pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL in sprejelo solidarnostni dokument. s katerim je zveza med drugim napovedala za r,etek. 16. januarja, enourno splošno stavko v vseh dejavnostih na območju tržaške pokrajine v konkretno oporo vztrajnemu boju, ki ga vodi delavstvo ogrožene daljedelnice. da oi zagotovilo pristop družbe Fincan-tieri z 20 od sto glavnice nove družbe, ki bo prevzela ladjedelnico, in za povečanje deleža deželne finančne družbe «Friulie» na 49 od sto cčlotne glavnice.
Predstavniki tukajšnjega sindikata kovinarjev FLM so včeraj nastopili v Rimu na seji koordinacijskega odbora za ladjedelstvo s predlogom, naj bi se boj za ohranitev delovnih mest v miljskem obratu razširil na vso državo, in sicer s tem, da bi osrednja sindikalna zveza oklicala po vsej drža-enourno splošno stavko. Stavka
Z včerajšnje otvoritve seminarjev za italijanske šolnike
IIIIIIIIIIIMIIIIIIIUHIIIIIIMMIIIHIIMIIIIIIIHIIIIUIIUIIIimKIllllllllllllimtIHIIIIMIIIIIIIIIIMIIHIIIMIKUIIIIIIIIIII
TEŽAVE ZA VOZNIKE TOVORNJAKOV
Jutri se bo zaključila stavka cariaikovua obmejnih prebodih
Stavkajo predvsem zato, ker jim uprava že od meseca novembra leta 1979 ni povrnila stroškov, ki jih imajo pri vsakdanjem delu
Na mejnih prehodih tržaške pokrajine se je včeraj začela tridnevna stavka osebja tržaškega carinskega okrožja, ki jo je oklicala sindikalna federacija carinikov CG IL CISL - UIL, DIRSTAT in SAUD. Dela so se včeraj vzdržali tudi cariniki iz pristanišča, ki pa se bodo danes zopet vrnili na delo, tako da bo danes in jutri stavkalo le osebje z mejnih prehodov.
Stavka je povzročila nemalo nevšečnosti italijanskim in tujim voznikom tovornjakov. Po drugi strani pa je taka oblika boja povsem potrebna — poudarja sindikalna zveza — zaradi neodgovornega ravnanja finančne uprave predvsem zato, ker ni znala preprečiti, da
bi se vsote, ki so bile namenjene za povračilo stroškov, ki so jih cariniki imeli od meseca novembra 1979 dalje, odvedle med pasivne ostanke. To praktično pomeni, da je bil denar za povračilo stroškov že nakazan, ni pa bil izplačan. Sindikati nadalje ugotavljajo, da finančna uprava ni znala rešiti nobenega problema, ki je vezan z delovanjem carin, kljub številnim obvezam s sindikalnimi organizacijami in družbenimi silami.
Kljub stavki pa bo stavkajoče osebje v teh dveh dneh zagotovilo vse carinske operacije, ki zadevajo perutnino in druge vrste živali, ki jih ni mogoče spraviti pod streho.
naj bi bila istočasno s stavko v tržaški pokrajini.
petkovo
Začelo se je vpisovanje v tečaj »Ženska in delo*, ki ga prireja pokrajinska zveza CGIL - CISL - UIL v sodelovanju z inštitutom za zgodovino s tržaške univerze. Tečaj bo na filozofski fakulteti v Ul. dell’U-niversita 7, vsak četrtek od 15.30 do 18. ure. V četrtek, 15. januarja ob 17.30, pa bo na istem sedežu zborovanje udeležencev, katerim bodo organizatorji orisali program tečaja.
Nesreči na delu
Odrski mojster Aldo Mattei, ki je zaposlen pri gledališču Rossetti, se je včeraj med postavljanjem o-dra ranil s cirkularko. Zaradi globoke rane na desnem palcu so ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 20 dni.
S prognozo okrevanja v 20 dneh so sinoči sprejeli na ortopedski oddelek tržaške bolnice 34-letnega pa-pirničarja Igorja Bogatca s Proseka št. 37. Medtem ko je malo prej v tovarni Moda 90 rezal šop papirja, si je mož z ostrim rezilom odsekal zadnja dva členka kazalca in sredinca leve roke.
LANI V NAŠI DEŽELI
Realni dohodek narastel za 1,4°jo
Po ugotovitvah deželnega združenja trgovinskih zbornic, je realni dohodek v Furlaniji -Julijski krajini v lanskem letu narastel za 1,4 odst. Pri tem gre za dejanski dohodek, se pravi za dohodek, pri katerem upoštevamo vrednost proizvedenih dobrin in storitev po stalnih cenah. Pri tem je največji doprinos odpadel na industrijo, pri kateri se je realni dohodek povečal za 2,5 odst. (industrija prispeva z deležem 39 odst. k ustvarjanju celotnega deželnega dohodka); dohodek storitev, ki niso namenjene prodaji (na primer storitev javne uprave) se je povečal za
2.0	odst. (na te storitve odpade 15 odst. celotnega deželnega dohodka); dohodek v kmetijstvu se je nasprotno skrčil za
6.1	odst. (5 odst. celotnega deželnega dohodka), dohodek od storitev, namenjenih prodaji, pa je nazadoval za 0.4 odst. (na te dejavnosti odpade 41 odst. celotnega deželnega dohodka).
Pregled je objavila skupina strokovnjakov pri deželnem združenju trgovinskih zbornic, in sicer na podlagi podatkov, ki so jih posredovale zbornice iz Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona. Kar zadeva posamezne pokrajine, je iz pregleda razvidno, da se je realni dohodek lani povečal za 3,3 odst. v pordenonski, za 3,0 odst. v videmski in komaj za 0,1 odst. v tržaški pokrajini, v goriški pokrajini pa se je celo zmanjšal, in sicer za 3.9 odst.
IMimilllllllIHMIIIIMIMIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIUIIIIIIIItIMmilMIIMfllllllllllMIIIHIIIIIHIIIIIIIMUlllllllllllllllllllllll
V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
Ljubljanski nadškof dr. Šuštar predaval o zakonu in družini
• Na sedežu tržaške federacije KPI bo danes ob 18. uri sestanek pokrajinskega vodstva in političnih tajnikov sekcij. Na dnevnem redu vprašanje demokratične mobilizacije proti terorizmu.
Gost sinočnjega ponedeljkovega večera v Društvu slovenskih izobražencev je bil ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Slovenski metropolit je prisotnim govoril na temo »Družinska vprašanja na škofijski sinodi v Rimu in po njej*
Škofijska sinoda je bila v Rimu konec septembra lani in je trajala polne štiri tedne, na njej pa so sodelovali tudi laiki oziroma zakonski pari s celega sveta, ki pa. kot je ugotovil dr. Šuštar sam, ni so imeli prevelike možnosti intervencije v debato, vsaj prvi teden ne, ko so svoje misli in poglede na družino in zakon izrekli samo škofje. Dr. Šuštar je v svojem sinočnjem predavanju nujno poenostavil problematiko, saj je skušal nuditi prisotnim informacijo kako je sinoda potekala in o čem so razpravljali, kajti globinski poseg
v samo stvar ni bil mogoč zaradi očitnega pomanjkanja časa.
Kljub temu je bila informacija o poteku sinode in o obravnavanih problemih dokaj koristna in zanimiva, predvsem pa je bil zanimiv drugi del predavanja, ko je ljubljanski nadškof podrobneje orisal poslanico škofov družinam vsega sveta in zaenkrat še tajno poročilo oziroma teze. ki jih bo razglasil šele papež Janez Pavel II.
Po predavanju se je razživela diskusija. v katero je poseglo precej prisotnih, ki so nameravali kaj več zvedeti o smernicah, ki jih je dala škofovska sinoda lani v Rimu.
• V četrtek ob 18.30 bo v baziliki sv. Silvestra izreden koncert pianistke Adriane Montanari, ki bo izvajala Bachove skladbe.
^STALNO 1 GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom ZORA TAVČAR
AJ, KAJ RIBIČ JE UJEL
MLADINSKA IGRA KRSTNA PREDSTAVA
režija SERGEJ VERČ Danes, 13. januarja, ob 16.00
Ponovitve:
jutri, 14. januarja, ob 10 uri, v četrtek, 15. januarja, ob 10. uri in
v petek, 16. januarja, ob 10.00.
KD VESNA
prireja jutri, 14. t.m., ob 20.30 v domu ALBERT SIRK
RAZPRAVO
O PROBLEMIH MAMIL
Sodeloval bo novinar Vojmir Tavčar.
Izleti
Sekcija KPI Josip Verginella v Križu organizira od 27. junija do 5. julija 9-dnevno potovanje v Baku, Tbilisi in Moskvo. Za vpis in informacije se lahko zglasite ob nedeljah od 11. do 12. ure na sedežu sekcije v Ljudskem domu ali telefonsko na štev. 220213 vsak dan od 13. do 14 .ure.
Razna obvestila
KD Slovenec Boršt - Zabrežec prireja ob priliki praznika vaškega pa-trona sv. Antona v soboto, 17. t.m., ob 20.30 v prosvetni dvorani v Borštu »Kulturni večer*. Nastopajo o-troški, moški in mešani pevski zbor ter dramska skupina z veseloigro v narečju »Dve družini*. Ponovitev bo v soboto, 24. t.m., ob 20.30.
KD Rdeča zvezda priredi jutri, 14. januarja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu «Večer z Damjano Oto po Sri Lanki in Nepalu*. Predvajanje diapozitivov in vtisi s potovanja po Srednjem vzhodu. Vabljeni.
Nastopi TPPZ: 17. 1. 81 ob 19. uri nastop v Pridvoru; 1. 2. 81 ob 10.30 koncert v ridotu teatra Verdi; 6. februarja 81 ob 18. uri nastop v tovarni Piama v Podgradu; 23. 2. 81 ob 20.30 občni zbor.
DACIA MARAINJ
ŽENSKI
NA PODEŽELJU
(enodejanka)
V petek, 16. januarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah in
v nedeljo, 18. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Ob nenadni smrti Viktorja Furlana izreka SPD Tabor Opčine občuteno sožalje ženi, sinu in svojcem.
Ob smrti Nikola Prašlja izreka Kmečka zveza sorodnikom in svojcem iskreno sožalje.
Ob nenadni izgubi člana Nikola Prašlja izrekajo odbor in člani Cvetličarsko - vrtnarske zadruge s Proseka globoko sožalje sorodnikom ia svojcem.
Ob smrti dolgoletnega uglednega in borbenega komunista
ŠTEFANA LEBANA
izreka sekcija KPI Devin-Nabrežina svojcem globoko sožalje.
Ob i-zgubi dragega moža in očeta Josipa Zerjula izreka ženi Viktoriji, hčerama Ernesti in Almi ter svojcem iskreno sožalje družina Pre-molin.
Sporočamo, da bo pogreb
Josipa Zerjula
danes, 13. januarja, ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Dolino.
Žalujoči svojci Prebeneg, 13. januarja 1981
Mirno je zaspala naša draga
ANGELA LOGAR vd. ŠUŠTERŠIČ
Pogreb bo danes, 13. januarja, ob 11. uri izpred cerkve v Mavhinjah.
Žalostno vest sporočajo sin Vido c ženo Marijo, mali Miloš, sestre, bratje in drugo sorodstvo
Mavhinje, 13. januarja 1981
Dne 11. januarja nas je zapustila naša draga mama
MARIJA MERSNIK vd. PIPAN
Pogreb bo jutri, 14. januarja, ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo sin Nino, hči Anita vd. Kavs, brat Giusto, sestra Viktorija z možem Mariom Petelinom ter drugo sorodstvo
Trst, 13. januarja 1981
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi brat, svak in stric
ŠTEFAN LEBAN
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 13. januarja, ob 13.30 iz mrtvašnice nabrežinske kapele v Slivno.
Žalujoči sestri Marija in Adelc, svaki, nečaki in drugo sorodstvo
Slivno, Trst, Divača, 13. januarja 1981
Zapustil nas je naš dragi
NIKOLO PRAŠELJ
Pogreb bo jutri, v sredo, 14. januarja, ob 14. uri izpred hiše žalosti na domače pokopališče.
žalostno vest sporočajo svojci
Kontovel, 13. januarja 1981

OB 16. URI NA VELIKEM ODRU KULTURNEGA DOMA
Danes krstna predsta va otroške igre lore Tavčar «Aj, kaj ribič je ujei»
Pogovor z mladim tržaškim režiserjem Sergejem Verčem
Režiser Sergej Verč, ki je posta vil na oder letošnjo mladinsko pred stavo Aj, kaj ribič je ujel, je ab solviral na AGRTF v Ljubljani. Praktični del svoje diplome te opra vil z Žabami Gregorja Strniše, predstavo, ki je doživela uspeh tako pri občinstvu kot pri kritiki in je bila na mednarodnem festivalu enodejank v Arezzu nagrajena kol najboljša predstava. V lanski sezoni je pri nas režiral Neznanega Benečana, prvič pa se tokrat spopri jema z daljšim tekstom za otroke. Vprašali smo ga, kako gleda na to posebno dejavnost znotraj gledališča in na vse tisto delo, ki je name njeno otrokom.
ODGOVOR: S teksti za otroke sem se že spoprijemal, čeprav je bilo to v drugačni obliki. V Mia dinskem gledališču v Ljubljani smo pred dvoma letoma unrizorili Čen čarijo. poezijo Toneta Pavčka. Le tos pa smo v Lutkovnem gledališču na podoben način, čeprav z drugačnimi sredstvi, postavili na oder nes-mi Nika Grafenauerja. Delo Zore Tavčar pa je prva daljša igra za otroke, ki se ji posvečam in gotovo zahteva taka igra popolnoma dru gačen pristop.
Zdi se mi bistvene važ.nosti. da vsako gledališče vlaga vso ootreb no .energijo v predstave, ki so na menjene mladim, da posveča veli ko pozornosti tistim, ki bodo v bo doče njegovo občinstvo in od kate rih bo odvisen njegov obstoj. Prav je, da gledališče samo stopa med otroke, in v tem smislu je potreb no uprizarjati čim več takih pred stav, kot je bila lanska Snežna kra ljica. Prav pa je tudi, da navajamo otroke, da prihajajo v Kulturni dom in za to so Dotrebne tudi take predstave, ki jih pripravljamo na velikem odru. Prav gotovo nomeni za otroke iz našega podeželja Dri hod v Kulturni dom velik dogodek. Vsekakor predstavljajo igre za o-troke velik problem, o katerem bi bilo treba veliko globlie razmišlja ti in mu posvečati več pozornosti
VPRAŠANJE: Kaj pomeni v tem trenutku in v teh okoliščinah za nas krstna predstava domačega avtorja?
ODGOVOR: Prav gotovo je v vsa kem gledališču krstna predstava Velik dogodek. Zora Tavčar se to krat prvič predstavila kot avtorica gledališkega teksta in umetniškemu , Vodstvu gre vse priznanje, da je k sodelovanju povabilo domače avto
mn. GLASBENA
Ml! - -MATICA.,,,, ,
i ■■■ TRST
i Sezona 1980/81
5. abonmajski koncert Jutri. 14. januarja 1981, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
SLOVENSKI TROBILNI KVINTET
Prodaja vstopnic v pisarni GM °d 9. do 12. ure in uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma
rje. Tako sodelovanje bi se moralo nadaljevati, saj samo daljša prak sa in številni poizkusi lahko obrodijo zaželene sadove.
VPRAŠANJE: Kakšna mora biti po tvojem mnenju gledališka predstava, da lahko otroka pritegne, ga navduši in obenem tudi vsestransko obogati?
ODGOVOR: Gledališče kot medi.: je sedaj v precejšnji krizi. V veliki meri sta ga namreč nadomestila kino, predvsem pa televizija, ki o trokom vsiljuje določene filme in risanke. Ti so komercialno zel ) uspešni, v nobenem primeru pa ni so vzgojni. Ob takem tekmecu jo seveda gledališče v dilemi, kako igro postaviti, da bo otroke prite gnila.
V našem primeru sta bila tekst, posebno pa njegovo sporočilo, zelo preprosta, njegova misel kristalno čista. In prav zato je bilo treba tu prikazati ne bcm rekel na druga čen način, pač pa z nekim do‘-eh nim poudarkom na zunanjih efek
tih, na spektaklu, na takih prizo rih, ki jih lahko igralec s svojo stoodstotno prisotnostjo napolni.
VPRAŠANJE: Kako pa ste te prizore konkretno oblikovali?
ODGOVOR: Nekaterim trenutkom, ki so se ob branju zdeli šibki, nekaterim osebam, ki so bile tu pa tam blede, smo skušali poiskati neko dodatno vsebino. Skozi barvo, skozi ton, skozi mimiko smo se skušali dokopati do tiste karakteristike, ki se nam je zdela najbolj zabavna najbolj razumljiva znotraj celotnega konteksta predstave. Te like smo tifjizirali s pomočjo govor nih napak in nekih nerodnosti ali nevšečnosti, v katerih se ti posamezniki nikakor ne morejo znajti. Tako smo v živalmi barvitosti ko stumov. v šaljivosti nekaterih nri-zorov in v nekem igrivem vzdušju, ki je otroku blizu, ujeli listo misel, ki jo ,ie avtorica izrazila v tekstu. Tej misli smo dali veljavo in tako izpolnili svojo dolžnost do teksta.
Franka Ferietič
O NJIH BO SKLEPAL OBČINSKI SVET
V kratkem tudi na goriškem obzorju podražitve vseh javnih storitev
Dražji naj bi bili voda, elektrika, odnašanje smeti in tudi mestni avtobusi - Skrb občine za gradnjo infrastruktur
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1981
Celoletna
Polletna
Mesečna
49.000	lir
35.000	lir 7.000 lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 49.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30 aprila Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 84 000 lir
Vsem naročnikom borno še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE.
Vsi, ki bodo poravnali naročninp do 28 februarja 1981, bodq udeleženi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: trst, Ul. Montecplii 0 — l’el. 794672 Uprava: Gorica, Drev. XXIV' maja I — Tel. 83382 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek račun št 192
V novem letu nas čakajo podražitve številnih javnih storitev in služb. O tem so v rimski vladi razpravljali že pred časom in pripravili vrsto ukrepov, s katerimi bodo v kratkem podražili avtobusne vozovnice, vodo, elektriko in davek za odnašanje smeti. To na občinski ravni, saj je rimska vlada dala občinam možnost da same, v določenih mejah in po potrebah, pripravijo ustrezne ukrepe. Vlada pa je s svoje strani že podražila poštne tarife in prav v teh dneh se nam obeta ponovna podražitev bencina, kar je sicer tokrat odvisno od podražitve nafte na svetovnem trgu.
O podražitvah so govorili tudi na zadnji seji občinskega odbora, na katero so prišli tudi voditelji mestnega podjetja, ki v Gorici upravlja mestne avtobuse in skrbi za razdeljevanje metana, vode in elektrike. Mestno podjetje se nahaja v težavah, storitvene cene in plače rastejo, novih dohodkov pa ni od nikjer. Zato so očitno zahtevali nove tarife.
Mestni odborniki so stvar preučili in kot smo izvedeli tudi sprejeli predlog o nekaterih podražitvah. Prav tako so preučili državne zakone in možnosti ki v tem primeru od njih izhajajo. Predlog o podražitvah pride kmalu v občinski svet. To ofcča-i nov očitno ne bo zadovoljilo, saj bo I vsakdo moral plačati precej več kot plačuje sedaj. Tega smo se prav pred kratkim zavede'i ko sme že-dobili nove tarife za elektriko, telefon in druge podobne -toritve.
Na seji občinskega odbora so tudi sklenili zahtevati v soglasju s trgovinsko zbornico, naj Skupno evrop sko tržišče finansira jugoslovan-| sko avtocesto na relaciji Nova Go-I rica - Razdrto. Brez, te ceste ogrom-I na nova obmejna postaja se ne bo I mogla razviti. Prav tako bodo zah-| tevali ustanovitev proste cone v av j tpportu in možnost, da na goriški meji ocarinijo vse proizvodi brez
Kino
Ariston 16. X) «Io, Willy e Phil*. Barvni film.
Eden 16.00 «Shining». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00 «Flash Gordon*.
Excelsior 16.00 «Io e Caterina*. A-Sordi. Barvni film za vsakogar.
Grattacielo 16.00—22.00 cBiancane ve e i sette nani*. Risani film.
Feniee 16.00 «Fantozzi contro tutti*.
..film. >'
Aurora 15.30 rSuperman II.»
Cristallo 16.00 «11 pomicione*. F. Mule, G. Lepori. Sledi revija «Bo strip-tease nel mondo*. Prepove dano mladini pod 18. letom.
Vittorio Venet« 16.00 «La malabim-ba». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 15.30 «L’aereo pili pazzo de! mondo*.
Moderno 16.00 «Zombi Holocaust*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «Lettere a Emanuel-le». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Gledališča
S S G
Slovensko stalno gledališče iz Trsta bo v petek, 16. januarja, ob 19. uri gostovalo v Ilirski Bistrici s Ki-shonovim delom «Bil je škrjanec*.
ROSSETT1
Danes ob 20.30 (red prvi torek) bo na sporedu Gogoljev »Revizor* v uprizoritvi Ljudskega gledališča iz “Hrtna.! V''abonmaju odrezek št 4.	,	,	■
Mii. .»ft	ti
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabi, v četrtek, 15. januarja, ob 18. uri v galerijo avditorija v Ulici Roma, na otvoritev razstave novogoriškega ekadem-skega slikarja
SILVESTRA KOMELA
Predstavil ga bo umetnostni' •kritiV'STXN’ES BERNIK.
vsakih omejitev. O številnih teh vprašanj je že bil govor na začetnih sejah tega občinskega sveta, župan je v zvezi s tem že dal nekaj časopisnih izjav.
Jutri *bo seja občinskega sveta, vendarle na njej ne bodo še razpravljali o teh vprašanjih.
Doplačati je treba razliko takse na reklamne napise
Goriško županstvo obvešča, da se je od 1. januarja letos povišal da-
vek na reklamne napise. Povišek znaša 50 odstotkov, županstvo nadalje obvešča, da družba AGIAP, ki ima v zakupu pobiranje takse na reklamne napise v sporočilih, ki jih je prejšnji mesec poslala interesentom, še ni upoštevala 50-odstotnega doplačila v smislu dekreta št. 901 z dne 30. decembra lani.
Lastniki trgovin, uradov, javnih lokalov itd. lahko razliko poravnajo neposredno na sedežu družbe AGIAP v Gorici, Ulica Gen. Ca-scino 3, ali s poštnim tekočim računom št. 10288270, v korist zgoraj omenjenega podjetja. Za podrobnejša pojasnila telefonirati na županstvo v Gorici tel. 84096.
V OBČINSKI KNJIŽNICI
V Foljanu odprli razstavo o Krasu «Kamen na kamnu»
Svoje fotografije razstavljata Jožko Prinčič in Viljem Zavadlav
fniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuniiiiiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiuiuiiuiiiiiiiiiiim
NOVOGORIŠKO SREČANJE MALIH ODROV
Žabe v izvedbi AGRFT in Součkova priredba Balade o trobenti in oblaku
Obe predstavi sla bili dobro podani - Precejšnja udeležba občinstva
V nedeljo smo si v okviru srečanja malih odrov v Novi Gorici o-gledali predstavi «žabe» Gregorja Strniše v izvedbi Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter dramatizacijo Kosmačeve Balade o trobenti in oblaku, ki jo je izvedel Jurij Souček.
Žabe v izvedbi AGRFT je režiral Sergej Verč, dramaturg je bil Dušan Dolgtnič, glasbo je napisal Jani. Golob. V igri nastopajo Bine Matoh, Pavle Ravnohrib in Silva Čušinova.
Prosveta
SPD Tabor — Opčine sklicuje za petek, 23. t.m., ob 20. uri redni občni zbor.
Predstavo AGRFT smo prvič videli, na mnogo večjem odru. kot je oder gledališke dvorane v Solltanu. Absolventi gledališke akademije so namreč z žabami nastopili na Borštnikovem srečanju v Mariboru in takrat nas igra ni prepričala. V drugačnih razmerah, to je v manjšem prostoru, ki je med drugim pomenil tudi bolj strnjeno scensko postavitev, je igra pridobila na intenzivnosti, režijski koncept,,in izvedba igralčev sta bila bolj jasna. RežiserVerč jev.r,poetičnr\J>tmi sevi drami izpostavil temačne^prostore , barja in , hudičeva,, igra, jr a j-
* a	ntlnfi- 4.	I | ’ .» 1 : '4)1 I ) f* ' 1 1 Of' f ‘ 1 P 'iD 1
fiiiiinimimitiiiiiifiiiitiiiiirtitifmiiiiintiiiiiiniiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiniimaiiiiiiiiMiiiii
Emigrantski dan v Čedadu
Šolske vesti
Državni poklicni zavod za industrijo in obrt obvešča starše, da bo roditeljski sestanek na sedežu šole jutri, 14. januarja, ob 17. uri.
SLOVENSKI KLUB v Trstu
UL. SV. FRANČIŠKA 20/U
vabi na torkov večer danes, 13. januarja, ob 20.30
SVET V LETU 1980
Pogled na lanske mednarodne dogodke, ki so tako silovito posegali v usodo našega planeta, nam bo izrisal zunanjepolitični novinar RTV Ljubljana Uroš Lipušček, eden redkih, ki ga je lani sprejel ajatolah Homeini.
Mali oglasi
telefon (040) 79 4672
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA ODSEK ZA ZGODOVINO
obvešča, da je razstava
UTRINKI IZ ZGODOVINE SLOVENSKEGA SOLSTVA NA TRŽAŠKEM 1846 -1945
odprta do 31. januarja 1981 v Kulturnem domu v Trstu vsak dan: od 8.30 do 12.30.

Včeraj - danes
Danes, TOREK, 13. januarja VERONIKA
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.45 — Dolžina dneva 9.02 — Luna vzide ob 11.51 in zatone ob 0.24.
Jutri, SREDA, 14. januarja
SREČKO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 5,5 stopinje, najnižja —0,5, ob 16. uri 4,8 stopinje, zračni tlak 1018,5 tob pada, brezvetrje, vlaga 75-od-stotna, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 8 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE:	Jason Alan
Anthes, Jenny Fattorusso, Isabella Marussicli, Gaia Galletti, Nazzare-110 Degrassi.
■ UMRLI SO: 37 letni Roberto De Cata, 65-letni Antonio Antonini, 63-letni Virginio Slobec, 68-letni Gio-vanni Braiuca, 78-letni Piero Mon-selvio, 95 letna Maria Pipan vd. Latzel, 79-letni Angelo Ferlatti, 79-tetna Antonia Crevatin vd. Zugna, M-letna Maria Busechian vd. De Ponte, 88-letni Adolfo Gino Finzi, M-letna Amelia Collenz por. Anti-
I ci, 64-letna Stefania Fabiani vd. 1 Kreus, 77-letna Zida Addobbati vd. Gherbaz.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20.00 do 8. ure tel. 73-267, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271-124.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta
172.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Corso Italia 14, Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Corso Italia 14, Ul. Giulia 14.
MLADINSKI glasbeni ansambel i-šče akustične naprave (ojačeva-leo, mixer, zvočnike, harmoni-jum). Telefcn 417-689.
BRIVSKI salon v centru Nabrežine oddamo v najem. Za informacije telefonirati na št. 200-780.
IZKUŠENA korespondentka angleščine, nemščine, hrvaščine in slovenščine išče poldnevno zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, pod šifro «Korespon-dentka*.
ODDAM mirni osebi sobo v stavbi blizu prehoda Rdeča hiša v Ga rici. Vprašajte na telefon 33-090.
OSMICO nadaljuje Robert Pipan Mavhinje.
FRANC GEC - Podlonjer 168 - toči belo in črno vino.
ŠESTNAJSTLETNI fant išče kakr šnokoli zaposlitev. Telefon 722-035.
MODE VALENTINA pri Domju ima veliko razprodajo vseh vrst blaga s popustom od 20 do 50 procentov.
AVTOKAROSERIJA v industrij skem predelu mesta v Trstu išče vajenca začetnika in vajenca z vsaj enoletno prakso. Telefonirati v delovnem času na štev. 826-759.
BANCAXI CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P A.	* '
TRST - ULICA ■ P.LžMo,- S 61-44«
12. 1. 1981
Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dola-Holandski t.orinf Danska krona -Švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar
931,-2230.— 1.760,— 521.— 203.—
28,75
473.—
66.25 780.-434.— 152.— 210.— 179.—
15.—
26,50
27.25
MENJALNICA
vseh tujih valut
Gabriele Renzulli
(Nadaljevanje s 1. strani)
igrala dva zabavno - glasbena ansambla, Narodna klapa in zabavni orkester kantavtorja Checa. Sledila sla govora Walterja Dresciga, pred nekaj meseci iz inozemstva vrnivšega beneškega izseljenca, in Gabriela Renzullija, deželnega odbornika za delo, socialno skrbstvo in izšeljeništvo.
Drescig je v svojem govoru, v katerem so si sledili slovenski, beneško - dialektalni in italijanski odstavki, uvodoma poudaril potrebo po enotnosti beneških hotenj v pluralističnem položaju kot o pogoju za dosego pravic. Potem je spregovoril o pogojih za obnovo Benečije. Potrebno je mladim emigrantom, ki se hočejo vrniti, zagotoviti delo, stanovanje in tisti življenjski standard, ki so ga imeli v tujini. Te pogoje skorajda ni mogoče izpolniti v beneških dolinah, zato se emigranti naslanjajo v Furlaniji, kjer se izgubljajo. Takšno stanje je posledica slabe politike. «Mi pa smo se v inozemstvu naučili drugače gledati in delati — je dejal. Emigranti se zavedamo, da je prav z osimskim sporazumom mogoče u-stvariti nove odnose ter zgraditi nove tovarne. Tega ne bomo dosegli brez težav, ki jih delajo politične oblasti, Te sile se zavedajo, da bi gospodarske spremembe prinesle tudi politične. Naše očete so poslale v emigracijo, same pa so zasedle odločilna administrativna in politična mesta.*
Ko je govoril o globalnem zaščitnem zakonu, je Drescig dejal. da z odprtjem slovenskih šol ne bodo še zadostili vseh potreb, ampak je potrebno zagotoviti gospodarski, socialni, kulturni in informativni razvoj.
tTega cilja ne bomo dosegli — je ob koncu dejal Drascig — če ne bomo enotni in če nam ne bodo pomagali celotna slovenska manjšina v Italiji, demokratične furlanske in italijanske sile.*
Deželni odbornik Gabriele Renzulli je izhajal s stališča, da je vprašanja izseljencev potrebno reševati v okviru splošnega deželnega razvoja, Izseljenci, ki se vračajo, mo-
Walter Drescig
rajo sodelovati pi' razvoju svojih krajev. Poleg zelo resnega deželnega zakona v korist emigrantov pa je še skupek posegov v deželnem razvojnem programu. Povabil je občane k sodelovanju pri konkretizaciji predlogov, pri čemer jih politična prepričanja ne bi smela ločevati. Pri tem se mora z vso širino tolmačiti osimski sporazum ter z njegovo konkretizacijo dosegati neslutene cilje, ki jih nakazuje. Tistim, ki niso razumeli globokih in dolgoročnih interesov dveh sosednjih držav zapopadenih v o-simskem sporazumu, je potrebno to dopovedati.
Visoko je postavil obrambo narodne identitete, v zvezi s katero je potrebno začeti pisati novo stran. Pozval je beneške Slovence, da se angažirajo v tej smeri. *Bog ne daj, je dejal, da Furlanija ne bi razumela te akcije za skupno pravično stvar.*
V imenu odsotnega čedadskega župana je dan emigranta pozdravil odbornik Mario Strazzolini.
Sledila je svojevrstno zamišljena igra — snemanje Beneške radiotelevizije —- z nastopom igralcev beneškega gledališča in beneške folklorne skupine v režiji Adrijana Rpstje. Besedilo je mpisal Luciano Chiabudini, na železnici v Vidmu zaposleni strojevodja, dejansko pa gledališki človek, ki že nekaj let na tržaškem slovenskem radiu in tudi drugje uveljavlja beneško govorico. Prvič je ob tej priložnosti nastopila pred nekaj meseci ustanovijer.a beneška folklorna skupina, ki jo vodi Nadja Kriščak in Breda Pahor. Predstava je bila nadvse uspešna. K njej se bomo še povrnili. Prireditev so sklenili z zakusko za nastopajoče in povabljene goste.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Alla salute, Ul. C. Cosulich. tel. 72-480,
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v G« rici dežurna lekarna Tavasani, Kor zo Italija 10, tel. 25-76.
nega prekletstva, ki zavezuje ljudi in peklenske sile, v krogu krute in neizbežne igre, iz katere ni videti pravega izhoda. Mladi igralci so s poudarjanjem telesnih gibov in z dovolj natančno govorico, natančno v smislu, da so znali tuje-ti* poetiko Strniševega besedila, dobro podali figure Evice, ki zapeljuje Lazarja z ostro in hkrati fino senzualnostjo, samega Lazarja, ki nastopa v dvojni vlogi izgubljenega reveža in oholega bogatina ter hudiča, ki s kruto zvijačnostjo lo vi duše na peklenske limanice sladkih in pngubljivih cbljub. V predstavi je bilo sicer nekaj papz, besedilo je bilo v igri ponekod «zrah-ljano», kljub temu pa so mladi i-gralci. režiser in drugi sodelavci predstave dobro opravili svojo na: logo.
V nočnem sporedu smo videli monodramo Balada o trobenti in oblaku. Znano Kosmačevo povest je za oder priredil sam izvajalec Jurij Souček. Tako priredba kot izvedba sta učinkovito izpostavili osrednje in hmMj pomike. tgč-j ke. Kosmačevega, besedila.. Souček je jasno pokazal pr?blevmW'PJ}.M-, nos umetnosti do .življenja.HčinUo-, vito je poudaril dramo kmeta, ki se spopade z belogardisti, da bi rešil življenje skupini ranjenih partizanov. Hkrati pa je igralec prikazal stisko pisatelja, ki piše povest o Temnikarjevem junaštvu. Nekje se povest izmuzne pisateljevemu peresu, stvarnost življenja prerašča okvire literature, krutost in veličina resničnosti bežita besedi. Beseda začenja v luči življenja dvomiti sama o sebi. razmerja med umetnostjo in življenjem so torej problematična in včasih tudi boleča.
A. M.
Društvo GMG ima nov upravni odbor
Na nedavnem občnem zboru društva GMG so izvolili tudi nov petčlanski upravni odbor ter tri člane razsodišča. Novi odbo sestavljajo Emidio Tasca, Albino Pisano, Antonio Mattiussi, Maria Teresa Viatori in Bruno Del Zotto. razsodišče pa Sgrgio Meneguzzo, Antonio Novelli in Livio Viatori.
V Ronkah javni natečaj za zaposlitev dveh redarjev
Občinska uprava v Ronkah je razpisala javni natečaj na podjagi naslovov in izpitov za zaposlitev dveh občinskih redarjev. Za eno delovno mesto se zahteva tudi znanje slo.venščine. Rok za predložitev prošenj za prepustitev k natečaju poteče 28. februarja letos.
Prireditve
tu »Briški grič* vabi v četrtek,-15. t.m., ob 20. uri na vzgojno predavanje «Otrokovi vzori in ideali*. Predavala bo dipl. psih. Elizabeta Čehovin. Prireditev bo v društvenih prostorih na Bukovju.
Razna obvestila
Mladinski odsek PD Jezero vabi jutri, 14.'tm., ob 20: uri na srečanj^ >s. profesorjem Darkom Bratino o filmski tematiki.- /V četrtek, 15. janOarja, ob 20. uri bodo na sedežu društva predvajali film «H de-litto .Matteotti*.
Slovenske sekci je VZPI- ANPI na Goriškem priredijo 14. februarja ob 20. uri v Park hbtelu v Novi Gorici ' tradicionalno srečanje. Prijače pri tajnikih ..in predsednikih sekcij VZPI - ANPI do 7. februarja,- V.
Z objavo v Uradnem vestniku 6. t.m., je bil podaljšan rok za predla žitev prošenj za' pripustitev k oficirskemu tečajurisč.-obviru policijskega zbora. Rok je bil podaljšan do 5. februarja letos.
,Na sedežu Slovenskega planinskega društva sprejemajo prijave za smučarsko tekmovanje, ki ga prireja ŠD Mladina iz Križa, v nede-IJb/l„.čfebruarja 1981,. v Forni di -	— T^ačeMt
JPrevoz ‘de,
V Foljanu imajo od nedelje prenovljeno knjižnico in v njej tudi galerijo za razne razstave. S temi so se ukvarjali že v prejšnjih letih in dosegli so s tem svojim delovanjem veliko uspena. Nič čudnega torej da je na nedeljsko otvoritev prišlo zelo veliko ljudi.
Za uvod v novo delovanje so izbrali fotografsko razstavo z naslovom «Kamen na kamnu*, ki sta jo pripravila Jožko Prinčič in Viljem Zavadlav in ki jo je SP Z že prej imela v Gorici, kanalu in Celovcu. Prireditelji razstave v Foljanu so tamkajšnja občina, Javno večnamensko kulturno središče v Ronkah in slovenska komisija v tem središču;
O pomenu ■ razstave in 0 pomenu kulturnega delovanja v tem predelu goriške pokrajine na splošno ter še zlašti-o vprašanjih, ki zanimajo Slovence v teh krajih ter medsebojno spoznavanje slovenske in italijanske kulture so spregovorili domači župan Zorzenon, predsednik kulturnega središče Bozzi. in predsednik slovenske komisije prof. Černič. Tja je omenil tudi pomembnost nedavnega nčprPa slovenske osnov-šole v Ronkah, Še ppei je prostore prenovljene knHihi c e btagosletii domači župnik Malpera.
Na slovesnost so prišli številni ljubitelji fotografije in zastopniki kultufnih društev ter krajevnih u-prai? iržiškega okoliša in tudi nekateri ljubitelji fotografije iz sosednega jugoslovanskega področja Ob tej jprilrki so izdali tudi lep katg-loa ki ga, je oblikoval Oskar Bec-cia. Razstava bo v Foljanu odprta do 25. januarja (ob delavnikih, m-zen soh&$ct$^ do 18. ure, ofe«#-.	12. ure). Kasneje
bodo razstavo prenesli, v Doberdob.
irffliuiiiiiiiiiHiiitiiHiiitifmiiiiiimiHiiitiitmmnntiifr
ifiMimiiiiiuiiiiiininiiuuiiaiiUfi
OB KONCU PREJŠNJEGA TEDNA
m
Predstavniki iz Sovodenj na prazniku v Škofji Loki
Udeležili so se slavnostne seje občinske skupščine ob 9. januarju - Priznanje J. Češčutu za dolgoletno delo na področju utrjevanja prijateljstva med krajema
Štiričlanska delegacija sovodenj-skega občinskega sveta, z županom Primožičem na čelu, se je ob koncu tedna udeležila slovesnosti v Škofji Loki, ob tamkajšnjem občinskem prazniku 9. januarja, ki ga prazunjejo v spomin na znano dražgoško bitko
Poleg predstavnikov sevodenjske občine. so se slovesnosti udeležili tudi predstavniki občinskih uprav iz pobratenih krajev Smederevska Palanka, Sela na Koroškem ter Medicina.
V petek popoldne je bila slavnostna seja škofjeloške občinske skupščine, z govorom predsednika Žaklja, kulturnim sporedom ter podelitvijo priznanj borcem in občanom. Med nagrajenci je, bil tokrat tudi Jožef češčut, dolgoletni župan v Sovodnjah, ki je bil med' pobudniki tesnejšega sodelovanja med Sovod-njami in Škofjo Loko i:: kasnejšega pobratenja.
Predsednik škofjeloške občinske skupščine je v slavnostnem govoru obudil spomin na junaške partizanske borce Cankarjevega bataljona, ki so v januarju leta 1942 tri dni kljuhovali silovitemu nemškemu napadu in s tem dokazali, da je upor in odpor malega slovenskega naroda proti nemškemu vojaškemu stroju mogoč.
Predsednik Žakelj je nato v pa
UIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllirHllllimillllllllltlUillllllllllllllllllIllIllIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIH
V SOBOTO mČCR V ČCRVINJANU
ARETIRALI RAZPEČEVALCA KOKAINA IZ GRADEŽA
Mamilo sta nameravala prodati neznani osebi, ki pa je tik pred nastopom policije zbežala
Agenti tržiškega komisariata javne varnosti so v soboto pozno zvečer aretirali pod obtožbo posesti in razpečevanja mamil, 26-letnega Sisinia Fortuno iz Gradeža ter 33-letnega Flavia Marchesana, prav tako iz Gradeža. Pri njiju so namreč našli 40 gramov kokaina, ki sta ga nameravala prodati neznancu v Červinjanu.
Razpečevalca sta se ujela v past, ki so jo nastavili agenti tržiškega in gradeškega komisariata v sodelovanju s tržaškim oddelkom Cri-minalpola ter poveljstvom finančne
straže, v okviru akcij za preprečevanje širjenja mamil.
Fortuna in Marchesan sta se v soboto zvečer odpravila v červi-njan, kjer naj bi blago razpečala. V poznih večernih urah se je dva jici približal neznanec, še preden pa je bila kupčija sklenjena, je nastopila policija, ki je osumljena mladeniča ves čas zasledovala.
Neznancu je sicer uspelo pobegniti, prijeli pa so razpečevalca iz Gradeža ter ju odvedli na komisariat v Tržič, kjer je med preiskavo prišlo na dan tudi mamilo.
ročilu govoril o družbenih in gospa darskih vprašanjih ter o težavah s katerimi se spoprijemajo na pa dročju občine, po obsegu ene največjih v Sloveniji.
V soboto so si gostje iz pobratenih krajev, v spremstvu gostiteljev, ogledali še Bled, obiskali Begunj« ter se nato odpeljali še v Kranjsk« goro in Planico.
O kulturnih, športnih in drugih iz menjavah med občino Škofja Lok« in Sovodnje v letu 1981 bo govot v začetku prihodnjega meseca, ot odprtju Kulturnega doma v Sovodnjah.
Gledališča
V okviru Srečanja malih odrov s
danes na sporedu v Novi Gorici o 17. uri v mah dvorani Kultumeg doma «Nebotičniki, sedite* Nik Grafenauerja v izvedbi Slovenskeg mladinskaga gledališča iz Ljubiji ne, ob 19.30 v dvorani v Solkanu •( genj v ustih* Daneta Zajca v izve< bi SNG iz Ljubljane, ob 21.30 v ma dvorani Kulturnega doma «Pism Josipini* Slavka Gruma v izvedi SNG Drama iz Ljubljane.
Izleti
Slovensko planinsko društvo pri redi 25. januarja smučarski avtobus ni izlet v Cimo Sappado. Vpisova nje osebno na sedežu društva naj kasneje do torka, 20. t.m., ali d( oddaje razpoložljivih mest.
Kino
(lori ca
VERDI Danes zaprto
CORSO 17.30-22 00 «H bisbetico domato*. A, Celentaro in O. Muti. Barvni film.
VITTORIA Danes zaprto
Tržič
PRINCIPE 17.30-22.00 «La febbre del sabato sera*.
EXCELS10R 17.30-22.00 »Cicciolina amore mio*.
/Vohu (.urica
in okulten
SOČA 18.00—20.00 «Moč navaronov*. Angleški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Kako izgubiti ženo in najti ljubico*. Italijanski film.
DESKLE 19.30 «Zdravniki ljubijo gole ženske*, španski film.
NOGOMET
V 3. ITALIJANSKI LICI
razmere
italijanska tv
Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja:
Pedagogika	'
13.00	Dan za e nem.
Rubrika Dnevnika 1
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Carski sel,
8. del TV nadalj.
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Zrcalo nad svetom, Informacije Dnevnika 1
15.00	Albert in črni mož, televizijska priredba
16.00	Po sledovih Odiseja, dokumentarni film
16.30	REMI — risani film (ponovitev)
17.00	Dnevnik 1 — Flash 17.05 3 . 2, 1. . .Stik!
Družina Mezil — risanke LASSIE - TV film
18.00	šolska vzgoja
16.30	Kulturne aktualnosti Dnevnika 1
19	00 Risanka
19.20 Ljubezen kontrabasa,
'	4. del
19.45	Almanah in Vremenske
20.00	DNEVNIK
20.40	Politična tribuna
21.45	BRATJE KARA MAŽO VI, ponovitev TV' nadalj.
22.45	Glasbene meje ,23.25 DNEVNIK
Ob koncu Danes v parlamentu. Vremenske razmere in Zrcalo nad svetom Drugi kanal
12.30	Robinavo gnezdo — TV film
13.60	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
14.60	Popoldan, dnevna rubrika
14.10	Preiskave komisarja Mai-greta-:
NOREC IZ BERGERACA,
2. in zadnji del
15.25	šolska vzgoja:
Jezik za vsakogar
17.05	Popoldan, dnevna rubrika j . Programi za mladino
17.30	Čebelica Maja
18.00	šolska vzgoja
Otrok in psihoanaliza
18.30	Iz parlamenta — Dnevnik 2 športne vesti
18.50 Dober večer s. .. planetom Toto Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2
20.40 Dnevnik 2 — Prostor sedem
21.30	Questicne di vita o di morte, film
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
20.00	Argo X-991 - risanka
20	05 šolska vzgoja
20.00 Argo X-001 — risanka , 20.40 V° cantiere internazionale darte
21.30	Sladke rešitve 22.20 DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.25	- 15.50 OberstauferiV'"' ' SLALOM ZA MOŠKE
17.10	Poročila
17.15	Sebastijanova babica, risanka
17.30	Folklorna skupina «Dunfi»
18.05	Mali svet, otroška oddaja 18.35 OBZORNIK
18.45	Partizanske smučine
19.15	Risanka 19.24 TV nocoj
19 26 Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK 20.00 SKUPAJ.
aktualna cdda.ia Ljubljanska televizija je dala pobudo vsem televizijskim centrom v Jugoslaviji, da z letošnjim letom okrepijo sodelovanje pri pripravljanju skupnih jugoslovanskih aktu aino-političnih oddaj. Doslej so namreč ugotovili, da televizijske hiše ne sodelujejo
dovolj pri izmenjavi iz posameznih republik in avtonomnih pokrajin. Rer, da je to sodelovanje potekalo bolj pri izmenjavi dnevnih dogodkov, vendar poglobljenih prispevkov. ki bi razgrinjali specifične teme iz posameznih sredin ni bilo. V oddajah, ki bodo na sporedu enkrat mesečno in sicer vsak drugi torek v mesecu bodo obravnavali tista vprašanja, ki so vsem skupna in presegajo re-publišKe in pokrajinske meje. Tako bo vsaka oddaja nastala na podlagi sodelovanja dveh ali več televizijskih hiš. Danes je kot prva na vrsti televizija Beograd, ki bo razgrnila vprašanje, kako so pripravljeni v Jugoslaviji na uporabo novega zakona o o-blikovanju cen'.
21.05	OBLJUBLJENA DEŽELA, 1. del
Eno najbolj znanih del od velikega poljskega pisatelja. Reymonta (1867 - 1925) — Nobelovega nagrajenca — je roman ♦-Obljubljena dežela* (1899). To je roman iz poljskega središča Lodza, mesta, zraslega sredi 19. stol. tako rekoč prek noči sred! obubožane poljske pokrajine, ki je dajala ceneno delovno silo in postala «obljubljena dežela* za trgovsek !n industrijske pridobitnike. V tem romanu prikazuje avtor obogatelo buržoazijo raznih narod nosti — Nemce, Žide in Poljake — kot pokvarjeno tolpo ljudi, ki žene le za dobičkom in se v medsebojni tekmi ne ustraši nobenih sredstev če gre za to, da uniči nasprotnika. Glavna oseba v romanu je inženir kemije Ka rol Borowiecki, direktor velike tovarne, «človek današ njega časa*, pravo nasprotje plemenitih inženirjev, ki jih je upodabljala poljska litera tura v dobi pozitivizma. Bo-roiviecki zapusti svojo revno zaročenko, se oženi s hčerko nemškega tovarnarja in tako doseže svoj življenjski cilj. Kpt nasprotje tej cinični visoki družbi, pa je v ozadju dogajanja ne diferencirana, pasivna množica preprostih delovnih ljudi. Pisatelj je s podobo kapitalistične nemoralnosti opozoril tudi na hudo usodo delavca, ki ga ka pitalizem brezobzirno izkorišča. Nadaljevanka v štirih delih je nastala po istoimenskem IVa.jdovem filmu.
22.05	V znamenju
22.20 Goga — balet
Koper
16.00	OberstayfehT ‘
SMUČANJE-
17.30	VOLČJI BRLOG*- film (ponovile v)"
19.25	Otroški kotiček
20.00	Risanke
20.15 TV D — Stičišče
20.30	PIN-UP - film
Režija: Bruce Humberstone Igrajo: Betty Grable, Doro-thea Kent. . .
22.00	TV D - Danes
22.10 Gorska folklora
22.40	TRNOVA POT - 2. del
Zagreb
17.45	Palčki nimajo pojma
18.25	Kronika občine Osijek
18.45	Splošna liudska obramba
19.30	TV DNEVNIK
20.0J SKUPAJ, aktualna oddaja
21.65 VZLET - sovjetski film
22.45	TV DNEVNIK
ŠVICA
18.00	Program za najmlajše
18.40	DNEVNIK
19 20 II carrozzone
20.40	Rdečelaso dekle — film
KLJUB ZMAGI TRIESTINA TOKRAT RES NI NAVDUŠILA
Odpovedala zlasti sredina igrišča-Edini zadetek dosegel Coletta po napaki gostujoče obrambe - Fano odlična enajsterica, vendar premalo prodorna v napadu
{■’ 'a A rf!V
Triestina — Fano 1:0 (1:0)
TRIESTINA: Bartolini, Schiraldi, Magnocavallo, Di Risio, Prevedini, Mascheroni, Mariani (v 88. min. Di Croce), Amato, Mitri, Franca (v 59. min. Giglio), Coletta.
FANO: Santucci, Cazzola. Agosti nelli, Guidetti, Briganti, Deogra tias, Mochi, Angeloni, Ballardini, Esposito, Rabitti.
SODNIK: Esposito iz Torre del Greco.
KOTI: 13:3 za Fano.
GLEDALCEV: 8.500, inkaso 39 milijonov lir.
STRELEC: Coletta v 19. min.
Triestina je tokrat lahko zadovoljna z rezultatom (sedaj vodi z dvema točkama nrednosti pred Cre-monesejem in Em polijem) in z visokim številom gledalcev (prodali so kar 8.500 vstopnic), veliko mani pa s prikazano igro. eno slabših v letošnji sezoni. Proti odličnemu Fa-nu je odpovedala zlasti sredina i-grišČa, tako da so gostje z veliko lahkotp prodirali pred Bartolinijev kazenski prostor, kjer Da jim je naenkrat zmanjkovalo odločnosti in agresivnosti, tako da se .je tržaška obramba vsakokrat rešila brez prevelike škode.
Fano je že v uvodnih minutah pokazal, da ne namerava odigrati podrejene vloge: nevaren Angelo ni jev strel je najprej odbil v kot Mascheroni, nato pa .je siloviti u darec istega igralca v 15. min, s težavo rešil čez prečko še Bartolini. Vse do 20. minute pa sta si bili enajsterici v glavnem enakovredni: tedaj pa je Mascheroni lepo podal z leve, Cazzola je nesrečno posredoval z glavo in žogo preusmeril naravnost na noge Coletti, ki je z razdalje neka j metrov prisebno Dre magal Santucciia. Od tedaj dalje so domačini hudo popustili in se v glavnem omejevali na protinapade Najbolj zgovoren je podatek, da so svoj prvi kot stresali šele v 23. minuti drugega polčasa.
Gostje so silovito pritiskali tudi v nadaljevanju, ko je prišla Donov no do izraza niihova uigranost, le pa kombinatorika in obvladovanje žoge. Vendar je niihova igra na tri četrt strani igrišča nekako splahnela, postala neučinkovita tako da razen 13 kotov niso iztržili nič konkretnega: prav v zaklitičevanju sta bila sicer dobra Rabitti in Mochi premalo odločna in precizna Proti koncu pa je bilo pri Fanu o Ujarttč tu# ‘ustmjeaesL kar je Trie stina • izkoristka - za ficka j nevarnih jn hitrih protinapadov. V enem izmed teh -bi. gostie.-v.-35. min. skoraj zakrivili avtogol. Santucci pa ie tudi z veliko težavo zaustavil' močan udarec Colette. Kliub temu pa so si gledalci oddahnih, ko je sodnik odžvižgal konec: «Res smo nestrpno pričakovali, da pretčče 90. minuta*, ie po tekmi v priznal tehnični direktor Triestine Janich. «Današnji nasprotnik je bil sila nevaren in močan, tako da smo se do zadnjega bali za rezultat * O Fanu se ie pohvalno izrekel tudi trener Bianchi. ki je tudi priznal, da nje gova ekipa tokrat ni igrala na običajni ravni. Naj bo kakorkoli, točki sta tokrat ostali doma.
Za gledalce pa prav gotovo ne bi bilo odveč, če bi ob zmagi tudi uživali ob lepi igri domačih...
IZIDI
Modena - Piacenza	1:0
Novara - Reggiana	2:1
Parma - Sanremese	0:0
Prato - Trento	0:0
Spezia - S. Angelo	J:1
Triestina - Fano	1:0
LESTVICA
Triestina 22, Cremonese, Empoli 20, Forli 19. Fano 18, Treviso, Reg' giana, Modena 17, Mantova. S. Angelo, Parma 15, Sanremese 14. Trento 13, Piacenza, Casale 12, Prato 9, Novara 8, Spezia 7.
PRIHODNJE KOLO (18. 1.)
Fano - Cremonese, Forli - Prato, Mantova - Triestina, Piacenza -Parma, Reggiana - Spezia, S. An gelo - Casale, Sanremese - Novara, Trento - Modena, Treviso -Empoli.
NOVOLETNI TURNIR
Juventus in Ascoli finalista
Finalista novoletnega turnirja sta Juventus in Ascoli.
V polfinalu sta se pomerila Bo-
logna in Juventus ter Ascoli m Fiorentina. Prvo srečanje se je končalo ob regularnem izteku časa z 6:0. v drugem pa ,ie zmagal Ascoli. Domačini so pod taktirko novega trenerja zaigrali res odlično in povedli ob izteku prvega polčasa s Trevisanellom ter podvojili z 11-metrovko s Scanzianijem.
Za goste je dosegel častni zadetek Sacchetti. Omejiti velja, da ie-V vrstah Fiorentine nastopil tudi Šved Ronnberg, ki pa je razočaral.
Kot smo že omenili v srečanju med Bologno in Juventusom je padla končna odločitev o drugem finalistu po streljanju 11-metrovk. Tu so bili gostje bolj točni in so zmagali s 4:3.
IZIDA
Bologna - Juventus	3:4 (0:0, 0:0)
Ascoli - Fiorentina	2:1 (1:0)
KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Polet zanesljivo premagal C US
V mladinskem prvenstvu lepa zmaga Bora A, Bor B pa je izgubil
Zdravkoviču «beli krosa
BEOGRAD — Jugoslovanski rekorder in večkratni prvak Dragan Zdravkovič je zmagovalec letošnjega «belega krosa* na Košutnjaku. Zmagal jo med člani na 8060 m dolgi progi pred Alempičem Anic iz Velenja je bil peti.
Polet - CUS 77:58 (41:19)
POLET: Ferluga 23 (1:2), Vremec 10, Martini 2, Taučer, Sedmak 2, Gantar, Sosič 16. Hrovatin 5 (1:2), Pisani 2, Danev 17 (3:4).
SODNIKA: Fegaz in Policastro.
Poletovi košarkarji so v nedeljo dosegh drugo zmago v promocijskem prvenstvu na račun skromne peterke CUS, ki .jo sestavljajo v glavnem igralci, ki se niša nikoli aktivno Davili s košarko. Poletova naloga je bila vsekakor zelo lahka: Openci so si takoj na začetku z zbrano in odgovorno igro priborili veliko prednost (24:8 v 11. min., 38:11 v 17. min.) in so potem le še ohranili visoko vodstvo do konca.
Drugi polčas je bil zato odveč, a vendar bi moraU reči, da bi Po let le moral zaigrati bolj zbrano tudi v tem delu tekme, ko je storil preveč napak.
Tokrat so končno poletovci povsem zadovoljili š točnostjo v metih na koš: poleg običajnih Sosiča. Vremca in Daneva, se je razigral še Pavel Ferluga, ki je bil najboljši strelec tekme z odlično vrsto metov iz razdalje.
Polet bo igral v petek še zaostalo tekmo s peterko La Talpa. Ob novi zmagi bi si precej popravil položaj na lestvici s povečanjem u pov na obstanek v Ugi.
Sergij Tavčar

KOŠARKA
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Pekoč poraz Goričanov Tržačani praznih rok
Tai Ginseng izgubil doma, Hurlingham pa za dve točki v gosteh
Casale Mantova	1:0
Cremrnese - Treviso	1:1
Empoli - Forli	1:0
TaiGinseng — Ferrarelle 79:£8 (40:42)
TAI GINSENG: Puntin 2, Valen tinsig 8, Turel, Pondexter 21. Pre mier 9, Ardesši 19, Pieric 9, Hayes 11, Antonucci. Campestrini.
FERRARELLE: Di Fazi, De Stasio, Brunamonti 18, Oiivieri, Sanesi 12. Blasetti 4. Danzi 9, Colantoni, Kif-fin 16. Sojourner 29.
SODNIKA: Vitolo in Duranti iz Piše.
PON: Danzi v 35. min.; PM: Tai Ginsemg'-4tj:m, Ferrarelle 6:9.
V enem najslabžih srečanj, kar so jih-letos-odigrali v gorišld šport ni palači, -.je -Tai Ginseng klonil FerrareUeju iz Rietija. Gostje so zmago povsem zaslužili, čeprav so bili tudi sami dokaj poprečni, saj so jih domači v tekmi <?kdo bo slabše igral* gotovo prekosili
Tai Ginseng je začel tekmo izredno slabo. Strelci niso bili razpoloženi in so zelo občutili agresivno obrambo gostov. Slednji so bili uspešni predvsem s Sojourner jem, medtem ko je Brunamonti dobro organiziral igro v napadu. Ostali i-gralci niso pokazali veliko (še posebno je razočaral Kiffin), vendar je bilo že to dovolj za zmago na gor iškem igrišču.
Domači so nekoliko bolje igral; ob koncu prvega polčasa, vendar so že v prvih minutah do odmoru zopet dovolili gostom, da so povečali vodstvo. Med Goričani je tako v obrambi kot v napadu edini dobro zaigral Pondexter. vsi ostali
TRST A
7.00, 8 00, 10.00, 13.00, 14,00. 17.00, 19 00 Poročila; 1.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Primorska duhovščina pod fašizmom; 9.u0 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert komorne glasbe; 11.30 Folklorni odmevi;
12.00	Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji: 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Otroci pojo;
14.30	Motivi z malega zaslona; 15.60 Sodobni sound; 16.00 Mladi pisci; 1615 Romantični trenutek;
16.30	Rezervirano za. .17.10 Mi in glasba: Nove plošče, predstavlja Tomaž Simčič; 18.00 Sodobni italijanski deželni dramatiki; Ennio Emili; «Dama v črnem*. Izvedba Slovensko stalno gledališče v Trstu; 18.45 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski uiogram)
7.30,	9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15 30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 ivnjiga po radiu; 9.32 Lu-,lanovi dopisniki; 10.00 Ž nami ie.. .; 10.32 Horoskop: 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 16.00 Glasovi našega časa; 16.32 Crash; 17.00 Glasbena fantazija; 18.15 Orkester Pina Calvija; 19.00 Zbori v večeru.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
3.00	Veselo v dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored; 7.15 Objava sporeda; 13.00 Najava sporeda, pregled dogodkov; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe; 13.40 Male skladbe velikih mojstrov;
14.00	Mladim poslušalcem; 14,37 Glasbeni notes: 15.00 Dogodki in odmevi; 15 30 G asba po željali;
16.00	Iz zborovskega arhiva: moški zbor Oba'a Koper in moški dvor Srečko Kosovel iz Sežane; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna g^sba: 17.00 Sotočje; 17.45 \n ambel Primorski fantje.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6 00 Glasbeno prebujanje; 9.00 Radio anchio; 11.00 Dnevni radijski variete; 12.05 Vi in ja*: 13.30 Gla-sbenogovorni program; 14.03 Zgodba jazza: 15.03 Rally; 15.30 Errepi — 1; 17.03 Patchvvork; 19.40 Današnja družba; 20.30 Francoska pesem; 21.30 Clieck - up;
22.00	Tednik o kulturi; 23 00 Telefonski klic.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30. 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.60 -8.45 Dnevi; 9.32 Radio 2 — 3131;
11.32	Šolska vzgoja; 12.45 Radijski stik; 13.41 Sound Track; 15.00 Radij 2 - 3131, 16.32 Disco club;
17.32	Skupina MM' 19.50 Prostor X; 22.00 - 22.50 Nottetempo.
LJUBLJANA
7.00, 8.00,	9.00. 10.00,	11 00,
12 00, 14.00, 19(K Poročila; 5.3o Jutranji program — obvestila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v doLer dan; 8.30 Iz glasbenih šol; 9.0. Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezer virano za. . .; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Danes smo izbrali;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13. ure; 1320 Obvestila in zabavna glasba;
13.30	Priporočajo vam. . .; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba;
15.15	Radio danes, radio jutri!; 16 00 Vrtiljak; ! .00 Studio ob 17. uri: 18.00 Operne arije in monologi; 18.30 Pojo amaterski zbori; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obve stila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta;
20.00	Slovenska zemlja v pespii in besedi: 20.30 S solisti in ansambli JRT; 21.05 Radijska igra;
22.15	Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sp. redov; 22.30 Tipke in godala; 23.05 Lirični utrinki; 23 10 S po pevkami po Jugoslaviji.
Komentar Mirka Novosela
Kot prvo je bilo tudi drugo povratno kolo v prvi jugoslovanski košarkarski ligi še kako zanimivo: Resnici na ljubo na vrhu lestvice ni prišlo do sprememb: vodeča Cibona in Partizan sta igra la doma in sta tudi po predvidevanju premagala Šibenko. oziroma Budučnost. Gre pa takoj omeniti, da naloga obeh vodečih ekip je bila vse prej kot lahka. Zagrebčani so imeli nemalo težav z odličnim Slavničem in tovariši. Budučnost pa je v Beogradu tri minute pred koncem srečanja zaostajala le za dve točki.
Osrednje srečanje tega kola je bilo v Ljubljani, kjer je domača Iskra Olimpija osvojila zlata vredni točki v verjetno odločilni tekmi v borbi pred izpadom. Ljubljančani so tokrat igrali zelo dobro, požrtvovalno in so povsem zasluženo premagali favorizirano Crveno zvezdo, ki se še ni opomogla po nepričakovanem porazu v kolu prej v mestnem derbiju proti Radničkemu LMK. Z zmago nad Crveno zvezdo se Ljubljančani še gotovo niso rešili najhujšega. čaka jih še ostra borba za obstanek, na dlani pa je, da bi bili Ljubljančani v primem poraza proti Beograjčanom v skoraj brezupnem položaju.
Izredno pomembni točki je osvojila tudi Jugoplastika v dramatičnem -srečanju proti Zadru. Spličani so tako v teh dveh zadnjih tekmah zelo popravili svoj položaj na lestvici in si oddahnili.
Borba za obstanek v skupini najboljših bo seveda še izredno ostra, trenutno pa je, poleg seveda Kvarnera, t> najtežjem položaju Rabotnički iz Skopja, ki je v soboto na Reki proti pomlajeni domači postavi doživel pravp katastrofo. Pri tem naj dodamo, da je reško strokovno vodstvo verjetno pravilno ukrepalo, ko je odslovilo četverico veteranov (Plečaš, Grabovac. Maslak in Miličevič). Mladi Rečani igrajo sedaj zelo požrtvovalno, z večjo željo do zmage.
V	prihodnjem kolu bi lahko prišlo do nove spremembe na vrhu lestvice: vodeči moštvi bosta namreč pred izredno težko preizkušnjo. Cibona bo igrala v Zadru, Partizan pa v Šibeniku.
IZIDI 13. KOLA
V	LJUBLJANI: Iskra Olimpija Cr. zvezda Beograd 105:99
V	ZAGREBU: Cibona - Šibenka Šibenik	94:87
V	BEOGRADU: Partizan - Budučnost Titograd 87:79
V	SPLITU: Jugoplastika - Zadar	97:!«
V	SARAJEVU: Bosna Radnički LMK Beograd	103:68
NA REKI: Kvarner - Rabotnički Skopje	105:80
LESTVICA
Cibona in Partizan 24; Zadar in Crvena zvezda 16: Šibenka in Bosna 12; Radnički LMK, Budučnost, Iskra Olimpija in Jugoplastika 10; Rabotnički 8; Kvarner 4.
PRIHODNJE KOLO (17. 1. )
Radnički LMK Iskra Olimpija; Crvena zvezda - Kvarner: Rabotnički - Jugoplastika; Zadar - Cibona; Šibenka - Partizan: Budučnost - Bosna.
pa so skoraj brez izjem zaigrali ned svojimi sposobnostmi Skratka srečanje, ki ga bo treba čimprej pozabiti.
M., M.,
Recoaro — Hurlingham 56:54 (34:24)
RECOARO: Abbondanza. Bosio 6, Solfrizzi, Andream 2, Vailicelli, Griffin 16, Dal Seno 4, Cordella 16, Matassini. Hackett 12.
HURLINGHAM; Laurel 19. Law renče 12, Mina 2. Baigpera 9, Me-neghe! 2, Tonut, Scolini '4-,*-"JB^uz,zu 6 čuk Pecchi. 'T 5
SODNIKA: Baldini' j*i ttftttoMnfc-
Po izredno grdi.a’‘ v1'zadnjih minutah napeti tekmi je Recoaro dosegel zelo pomembno zmago na račun tržaškega Hurlinghama. Obe ekipi sta igrali živčno in grobo, kar priča tudi končni izid.
Odstotki pri metih so bili katastrofalni za vgčin'. igralcev, celil pri takih, kot so Laurel in Griffin, ki so ponavadi dokaj uspešni. Omeniti gre sicer, da ie pri Hurlingha mu manjkal najtočnejši strelec, Rl-tossa, Toniit pa si še ni nopolnoma opomogel cd poškodbe na gležnju ter je stopil na igrišče le, 1» kratek čas.
Kljub temu pa so si Tržačani za pravili izredno priložnost, da bi osvojili obe točki, saj so v zadnji minut: najprej izenačili 54:54 (po tem ko so domačini dolgo vodili), nato pa sedem sekund pred koncem prejeli odločilen koš, ki ca je dal Hackett. V zadnji akciji pa je Lan-rel zgrešil met, ki bi, stanje izenačil.
IZIDI 23. KOLA
Bancoroma - Antcnini	80:78
Recoaro - Hurlingham	56:51
Turisanda - Pintinox	77:73
l&B - Scavolini	93:99
Tai Ginseng - Ferrarelle 79i8'i Grimaldi - Sinudyne	78:85
Billy - Scjuibb	83:82
LESTVICA
Turisanda 38. Billy 36 Grimaldi, Sguibb, Scavolini in Sinudjne 30, Ferrarelle 22, Pintinox, Hurlingham, I&B in . Recoaro 18, Banco roma 16, Antonini 10, Tai Ginseng 9
PRIHODNJE KOLO (18 L)
Tai Ginseng - Bancoroma; Ferrarelle - I&B; Sinudyne - Billy; An tonini - Turisanda; Pintipo\ - Recoaro: Scavolini - Grimaldi; Hur-lingham - Squibb.
A 2 LIGA
Osrednje srečanje tega kola je bilo nedvomno v Benetkah, kjer je Carrera pred TV kamerami po lepi tekmi premagala Supergo. Dalipa-
94:1(2
63:69
95:96
93:81
94:84
105:95
67:62
gie je dosegel 39 košev ter je še vedno na drugem .mestu lestvice najboljših strelcev (701 koš) za Malagolijem (708).
IZIDI 23. KOLA Matese - Eldorado Štern - Magnadvne Mecap - Brindisi Honky, - Rodrigo Fabia - Sacramora Carrera -Superga Liberti - Tropic
LESTVICA
Carrera 36, Superga. Liberti jn Brindisi 32, tHonkfSSSpTSatesč' 22, Eldorado 22, Tropih,invŠaČramora 20*sMecap. Fabia in Magnadj ne 18, Sterti in Rotjrigo 12.
PRIHODNJE KOLO (18. 1.)
Magnadvne - Fabia; Eldorado-Honky; Rodrigo - Matese; Tropic -Meoap; Carrera - Sacramora:. Liberti - Štern; Brindisi; - Superga.
Marko

ODBOJKA
Poraz VGSK In Robedikappa
Jugoslovanski in italijanski odbojkarski prvak sta naletela. v 3. kolti pokala prvakov na .premočna nasprotnika.
Italijani so izgubili s . CSKA s. 3:1, Jugoslovani iz Velikega Gradišča ' pa z Dinamom iz Bukarešte
S 3;0.	<	*,
Obe Šesterici imata le malo možnosti za nastop 'v finalu.
IZIDI 9. KOLA
Bor - Edera	74:68
Barcolana - Ferroviario	70:72
Grandi Motori - Stella Azz. 62:51 La Talpa - SGT	36:63
Don Bosco - Scoglietto	67:73
Polet - CUS	77:58
Počitek: Scoglietto
LESTVICA
Ferroviario 16, Don Bosco in SGT 12, Edera in Barcolana 10, Bor in Grandi Motori 8, Stella Azzurra 6, Kcntovel, Polet in Scoglietto 4, La Talpa in CUS 0.
Kontovel ima dve tekmi manj: La Talpa, Bor, Barcolana, Scoglietto. CUS in Polet imajo tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO
Bor - Polet 17. 1. ob 20.30 na stadionu (1. maj): SGT - Edera; Grandi Motori - CUS; Scoglietto -La Talpa: Kontovel - Barcolana (18. 1. ob 11.00 na Kontovelu); Ferroviario - Stella Azzurra. Počitek: Don Bosco.
Borov košarkar in trener Igor Canciani
MLADINCI
Inter 1904 — Bor B 79:55 (43:27)
BOR B: čok 8 (0:3), Devetak, Merku, Schillani, Gerdol 6 (2:3), Lokar 19 (3:3), Švara 6, Kosovel 3 (1:1), Corbatti 13 (3:5), Sancin.
SODNIKA: Spadaro in Tamaro (Trst).
Ob svojem krstnem nastopu v mladinskem prvenstvu je druga borova ekipa doživela krepelc poraz v gosteh proti glavnemu favoritu za končno zmago. Inter 1904 je tokrat skozi vso tekmo, z Agostinijem na čelu, zelo dobro igral in si je tudi s pomočjo sodnikov, v prvem polčasu, pridobil visok.,, naskok. «Rlavi», so pokazali'poprečno, igro in to žla-i sti v napadu., v, .obcamhi ,w. ,bili. ve-, Tko boljšimi so tudi prestregli pre-i.r žog. Poznala se je vsekakor ne-'granost ekipe, ki ni nastopala na
C-2 LIGA
IZIDI 14. KOLA
Mobilenarduzzi - Jadran	79:74
3 Garofani - Pagnossin	85:108
Alabarda - Pachera	97:105
Gabrielli - Favaro	82:65
KONČNA LESTVICA Pachera San Bonifacio 24; Jadran 22; Mobilenarduzzi Spilimbergo 18. Gabrielli Cittadella 14;, Pagnossin Treviso 18; Favaro Mestre in 3 Garofani Padova 8; Alabarda Trst 6.
Pachera, Jadran, Mobilenarduzzi in Gabrielli prestopijo v «poule C-l* (za prestop v C-l ligo); 3 Garofani. Pagnossin, Favaro in Alabarda pa prestopijo v «poule C-2* (za obstanek v ligi).	' ,,
prvenstveni tekmi že sedem mesecev. Vsekakor bi se moral ta problem čedalje zmanjšati, tako da bodo Borovci kmalu prišli do svojega običajnega standarda.
Najboljši v slovenskih vrstah je bil kapetan Peter Gerdol, za njim pa tudi Dario Švara.	-fp-
Saba - Bor A 67:78 (37:35)
BOR A: Canciani 16, Slavec 16, Pegan (k) 23 (3:6), Barut 6. štavar, Bajc, Raseni, Pertot 5 (1:4), Mene-ghetti 12.
SODNIKA: Forza in Sutnig
Prvi prvenstveni točki za Borovo mladinsko A ekipo. Priborili so ju po trdi borbi na odprtem igrišču na Greti. «Plavi» s svojo igro niso zadovoljili.
Gostje so začeli tekmo slabo, n slabo obrambo in neučinkovitim napadom. V 6. min. je bil delni izid 16:6 za Sabo popolnoma pravičen. A tokrat so se'borovci nekoliko zbudili, igrali zbraneje in tako remizirali nato pa celo povedli. Nato pa je Bor z boljšo obrambo spravil nasprotnike v težavo, pridobil tako nekatere važne žoge. povedel in vodstva ni spustil do konca tekme.
Od posameznikov bi pohvalili Robija Baruta, Cancianija in Pegana.
Max
IZIDI 2. KOLA
Saba - Bor A	67:78
Inter 1904 - Bor B	79:55
Počitek: Stella Azzurra
LESTVICA
Inter 1904 4; Bor A in Saba 2; Bor B in Stella Azzurra 0.
PRIHODNJE KOLO
Stella Azzurra - Inter 1904; Bor B -Bor A (18. jan., ob 11.30 na stadionu «1. maj*). Počitek: Saba.
NOGOMET
2. ITALIJANSKA LIGA
Milan povečal vodstvo
V letu 1981 je prišlo v italijanski nogometni B ligi na samem vrhu lestvice do presenetljivega razpleta.-Vodeči Lazio je kar dvakrat zapored ostal praznih rok. Najprej v derbiju z Milanom potem pa v gosteh s Ceseno. Tako ima sedaj Milan tri točke prednosti in Lazio je v zadnjih dveh nastopih izgubil z neposrednim velikim tekmecem kar štiri točke;
Na tretje mesto se je prebila Ce-sena, ki pa ima 5 točk zaostanka za Milanom. Dobro se držita še Spal in Sampdoria, ki sta v nedeljo iztržila po eno, oziroma dve točki.
I -Praznito-rok, je tokrat ostala •-najsterica Genoe, ki je igrala s Ca-*-tanio. Korale proti vrhu je napravila .Foggia ter 'potisnila povsem na začelje LR Vicenzo. Poudariti pa velja, da mora Sampdoria. odigrati še zaostalo tekmo z Rimini jem.
IZIDI 17. KOLA Atalanta - Spal	1:1
Catania - Genoa	2:1
Cesena - Lazio	2:1
Foggia - LR Vicenza	2:1
Lecce - Pescara	2:0
Milan - Rimini	3:1
Monza - Bari	1:1
Piša - Taranto	0:0
Sampdoria - Varese	2:1
Verona - Palermo	1:1
LESTVICA
Milan 25, Lazio 22, Cesena 20, Spal in Sampdoria 19, Genoa in Foggia 18, Piša in Lecce 17, Bari. Pescara in Catania 16, Verona in Atalanta 15, Rimini 14, Taranto in Palermo 13, Varese in Monza 12, LR Vicenza 11.
PRI POBRATENEM DRUŠTVU IVU PARTIZAN MOSTE V LJLBLJANI
Uspelo gostovanje ŠK Kras
Koristni nastop mladih Krasovih predstavnikov - Skupni poligon vseh otrok
Pred kratkim je bil ŠK Kras v -Ljubljani gost pri pobratenem društvu' TVD Partizan Moste. Cilj tega srečanja je bil nastop otrok ob prisotnosti dedka Mraza. Nastopalo je 70 otrok iz LJ in 30 otrok iz zgo niške in repentabrske občine, ki vadijo otroško telovadbo pri ŠK Kras.
Organizatorji so pripravili res pester spored, ki je potekal ob glasbeni spremljavi. Program je bil tako pripravljen, da .je nudil nastop vsem otrokom, od cicibanov do kadetov. Tudi našim otrokom je bila dodeljena točka, v kateri so- še še
kar zadovoljivo odrezali. Prikazali so, kaj so se vsega naučili v letošnji sezoni: splošne vaje, prevale, prevale čez kozo itd. Za konec pa so zapeli še pesmico dedka Mraza, kateri jih je nagradil z bogatimi darili. Točki ŠK Kras so sledili nastopi' ljubljanskih otrok. Vadili so na gredi, konju, bradlji, švedski skrinji, talno telovadbo s preskoki in salti. Omembe vreden pa je nastoj pionirk v gimnastiki, pri čemer so se zares izkazale. Na stopala je tudi 9-letna državna prvakinja.
Ob koncu sporeda je bil še skup-
S!V .*! 1
Gi> iojiovanjn ŠK Kr«- v Ljubijcai: <lou.ačt kaucit iu pionirji pri vadiji ua konja
tii poligon za vse prisotne otroke.
Srečanje se je končalo z družabnostjo, ki so se je udeležili otroci, starši in odborniki obeh društev. S pobratenim društvom so si krasov-ci zaželeli še mnogo takih srečanj in čimveč sodelovanja, saj bo le tako beseda »pobratenje* zadobila pravi smisel, čim bo sodelovanje tesnejše in bolj liomogeno z našimi brati, tem bolj bomo uspevali tako na športnem kot na kulturnem področju. Z željo, da bi leto 1981 prineslo čim več stikov in medsebojnega sodelovanja ter predvsem izpolnitev zastavljenih ciljev, se je Krasova odprava vrnila domov.
Taka srečanja so zelo koristna tako za odrasle kot za otroke, saj s takimi nastopi otrok pridobi no vili izkušenj, prijateljev ter si s tem gradi voljo do dela in željo, da pridobi čim več znanja.
N. S.
HOKEJ NA LEDU
1. JlGOsLOvAkSKA LIGA
Visoka zmaga Jesenic
Verjetno bodo hokejisti Jesenic dodali še en državni naslov svoji dosedanji izredni zbirki. Skromno Vojvodino so premagali z rokometnim izidom.
IZIDI 20. KOLA
Olimpija - Partizan 11:2 (5:0, 6:1, 1:1), Crvena zvezda - Tivoli 6:4 (1:1, 2:0, 3:3), Medveščak - Celje 5:11 (1:6, 1:4, 3:1), Vojvodina - Jesenice 4:19, (0:10, 3:6, 1:3).
LESTVICA
Jesenice 39, Olimpija 34. Celje 24, Partizan 19, Crvena zvezda 17, Medveščak in Tivoli 15, Vojvodina 0.
SMUČANJE
V SMUKU ZA SVETOVNI^ VOKAL
Po petih letih spet zmaga
Po padcu Nadigove in Prolloi'e je v Schrunsii prvo mesto osvojila De Agostinijeva - Danes slalom
SCHRUNS — Švicarka De Ago-stini je bila najhitrejša v včerajšnjem ženskem smuku v Schrunsu, ki je veljal za svetovni pokal. De Agostinijeva je doslej osvojila svojo edino zmago pred petimi leti v Badgasteinu in je tako ta uspeh ponovno slavila zdaj po razdobju kar petih let.
Proga včerajšnjega smuka sicer ni bila dolga, zato pa je bila polna nevarnih pasti, in v eno od teh je zašla tudi favoritinja Nadigova. ki se je zapletla pri predzadnjih vratih, enako tudi Cornelia Prril, poleg teh dveh pa še ducat drugih smu-kačic.
Med Italijankami rji nobena posebno blestela, saj ie na 'boljša med njimi, Gravina. zasedla šele 17. mesto.
LESTVICA SMUKA De AgosDni (švi.)
Nelson (ZDA)
Epnle (ZRN)
Attia (Fr.i Preuss (ZDA)
VVenzel (Lie.)
7.	Peter (Av.)
8.	SHtvsova (ČSSR)
Chud (Fr.)
Gfrerer (Av.)
Gravira (It.)
SKUPNA LESTVICA SP Nadig (Švi.)	138
Pelen (Fr.)	]14
Serrat (Fr.)	IM
4.	Fnple (ZRN)	95
5.	Hess (Švi ) in De AgcsHrj (švi.)
7.	NeHon (ZDA)
8.	Pran (Av.) in Kinshofer (ZRN)
10. Cmner (ZDA)
LESTVICA SMUKA ZA SP
1.	Aa^tini (Švi.)
2.	Prril (Av.)
3.	Nad'g (švi )
4.	Epnle (ZRN)
5 Soltysova (rSSR)
Danes bodo dekleta nastopila v slalomu, na kat^reva gledaio z veMkim upan:em Itali:an,re. pa tudi Jugoslovanke eo svodih zadn;ih nepričakovanih uvrstitvah računa'o ha kako točko v svetovnem pokalu.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
9.
10. 17.
1.
2.
3.
1’17”92
riR”4fl
1’18”78
I'i8"84
J'1O”0g
1’19"26
1’10”42
1'10”4R
1’19”48
JMO”gO
1’20”20
namreč slavil «mlajši» izmed obeh dvojčkov Mahre, Steve, ki si je odločilno prednost priboril že v prvi vožnji. Po več poprečnih nastopih se je tokrat izkazal tudi Popange-lov. Stenmarku letos očividno ne gre:	tudi na tem tekmovanju
je že v prvi vožnji zgrešil 'Tata in odstopil. Italijan Gros je po zelo bledih nastopih v veleslalomu tokrat vozil izredno napadalno v slalomu in dosegel je zelo dobro uvrstitev, enako pa tudi njegov sotekmovalec Nčickler.
V jugoslovanskem taboru je bilo po tekmovanju dobro razpoloženje. Križajgvo četrto mesto, 13. Kural-tovo, 23. Cerkovnikovo. 27. Benedi-kovo itd. je povsem zadovoljilo tehnično vodstvo ekice.
LESTVICA
L	S. Mahre (ZDA)	80"07
2.	Popangelov (Bol.)	80”57
3.	Frommelt (Lie.)	89"63
4.	Križaj .Jug.)	80”30
5.	Grcs (It.)	81”41
6.	Neureutber (ZRN)	81"52
7.	Strand (Šve.) '	83 ”68
8.	Ntokler (It.)	‘ M 81"82
9.. Wcrndl (ZRN)	' 82''38
10;	P. Mahre (ZDA)	8T’40
13.	Kuralt (Jug.)	83”C0
SKUPNA LESTVICA SP
1. Miilier	120
2. P. Mahre	93
3. Podborski	87
4. Wenzel	82
5. Stenmark	75
6. Weirather	70
7. Križaj	65
8. Enn	63
9. Stock	60
10. Spiess	56
SVETOVNI POKAL SLALOMA:
1.	Frommelt	35
2.	Križaj	27
3.	Stenmark in	S.	Mahre	25
5.	Strand, Gros	in	Popangelov-	20
10. Kuralt	>	4
Danes bo za moške (v okviru tekmovanja za svetovni pokal) v O-berstaufnu na sporedu tretji slalom te sezone.
SMUČARSKI TEK
v AusieirotiiU pri Bocnu bo danes mednarodno smučarsko tekmovanje v teku na 30 km dolgi progi, ki bo veljalo za svetovni pokal. Zaradi pomanjkanja snega so ga morali organizatorji skoraj v celoti s tovornjaki navoziti na progo.
NOGOMET
V 3. AL NA GORIŠKEM
Sodnik ponovno oškodoval Sovodnje
Oster protest slovenskega društva Mladost zasluženo osvojila točko proti prvouvrščenemu Poggiu ■ Juventina zmagala doma
Azzurra — Sovodnje 3:1
(1:1)
SOVODNJE: Cabas, Devetak, F. Kovic, Tomažič, Tomšič, Vižintin, Petejan, Sambo, Šuligoj, Gomišček, Perici ja.
STRELEC: Petejan.
Gostovanje v Gorici proti močni ekipi Azzurre ni prineslo zaželenih rezultatov za Sovodenjce. Ne glede na končni rezultat, ki je neopore čen, pa je treba povedati, da sam potek tekme ni bil kdove kako naklon,jen slovenski ekipi.
Ponovilo se je to, kar se je že zgodilo na tekmi z Isonzom. Sodnik je večkrat posegel na krivičen način in tako docela pokvaril srečanje, ki bi se sicer brez dvoma dru gače odvijalo.
Sodnik je na tej tekmi dosodil kar tri enajstmetrovke: 2 v korist domačinov, eno v korist Sovoden.i-cev. Poleg tega je domačinom priznal še gol. katerega je dal napadalec z nedovoljenega položaja. Tako sojenje je marsikoga na igrišču razburilo; za vse je plačal Ferfolja; ki ga .je sodnik izključil v drugem polčasu. Tudi tokrat, kot prejšnjo nedeljo, so Sovcdenjci nastopili v precej okrnjeni postavi, saj
iiiiiiiiiiifliiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiHiHiiiiiiiHirtmiiMnimiiimmuiiiiniHnmiuiiHiiMiiMUHMnfUHiiimiimMiiiiiiiiiumiiHiniiimminiiunnimiiiiiiinmmiiiii
NAMIZNI TENIS
DRŽAVNI TURNIR V RIMU
p*
73
49
S I
PO
5Š
5°
51
48
še
Slalom za SP v GarmLohu
S!«ve Mahre zmagal Stenmark odstopil Križaj na 4. mestu
-Nedeljski slalom za svetovni pokal v Garmisch - Partenkirchnu je prinesel nepričakovano zmago Stevu Mahre ju, razočaranje Stenmarku; zadoščenje Grosu, zadovoljstvo .KrL žaju in vsemu jugoslovanskemu taboru sploh.
Nekoliko nepričakovano zmago je
VELIK USPEH KB ASOVIH DEKLET
Sonja Doljak in Damjana Sedmak sta osvojili vrsto odličnih uvrstitev Odličen je bil tudi mladi Alain Tence (Mladina), peti med naraščajniki
so manjkali številni igralci zaradi poškodb ali kazenskih postopkov.
Odborniki sovodenjskega športnega društva bodo poslali protest višjim organom zaradi slabih sodni kov, ki jih ti izbirajo v zadnjih časih za tekme sovodenjske ekipe.
P. M.
Poggio — Mladost 2:2 (1:1)
MLADOST: A. Gergolet, Šuligoj, D. Frandolič, Gerin, D. Gergolet (Pahor), E. Gergolet, Z. Frandolič (Ferletič), Lavrenčič, Ferfolja, Bal-laminut, Kobal.
POGGIO: Pellis, Visintin, Failutti, Marega, Raimondi, Polentes, Manzi-ni, Busdakin, Carrara, Michelin, Battistel Silvano.
STRELCI: v 12. min. Manzini, v 27. min. Edvard Gergolet, v 53. min. Michelin (enajstmetrovka), v 78 minuti D. Frandolič.
Mladost prihaja z gostovanja v Zdravščini s točko, z večjo učinkovitostjo v napadu pa bi lahko brez težav odnesla celotni izkupiček. Do-
Večkratna državna reprezentant ka in sedaj trenerka ŠK Kras Sonja Milič je lahko povsem zado voljna s svojima varovankama Sonjo Doljak in Damjano Sedmak. Mladi Krasovi namiznoteniški igral ki sta se z državnega turnirja v Rimu vrnili z odličnim obračunom: dve prvi mesti, dve drugi mesti in eno peto mesto v absolutni katego riji.
«Seveda, da sva s Sedmakovo z nastopom v Rimu povgem zadovoljni. Mislim, da sva v Rimu dosegli vsekakor zelo lep uspeh*, nam je zadovoljna ob povratku rekla So nja Doljak, ki .je v Rimu igrala odlično.
Doljakova je namreč med mla j dinkami osvojila.. kar prvo mesto. V finalu je premagala klubsko tova ri.šico -Damjano-iSedmak z 2 0. Obe igralki pa"sta,"v'ldrugi- kategoriji v dvoiicah dosegli še en velik uspeh za ŠK Kras: osvojili sta prvo me-
sto. V finalu sta namreč premagali par Moreni - Chiappelli iz Terni ja z 2:1.
Med posameznicami v 2. kategoriji je imela Damjana Sedmak zvrhano mero smole, saj se je morala že v šestnajstini finala oome riti s poznejšo zmagovalko Valen tejevo iz Barija in je tako izgubila z 0:2. Doljakova pa se je z od lično igro prerinila vse do finala, in sicer takole: šestnajstina fina la: Dol.jak - Negricli (Verona) 2:0: osmina finala: Doljak - Chia^oelh

ODBOJKA
V ZENSKI B LIGI
Bor Intereuropa igral dokaj dobro
Kljub temu so naša dekleta tekmo v Spinei izgubila
Spinea - Bor Intereuropa 3:1 (15:13, 15:8, 11:15, 15:11)
BOR INTEREUROPA: Bolčina, Debenjak, Rauber, Kus, Elena in Laura Maver, Zergol, Fičur.
Borovke so tokrat igrale precej “olje kot na zadnjih srečanjih in tooramo biti z njihovo igro kljub Porazu zadovoljni. Prikazal; so odbojko, ki dopušča upanje, da bo v naslednjih nastopih tudi točkovni izkupiček boljši Tekma v Spinei je bila lepa in zanimiva, z nekoliko več zbranosti pa bi bil lahko končni i-zid tudi drugačen. Borovke so prepričljivo vodile ves prvi set do rezultata 12:7, nato pa so popustile Drugi set je zanesljivo pripadel Spinei, čeprav se je bila borba za vsako točko in je ta set trajal kar 32 minut.
Y tretjem setu so naša dekleta Zaigrala zanesljiv- v bloku in na •Preži ter ga osvojila Tudi četrti set so borovke dobro začele in povedle z 8:4, nato pa so nenadoma popustile ter izgubile set •n tekmo.
Pohvaliti je treh- blok in tudi i-?ro v polju, medtem ko je bil sprejem servisa še vedno najšibkejša jnčka naše ekipe. Povedati je tre-,a' da tudi te tekme naše odbojka-r,.ee niso odigrale v popolni postavi. kar je tudi eden od vzrokov za slabše rezultate, saj so do sedaj ■ v prvem kolu igrale v popolni
Postavi.
MOŠKA C-2 LIGA OlviRpla _ Ric. Reanese 2:3 (1:15,15:13, 5:15, 15:13, 4:15)
Olj>Mr;A: Cotič M. in Š., Ku-strin. Jaro, Markočič, Markožič, ši-ncapan, Terpin, Maraž,
Dornik.
SODNIKA: Burlin (TS) in Ber-"°t (GO).
..Goriška Olympia na žalost nada-JUje svojo seri,jo porazov. V sobo-, J« spopadla z ekipo iz Reane v F urim'”;. 7f>kma je bila zelo za-■virru -o viskozi napeta. Goriča-’ 40 7»1~'i precej slabo in neuigra-vsj.-dvr so se v drugem setu o-i viiogti iu Trli odpor nasprotnika, ne doLjičuo. Tretji set so spet T-Ofcn Furlani, v četrtem se je F? i '*rtnka slika kot v drugem, tnal* j,. Olvmpia zapravila zara-i prevelikega števila tehničnih in lakih napak.
G. R.
MOŠKA D LIGA
Juvenilna — Rozzol 0:3 (13:15, 12:15, 2:15)
JUVENTINA: Malič (k), Mučič, Faganel, M. Černič, L. Černič, Petejan, Jarc, Juren, Golob, Pahor.
Trenerja: Orel in Corva.
V	soboto so odigraii tekmo med ekipama, ki sta na vrhu lestvice. Oba nasprotnika sta bila dobro pripravljena, a Juventina je kljub vsemu podlegla. Tekma je bila na visoki ravni. V prvem setu sta se nasprotnika bojevala do zadnje točke, toda set si je zasluženo priboril Rozzol. V drugem setu pa so se izkazali belo-rdeči in takoj v začetku tudi povedli z 8:2, a nasprotniki so si z vzorno igro prisvojili nekaj bistvenih točk in si z obilo sreče zagotovili tudi drugi set.
V	tretjem setu, kot že sam rezultat pove, so juventinci popolnoma popustili, kajti nezaslužen poraz v drugem setu jim je odvzel voljo do igre. Posledica tega pa je bila, da so jih nasprotniki popolnoma nadigrali in si z lahkoto prisvojili zmago.
—ip—
samo to: mladi kriški namiznoteniški igralec se je v 3. kategoriji uvrstil med prvo deseterico in se je tako uvrstil v državno 3. kate gorijo.
«Slovenska odprava* v Rimu je torej bila nadvse uspešna, (hi)
OBVESTILA
Sjovenski pomorski klub Čupa
iz Sesljana sporoča, da bo dne 16. januarja 1981 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20,
.^ERTO,.OBČNI ZBOR ob 20. uri v prvem sklicanju iu ob 2|0j3(Liv drugem sklicanju ter
9.	REDNI OBČNI ZBOR ob 20.30 v prvem sklicanju ter ob 21. uri v drugem rklicanju.
3. AL NA GORIŠKEM
IZIDI 14. KOLA Juventina - Audax	1:0
Brazzanese - Isonzo	1:0
Adria - Vermegliano	0:3
Azzurra - Sovodnje	3:1
Poggio - Mladost	2:2
Pro Farra - Piedimonte 1:0 Italcantipri -:.S. Lorenzo 2:1 Capriva - Fogliano	0:1
LESTVICA
Poggio, Pro Farra 21, Azzurra 20, S. Lprenzo, Isonzo, Au-'’dax 17, Juventina, Piedimonte 16, Mladost, Fogliano 14, Brazzanese 12, Caprjva, Italcan-tieri 11, Sovodnje , 10, Vermegliano 5, Adria 0.
PRIHODNJE KOLO (18. 1)
Audax - Pro Farra, Vermegliano - Azzurra, Isonzo - Ca-priva, .Piedimonte Juventina, S. Lorenzo - Poggio, Sovodnje -Brazzanese, Mladost - Italcan-tieri, Fogliano - Adria.
mačini so s prikazano igro povsem razočarali, če pomislimo, da so sami na vrhu lestvice. Tekma se je začela s hitrim tempom obeh moštev. Kraševci so s številnimi akcijami skušali ukaniti Pellisa; na drugi strani je Poggio izkoriščal predvsem napake obrambe Mladosti in ogrožal vrata Gergoleta. V 12. min. so prav domačini, po napaki obrambe, z Manzjnijem prešli v vodstvo.. Po H-golu jh .stagjft. na igrišču ni bistveno spremenilo;, številni napadi Uraničegih varovancev so se brez-sadov zgubljali -v,.kazenskem prostoru Poggia. V 27. min. pa je Mladost le izenačila: Edvard
Gergolet je iz gneče z lepim strelom poslal žogo v mrežo.
Po remiju so domačini imeli še nekaj priložnosti, vendar se rezultati v prvem polčasu ni več spremenil. V nadaljevanju pa je Poggio povsem nezasluženo, po sumljivi enajstmetrovki, prešel v vodstvo. Tedaj so vajeti igre prevzeli Kraševci in z lepimi akcijami ogrožali domačo obrambo, ki je bila večkrat prisiljena h grobi igri. Sodnik je pri tem izključil Failutija. Številčne prednosti pa Mladost ni znala izkoristiti, sodnik pa je pri tem poskrbel še za eno presenečenje in izključil še Ferfoljo in Marego. Gostje so se zopet podali v napad in z Darjem Frandoličem izenačili. V ključnih trenutkih pa je Kobal z osebno akcijo premagal Pellisa, vendar je sodnik zadetek nepričakovano razveljavil.
D. Gergolet
BOLOGNA — Vodstvo italijanskega košarkarskega prvaka Sinudyne-ja je včeraj potrdilo, da je trener Ettore Zuccheri podal ostavko, o čemer se je šušljalo že dan prej. Zuccheri pa je pristal na to, da ostane še nekaj dni pri klubu, do kler ne najdejo zamenjave.
Borovi naraščajniki so morali priznati premoč Ferroviaria
iimiiimiiiiiiimiimiiiiiiimimiiiimiiiiiniiimmiiiniiiiiiiiiiimiiimiimiiitiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimuiiiiiiiimiiHMiiimiiiiiiimiimiiiiimmiiHiiiiiin
NOGOMET
V ZAOSTALIH SREČANJIH 2. AL
Kraševci popolnoma zadovoljili Breg je izenačil tik pred koncem
V nedeljo, 18. t. m., se bo že pričel povratni del prvenstva
Kras — Op. Supercaffe 2:1
(1:0)
KRAS: Paulin, Terčon, D. Škabar, Puntar, Villalta, Dilič, L. Milič, M. Milič (v 60. min. Blažina), Ferfolja (v 80. min. Rudi Purič), Gullia, Lanza.
OPICINA: Ferfoglia, Lombardo, Modesti, Castro, Volturno, Borro, Millani, Degrassi, Sabadin, Scam-perle. Maranzana.
STRELCI: v 38. min. Terčon, v 63. min. Villalta, v 66. min. Millani.
SODNIK: Parise
V drugi zaostali tekmi so Kraševci v nedeljo posprouito.i tretji, letošu nji par točk. Po, spodrsljaju,, ki so ga rdeče-beli utrpeli., v. . prejšnjem kolu, so se,tokrat, res. potrudili,, in zapustili dober vtis, kot v prvih kolih. Po nekajtedenskem premoru
NlfirilMIlilillllfllllllllllinillllllMIMIIIIinMIIIIIIIIIIIIIllllllllllllHlltMIUIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIimiUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUlUIIIIIIIIIIIIIUIIII
ATLETIKA
NA POKRAJINSKEM KROSU V 10NJERJU
Na startu je bilo dvanajst društev
Vseh tekmovalcev je bilo devetdeset - Kakovostna udeležba - Lep uspeh Adriinih tekmovalk in tekmovalcev - Lonjerci na prvem mestu
Sonja Doljak
(Terni)-2:0; četrtfinale: Doljak Ronzoni (Monza) 2:1; polfinale: Do ljak - Boccale (Torino) 2:0; finale,: Valente (Bari) - Doljak 2:0.
Tudi v absolutni kategoriji je Doljakova osvojila lep uspeh, med tem ' ko je Sedmakova zopet naletela na Valentejevo in izgubila z 0:3.
Doljakova pa je v osmini filiala premagala Maccallijevo s 3:1, v četrtfinalu pa je izgubila proti moč pi Tržačanki Cergolovi z ,0:3.
Krasovi dekleti sta nedvomno tudi na tem turnirju (zbirali sta ko ristne točke za državno prvenstvo, ki bo ob velikonočnih nraznikih) dokazali, da je Krasova namiznoteniška šola še kako živa.
Za lepo presenečenje in pravi podvig pa je v Rimu poskrbel tudi mladi zastopnik ŠD Mladina Alain Tence. ki je v konkurenci več koi 100 tekmovalcev osvojil odlično peto mesto med naraščajniki. In ne
V nedeljo je ŠD Adria organiziralo v Lonjerju pokrajinski kros za vse moške in ženske kategorije propagandnega odseka, naraščajnikov in amaterjev. To tekmovanje je obenem predstavljalo tudi zadnji test za vse tekmovalce, ki se bodo jutri spoprijeli na Kolonji v krosu, veljavnem za pokrajinsko fazo mladinskih iger. Vsa pozornost je veljala zato predvsem najmlajšim kategorijam. In prav v teh kategorijah smo Zabeležili res dobro udeležbo in kakovost. Svoj nastop pa so odpovedali amaterji, ki so imeli istočasno tekmovanje tudi na Greti.
Oglejmo si torej rezultate mladinskih kategorij.
Z nastopom 12 tržaških društev (z 90 tekmovalci, med katerimi smo našteli skoro vse najboljše sred-njeprogaše naše pokrajine) lahko ocenimo to tekmovanje kot zelo u-spelo. To je bila tudi prva letošnja preizkušnja v pokrajinski konkurenci kategorij dečkov in deklic, ki ,so letos prestopili v leto dni starejše kategorije. Prav to pa je prineslo nekaj lepih presenečenj, predvsem s strani Adriinih atletov in 'atletinj. Odlikovale so se predvsem tekmovalke, saj -je kar dvema uspe-
Posnetek z uspelega nedeljskega krosa Ionjcrske Adrie
lo zmagati, dve pa sta zasedli drugo mesto. Če ni bila zmaga male Marise ' Viller V dvomu že pred startom (letos bo namreč zelo težko našla primerno konkurenco tudi v deželnem merilu), pa-je presenetila predvsem zmaga Sandre Ro-veri v starejši B kategoriji. Vemo sicer za resrtost, ki jo ta atletinja polaga v treninge, toda ta disciplina predstavlja (ali vsaj je predstavljala doslej) njeno šibkejšo točko. Videti je; da se počasi razvija v popolnejšo atletinjo.
Poleg teh dveh zmag pa ne smemo mimo dveh drugih mest, ki sta ju osvojili presenetljiva Lara Milano za klubsko tovarišico Villerjevo in Kristina Sumberaz v A kategoriji, kjer je prehitela nekatere sicer bolj kvetirane tekmovalke tržakih društev. Če pogledamo med dečke, vidimo na drugem rriestu A kategorije Marka Saksido, ki ima letos (ne prav lahko) nalogo braniti lanske uspehe tovariša Gregorija. Poleg njega pa bi omenili še presenetljivega Ivana Komei-ja, ki je letos komaj prestopil v starejšo kategorijo C, a je takoj pokazal, da se ne boji niti starejših atletov, saj je zelo prepričljivo osvojil tretje mesto.
Med članicami - amaterkami je še tretjo zmago za Adrio prinesla Nadja Milano, medtem ko je njen mož Flavio Milano pristal na tretjem med amaterji A kategorije.
Z vsemi temi uvrstitvami (poleg ostalih nižjih) si je Adria zagotovila zmago na društveni lestvici, REZULTATI DEKLICE Kat. A: (16<M) m)
1.	C. Posar (CSI)	816”
2.	Kristina Sumberaz (Adria) 8’58”
3. C. Toncich (Edera) (Skupno 8 tekmovalk) Kat. B (1600 m)
1.	Sandra Roveri (Adria)
2.	C. Altin (SAAT)
3.	L. Makovez (Eldera)
9’03’
8'58” 9 09" 915”
Kat. B (1600 m)
1.	A. Bubula (CSI
2.	S. Biffi (S. Gfacomo)
3.	C. Di Marco (Marathon)
5.	Rodolfo Madotto (Adria)
6.	Michele Ciak (Adria) (Skupno 9 tekmovalcev) Kat. C (500 m)
D. Trampuš (SAAT)
M. Coccolo (S. Giacomo) Ivan Komar (Adria) David Milano (Adria)
7.	Peter Fontanot (Adria)
9. Andrej Batič (Adria)
4.	Pavel Fontanot (Adria) (Skupno 15 tekmovalcev)
NARAŠČAJNICE (3400 m)
1.	A. Mignemi (CSI)
2.	L. Franchini (Edera)
3.	C. Righini (Edera)
NARAŠČAJNIKI (3400 m)
1.	M. Miani (CSI)
2.	P, Polidori (CSI)
3.	S. Vianello (CSI)
Vasilij Pečar (Adria)
716”
817”
8’22”
9'00”
918”
1'32’
1 ’33” 1’53” 1*38” 1’46” 1’50” 2'03”
12’20” 1228” 13’39”
9’50” 9’50” 9'56”
.	11*54”
7. Fausto Bonanno (Adria) 13'55”
ČLANICE - AMATERKE (3400 m)
1.	Nadja Milano (Adria) 16’20”
2.	R. Furlanič (Marathon) 18’45”
ČLANI - AMATERJI (4900 m)
Kat. A
1.	B. Ferluga (SAAT) 1819”
2.	G. Crevatin (Marathon) 18’58”
3.	C. Chiarelli (S. Giacomo) 2018”
4.	Karlo Bonanno (Adria) 20’25’’ Kat. B
1.	G. Gherbavcic (Marathon) 19’00”
2.	R, Geic (Marathon) 20’48”
3.	Flavio Milano (Adria) 21’22” Kat. C
L A. Germani (Marathon) 18*08”
2.	E. Vittori (Marathon) 18’57”
3.	B. Verzegnani (ACT) 1914” 5 Girolamo Bonanno (Adria) 19*57”
Kat. D
1. Grio (Marc. V. Rosandra) 27'57”
Varka Kozlovič (Bor) (Skupno 9 tekmovalk)	10'25”	1	DRUŠTVENA LESTVICA ŠD Adria	58
Kat. C (500 m)		2.	Marathon	52
Marisa Viller Adria	1’29”	3.	S. Giacomo	40
Lara Milano (Adria!	1*34”	4.	CSI - Prevenire	39
S. Tedesco (S. Giacomo)	1'35”	5.	Edera	30
(Skupno 8 tekmovalk)		8.	SAAT	26
DEČKI		7.	Val Rosandra	6
Kat. A (1600 m)		8	Tram Opčine	5
S. Cilicar (Marathon	6’38”	9.	Cral - ACT	5
Marko Saksida (Adria)	7’26”	10.	ŠZ Bor	1
V. Peres (Marathon)	752”	11.	Seat	1
Maks Viller (Adria)	819”	12.	Cottur	1
(Skupno 8 tekmovalcev)			R. F.	
smo spet videli lepo, odprto in povezano igro. Zgleda, da jim je prejšnji poraz koristil, in da so se začeli zavedati, da so v nevarnih Vodah. S to prepričljivo zmago proti openski enajsterici so si tudi precej popravili pjoložaj na lestvici.
Kraševci so stopili na igrišče s trdnim namenom, da odnesejo celoten izkupiček. Skozi vso tekmo so imeli vajeti igre v rokah, le v o-brambi so zagrešili nekaj hudih napak, ki bi jim bile lahko usodne. Vseeno pa se je vse srečno izteklo in v 38. min. so Kraševci kronali svoj trud. Terčon je dobil odlično gpdano žogo in px) prodoru proti vratom se je takoj _ odločil za strel tfr	lepjiji, zadetkom povedel
s.voje moštvo v voqsj,yb,I Potem ko je na sami gol črti odbil nevaren strel Sabadina, se je Dilič takoj nato v lastnem 16-metrskem prostoru dotaknil žoge z roko. Sodnik je dosodil najstrožjo kazen, ki jo je izvedel Scamperle, vratar Paulin pa je strel odbil.
Potem ko so prestali najhuje, so domačini dobili še večjega poleta in v 18. min. drugega polčasa podvojili z Villalto. Tri minute kasnejd je Opicini usp>elo znižati rezultat s krasnim strelom Millanija, iz skorajda nemogočega položaja. Domačini pa so v vseh elementih prekašali nasprotnika in imeli vsaj še dve izredni priložnosti, ki pa so jih žal zapravili.
Prvič je tokrat zaigral 16-letni Rudi Purič, ki je dobro opravil pover jeno mu nalogo. Prepričani smo, da
dva mlada, ki pa s(a že enkrat nastopila v letošnjem prvenstvu.
V	prvem polčasu so bili Brežani nekoliko boljši, vendar so si tudi gostje ustvarili nekaj zrelih priložnosti. V 7. min. .je Dazzara s oa-rabolnim strelom nevarno zaposlil vratarja San Marca. Lepo prilož nost je imel tudi mladi napadalec Žerjal v 30. min. V 36. min. pa so tudi gostje imeli priložnost, da povedejo. > Dve minuti pred koncem polčasa je Peroša. po kazenskem strelu za las zgrešil gol.
V	drugem polčasu so gostje stisnili Brežane na njihovo oolpvico igrišča čeprav so tudi domačini ustvarili nekaj zrelih priložnosti.
Sati Mireo je povedel v 19. min., ko je Colja v protinapadu premagal vratarja Micor.ia. Brežani pa so cd tedaj dalie zaigrali boli medlo in niso prišli do izraza. V zad-
IZIDI	(zaostale tekme)		
Rosandra	Costalunga		0:0
Giarizzole	- CGS		0:1
Breg - S. Marco			1:1
Kras - Op. Supercaffe			2:1
	LESTVICA		
Vesna	15	9 4 2	25:13 22
Costalunga	15	8 4 3	25:14 20
Zarja	15	8 4 3	17: 9 20
Rosandra	15	6 7 2	20:14 19
Campanelle	15	7 4 4	20:12 18
Staranzano	15	5 7 3	20:16 17
Libertas	15	4 8 3	15:13 16
Kras	15	3 9 3	12:12 15
S. Marco	15	4 6 5	17:15 14
CGS	15	5 4 6	19:19 14
Breg	15	4 4 7	17:22 12
Giarizzole	15	4 4 7	14:24 12
Čampi Eli si	15	2 7 6	12:19 11
Baxter	15	2 7 6	12:20 11
Op Supercaffe 15		2 6 7	12:23 10
Domio	15	2 5 8	13:25	9
PRIHODNJE		KOLO <18. 1.)	
Kras - Baxter,		Op. Supercaffe -	
Vesna, CGS	- Zarja, Rosandra - S.		
Marco, Libertas		- Breg.	Costalun-
ga - Campatielle, Dbmio -			Staranza-
no, Giarizzole - Čampi Elisi.			
			B. R.
se bo ta obetajoči igralec dobro znašel med starejšimi vrstniki in prinesel društvu še veliko zadoščenja in uspehov. Upajmo, da bo Kraso vim igralcem ta uspeh dobra spodbuda za povrktni del prvenstva.
S. Z.
Breq — San Marco 1:1 (0:0)
BREG; Micor, Albertini, Tritta, Dazzara, Dagri, Klun, Morgan, Žerjal (v 24, min. d.p. Azzolin), Jež, Peroša, Strnad.
SAN MARCO: Balzarini, Giraldi, Stradi, Rllini, Rosin, Clementin, Co lja (v 24, min. d.p, Stadi), Visintin, Bemabei, Pacor.
SODNIK: Lipp iz Tržiča
RUMENI KARTON: Dagri v 24. min., Peroša v 26. min., Colja v 39. min., Klun v 42. min.
V nedeljo so Brežani proti ekipi San Marco osvojili zelo pomembno točko. Rezultat je povsem povoljen, saj so Brežani nastopili v zelo o-krnjeni postavi zaradi množične izključitve v prejšnjem kolu z Zarjo. V nedeljo je tako prvič zaigral mladi Žerjal, poleg njega pa še druga
ŠEST TISOČ UDELEŽENCEV
V	DRAŽGOŠAH
V	soboto in nedeljo je bila v Dražgošah na Gorenjskem 24. spominsko - športno - rekreativna prireditev «Po poteh partizanske Jelovice*, katero so priredili ob 39-letnici legendarne bitke 230 borcev Cankarjevega bataljona proti večkratni premoči nacističnih okupatorskih vojakov. Prireditev je obsegala biatlon, smučarski tek na raznih progah, sankanje, v Dražgoše so prispele tri kolone pohodnikov, istočasno pa so v obeli dneh nastopali tudi zmajarji. Slavnostni govor je imel pred skoraj 6.000 udeleženci predsednik republiškega: sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner.
in v drugi minuti do-
s Strnadom.
Franko
Atalanta - Spal	X
Catania - Genoa	1
Cesena - Lrzio	i
Foggia - LR Vicenza	1
Lecce - Pescara	1
Monza - Bari	•X'
Piša - Taranto	X
Sanjpdorir. - Varese	1
Verona - Palermo	X
Empoli - Forli	1
Sambenedcttese - Livorno	1
Ternana - Rcggiana	X
Lecco - Lucchese	Z
KVOTE	
13 — 1.628.600 lir	
12 -	96.500 lir	
1 i1 i i K	g j
1. — 1. Erap	i
2. Forziere	X
2. — 1. Baiazzo	1
2. Novate	X
3. — 1. Cusano	X
2. Nimeco	2
4. — 1. Fattone	X
2. Lanci ne	2
5. — 1. P»o Pop	1
2. Bak“bish	1
6. — 1. Alcolina	2
2. Damini	2
KVOTE	
12 - 11.206.896 lir	
11 **	594.000 lir	
10 —	62.000 lir	
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST. Ul Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina
Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir.
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00.
Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
i
Stran 6	13. januarja 1981
Za SFRJ	žiro račun 50101-603 45761 «ADIT» DZS 61000 Ljubllan«
Gradišče 10/11 nad., teleton 22207
Oglasi	Ob delavnikih- trgovski l modul 'šir 1 st., viš 43 mini
22.600 lir Finančni 800. legalni 700, osmrtnice 300 sožaiia 400 lir za mm višine v sirim 1 stolpca Mali og asi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijsk® krajine se naročajo pri ogcusneni oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v itaiiji pri SPI.
t^i.LJm
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in	Alrsf Mirnikov fieg^Jv''
NAPOVEDANA OFENZIVA SE JE ŽE PRIČELA
SALVADORSKI GVERILCI POZIVAJO K SPLOŠNEMU OPORU PROTI HUNTI
Srditi spopadi v središču glavnega mesta - Opazovalci trdijo, da bo že v kratkem prišlo do splošne stavke
SAN SALVADOR - Številni Ulji časnikarji, ki že dalj časa sledijo v Salvadorju razvijanju dogodkov, pričakujejo iz dneva v dan, da bodo gverilci in leva opozicija pozvali delavce k splošni stavki, ki bi morala ohromiti državo. V pričakovanju na to množično udeležbo, ki bi morala po mnenju gverilskega gibanja preseči število 75.000, se srditi boji po vsej državi nadaljujejo.
V glavnem mestu so izbruhnili krvavi spopadi v bližini univerze, to je v samem središču mesta. Gverilci so zasedli todi strateško pomemben most. ki povezuje vzhodni del države z glavnim mestom.
Iz vesti, ki prihajajo iz Salvadorja. izhaja da so pripadniki uporniških levičarskih organizacij v so-
boto in nedeljo pričeli z že obljubljeno splošno ofenzivo proti vojaški hunti. Prišlo je do močnih in koordiniranih napadov v raznili predelih države, predvsem pa v mestih 'Salvador, Chalatenango, Santa Ana. Petapan, Zacatecoluca, Tecoluca in Chalcachupa.
Preko zasedene radijske postaje pozivajo gverilci vojake, naj ne na sedajo več ukazom svojih genera lov, temveč naj se pridružijo boju proti diktaturi. Kaže, da se je več vojakov temu pozivu tudi odzvalo in se vključilo v bojne vrste «FM LN», to je med pripadnike najmočnejšega krila uporniške fronte Fa-rabundo Marti.
Močno salvadorsko opozicijo sestavlja poleg aktivnih gverilcev še vrsta dragih sindikalnih in revo-
lucionarnih organizacij, ki so združene v demokratični fronti. Njeni pripadniki želijo na vsak način strmoglaviti vojaško diktaturo v tej državi in odpraviti krivično delitev družbenega bogastva, ki omogoča močni, vendar maloštevilni industrijski in zemljoposestniški o-ligarhiji, da ima vso oblast v svojih rokah.
S svoje strani pa so salvadorski vladni krogi med včerajšnjo tiskovno konferenco zagotovili, da popolnoma nadzorujejo položaj v državi in da je levica — po njihovem mnenju — v zadnjih spopadih doživela katastrofalni poraz.
Med nedeljsko homilijo je salvadorski nadškof Arturo Rivera y Damas poudaril, da bo Cerkev posredovala za mirovna pogajanja med obema silama. Dodal je še, da v Salvadorju bo težko vzpostaviti mir, če hunta ne bo upoštevala levičarskih strank.
Opazovalci zatrjujejo, da potekajo boji tudi na salvadorskem vojaškem letališču in da so v napadu na letališče gverilci uporabljali avtomatsko orožje in ročne granate. Zabeležili so tudi več smrtnih žrtev. Na letališče pa je hunta takoi po napadu poslala okrepljeno vojsko, da bi zadušila upor.
•fuiiittiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiHitiiiiiittifiiiimHiiiiifmiiiiiMiMiiHiiHiMUimHiMiiiiiiiiiitiiiiiiiimniiiiiiiiiiiii
Po ugodnem mnenju posvetovulne komisije za cene
Bencin «super» verjetno odslej po 875 lir liter
1 *


Stavka britanskih pomorščakov
Zaradi stavke britanskih pomorščakov so ostali trajekti, ki povezujejo Veliko Britanijo s celino, zasidrani v Doverju. Redno so pluli le trajekti, ki jih vzdržujejo belgijske, francoske in nizozemske družbe (AP)
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiuiiiiiiiiiuiiiiimimiiiifiiiimiiiiiniiiiiiiiiiitiiiirmiiiiiiiiiniiiiiiiiimiJiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
PO ODSTOPU ZAKLADNEGA MINISTRA HURVITZA
Beginova vlada zabredla v hudo politično krizo
0 poviških cen petrolejskih proizvodov bosta odločala danes medministrski odbor in vlada
RIM — Na današnji seji bo po vseh znamenjih sodeč vlada odobrila nove poviške cen za bencin in druge petrolejske proizvede. Pesimistične napovedi ob zadnjem povišku konec lanskega leta. po katerem se .je cena bencina »super* povzpela na 850 lir za liter, se torej v celoti uresničujejo. Včeraj je namreč osrednja komisija za cene, posvetovalni organ medministrskega odbora, ki je pristojen za določanje cen. odobrila predlog o priznanju naslednjih poviškov v prid petrolejskim družbam: 21 lir pri litru bencina «super», 20 lir pri litru petrolejskega utekočinjenega plina in 15-16 lir pri litru plinskega olja.
Te podražitve upoštevajo zgolj že pred več tedni nastopajoče prevrednotenje dolarja, oziroma lani vzpostavljeno pravilo o prilagojevanju italijanskih cen evropskemu povprečju, ki so ga vsilili lastniki petrolejskih čistilnic s tem, da so v Italiji stisnili pipo zlasti plinskega olja. Petrolejske družbe namreč pravijo, da v dragih evropskih državah zaslužijo pri predelavi tone nafte 144.113 lir, medtem ko .je v Italiji zaslužek le 132.377 lir. Raz liko 11.736 lir pri toni naj bi torej krili z omenjenimi novimi poviški.
Osrednja komisija za cene je o-benem upoštevala tudi pritožbe prodajalcev na drobno (lastnikov črpalk in skladišč) in je izrekla ugod no mnenje o povišanju njihovih marž za 1,64 lire pri litru bencina »super*, 1,8 lire pri litru plinskega olja ter povišek dajatve za dostavo jeklenk plina od 1,350 na 1.500 lir, z dovoljenjem pokrajinskim odborom zd cene, da jo morebiti še povišajo glede na krajevne razmere. Če bi medministrski odbor za cene na seji, ki jo je njegov predsednik, minister za industrijo Pandolfi, nujno sklical za danes zjutraj, v celoti osvojil o-menjene poviške, bi se bencin super po vsej verjetnosti podražil za 25 lir, tako da bi liter stal avtomobiliste 875 lir.
Resnici na ljubo je treba dodati, da je posvetovalna komisija, na pritisk zastopnikov potrošnikov, priporočila vladi, naj zmanjša davčne dajatve (ki pri bencinu presegajo 590 lir za liter), ‘ako da bi se novi poviški ne prenesli na dokončno ceno v prodaji na drobno. Pozno sinoči so zabeležili tudi nekaj vesti iz ministrskih krogov, ki naj bi dale upati, da bi se mogla vlada zares odločiti za tako izbiro. Toda spričo velike želje državnih blagajn po še novih davčnih prilivih za finansiranje posegov za obnovo potresnega področja, se zdijo take ve s*i bolj plod pobožnih želja. Obenem je treba računati, da včerajšnji poviški ne upoštevajo še zad niih podražitev, ki so jih sklenile države OPEČ konec lanskega leta na Baliju (od 2 do 4 dolarje za sod) in ki bodo prav tako. najbrž v kratkem, padle na ramena po trošnikov.
tu ne more zdržati takšnih ambicij kakršne si .je začrtala novomeška tovarna avtomobilov, zlasti ne ob dejstvu, da .je povprečje osebnih dohodkov zaposlenih v IMV znatno pod slovenskim povprečjem. Dolanc je obsodil odnos te tovarne do domačih kupcev, ožnačil aa jo kot egoističen, nekorekten in tuj socialističnemu gospodarstvu. Za vzel se je zato. da je treba zlomiti ozke regionalne interese in iskati izhode iz težav v širšem dogovar ianju. Stane Dolanc in Dobroslav čulafič sta zatefflroWWkalii'Se -tovarno zdravil Krka in se srečala s političnim aktivom novomeške ob čine. (jp)
MARSEILLE — Eksplozija plinske jeklenke, ki je uničila del dva-najstnadstropnega stanovanjskega poslopja, je terjala smrt petih oseb, ranjenih je bilo 33, eno osebo pa še pogrešajo.
OSLO — Člani delegacije skupščine Jugoslavije, ki se od predsi-nočnjim mudijo na večdnevnem u-radr.em in prijateljskem obisku na Norveškem, so se včeraj v Oslu pogovarjali s predsednikom parlamenta Gutormcm Hansenom.
V četrtek žalovanje za mornarji «Dunava»
REKA — Jugclinija in vsa pomorska Reka se pripravljajo na zadnje slovo od 32 mornarjev, ki so skupaj z ladjo «Dunavs> izginili v razburkanem Pacifiku 27. decembra- V .četrtek, .15. januarja, bo v občinski skupščini ža'na seja, ki Se je bodo udeležili svojci izginulih mornarjev, četrtek bedo v Reki razglasili za dan žalosti.
Na žalni seji bedo ustanovili tu-i.i poseben sklad za pomoč družinam in za šolanje otrok mornarjev z «Dunava». Kot pričakujejo, bodo spre teli tudi predlog o zgraditvi spomenika izginulemu mornar in.
(dd)
Vlada bo skušala preprečiti nezaupnico z razpisom predčasnih volitev
TEL AVIV - Po nedeljskem odstopu izraelskega zakladnega ministra Yigala Hurvitza doživlja Izrael najhujšo politično krizo v svojem 33-letnem obstoju. Na seji Be-ginove vlade so lahko ugotovili samo, da v «knessetu» nimajo več ve čine, saj je Hurvitz povlekel za sabo še ostale tri poslan svoje stranke, a tega niso uradno potrdili, temveč so se raje odločili, da bodo v kratkem predlagali časne volitve.
ministrstvi in ministri. Beginovo vlado je v svoji mandatni dobi zapustilo kar 5 ministrov, ki se niso strinjali z odločitvami vladne večine. Tudi Hurvitz je namreč odstopil po sklepu vlade, s katerim se ni strinjal. Minister za šolstvo je izraelskim šolnikom zvišal plače za 50 odstotkov, kar je bilo za zakladnega ministra preveč. Tako
zvišanje plač je navsezadnje v pred- Izraelu nekaj povsem običajnega, j saj Beginovi vladi ni uspelo zaje-„ .	. .	.	,, ' žiti hude gospodarske krize, ki že
Menahem Begin se je torej odlo-; dve leti p^u Izrael. Lani je zna-
C1‘ Zllak°	-kl bl Prečila ! šal inflaci|a kar 130 odstotkov.
«ram**»"1K»«» njegove vlade ob j Beginove vlade pa ni pokopal sa morebitni nezaupnici. Navsezadnje! mo g,žak notranjetični in poli zahtevajo predčasne volitve ze dalj; ^ ložaj saj je izgubila tudi časa-labupisth- lH so ze mesece pre-'	------	■	•	• • • ■
pričani. da bodo na volitvah zmagali. Tega mnenja je tudi večina političnih opazovalcev, ki ugotavlja-
jo, da je Beginova vlada zabredla v take težave, iz katerih ni izhoda. Notranje razprtije v vladni koaliciji so že pred meseci povzročile prave spopade med posameznimi
■itiiiifiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMimiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiu
ATENTAT V PLERTORICU

*i


v**®**:

4*6



ijj
V:'.o
‘mm


*

Nekaj ur pred zasedanjem puertoriš kega parlamenta je zaradi sabotaže eksplodiralo Muniz pri glavnem mestu San Juanu osem ameriških lovcev
•mm ,<
»C ■*’**
.J
letalskem oporišču
(Telefoto AP)
edini adut, ki ga je do sedai skrb no vnovčevala. Po uspehu mirovnega procesa z Egiptom, je Beginova zunanja politika zaplula v mrtve vode. iz katerih ni izhoda, saj se je proce- ustavil ob čereh tako imenovan- avtonomije za Cisjorda-nijo in Gazo. Nikoli prej kot v zadniih mesecih ni bil Izrael mednarodno tako osamljen. Sklep o priključitvi Jeruzalema in njegovi proglasitvi za glavno mesto Izraela je bil zadn.ii udarec, ki je tudi najbolj omahljive države prepriča' v agresivnost Izraela. Skoraj vsakodnevna agresija v južnem Libanonu in obtestno ponašanje izraelske sol-dateske do mirovnih sil OZN je samo še potrdilo trditve vse napredne javnosti, da je treba Izraelu odločno stopiti na prste in ga pri siliti, nai spoštuje sklepe Združenih narodov.
Kot rečeno so tudi politični opazovalci prepričani, da bodo na morebitnih predčasnih volitvah zmagali laburisti Simona Pereza. Z njihovo zmago pa bo Izrael pred istimi problemj kot je sedaj, sa.i so v državi še vedno premočne sile, ki zagovarjajo »svetopisemske* meje »Eretz Izraela*. Ob tem pa je treba ugotoviti, da se v zadnjem obdobju jačajo sile, ki zahtevajo spravo z Arabci in meje. ki bi bile sprejemljive za oba naroda. Nedvomno pa bo prva skrb laburistov, da bodo h campdavidskemu mirovnemu procesu pritegnili Jordanijo, kar bi dalo izraelsko - egiptovskim poga ten jem novega zanosa.
Dokončni sklep o predčasnih volitvah bo Beginova vlada sprejela torej že v prihodnjih dneh. saj lahko Begin računa v 120-članskem parlamentu le na 57 ooslancev. Vseeno pa so v teku čudna posvetovanja, kako bi vladna večina

NA SEMINARJU ITALIJANSKEGA JEZIKA IN KULTURE \
VESTI S KOPRSKEGA
V Portorožu začeli V srednjeročnem načrtu delovna predavanja več turističnih gradenj
prepričala kakega opozicijskega poslanca. da jo podpre.
CK ZK Slovenije o razvoju kmetijstva
LJUBLJANA — Predsedstvo centralnega komiteja ZK Slovenije je razpravljalo o nadaljnjem razvoju in socialistični preobrazbi kmetijstva. Pri tem je ugotovilo, da na tem področju niso potrebni novi sklepi ali odločitve, temveč da je dobesedno treba uresničiti tisto, kar je bilo dogovorjeno na drugi konferenci ZKS. Predvsem bo treba bolj kot doslej vključevati kmetovalce v vse tokove samoupravljanja, tako da bodo v skladu s pov°čano produktivnostjo dela in dohodka postopoma prevzemali tudi večje obveznosti in hkrati pravice, ki izvirajo iz skupnega planiranja in od dohodkovne soodvisnosti vseh sode-
Vrhcvec prispel na obisk v Berlin
BERLIN — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je včeraj dopotoval na u-radni obisk v NDR, kamor ga je povabil tamkajšnji zunanji minister Oskar Fischer. Ob prihodu v Berlin je Vrhovec po ložil venec spomeniku borcem proti militarizmu in fašizmu, zatem pa se je sešel na uradne pogovore z zunanjim mini strom Fischerjem.
Ministra sta se najprej seznanila o družbenopolitičnih vprašanjih v svojih državah, nato pa sta se pogovarjala o dvostranskih odnosih, ki so se v zadniih letih pozitivno razvijali. Poudarila sta, da je v prid obeh držav, da se ti odnosi, predvsem pa gospodarski, še naprej razvijajo.
Minister Fischer je sinoči v čast Josipa Vrhovca priredil večerjo, med katero sta izmenjala zdravici, (dd)
lujočih pri pridelovanju hrane. Pomemben element zp povečanje proizvodnje hrane je tudi modernizacija, uvajanje sodobne kmetijske tehnike in najsodobnejše tehnologije na družbenih posestvih. Govorili so tudi o nalogah komunistov za stabilnejšo proizvodnjo v živinoreji in povsod tam kjer so dosedanja nihanja vplivala na povečevanje cen in povzročila slabo oskrbo tržišča.
________ (jp)
POKOL NA TRGU FONTANA
V Catanzaru zagovora Malettija in Labruna
Dolanc in Čulafič v Novem mestu
NOVO MESTO — člana predsed stva CK ZKJ Stane Dolanc in Dobroslav čulafič sta obiskala v No vem mestu industrijo motornih vozil IMV, kjer so ju seznanili z razvojem tovarne, v kateri dela okoli 6500 delavcev. Predstavniki tovarne so razložili, kako namera vajo širiti IMV v tem srednjeroč nem obdobju do leta 1985. Pove dali so, da celili 65 odstotkov sred štev za investicije dobivajo iz kre ditov. večinoma iz tujine, in da je sama delovna organizacija zagoto vila le en odstotek vrednosti inve »ticij. ‘ Dolanc je izrazil prepričanje, da nobena stabilizacija na sve
PORTOROŽ - Včeraj so bila v okviru 20. seminarja italijanskega jezika in kulture na sporedu predavanja, katerih se letos prvič ude ležujeio tudi profesorji iz Slovenije in lirvatske. ki poučujejo Italijan ščino v šolah in drugih organizacijah večinskega naroda. Slovesnega odprtja lega posebnega oddel ka. ki je namenjen šolnikom slovenske in hrvatske narodnosti so se udeležile tudi nekatere osebnosti družbenopolitičnega in kulturneg.i živlienja Slovenije, Hrvatske in F JK. med katerimi podpredsedni ca Unije Italijanov za Istro in Rc ko Nelida Milani, in predsednik tržaške ljudske univerze prof. Rossi Sabattini.
Delovno srečanje je odprla dr. Vlasta Lipovac. članica komiteja za izobrazbo in kulturo pri SZDL Hr
vatske, ki je še posebej poudarila pomen vključevanja v delovanje seminarja tudi slovenskih in hrval skih profesorjev, kar nedvomno prispeva k njihovemu profesionalnemu izpopolnjevanju. Na la način je mogoče uresničiti nadaljno «socializo cijo» italijanskega jezika in ustva riti pravo vzdušje dvoježičnosti na področju, kjer živi in deluje italijanska narodna skupnost v SFRJ. Dr Lipovac je nato predstavila dva izmed najuglednejših predava teljev: prof. Pavao Tekavčič, docent fakultete za romanistiko na zagrebškem vseučilišču, avtor ene izmed najpopolnejših zgodovinskih slovnic italijanskega jezika, ki so jo pred kratkim objavili v Firencah in dr. Josip Jernej, ki je sku nai s prof. Deanovičem pripravil najboljši hrvatsko-italijanski slovar.
(eo)
Druga lazu Bernardina šele leta 1985 • Ze v prihodnji sezoni bo preurejen avtocamp v Luciji
KOPER — V srednjeročnem načrtu za razdobje 1981 85 so turi stični objekti obalno-kraške regije razmeroma dobro zastopani, zaradi pomanjkanja sredstev pa je seveda vprašljiva dinamika izvajanja načrtov. Tako bo na primer prišla na vrsto izgradnja druge faze turističnega kompleksa Bernardin šele v letu 1985. Urediti bo treba tudi vprašanje lastnih sredstev in participacije investitorjev, ki imajo sedež zunaj regije. V načrtu je ureditev Škocjanskih jam, nadaljnja ure ditev objektov v Lipici, obnovitev hotela Triglav v Kopru, zgraditev motela v Sežani, ureditev objektov v Simonovem zalivu in v Strunjanu ter zgraditev pristanišča za jahte v Izoli. V te objekte naj bi investirali okrog pol milijarde novih dinarjev.
Bližnji uresničitvi pa so načrti portoroškega Metropola, ki name rava do prihodnje turistične sezone preurediti lucijski avto-camp. Zgradili bodo novo trgovino, restavracijo; kuhinjo in nove sanitarije ter Uredili 500 novih prostorov za šotorišča. Hkrati pripravljajo- preuredi tev kiparske galerije na prostem Forma viva (predvsem zgraditev sanitarij).
(	; -,	L. o.
CATANZARO — 43. dan catanzar-skega procesa o pokolu na Trgu Fontana je bil namenjen zagovorom odvetnikov častnikov bivše obveščevalne službe S ID generala Malettija in kapetana Labranc ter podčastnika Tanzillija. V svojih obrambnih posegih so odvetniki poudarili, da sta bila Maletti in Labruna le dosledna izvajalca ukazov in da sta delovala popolnoma v skladu s predpisi in interesi SID. Ob tem so še podčrtali, da je bil prav gen. Maletti tisti, ki je pni obvestil sodstvo o pravi vlogi Gianettinija ter dal na razpolago preiskovalcem bogat arhiv obveščevalne službe. Skratka, če je bil Maletti kakorkoli soudeležen pri «strategiji napetosti*, bi se, po mnenju njegovih zagovornikov lahko zlahka izognil aretaciji in pravočasno »zagrebel* vse do kaze. 1	. .....

Darovi in prispevki
ZA POMOČ POTRESENCEM
V	JUŽNI ITALIJI
Člani KD Rovte - Kolonkovec darujejo: Zora Pregare 1.009, Valerio Slavec 5.000, Marčela Cerkvenič
2.000,	Milan Cerkvenič 2.CC0, Gino Massaro 2.000, Linda Domio 5.000, Carmela in Salvatore Pelos 5.0CO, Vinicio Lepre 5.000, Meri Scave Cerkvenič 5.000, Sergio Zampieri
1.000,	Paoli na Vechiet 5.000, Učo in Livio Cerkvenič 10.000, Jolanda Gustinčič 10.000 in društvo Rovte -Kolonkovec 50 000 lir.
ZA POIMENOVANJE
OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH
PO «F. S. FINŽGARJU*
V	počastitev spomina Milke Gerbec in Štefanije Kalc daruje Marija Brecelj 10.000 lir
V	počastitev spomina Štefanije Kalc daruje družina Danila Baše 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob nekdanje sošolke Štefanije Taučer daruje Štefi Bratina 5.000 lir
V	spomin na Štefanijo Kalc, Emilijo Gerbec in Pino Doles daruje Adalgiza Biecar 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ PREČNIKA
V	spomin na pok. Kristino Milanič roj. Paulina in Rafaela Šemca daruje Albina Brana vd. Svetlič
10.000	lir
i ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SAMATORCE
Namesto cvetja na grob Stanka Devetaka daruje Ivan Sosič (Nabrežina 128) 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM ,r NOB
V	KRIŽU
Namesto cvetja na grob Ivana Sedmaka darujejo Ferdinand, Roža in Marija 15.000 lir.
V	spomin na Ivana Sedmaka darujeta Anica in Srečko Orel 10 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Ivana Sedmaka darujejo Angela Sedmak
5.000,	Ester in Nidija 2O.CG0, Ladko Lozar 5.000, Ferdinand Bogateč z družino (Bruži) 10.000, Ferdinand Tence (Križ 60) 10.000. Ančka Bogateč (Bružeteva) 5.009, Josip Tence 10.000, Danila Vidau 10.000 ter Pe-pi in Ivan Čuk (Prosek) 20.000 lir.
V	počastitev spomina Josipa Sedmaka daruje sestrična Maria Setti-mo 7.000 lir.
V	spomin na pok. Viktorijo Pertot daruje Mira Semec (Križ 11) 5 tisoč lir.
V	spomin na pok. Ninija Sedmaka darujeta Marko in Elira Tence 30 tisoč lir.
ZA SKUPNOST
DRUŽINA OPOJNE v,*«,
V	spomin na pok. Franca Grgiča darujeta Nada - in Olga (Trebče)
20.000	lir.
V	spomin na Marijo Ražem daruje družina Fonda 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marije Ražem darujejo Ciletovi, Kraljevi, Pierina - Angela Nojzovi, Čotovi, Gudrovi. Ježinovi, Vida Izahova, Marija Štefanova, Anica - Leticija, Angela in Marija Bernetič, Felipo-vi. Mesarjevi in Zelcetovi 45.000 lir.
Ob 20. obletnici smrti Silvestra Batiča daruje sestra Kristina Lavrenčič 10.000 lir.
V	spomin na Angelo Bunc por, Luxa darujejo družine Bajc 60 tisoč lir.
V	spomin na vse svoje drage daruje Olivia Krasnik 10.000 lir
V	rpomin na Saverija Mihelčiča daruje pekarna Ota (Boljunec 38)
20.000	lir.
V	počastitev spomina strica Franci Grgiča daruje družina Korošec (Boljunec 330) 10.000 lir.
Ob 13. obletnici smrti drage mame Gizele Žagar daruje hči Marija - družino 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Franca Grgiča darujejo druži: e Simoneta, Malalan, Možina In Peter škerlavaj 20.00( lir.
Namesto cvetja na grob Vilka Ferluge in Franca Grgiča daruje Marija Mezgec 10.000 lir.
N. N. daruje 50.000. Marija Maver in Andrej Kocjančič 20 000, Sutta-rini iz Rotona 5.000, Trampuš in Ko-rošič iz Rojana 25 000. Boris Koršič, Aleksander Kure' in Stojan Žerjal 60.000 lir.
V	počastitev spomina pok Antonije Jeze darujejo kolegice in kolegi poročil tržaškega Radia 50 tisoč lir.
V	spomin na pok. brata Franca Žagarja daruje Rafael 15.000 lir.
Namesto cvetja na grob Riharda Renčl.ia daruje Franc Križmančič
5.000	lir.
V	spomin na pok. Rafaelo Žagar daruje Mario Žagar 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Franca Grgiča darujeta Milka Kalc iz Gro-pade 10.000 lir in Antonija Kalc (Gropada 66) 10 000 lir.
V	spomin na Viktora Furlana darujeta Mirko Kralj 5.000 lir in Silvo
Hrovatin 6.000 lir.
« « •
Za Društvo slovenskih upokojencev darujeta Vincenc Pausin 8.000 in Franc Bizjak 8.000 lir.
Namesto cvetja na grob Anike Moro roj. Pečar darujeta Mirko in Marica Čok 5.000 lir za KD Lonjer -Katinara.
V	spomin na Aniko Moro roj. Pečar darujejo Olga, Cveto in Santi-na Pertot 800 ND za KD Lonier -Katinara in ŠD Adria tor lO.IHK) lir za TPPZ, vnuk Valter Moro 100 ND za SE Adria in KD Lonier - Katinara, Stojan Pečar 100 ND za TPPZ. Ervin in Renato Gombač 10.000 lir za KD Lonjer - Katinara ter Neven ka in Radi Pečar z družino 30.000 lir za KD Lonjer - Katinara in ŠD Adria.
Ob 20. obletnici smrti dragega moža in očeta Silvestra Batiča da rujejo žena Gizela in otroci 5 000 za ŠD Adria. 5.000 za KD Lonjer -Katinara in 5 000 lir za TPPZ.
Namesto cvetja na grob Angele Luxa darujejo za Kulturni dom Pro-i selt - Kontovel Josip Ferfolja 10
tisoč, Srečko Sedmak 10.000, Karel Pirjevec 15.000, Lidija in Mario Ba-dalič 20.000 ter Zofka in Milka Kapun 1O.CC0 Ur.
Namesto cvetja na grob Ninija Sedmaka daruje Pepka Sardoč 5.030 lil1 za Kulturni dom Prosek - Kon-tovel.
V	spomin na pok. Stanka Devetaka in Karla Grobišo daruje Milko Legiša z družino 10.009 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Ob 4. obletnici smrti Jožefa Legi-še darujeta žena Marija in sin Mirko z družino 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob 14. obletnici smrti predragega očeta Sava Sancina darujeta Sida in Vinko 10 000 za Dijaško matico in 10.000 lir za TPPZ.
Franc Brus daruje 5.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Ivana Sedmaka daruje Ivan Ban (Batiča) 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Ob 9. obletnici smrti drage mama in none Olge Maver daruje sin Adriano z družino 8X00 za Dijaško matico in 8.030 lir za odbojkarsko sekcijo ŠZ Bor.
Namesto cvetja na grob dragega Karla daruje Delka 10.009 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Ob 7. obletnici smrti moža Viktorja Misleja se ga spominja žena Olga z družino in daruje 10.000 lir i za Gcdbeno društvo Nabrežina. V isti namen daruje liči Jolanda z družino 10.000 lir za Gcdbeno društvo Nabrežina.
Za Godbeno društvo Nabrežina darujejo Ladi Caharija 5.000, N. N.
3.000	in Golemac z družino 15.000 lir.
Namesto cvetja na grob Angele
Luxa darujeta Milko in Anči Kralj 20.009 lir za Mladinski krožek Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Angele Luxa darujejo Mara in Angel Blažiča 5.000 lir ter Albin Malalan 15.000 lir za ŠD Primorje.
Namesto cvetja na grob Ivana Sedmaka darujeta Mara in Angel Blažina 5.000 lir za ŠD Primorje.
V	spomin na Ivana Sedmaka daruje pekarna Malalan (Prosek) 20 tisoč lir za Sklad za vzdrževanje doma Albert Sirk.
Ob 3. obletnici smrti mame Marije Flego daruje družina Gherbassi 20 tisoč lii- za KD Primorsko - Mačko-Ije.
ZA KD Primorsko - Mačkolje darujejo Marijo Gerlanc 4.000, Marna Pangerc 5.000, Luciano Zonta 15.(k 0, Emil Žerjal (Boljunec) 10.000 in Veseli godci iz Boljunca 100.000 lir.
V	spomin na Riharda Renči ja
daruje Andrej Renčelj 10.000 lir za ŠZ	f\r-
V	soomrn na Pepiia Rebulo daruje. Zdravko Obad 10.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Zorka Rebule darujeta Jožko Obad 10 000 in Marica Obad 15.000 lir za nakup oblek pevskemu zboru Rdeča zvezda.
V	spomin na Josipa Rebulo daruje družina Škrk (Frenckovi) 5.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Josipa Rebulo darujejo družine Svetlič 5.000, Frančeškini 5.000. Perčič 10.000 in družina Škrk (Salež-Frenekovi) 5.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Josipa Rebulo darujeta Marija Milič (Salež 38) 5.000 in družina Milič (Sa'ež 48) 5.000 lir
j za nakup oblek mešanemu pevske-tou zboru Rdeča zvezda.
Ob priliki nabiralne akcije za nakup oblek pevskemu zboru Rdeča zvezda daruje Ladi Picuiin 20.000 lir.
Namesto cvetja na greh Ivana Sedmaka danUe'o Ferdinand, Roža in Marija 15 000 lir za Sklad za vzdrževanje doma A'bert Sirk.
I Namesto cvetia na grob Ivana | Sedmaka daru.iek) Ančko in Luciana lu.OOG lir ter Eda Indri 5.000 lir za ŠD Vesna.
I V spemin na Stanka Devetaka daruje Majda Okretič 10.000 lir za Slovensko skupnost.
V	spomin na Karla Grobišo danijo A’bin Zaccaria 5.000 lir za SPD Igo Gruden.
Namesto cvetja na grob Stanka Devetaka darujeta Slavko in Avre-lija 10.000 lir za SPD Igo Gruden.
V	spomin na Stanka Devetaka darujejo Giovanni Ušaj 20.000 lir za pevski zbor Igo Gruden, dražini U-šaj in Doria 20.000 za ŠD Sokol, dražini Marice in Franca Divjaka 25.0GO za ŠD Sokol ter družina Mare in Maria Witine 10.000 lir za SPD Igo Gruden in ŠD Sokol.
V	počastitev spomina Stanka Devetaka darujejo Sonja Pelos z družino 10.000 za pevski zbor Igo Gni-den, Bogomila in Nadja Doljak 20 tisoč za SPD Igo Graden, Drago Kukanja 15.000 za SPD Igo Gruden, d nižina Renata Jazbeca 40.000 /a SPD Igo Gruden in 20.000 za Godbeno društvo Nabrežina, Drago Kukanja 15.001) za ŠD Sokol in Miroslav Antoninj 50.000 lir za pevski zbor igo Gruden.
Namesto cvetja na grob Angel® Luxa daruje Zora Luin (Repnič)
5.000	lir za KD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Frančiške Rapotec vd Kosmač daru to Milka Žerjal 10.000 lir za sekcijo VZPI ■ ANP1 Boršt Zabrežec
V	spomin na Saverija Mihelčiča darujeta Silva in Franko Mokor
5.000	lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Karla Grobiša darujeta Olga in Mari a Cahariia 15.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Angela Kunc por. Luxn darujejo Mara Luša in sinova 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	počastitev spomina Stanka Devetaka darujeta Viviana in Brian Brezigar 50.009 lir za SPD Igo Gruden iz Nabrežine.
Ostale prispevke bomo objavili v prihodnjih dneh.