štev. 23
Cena 15 din
Ptuj, dne 23. junija 1961
Letnik XIV
Predsednika republil<e Mali
je Ptuj prisrčno pozdravil
Ze od sobofp. 17. junija 1961.
daljp so opozarjaJp nase po
Ptuju med ju?oslo> anskirni in
sloAcnskimi ler prolptar*>kimi
zastavami /elrno-iiinipno-rdeče
zfstavp rppublikp Mali. ljudje
so kninlii /vedeli, da ho \ lo-
rek. 20. junija l')()l. potoval
skozi Ptuj in Kidričevo pred-
sednik repnblike Mali Modibo
Keila s soprogo in svojim ter
z ju£osIo\anskim  spremNt'.om.
V tnrrk. 20. jiiriijti l*)bl. (io-
dopoldne okrop 10. ure se je
ppebivahtvo. otrcx'i in odrasli
iz mesta in okolice zvrstilo ob
robu cp«te ob Ormoški cesti in
ob Mariborski cesti vse od sej-
mišča do Brepa. ()trf>ci so ime-
li zastavice in cvetje. Vse je
nestrpno čakalo kolona 26 av-
tomobilov z drafrinia gostoma,
predsednikf>in Modibom in nje-
govo soprogo v svojem in juiTo-
.slovanskem spremstvu visokih
o*;ebnf>'it i.
Nekaj čez KI. uro je kohtna
res prispela. Med pr\iini No/ili
v koloni je slal v lepem osrii-
nem a\tomohilu pos(n\en. ml-ui.
Tiflvniejan predsednik Modiho
Keita. S prijaznim nasmehoiii
in mahanjem a roko ^in |)red-
sednik in njeco^a vopropa od-
zdravljala   pisani   množici   ob
cesti, ki je gostom z mahanjem
z zasta^ami. s cvetjem in z
vzkliki izražala dobrodošlico
med ljud<^t\o Jugoslavije, ki
razume, ceni in podpira napore
vseh držav in držaAic v s\etn
v borbi /a odpravo kolonializ-
ma in varnštAa na<l ži\ljenjem
in delom ljudstev, zlasti ljud-
stva v Afriki, ki hoče svobodno
in mirno živeli na svoji zemlji.
N si člani sprems|^a predsed-
nika Modiba in visoki funk-
cionarji iz jngos!o^ anskeca
spremstva so iz vozil prijazno
od/dravljali mladini in odras-
lim.
Predstavniki oblasti in iniin-
žienih organizacij občine Pii;j
Lojzka Stropnik, janko \ ogri-
nec in drugi >o čakali ^ isoke
goste v Kidričevem. Vsa pot
do Kidričevega je bil.i enako
kot v Ptuju polna prebivalstva,
ki je priredijo gostom na i)o-
tovanju po Sloveniji priia/eti
sprejem.
Obisku predsednika republi-
ke Mali naši ljudje in vsa sve-
tovna javnost pripisuje mnogo
več kf)t samo uradni obi^k. saj
sta predsednika republike Ma-
li in Hl.Rj. jo»pi Broz-Tito in
Modi!)* Keita. izmenjala mne-
nja o splošnih vprašanjih važ-
nih za obe državi ter o nadalj-
njem razvoju sodelovanja meri
obema državama.
Ob tem T-dnevnem obisku se
je gost iz daljnje prijateljske
države Mali. predsednik Modibo
Kpjta. prepričal o velikih uspe-
hih in svobodnem življenju ter
ustvarjanju r Jugoslaviji, o
katerem se je tudi ob vseh na-
govorih zelo pohvalno izrazil.
J. V.
Naš komentar
v n^dd.io se bo v LectpeldonlHj
sestal! konqo.ški parlament, da b
zaključil enoletno krizo, ki i« ter-
fa-k toifko zla in žrtev. Premier
zakcnite vlade Gt/renga je privolil
v sc>de'!ovanje. 6e b-d^ krn<}'ške
čete mied zaspdanjem parlementa
razorožili. V Katangi postavljajo
pogoj, da izpust v>o Čomibeja.
Ne g"ede na kompromis, lahko
pnčakujiem'^. da ho p--laaoma pri-
šlo do ureditve notranjih razmer,
seveda če ne hodo parament
spremenili v sle^po orodje skupine
okoli Kasavuhnja in M-butuja. Ti-
sta siporočiila o pripravah na za-
rcto in o pripravah na zastrupitev
ter ugrabitev so lahko opozorilo,
de- Mobutu .še vedno r--vairi in da
ni priipravljm na sod^elovanje s
Stan'eyvillnm.
Gizengm korak dokazuje, da nr
za za^strevanje odnosov, niti za
to, da bi v KorKTu izbruhn 'a dr-
ža vi Jianske vojna, saj h to po-
rrvenilo blokovsko opredeiljevanje.
Čeprav bo morda koncesija .s par-
iam'entom p-meni'!a oslabitev na-
prednih k-nooških &iil, ie takšen
korak v danem trenutku potre-
ben, zBto da najdejo nato v pri-
hodnjih mesecih no^ve možnosti
za sodelovanje in za ured t^v raz-
mer.
TENfNF: SENCE NAD LAOSOM
Kcnferenca o Lacsu traja že
A'«č kct mesec dni. ne da bi v tem
času dosegli kakršenkoli napre-
dek. Osrednje vprašanje kcaicij-
ske vlade je še vedno od'prto, če-
Pr«3v so se v Zurichu sestali trij«
lacški pnnci. da bi sestavi! vla-
do, Prozahodna vlada Buna Uma
meni, da bi moral premier imencva
ti kra''ij. Suvana Fuma pa zatrjuje,
kra.lj, Suvana Fuma pa zatrju.je.
da je pre:m'er že imenovan, saj nje
flova zaikcnita vlada ni nnkoM pre-
nehala decvat. Okostje vlade
torej že <:ihstaja, v njo pa hi vklju-
čili Bun Umg in Fumi Nosavana
^ dlesne ter Sufanuvoncia z leve
'strani.
Vodja gi'hanja Patet Lao Sufa-
nm^Dng je v Zurichu prvedal. da
ne vztra.ia na p-ipo'ni oblasti, če-
prav je njegovo a-benje zmago-
vailec, pač pa zahteva vp iv na
živl.jenje neodvisnega m et.iotnega
La^c-sa.
BERLIN rN NEMČIJA
Ob 20-letnici n?pada nacistične
Nemčijo na Sovjetsko ?rvez-) je Tva
zborovanju v Moskvi govoril pre-
mter Nikita Hruščev, ki je ponovli
znano stal šče. d*? bodo še letos
podpsali .separatno mirovno p'«-
gcdho z Vzhcdno Nemčijo, če
ostali zavezniški v protihitlerjevski
koajciji ne bedo hoteli podpisat
miru z obema Nemci jam a.
Na Zah-du še vedno n-so od-
povcril' na sov.i:etsk^ .spomenico o
Berlinu m zGto nekateri pričaku-
jejo nekakšno spremenjeno sta-
išče. Čeprav uspehi duna,iskega
sestanka niso vidni in nekateri
pesimsti že ugotavlja,jo, da je b-
lo srečanje nepotrebno, še vedno
upajo, da bo v zakulisnih diplo-
matskih de.janl h imel d\majsk
.sestanek odločilen vp'iv. Opazili
so. da je na Zahodu precejšnja
sk^iipina ugedn h ljudi, ki dokazu-
je, da je potrebno stanje v N-em-
čiji spremeniti n to tako. da
Nemčija ne bo sluzjila za orodje
proti Sovjetski zvezi. Ce'oten za-
plet političn-h dogodkrv pred
drugo svetnvno vojno jih ,iie iz-
učil, da je Nemč .ja priipravl.jena
na sodelovanje, če bo ime'a od
tega koristi pred\sem .sama. re
pa nekakšna zahodna skirpno>st.
Teze Nrkite Hru.ščeva o mirni
ureditvi' nemškega vprašanja .so
umestne, kajti tu ne gre samo za
nekakšen .strah pred oživljanjem
nemškega militarizma, pač pa
rešilna presoja trenutnega po o-
žaja. Spore .je prtrebno zq1ad ti.
tcda ne ta^ko. da nastane.jo novi
in da pusti.jo za kasne.jše čase
rezervo, ki bo ponovno zanetila
spore.
Adenauer je že nekejkrat po-
udari'!, da Nemci zahtevajo pra-
vico do sam-d!oč:tvp. toda .stan
kancler je pozabil, da z njimi še
nso p'dpisal mirovne pogodbe.
Hruščev mu dokazu.je. da .se ahko
združi.jo. toKla na realnih osnovah,
np pa z zshtevo. oia se vr.hodnr de'l
/druzi z 7eh'dn;m. •
Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi
za območje bivšega ptu  jskega okraja
Izdaja »Ptujski tednik«, zavod s samostojnim finan.stranjem.
Odgovorni urednik: Anton Bauman.
Uredništvo in uprava Ptuj. Lackova 8 ^
Telefon  156.  čekovni  račun pri Narodni banki Ptuj
st  604-19-3-206
fto4«opisov ne vračamo.
Tiska Mariborska tiskarna Maribor,
enotna   naročnina  za  tuzemstvo 750  din.  za  tnozemstvo
\2^0 din
REPI RLI.SKI ODROr^  /EI.IZNIČAR.II V ZA PR( jl.AVO
20. OBLETNICE UPORA ULBLJANA (MOSE PIJADE 39)
zbira zgodovinsko grad vo o delu OF na žeeznici. ki bo po-
zneje objavljeno v posebni iDuhl-kaciji. V ta namen
POZIVA
vse aktivne železničarje, ki so kakorkoli pomagal OF na že-
leznici ali v kra.ju svojega bivaJisce, da izp:!ni.,jo anketne "i-
ste. ki jih lahko dobi.jo v .svo.ji deovn pnoti, tiste "a. ki
so bili PO letu 1945 upoko.ieni ali zaposleni drugje, da tpo-
roči.jo do 1. julija 1961 .svo.j naslov šefu najb izje zele^n.šks
postaje. Prav tako Drosi odbor vse tiste terenske aktiv ste
OF. ki so imeli med vo.jno zvezo z aktivisti OF na železnici,
da svoje sedan.je nas'ove sporoči^jo temu odbcru.
Povsiod ob cesti v Kidričevo so   gosta čakali otroci in odrasli
Prisrčen pozdrav dveh predsedni kov v  Kidričevem    (Foto B. Pire)
Ogled tovarne .glinico m aluminija  v Kidričevem
Predsednik Keita
v Kidričevem
Ze okoli devete ure dopoldne
se je zbrala pred tovarno silinicc
in aluminija v Kidričevem ve-
lika množica I,judi. da hi pozdra-
vila predsednika Kcito. Oh de-
setih se .ie pripeljal predsednik
LRS tov. Miha Marinko, da bi
pozdravil visokega gosta in mu
razkazal našo republiko.
Ko je predsednikova kolona
zapeljala skozi špalir v tovarno,
ga je množica, posebno mladina,
navdušeno pozdravljala. Pred
mešalnico m> pozdravili predsed-
nika republike Mali tov. Miha
Marinko, dr. Marijan Brecelj.
tov. Vladimir Kadunc. tov. Jože
Tramšek, generalpodpolkovnik
tov. Stane Po^orar. lov. Lojzka
Stropnik, tov. .lanko Vogrine ter
drugi. V imenu tovarniškega ko-
lektiva pa tov. ing. Tone Tonpj(
ter sekretar tovarniškega komi-
teja ZKS tov. .lanez Klemenčic.
potem pa so ga pozdravili še
člani ter DS in TK LMS.
Potem, ko se je zahvalil za lep
"sprejem, se >e Modibo Keita s
spremstvom in soprogo odpravil
v tovarniške obrate. Najnrej si
je ogledal mešalnico. najdalj pa
se je zadržal v elektrolizi, ki ga
je najbolj zanimala. Povsod so
ga delavci toplo spre.ieli. Pred-
sednik .Modibo Keita se je živo
zanimal za proizvodni proces in
probleme našega aluminijevega
giganta. Ves čas ga je sprem-
ljala tudi množica naših fotore-
porterjev in snemalcev ter no-
vinarjev iz republike Mali.
Po enournem ogledu so gosti-
telji povabili predsednika Modi-
bo Keilo na zakusko in mu iz-
ročili spominsko plaketo. Ob tej
priložnosti se je visoki gost še
enkrat zahvalil za sprejem ter
dejal, da je bil z ogledom tovar-
ne zelo zadovoljen ter da je bil
presenečen nad pozornostjo, ki
so mu io izkazaU.
Vendar ga je preganjal čas,
mudilo se mu je dalje, v Mari-
bor, in zato se je kmalu poslo-
vil. Pri i/hodu iz upravnega po-
slop.ia je naredila množica tak
špilir. da so avtomobili komaj
prišli skozi. Vsak je hotel še
z,adn,Mč videti predsednika dalj-
ne dežele, vsak še enkrat poma-
hati... Otroci so ob«uli avto-
mobil s cvetjem, tako da je bilo
slovo res prisrčno.
Boštjan Pire _
Kako še bo naša občina
oddolžila spominu 20-letnice
......................'............^vstale......„......„....._ ..............,.....
Dolžnost slehernega zaved-
nega državljana nase države
je. da se oddolži spominu ve-
likih dni. ko so jugoslovanski
narodi pred 20 leti pod vod-
stvotn Komunistične partije Jii-
poslavije -topili v vnjiu) na
-irani naprodnili -il -vrin. I)nr
22. junija 1'>41. na dan. ko je
.Nemčija napadla ^ovjpt-ki>
zvezo, se jp v tVogradii spstal
politični biro KPJ in sestavil
projrlas jii{ro-lo\ Hii<kim naro-
dom za i>bf>r(>žcno vstajo. Na
ta (lan jr (K KPS na svoji -r-
ji ^ I jiililiarii ii-ia/iovil (ilav-
n<» poveljstvo slover>kih par-
tizanskih čet. Slovrn-iki poručc-
vnl''< pa jp ilrip 22. i»i'nija jtri-
iip-r>l profrraiii ()-vobo(lilne
Troiiip. ki poiidarja osvobodi-
tev .Slovencpv nato >kiipno dr-
žavo z jugoslovanskimi narodi.
i^ro^dasom Komuni-iične par-
lijp k oboroženi v-taji -p jc
•^prva odzvalo le manjšp »tevi-
to iiaj[)Of:umnpi-ih domol jubor.
a ^ Ti-tP borcpv /a '■■(oiioHo "-o
-p kropilp. da jp po trph nip^p-
cih -tdlo v vrstah 64 parii/an-
>^kih fMJrpdov žp okoli '0.000
borcpv pf) raznih jugoslovan-
skih pf>krajinah. Leta 1945 so
štele naše sile na vseh boji-
ščih 800.000 borcev. Jugoslavija
Jp izjriibila v vojni 1."06.000 lju-
di.  Od  tpga  rnlpadp  na  ptuj-
ski okoliš nad 700 žrtev. Samo
mesto Ptuj je dalo za osvobo-
ditev 107 smrtnih žrtev.
Ker veljajo ob 20-obletnici
vstaje naša čustva hvaležnosti
iredvsem tistim, ki so žrtvova-
i svoja življenja za boljše živ-
ljenje nas vseh. je Občinski
ljudski odbor Ptuj sprejo! po-
budo organizacije Zveze bor-
cev, da bomo letos vklesali v
spominske plošče in spomenike
vsa iritPiia padlih v naši obči-
ni. ()l) (Klkriijii teh plošč in
s[)omciiikov bodo prebivalci
naše f>bčinp pcKastili 20-lptnico
\ -la jp  proti  okupatorju.
( p -p np bodo po-iH \ I |p |)o
robu iicp red \ idc ne o\ i ic. bodo
-lo\('-no-ii / odkriljiMii -i)onnti-
>kih plo-r ra/porcjpne luko:
t. v \ iduiii — 5. septembra
2. v (iorišnici — 10. sept.
'i. v Lovrencu — 17. sept.
4. v Stopercah — 24. sept.
'. v (irkovcih — 1. oktobra
6. v C irkuianah — 8. oktobra
~. v Grajeni — 15. oktobra
5. v Trnovski vasi — 22. okt.
9. v Leskovcu — 20. oktobra
SPOMENIK P.ADLIM V
N.\ŠE.M MESTU
Največji delež revoluciji je
v -nirtiiili /rtvah prispevalo v
|ituj-kpm okraju samo mesto
Ptuj, saj jc od okoli 7000 prebi-
valcev padlo v narodnosvobo-
diluem boju 10" žrtev. Od tph
je vklesanih 42 imcu v razne
ploščo, na pokopališču, na po-
staji, v gimnaziji, v gledališču
in flrugod. Nikjer pa še ni za-
znamovanih 65 imen  padlih.
Prav bi bilo. d.i bi ob 20-lpt-
nici stajp ludi Ptuj dobil spo-
nipnik padlim, lo misel bomo
morali najhr/ prenesti na na-
slerlnje leto. ko bomo obujali
spomin na 20-letnico heroj-ke
smrti Slovenske čete. Ze letos
pa sp bomo morali na to pri-
praviti zaradi lokacije spome-
nika, izdelave načrtov in vseh
drugih 'priprav, ki bodo vzele
prav gotovo mnogo časa.
Letos je Ptuj počastil spomin
vstaje že s ploščo na hiši. kjer
je narodni heroj Jože i acka
ustanovil odbor OF za ptujski
okniiš. Drugi mesec, dne 22. ju-
lija, bomo odkrili spominska
ploščo na hiši. kjer je stanova-
la najvzorncjša ptujska revolu-
ciouarka Olga Meglic, poborni-
ca za d(davske pravice in svo-
bodo svojega naroda.
.Na Dan mrtvih bomo (Kikrili
spomenik padlim talcem ob
Dravi, ki jih je okupator ustre-
lil 6. aprila 1945.
PRLIMINOVANJE NAŠIH
ULIC
Kar so storila mnoga. lahk»
rečemo, že skoro vsa jugoslo-
vanska mesta v prvih povojnih
letih, nekatera pa ob 40-letni-
ci ustanovitve Komunistično
partije. — to namerava napra-
viti tudi naša občina ob oblet-
nici vstaje. Občinski ljudskt
odbor v Ptuju je doslej spre-
menil ime kake ulice v duhu
naših dni od časa do časa. saj
ima Lackovo ulico. Trg mladin-
skih delovnih brigad. Trg re-
volucije, BezJakovo in Znida-
ričevo ulico.
Tonetu Znidariču — junaku
revolucije pripada v Ptuju vse-
kakor lepša ulica, kakor jo ima
sedaj. Po vsestranskem premi-
sleku b(» komisija za preimeno-
vanje ptujskih ulic določila
nekatera nova imena ulic po
zaslužnih borcih ljudske revo-
lucije, med katerimi ne smejo
manjkali imena: Franca Osoj-
nika. Toneta Znidariča. Franca
Cucka in Olge Meglic.
Preimenovanja ptujskih ulic
bodo prispevala k počastitvi
20-letnice vstaje proti fašistič-
nemu okupatorju. R. V.
stran 2
?TUJSKI  TEDNIK
PTCJ. DNE 23. JUNIJA 1961
Z ZADNJE SEJE OBEH ZBOROV OBČ. LO PTUJ
Ve č praktičnega
samoupravljanja v
krajevnih odborih
N« prejšnjih srjnh obrh /bo-
rov OLčinskepn Ijiidskoiea od-
bora Ptuj in na zadnji soji if.
junija 1961. je bilo več kritik
kot pohval v zvezi z reševa-
njem raznih problemov a ob-
čini. Ta kritika pa se tudi to.
krat ni toliko nanaša!« na deb>
upravnili orpano\ saniepa ob-
činskepa ljudskega odbora, kot
pa na prepočasno uresničeNa-
nje decentralizacije ljudske
oblasti, na prefMičasno uveljav-
ljanje kraje\nih odborov in
na neilosledno iz\ajauje zako-
nitih določil.
Ko je tajnik. Ivan Haii ••
kratkem rriztoltiuiril ji-dro jit-
ročila o delu iiprHviiili or{:iiiM)\
(^brinskegra Ijudskesra odbora
Ptuj ,za I^Jfal. leto. je nastala
glede na posamezne točke j)o-
ročila in na vprašanja, ki jih
je bilo po dnevnem redu po-
trebno rešiti, prav živahna raz-
prava. J^ejo je vodila sania
predsednif-a občinskega ljud-
skega odbora Lojzka Strooni-
kova.
Prvi  se   jf  (VL^Ia^il   k   di-Kii-
siji Janko \ oirriticc (Kll)i>rnik
in sekretar (Občjnskepa  komi-
teja ZKS. ki je poudaril, da je
pri  izvajanju  občinskih  odlo-
kov   še   premalo    doslednosti.
Vestni občani ^e jih točno dr-
žiio, ker upošievajo namen od-
lokov, driif.'i pa se niti ne me-
nijo za sankiiie zaradi neupo-
števan ja    odlokov.   Na   zborili
volivcev so ti  očitki  zelo po-
pofti. Največ kritičnih  nriiiir-
rov   je   v   zvezi z odlokom  i«
prepovedi   reji   malih   živali   \
Ptuju in Kidričevem, o obsež-
nem     škropljenju.    obsc/hcin
pnojenjii travnikov iid. V >>kr-
bi za varstvo družine  in  nad-
zorstvo nad  mlafioletniki. nad
takimi,  ki  so prišli   iz  v/gcj-
nih zavodov, bo v bodoče v<y-
trebno več resnosti in dosled-
nosti.     Tudi    na    tiikajšn jem
področju   se kažejo   jirednositi
preventive.   Več   bo   potrebno
posluha na razne oblike ofrro-
žanja družine in za nevarnosti,
ki vračajo mlade ljudi ponov-
no na stranpota. Potrebno jili
je varovati pred škodo, kar je
mnogo laže kot pa potem ukre-
pati, ko se je že kaj pripetilo.
Kolikor ni za to delovno pod-
ročje zadostnejra kadra, bi bi
Hobro dati  kopa  študirati,  da
bi se potem bavil s temi vpra-
šanji.
Predsednik občinskega fKllin-
ra ."^ZDl, Branko (.orjiip jr po-
udaril, kako mu člani in odbrsc-
niki S/Dl. na raznih konferen-
cah   in  sejah   nakazujejo  ne-
pravilnosti pri delil krajevnih
upravnih orpanov zlasti i)a tu-
di nedoslednost (iri izvajanju
odlokov. N. pr. v Bukovcih so
skoraj vsi vaščani pravilno ra-
zumeli koristno stran odloka
o pnojenju travnikov in so
travnike popnojili, 4 vaščani
pa tepa niso storili in se v zve-
zi s tem nič ne zptvdi. Ravno
iri tem se najbolj kaž(> slabost,
vi bi je pri doslednem izva-
janju decentralizacije ljudske
oblasti ne smelo več bili. Kra-
jevni oflbor ])ričakuje, da bo
zahtevala ukrepe kmetijska in-
špekcija, ta na se dobro zave-
da, da oh nialošieviliii zasedbi
iie /more vsepa območja obči-
ne, zato obsoja bojazen kra-
jevnih odborov, da bi se zame-
rili sovaščanom. čc hi jdi o|)m-
zorili na zaki>iiit(> dnlžnosl, in
na nevarnosti, ki jim pretijo
zaradi kršitve ali omalovaževa-
nja pred|)i-;iM. Branko Ciorjup
je omenil mdi pr(-počasno uve-
ljavljanje stanovanjskih spu|)-
nosti in nekaj nepravilnosti,
ki jih žiposnjo ljudje nasestaii-
kili in /borih, ('.ledi^ zborov
volivcev prevladuje jiri volivcih
mnenje, da so presti hopa rn i.
premalo ča^a je za (li>ikusijo
in |)re\eč /ii poručihi. Ljudje
zato ue pridejo rudi skuj)aj.
I^recej je bilo diskusije o
divjih pradnjah. Teh je v ob-
čini precej. .Nekateri se pri tem
izpovarjajo na doIpotrapMi po-
stopek v zvezi z odol)iilvijo
pradenj in s potrebno doku-
mentacijo za novopradnje, dru«
pi se izpo\arjajo. da je kazcii
zaradi divje pradnje nižja kot
znašajo stroški za dovoljeno
praditev ild. Po vaseh i)repii-
š( ajo to vprašanje piadbeni in-
špekciji: kopar zaloti, tepa pač
zadene, Kraje\ni odbori in kra-
jevni uradi \edo za take pri-
mere. \endar se nič ne /podi.
zopet zaradi ^zainere«. lakih
primerov je v občini precej.
Na enem oi)hodu po terenu jih
je pradbenn inšpekcija odkiila
okrop 4(t. Nastane v|)rašanje,
kako je sedaj po mnenju kra-
je\nih odbornikov pravilneje,
ali na črno začeto zpradbo |)0-
rnšiti ali pa opozoriti intere-
senta za novopradiijo na ve-
IjaMie predpise, ki jih je v so-
cialistični skupnosti |)otrel)no
u|)oštevati.
.'""laiije ce>l, delo na ce.->iali.
uporabljanje sredstev iz cest-
nepa 'sklada, delo šušinarjev.
kvalifikacija zemlje, veterinar-
ska služba itfl. so bila še ostala
vprašanja, ki so jih odborniki
obravnavali.
Delno sta na nje odpovorila
načelnika \ iktor Makovrc in
Frido Klančnik, v glavnem pa
predsednica Lojzka Stropniko-
va. Ona je med drugim pouda-
rila:
Odborniki se na sejali vedno
znova sprašujejo, kdo naj resi
kak probleui in kako. O decen-
tralizaciji se opronino jrovori.
N si jo odobravajo in razumejo,
kako je potrebno, praktično pa
se je prej)očasi posiu/njejo.
Krajevni odbori se morajo za-
četi na terenu uveljavljati. I/.
bojazni pred zamerami ni mo-
poče do|)iiščati. da bi ostali na-
ši /fikoni na papirju in da bi
kon(r(»l() njihoAcpa izvajanja
prepuščali samo občini in nje-
nim inšpekcijskim orpanou!.
ljudje ne dopuščajo, da bi se
ravnali po prijateljih in znan-
cih, po sorodnikih itd. Objek-
tivna resnica ima največ pri-
jat(djev. Navaditi se moramo
ljudem z le|)o besedo dopove-
dati, kar ])redpisujejo naši za-
koni iii jih opozoriti na ])red-
nosti upo.števanja zakonskih
j)redpisov ter na nevarnosti
njihovepa podcenjevanja. Živ
kontakt z ljudmi je več vre-
den kot razno pisarjenje. Tudi
za|)isane stvari moramo imeli,
vendar je polr(d)no ljudem do-
povedati, kar je zopet dosti
lažje kot Ase napisali. Ljudi je
po(r(d)no n. pr. predno začnejo
praditi ojiozoriti na nevarnost,
da se jim |)ri črni pradnji utep-
ne zpoditi. kar predvideva za-
kon ali občinski odlok. Tako
pravočasno opozorilo je za za-
iuteresiranepa manj nevarno
kot morebitno ])oznejš(> ruše-
nje in podobno, ko je praditelj
in njepova družina celo mate-
rialno močno prizadela.
(Nadaljevanje na 5. strani)
9 veselih članov in članic MDB  se je vrnilo v Ptuj z zasluzenimi
priznanji za marljivost v akciji
Sindikalna pislllična šo!a v
ivia'šperku y3p£š!io končafa
V petek. Iti. junija 1961. je
končala v Majšperku s jireda-
\anji in izi)iti Sindikalna i)oli-
tična šola. Trajala je od de-
cembra 1'>6(I doslej in je imela
4'» slnšalcljeN, od katerih je 11
slušateljev Šolo tudi končalo.
\ šoli je vztrajalo 21 slušate-
ljev iz \()lnenke. 7 iz Sirojil-
ke in ~y iz kZ ^)Haloze,.. .>>olo
je do konca obiskovalo IK de-
lavcev in n uslužbencev, od
tepa KI žena. 12 slušateljev je
bilo starih manj kot 25 let.
Prediival je |)nliajalo 14 pre-
davatcdjcv za () pUivnih lem .s
54 podtemami. Predavanj jc
bilo 110 ur. 50 ur je slušateljem
minilo v študijsko debatiiili
krožkih. .Skupno so imeli izle-
le v "> pospodarske orpanizaci-
je g popovori s samoupravnimi
in sindikalnimi funkcionarji.
Ob zaključku šole in po kon-
čanih izpitih 16, junija t. 1. so
bile vsem slušateljem razdelje-
na spričevala. Slušateljem z od-
ličnim, s |)rav dobrim in do-
brim uspidiom so čestitali v
imenu ()bčinskepa sindikalne-
pa sveta Ptuj Ltdiks Bapar. v
imenu l)(davske univerze Ptuj
Meta l'"(ddinova ter v imenu
u|)ravnepa odbora šole .Maksi-
milijan Serdinšek. Vsi so po-
udarili važnost političnega iz-
obraževanja za delo v kolekti-
vih ter so želeli vs(>in slušate-
ljem praktično in koristno
uporabljanje ])ridobl jenepa z
uporabljan je |)ridohl jeni^^Tri
znanja.
Zaključna slovesnost v dvo-
rani (ioina s^^Svobode: je bila
prav ])risrčna.
.Sindikalna politična šola v
Majš|)erkii je dala vsem sluša-
teljem poleg splošnega znanja
tudi zavest sigurnosti, rla bodo
v l)od(K(> mnopo lažje in iisjieš-
neje vplivali na decentraliza-
cijo upravljanja v svojih pod-
jetjih in na uvajanje novega
gospodarskega sistema.     \ J.
Srečanja z ljudmi
pokoiigresu SZDL
Občinski odbor SZDL J9 organiziral 19. maja
1961 pokcngresni občinski posvet o šolstvu, dne
26. maja 1961, pokcngresni občinski posvet o
sekcijah krajevnih orqanizacij SZDL in 1. junija
1961 pokongresno občinsko konferenco z obrav-
navo novega gospodarskega sistema predv.sem s
stališča uvedbe ekonomskih enot in poglobljenena
družbenega in delov, somoupravljanja. Da bi
nakazana stališča no občinskih posvetih in na ob-
činski pokon*|resni konferenci prodrla do vsoke-
cia v občini, je bilo organiziranih v poznejšem
času še več sektorskih pckongresnih posvetovanj
in to v Majšperku, v Kidričevem, v Rogoznici, v
Muretincih in v Ptuju. ObčJiske konference in
posvetovanja so se udeležili tudi predstavniki
Glavnega odbofi f^7Dl Slovenije ter Okrajnega'
odbora SZDL.
Za omenjene konference in za
vse posvetovanja SZDL po občini
je pokazalo prebivalstvo velik
interes.
Ugotovljeno je, da je naše go-
spodarstvo napredovalo s pospe-
šenim razvojem iz leta v Ifto
bolj in bolj. Na področju naše
komune se je v zadnjih letih
vsled nenehne krepitve proizva-
jalnih sil tudi močno spremenila
gospodarska in socialna struktu-
ra prebivalstva. Predvsem se je
zmanjšalo .število zaposlenih v
kmetijstvu v korist števila za-
poslenih v industriji in obrti.
Narodni dohodek na enega pre-
bivalca se je poveča' ixi 1956.
leta od 88.000 din na 16.T.000 din
v letu 1%0.
tJospodarske organizacije so v
letu 1960 ustvarile 2.'5.200,000.000
din družbenega bruto prtiizvoda
in 8,000.000 din narodnega do-
hodka.
Samo družbeni sektor gospo-
darstva jo v lanskem letu ustva-
ril 82"/n vsega družbenega bruto
proizvoda. Iz tega je razvidno, da
je gospodarski potencial za-
sebnega sektorja v nenehnem
upadanju. V zadnjih letih je po-
rasla tudi produktivnost dela za
7",f). Osebna potrošnja je porasla
kar za 10"/«.
Tako stanje v otjcini je odlo-
čilno vplivalo na rast in razvoj
subjektivnih sil. predvsem druž-
benega in delavskega samo-
upravljanja in s tem v zvezi na
krepitev zavesti   članstva SZDL.
Nc bi hoteli govoriti zgolj o
doseženih uspehih. Občinska po-
kongresna konferenca in vsa po-
kongresna posvetovanja s<^) pod-
krepila uspehe in vzpodbudila
vse subjektivne sile v komuni k
še večjim pozitivnim dosežkom
na področju vjjelj 4eJavnp^U- ,..
Konferenca in po.svetovanja so
nakazala predvsem pomanjklji-
vost] in tudi probleme in zastoje,
ki danes delno še zavirajo
hitrejši razvoj komune kot ce-
lote.
Občinsko pokongresno
posvetovanje o šolstvu
Nova šolska reforma in vsi
novi zakoni so postavili pred
na.šo šolo mnogo novih zahtev in
bistenih sprememb. V občini de-
luje 43 učno vzgojnih zavodov,
od tega 50 šol. Današnja šola ni
več kot je bila pred leti. tudi
naš učitelj ni več takšf^n, pa tudi j
naš učenec ni več. kot je bil
pred leti. Celoten razvoj v šol-
stvu je šel s hitrim tempom na-
prej.
Z novo šolsko reformo, ko
postaja šola samostojen učno-
vzgojni z^vod, ko postaja nova
šola objekt vzgoje tudi subjekt
vzgoje, naletimo tudi na več
problemov in pomanjkljivosti, ki
jih bomo moralj odpraviti. Pred-
vsem jc posvetovanje o šolstvu
nakazalo pomanjkanje dobrega
pro.svetno-vzgojnega kadra, po-
manjkanje šolskih in tudi drugih
prostorov. V vseh naših šolah
imajo 2, pa tudi 3 dnevne izme-
ne pouka. Prosvetni kader je
preobremenjen in s tem pada
tudi kvaliteta pouka.
Poseben problem nastaja pri
sodobni opremljenosti šol in
ustanavljanju delavnic tehnične-
ga pouka, kabinetov in objektov
za telesno vzgojo.
Od skupno 30 šol imajo sam'
3 šole delavnice tehničnega p< '
ka, 2 šoli P3 nolx'nega teles?!
vzgojnega objekta oziroma igri-
šča.
Tudi Ptuj postaja čedalje bolj
središče srednjega šolstva, kar
je še posebnega pomena v novi
šolski reformi. Z reformo bo
tudi gimnazija postala zaključena
šola, ki bo omogočala absolven-
tom nadaljnji študij ali pa di-
rektno vključitev v produkcijo in
življenje.
Srednje šole v Ptuju, predvsem
pa učiteljišče, ugotavlja, da pri-
hajajo iz nekaterih osnovnih šol
slabo pripravljeni učenci, ki na-
dalje ne zmorejo slediti učnemu
programu.
Danes predstavljajo šolski od-
bori, kar so delavski sveti v to-
varnah, to se pravi, da so organi
družbenega upravljanja, ki bi
morali biti močna opora poklic-
nim vzgojiteljem, da s skupnimi
močmi dosegli željen cilj nove
šolske reforme. Ugotovljeno je,
da .so mnogi šolskj odbori slabe-
ga sestava. Predvsem manjkajo
v njih ljudje iz gospodarskih
organizacij, iz sindikatov, de-
lavskih svetov in upravnih odbo-
rov. Tudi starešinski sveti, ro-
diteljski sestanki in učiteljski
zbori dostikrat obravnavajo manj
pomembne stvari.
Idejna vzgoja v naših šolah še
nj tako napredovala kot bi mo-
rala. Mnogi prosvetni delavci ne
poznajo naše družbeno politične
situacije in jo tako ne vnašajo v
pouk. Prosvetni delavci ne bi rme-
li zaostajati na repu dogodkov,
predvsem v pogledu družbenega
upravljanja in delitve dohodka
po delu. Ni prav, d« so nekatere
šolf- 5".'o variabilnega dela do-
hodkov linearno razdelilo vsem
enako ne glede na zalaganje in
vzgojo pri pouku.
Otroci bodo počasi prerasli v
delavce — proizvajalce, v uprav-
ljavce v tovarnah in podjetjih.
Zato jih moramo že v šoli pri-
pravljati na družbeno in delavsko
vipravljanje. Plonir.ske organiza-
cije, predvsem pa šolske zadruge
.so že korak naprej v tem. treba
je še samo močna vzpodbuda s
Stranj vzgojnega šolskega kadra.
Nadaljnji problem, ki se po-
javlja v našem šolstvu, je od-
dvojenost šolskih odborov od
učiteljskih zborov in se č^jti nt
te organe samoupravljanja ko-
mandni vpliv, kar je vzrok, da
so nekateri redko ali pa sploh ne
sestajajo.
Govora je bilo še o iztirjanju
mladine glede morale. Potrebno
bi bilo, da bi šolski odbori raz-
pravljali konkretno o družinali.
iz katerih izhajajo ti otrm-i itd.
Občinsko pokongresno
posvetovanje o sekcijah
je nakazalo predvsem decentra-
lizacijo družbenega upravljanja,
prehajanja oblasti v imenu ljud-
stva v oblast ljudstva samega.
Ugotovljeno je, da je na ob-
močju 45 krajevnih odborov
SZDL in 62 podružnic SZDL v
komuni ustanovljenih že nad 200
sekcij. Sekcija kot interesna
oblika zbiranja ljudi, lahko da-
nes najuspešnejše zamenjuje raz-
ne ma.sovne sestanke in zbore
volilccv v gotovih primerih. 7
sekcijah naj bi se zbirali ljudje,
ki čutijo do neko družbeno-
gospodarsko-politične veje oseb-
no zainteresiranost kot n. pr. za
politiko v gospodarstvu, zdrav-
stvu, šolstvu, pa tudi do notranje
in zunanje politike v našj družbi.
Potom sekcij pri SZDL bi se
lahko družbeno uveljavljal vsak
prebivalec v krajevnih odborih,
stanovanjskih skupnostih, šolah,
zdravstvu, podjetjih in tam do
občinskega ljudskega odbora in
tako osebno vplival na boljšo po-
litiko v celotni komuni. V sekci-
jah bi se lahko tudi temeljiteje
proučevali razni administrativni
ukrepi od zgoraj navzdol, kj so
danes včasih še nujnj, da bi
njihov pomen in koristnost za
naše gospodarstvo temeljito po-
znali vsi prebivalci v komuni.
Pokongresno posvetovanje v
s'kcijah je predvsem pokazalo,
da je ustanovljenih mnogo sekcij,
vendar pa $e .jih je malo do-
taknilo nekaterih začetnih po-
manjkljivosti. Prva pomanjklji-
vost oziroma nevednost Je bila
ta. da so nekateri cdborj določili
ljudi, oziroma jih razdelili, v
katerih «;ekeijah bodo delali,
da bi Se sami vključili v sekcije,
namesto, da. bj vplivali na ljudi,
da bi se sam, vkljuoi v sekcije,
do katerih čuti.io nnteires in oseb-
no vesel.je. Te sekcije so c3ta!e v
glavnem le n-a pspirju. Ugctov-
.ieno .je, da so predvsem čiani
ZK v tem peg edu premalo delait,
ozircmg riso razumel: so'oh po-
mena usteno'vI,tsnih sekctj.
(Nadaljevanje m 5. stram)'
Piiiatelii IZ Varazdina piseio
Občinski sindikalni svet v Ptu-
ju je prejel od obcin^kfMja sipxli-
kalnega svpta Vara-Kr. pismo
.sledeče vsebine:
Dragi tovariši!
Prejeli .smo vaše pismo s pred-
Icf^om, da bi bila seja predstav-
nikov občinskih sindikalnih sve-
tov Ptuj, Varazdin in Čakovec v
soboto, julija 1961, po vpra-
šanjih, ki so -Sfdaj najbolj važna.
Zelo smo zadovoljni z oboje-
stransko zeljo našega resničnega
sodelovanja. O tem .smo se ze
doslej na vrsti primerov lahko
prepričal:.
Vaše delovno izkušnje, ki .smo
jih spoznali pri vas, nam pri
našem rielu /elo dragocene in jih
pogostoma pnvdarjamo in prak-
tično izvajamo.
Prepričam smo, da bomo tudi
na narsem skupnem sestanku pri-
dobili mno.qo novih izkušenj.
Predlagani datum z velikim za-
dovoljstvom sprejmemo in se ve-
selimo snidenja.
Na skupni seji bi izmenjali
mnenja po naslednjih vprašanjih:
Metode seznanjan.ia delavcev z
novimi gospodarskimi ukrepi;
vpf.'išanja osnovnih meri! delitve
delvndka po uspehu pri delu; o
načelih sprejemanja pravilnika o
dolitvi čistega dohodka in pravil-
nika o delitvi osebnega dohodka
v pospod-^f-skih organizacijah; o
medseboinih odnosih znotra.i
ekonomskih enot kakor tudi o
pi-avjcah in dolžnostih ekonom-
skih enot; o decentralizaciji skla-
dov gfispodarskih organizacij na
ekonomske onote; o decentrali-
zaciji delavskega samoupravlja-
nja v gospodarskih organizacijah,
.še posebej pa sindikalnih orga-
nov; o sistemu nagrajevanja v
javnih in družbenih službah, o
stališčih   in    načelih   občinskega
sindikalnega sveta glede najniž-
jih oebnih dohodkov v komuni in
o oblikah družbeno ekonomskega
in idejno političnega izobraževa-
p.ia vodilnih kadrov za delo v
sindikatu na območju občinskih
sindikalnih svetov.
Ob priložnosti našega skupnega
se.stanka bo, kot nam pišete,
obi.sk delovnega kolektiva tovar-
ne glinice in aluminija »Boris
Kidrič« Kidričevo ter ogled zna-
menitosti ptujskega muzeja. Obo-
je nam bo v.sem zelo kori.stilo.
Iz pisma, ki smo ga od vas
prejeli, povzemamo, da se je vaš
občinski sindikalni svet zelo in-
tenzivno lotil reševanja vprašanj
decentralizacije delavskega sa-
moupravljanja, formiranja eko-
nomskih enot kakor tudi vseh
ostalih najbolj perečih vprašanj.
Veselijo nas vsi vaši uspehi, kot
da hi jih mi sami dosegli. Veseli-
mo se tudi uspehov, ki ste jih
dosegli na osemdnevnem semi-
narju za predsednike in tajnike
sindikalnih organizacij. Tak se-
minar bomo imeli pri nas po
sklepu našega plenuma v naj-
krajšem času.
Naš občinski sindikalni svet
Varaždm je začel z obiski de-
lovnih kolektivov z namenom, da
bi neposredno pomagal gospodar-
skim organizacijam, okrog pro-
učevanja vprašanj in uveljavlja-
vljanja ter izvajanja novih go-
spodarskih ukref>ov. Po ugoto-
vitvah ekonomskega položaja na-
ših gospodarskih organizacij v
novih pogojih gospodarjenja.
Prven.stven'o proučujemo skupno
z gospodarskimi organizacijami
možnosti boljšega poslovanja v
tistih gospodarskih organizacijah,
ki se ob novih ekonomskih in-
strumentih nahajajo v težjem po-
ložaju od prejšnjega.
Z naše strani nr(>dlagamo, da
bi vaši predstavniki vrnili obisk
našemu občinskemu sindikalne-
mu svetu v soboto, 2. septembra
1961. Za to srečanje bomo pri-
pravili program sestanka, kakor
tudi program obiska v enem iz-
med  naših  kolektivov,   program
ogleda kulturnih zanimivosti na-
šega mesta in drugo. Zelo ras
bo veselilo, če boste kdajkoli or-
ganizirali izlet v naše mesto, pa
nas oh takih priložnostih vedno
obiščite.
Prepričani smo, da bodo s ta-
kimi oblikami naši bratski odnosi
še globlji. Delovni ljudje iz ptuj-
ske in iz varaždinske komune
bodo vsestransko podpirali politi-
ko bratstva, tovarištva in .»sodelo-
vanja, ki jo razvijata naša dva
občin.ska sindikalna sveta.
Želimo vsem delovnim ljudem
iz ptujske komune v vašem na-
daljnjem delu mnogo uspehov pri
uresničevanju sprejetih nalog za
nadaljnji razcvet socialistične de-
mokracije, hitrejšega dviganja
življenjske ravni in za dobrobit
nas vseh.
Sprejmite skupno z delovnimi
ljudmi vaše ptujske komune naj-
iskrenejše in tovariške pozdrave
v imenu našega občinskega sin-
dikalnega sveta in v imenu vseh
delovnih ljudi varaždinske ko-
mune.
Predsednik
občinskega .sindikalnega sveta
Varazdin
Ivan V;te/.
Vsebina tega pisma potrjuje,
da se .sodelovanje, bratstvo in to-
varištvo med občinskima sindi-
kalnima svetoma Varazdin in Ptuj
uspešno razvija. Srečanje s pred-
stavniki iz Varaždina in Čakovca
in izmenjava mnenj ter delovnih
izkušenj bo ugodno vplivalo na
nadalnje delo, na še večje .sode-
lovanje in razvijanje bratstva ter
tovari.štva med delovnim: ljudmi
IZ varaždin.ske, čakovske in ntuj-
ske komune. F. B.
Udeležite se Od 23.-25. Vi.l961
zveznih rokomefnih tekem na stadionu ,,Drave"v Piu^u
PTUJ, DNE 23. JU>njA 1961
PTUJSKI TEDNIK
Stran 3
Te dni v občini
v četrtek, 15. .junija 1961 je
bi! v Mariboru XV. občni zbor
Okrajnega sindikalnega sveta Ma-
ribor. Udeležil se ga je tudi
predsednik republiškega sveta
ZSJ tovariš Stane Kaučič.
Na občnem zboru je bilo izčrp-
no poročilo o delu. referat o bo-
dočih nalogah sindikatov iz Mari-
borskega okraja in zelo bogata
ter izčrpna razprava. Občni zbor
je izvolil Okrajni sindikalni svet
Maribor s 55 člani.
Iz ptu.iske komune .so biU v
Okrajni sindikalni svet Maribor
izvoljeni;
Jože Šegula iz Tovarne glinjce
in aluminija »Boris Kidrič«,
predsednik Občinskega sindikal-
nega sveta Ptuj Jože Križančič,
predsednik sindikalne podružnice
Kmetijskega kombinata Ptuj in
Elizabeta Korošec, presednica de-
lavskega sveta Tekstilne tovarne
in barvarne Ptuj.
Za delegate za občni zbor re-
publiškega sveta ZSJ je bilo iz-
voljenih 42 delegatov. Iz ptujske
komune so bili izvoljeni: Jože
Šegula, Feliks Bagar, Jože Kri-
žančič in Elizabeta Korošec.
★
V ponedeljek. 19. junija 1961
je bila pri Občinskem sindikal-
nem svetu prva seja komisije za
skrb za delovne ljudi. Na seji je
bila glavna razprava o nalogah v
»Mesecu družine in gospodinj-
stva«, v času do 30. junija 1961
v Jugoslaviji.
Komisija je predlagala, da bi
izdelali podrobnejšo analizo o
delu, stanju in problemih stano-
vanjskih skupnosti Ptuj, Kidri-
čevo in Majšperk.
Nadalje je bila predlagana an-
keta med vsemi zaposlenimi že-
nami, na območju občine Ptuj in
sprejet predlog, da bodo ut'edili
uredili razstavo v Ptuju. Potreb-
no se je še močneje zavzeti za
skrb za družino in si še z večji-
mi silami prizadevati za napre-
dek našega gospodinjstva.
*
Te dni je odpotovala v Poreč
že druga skupina članov sindi-
kata s svojimi družinskimi člani
na letni oddih v Počitniško .skup-
nost »Metalne« Maribor. Ta je
tudi v tem letu z največjim ra-
zumevanjem omogočila prijeten
in cenen letni oddih delovnim
ljudem naših delovnih kolekti-
vov.
★
V Beogradu bo 22. in 23. juni-
ja dvodnevno posvetovanje CS
ZSJ o delu in nalogah občinskih
sindikalnih svetov. Temu posve-
tovanju prisostvuje tudi pred-
stavniki Občinskega sindikalnega
sveta Ptuj.
Konec gradu
v Dobravi
Na nizkem, zelenem gričku ob
reki Dravinji je stal lep, star
gradič. Nekdaj je živel v tem
gradu bogataš Kajzer. Grad je
prišel v last Kmečke posojilnice
v Ptuju. Veliko graščinsko po-
sestvo so obdelovali viničarji in
najemniki za dokaj slabo plačilo.
Na gradu samem pa je bilo vse
leto odprto letovišče, ob reki
Dravinji pa skromno urejeno ko-
pališče in ribolov za vsakogar, ki
si je v tistih težkih časih lahko
privoščil udobno in razkošno živ-
ljenje. To so bili ljudje, ki jim
n: bilo mar žuljavih rok delavca.
Ko so pa 1941. leta pridrveli v
naše kraje okupatorji, tudi temu
gradiču niso prizanašali. Usluž-
bence, oskrbnike in vse, ki so se
jim zdeli sumljivi, so zaprli ali
pregnali in samo zagospodarili.
Iz Nemčije so pripeljali novega
gosfx>darja. ki mu je bilo ime
Engist Georg. Takrat je bilo tre-
ba redit: svinje za vojsko.
Ko so partizani zvedeli, da so
prašiči že dovolj debeli, so šli
neke noči v Doleno in jih zaklali.
Bližnji sosed je bil zelo rado-
veden,, kaj delajo. Šel je gledat
in naletel na partizanskega stra-
žarja. Ta ga je odpeljal v kuhi-
njo. Tam so mu jKistregli z do-
bro svinjsko pečenko, ki jo je za-
hval z dobrim vinom. Tako so vsi
člani družine tiste hiše prišli na
koline.
Ko .so partizani končali z de-
lom, so vso meso naložili na voz,
zapregli konje, na voz so posadili
domačega hlapca, mu zavezali oči
'n se odpeljali. Ko .so se partiza-
■^i pripeljali do t.ia, kamor so mi-
^•'li iti, so voz ustavili in ga raz-
tovorili. Potem so hlapca s ko-
'^Ji postavili na cesto, mu odve-
oči in mirno se je peljal do-
niov.
Neke noči so v grad pridrveli
■^^mški hlapci. Iz hlevov so na-
Sinali živino, (okrog 30 glav) in
Jo med surovim pretepanjem in
f^'"eklinjainjem odgnali v nek stari
^'■lik pri Vidu.
V graščinske hleve so se maslili
^^seliti Nemci, da bi ha.ikali za
^.^t-tizani. To namero so jim par-
tizani^. pr^«jčasnopr©prečiU,     ,
Tretjega novembra leta 1941
okrog šeste ure zvečer je pre-
trgal mrak oster rafal. Ljudje so
se spraševali, kaj to pomeni. Ne-
nadoma se je nad gradom dvignil
črn dim, zatem pa so začeli
strašni ognjeni plameni uničevati
grad.
Takrat je bilo na svislih okrog
sto voz sena.
Ljudje so hiteli pomagat ubo-
gemu najemniku, ki je imel de-
vet otrok in so mu komaj rešili
stanovanje. Tisti večer je zgorelo
samo po\ gradu. Takrat so ga
zažgali  partizani.
Štirinajstega marca leta 1945
so prišli Nemci, da zažgejo še
to, kar jc o.stalo partizanom. Ta-
krat so hoteli ljudi iz bližnje
okolice odgnati, deset hiš in Do-
bravo pa zažgati. Grdo dejanje
so opravili samo na Dobravi. Zi-
dove .so polili z bencinom, F>od-
taknili dinamit in zažgali ostali
del gradu. Pri tem delu .jih je
doletela noč. katere so se bali.
Tako je ljudem iz okolice bila
sreča mila in so v .svojih domo-
vih dočakali zopet mirne dni.
Adela TomirK — 5a

Ob 20-letnici vstaje
(Nadaljevanje^
JUNIJA 1941 — SESTANEK
V ROGOZNICI
Junija 1941 so se v gramozni
jami pri Rogozniškem pokopali-
šču sestali komunisti, dijak Sa-
gadin Zvonko in železničarji Ju-
rij Svenšek, Franc Kosec in
Alojz Amuš. Razpravljali so o
prvih nalogah Osvobodilne
fronte. Tega meseca so imeli
tudi konferenco Osvobodilne
fronte v kolarski delavnici pri
Alojzu Lovrenčiču v Novi vasi
št. 56. Vodil jo je Jože Lacko.
Nato so se vrstile druga za druge
še tri konference. Sestajali so
se Lacko, Leopold Voda, Alojz
Lovrenčič, Franc Osojnik, Franc
Rajšp. Miha Anžel, Janez Ze-
lenko in Jože Ceh. Junija so se
sestali tudi pod hrastom na Lac-
kovem travniku v Zabjeku desno
od glavne ceste Ptuj—Desternik,
ko so kosili seno; pozneje pa še
trikrat vse prej imenovani, ra-
zen Osojnika. Takrat je prišel
na novo eden od bratov Stanetov
z Grajene. V tem času je bil tudi
sestanek v Lackovi rojstni hiši
na Kicarju 112. Sestali so se
Jože Ceh, Janez Zelenko. Lacko
in še delegat od drugod, ki ga
domačini ne poznajo po imenu.
NAPIS NA KAPELI
Ko je okupator poklical k ver-
manom večje število mož, so Ceh,
Zelenko in Miha Anžel napisali
na kapeli v Sp. Velovleku, na
kapeli v Pacinju in v Podvincih
ter na Rašlovi hiši v Zabjeku
parolo: »Hočemo kruha in osta'
na svoji zemlji.« Zakaj tak na-
pis? Okupatorju so z rf^im pove-
dali, da se ne želijo vojskovati
na njegovi strani in da je zem-
lja, na kateri živijo, njihova,
slovenska.  Nemški  orožniki  so
začeli oprezovati. Naslednji me-
.sec julija 1945 so se pri Lovren-
čiču v Novi vasi zbrali Murn,
Peršon in Znidarič za odhod na
Pohorje.
NOČNI POSVET V GOJCICEVI
DOBRAVI
V svojih sporninih omenja
Alojz Lovrenčič iz Nove vasi
sestanek v Gojčičevi dobravi pri
Rogoznici julijske noči leta 1941,
na katerega so prišli kmet Jože
Lacko in železničar Leopold Vo-
da iz Nove vasi. kmet Franc
Osojnik iz Desenec. Miha Anžel,
študent agronomije, iz Zabjeka,
Zvonko Sagadin. dijak, iz Ptuja,
on — Lovrenčič, občinski slu-
ga iz Nove vasi, Rudi Znida-
rič, železničar, iz Ptuja, Franc
Cucek, veterinar, iz Ptuja, Franc
Peršon, mizarski pomočnik, iz
Ptuja in Franc Rajšp, ključavni-
čar, iz Desternika. Tako so se
zbrali predstavniki — snujoče se
OF v Slovenskih goricah in v
okolici Ptuja. Gk)vorili so o di-
verzantskem načinu boja proti
okupatorju. Ovirati je potrebno
okupatorjev promet njegovih
vojaških transportov. Prisotni
so se zadolžili, da bodo tako
delo opravljali po cestah, želez-
ničarji pa bodo iztirjali vojaške
transporte. Izmed najpomemb-
nejših nalog je bilo zbiranje
orožja za pohorske partizane.
OROŽJE V GOZDU
PRI NOVI VASI
Puške in municijo, ki jo je
Milan Lacko pripeljal z Anželom
s Hajdine, so skrili v gozdu za
Lovrenčičevo hišo. Pri Lovren-
čiču pa so se zbrali prvi ptujski
partizani: mizarski pomočnik v
žel. delavnicah v FM;uju Rudi
Znidarič, mizarski pomočnik
Franc Peršon in elektromonter
Edi Murn, vsi komunisti. Ome-
niti moramo pred tem dogodkom
še. da se'je Rudi Znidarič po se-
stanku na Gojčičevi dobravi
vračal o polnoči proti domu.
Pred svojim stanovanjem je
opazil nemško stražo in spre-
videl, da so Nemci prišli ponj.
Opazili ga še niso, zato se je na-
potil nazaj v Novo vas in se za-
tekel k Lovrenčiču. Za njim je
prišel tudi Franc Peršon, ki je
povedal, da je doživel prav ta-
ko neprijetno presenečenje pred
svojim domom.
Dne 25. julija 1941 na večer
so se prvi partizani pripravili
na odhod na Pohorje. Hišo pa so
nenadoma obkolili Nemci. Se
pravočasno sta skozi zadnja
vrata pobegnila v gozd Znidarič
in Peršon. Aretirali pa so Mur-
na in Lacka, ki je bil tedaj pri
Lovrenčiču, in Lovrenčiča. Od-
peljali so jih z avtom v Ptuj,
kjer jim je Lacko pred ptujski-
mi zap>ori pobegnil.
Peršon in Znidarič sta se na-
potila k partizanom. Prvikrat
sta kmalu prišla nazaj, ker ni-
sta našla zveze do postojanke
Pohorske čete, drugič se jima
je FKDsrečilo najti taborišče par-
tizanov na Pohorju. V. R.
(Dalje prihodnjič) ,
Spomenik padlim
borcem in talcem
na ptujskem
pokopališču
Hoteli so mi
ustreliti mamo
Bi;a sem še majhna, ko je div-
jala druga svetovna vojna. Doga-
jale so se strašne stvari, toda jaz
tega nisem čutil-a. ker sem bila še
dete in moj otrcški razum tega
ni dojema'.. Živela sem brezskrb-
no, kakor živi ctročiček, ki je še
komaj cdiprl cči v svet. Moje oko
takrat ni .vdeb drugega kakor
mater, ki je bila zame vse. V
njej sem videla najve5.jo lepoto.
Kadar me je pog edala, se mi je
vedno naismehnria. čeprav je bilo
njeno srce polno por.j3. Prenašala
.ie težke boečine, ki jih .je v tem
času dcžJvlja'la vsaka slovenska
mati.
Minevali so dnevi, lete so tekla,
a jaz še vedno nisem s.ut la, kaj
se je dogajalo na naši zemlji. Več-
krat mi .ie mama pnpovedcvala o
fašistih m o partizenih, ki so se
bori!i za našo svcbodo.. Tega še
takrat msem mogla prav razumeti,
vendar se .ie v mojem srcu ogla-
šai! čut ljubezni do partzancv in
sovraštvo do tujcev.
Po vojni sem začela hoditi v
šclo, kjer sem sliša.a o vseh voj-
nih grozotah. Učitel.ii so nam pri-
povedovali o naši veliki bc-rbi,
vendar še tudt takrat nisem mo-
gla vsega razumet. Šele danes
živo čutim in razumem, da mora
biti vo.jna veliko zlo. O tem sem
mnogo braJa v kn.itgah. pripove-
dovali so mi v šc'i in dcma. Spo-
znala sem, kako nečloveško so
ravnali tujci z našimi ljudm .
Nekega dne sem prosila mamo,
naj mi pripoveduje o vo.inem času
pri nas. Moja mama slikovito pri-
poveduje, zato sem jo z zamrna-
n.jem poslušala.
Bilo .je leta 1941, ko so Nemci
zased: naše kraje. Na več.i'h
zgradbah so visele zastave s klju-
kastim križem, po uradih in šolah
so obesili na stene s!ike moža. ki
je imel mrk pogled m .jezen iz-
raz na obrazu. Po cestah so ošab-
no hodili mcžje s puškami na re-
mah, cb'ečeri v zelene un forme.
Na glavah so nosi'i kovinske če-
lad?, na katerih je bil narisan
kljukast križ.
Nekega dne so prišli Nemci na
naše dvorišče. Mati in cče sta se
prestrašila in samo čakaVa tre-
nutka, kdaj se bodo oglasle pu-
ške. Toda zgcdtlo se je vse dru-
gače. Fašisti so priš'i v hišo in
ukazal, naj se takoj umakne.jo v
hlev ali kamor koli. Od.selili smo se
v stajo. Drugi dan se je tresla vsa
hiša. Nad njo so letala nemška
letaila, okrog hiše so se zbirali
nemški vojaki in strelja'' v gozd,
ki je bil v bižini hiše. V njem so
bili namreč partizani. Petem so
fašisti stekli prot gozdu in dolgo
se .je slišalo reglan^e strojnic in
petje mitraljezov. Oče in mati
sta v strahu tiščala k sebi otroke,
da ne bi slišali groznega pokanja
in streljanja
Jaz, ki sem b '.a najmilaj.ša. sem
preživljala te trenutke v materi-
nem naročju. Brat.je in sestre so
se v solzah oklepaU matere m
cčeta. Še dolgo potem ni.smo otro-
ci upali pogledati iz hleva.
Nemci so ostali pri hiši več dn .
Neko jutro pa so hoteli ustreliti
mamo, ker je pokazaa do njih
mržnjo. Nemec je stal pred njo
z nabito puško Toda mama je
ostala popolnoma mirna, kajti
vedela ie, da ni ničesar zakrivila.
Na njenem obrazu se je zarsala
sled zaničevanja in preziranja, ki
ju ni m-gla skriti pred oholi m
tujcem. Otroci smo .jo obkolili in
jokali. Ko je fašist slišal naše
vpitje, je povesil puško, se o>brni!
in odšel. Morda se .je v tistem
trenutku tudi v njem oglasila
vest.
Napisala BOHAK M.ARIJA — VIII.
Odgovor oo Zorino pismo
Rumovec Zora, učenka IVa raz-
reda osnovne šole Toneta Žnidar-
šiča v Ptuju, je pisala Sagadin
Tončki-Ženki v Maribor pismo in
jo prosila, naj ji napiše nekaj spo-
minov na pionirje-partizane. Na
Zorino pismo je prispel po krat-
kem čakanju sledeč odgovor:
Pionirskemu odredu »Toneta
Žnideriča«, Osnovna šola Ptuj.
Moji dragi pionirji!
Zelo sem bila vesela vašega
pisma. Hvala zanj. Želeli ste, da
Vam napišem nekaj iz naše na-
rodnoosvobodilne borbe? Sklenila
sem, da bom ugodila vaši prošnji
in Vam napisala 2 zgodbici iz na-
še borbene preteklosti. Veselilo
me bo. če si boste te spomine za-
menjali s tistimi, iz šole našega
heroja Jožeta Lacka. Tamkajšnji
pionirji so me tudi prosili za
zgodbice iz NOV in sem jim po-
slala nekaj, kar bi jih spominjalo
na našo preteklost.
Leta 1941, ko je zasedel oku-
pator našo zemljo, je imel moj
sin Miran 10 let. Bil je lep, pla-
volas fant. Nosil je dolge, skodra-
ne lase. Z bratom Zvonkom, mo-
jim starejšim sinom, sta se ime-
la zelo rada. Hudo je bilo, ko
smo morali po vdoru okupatorja
zapustiti svoj dom in se razkro-
piti vsak na svoj kraj.
Dragi pionirji, to je bilo takrat,
ko so nemški učitelji učili naše
otroke. Ne morem Vam povedati,
kako mi je bilo pri srcu, ko so
morali naši slovenski otroci peti
nadute nemške pesmi Nemški
učitelji, ki so jih učili, so bili na-
cisti. Sovražili so nas Slovence,
še bolj pa naše otroke. Niso žele-
li, da bi se naši otroci naučili
dobro pisati in citati ter računati.
Vzgojiti so jih hoteli v dobre
Hitlerjeve hlapec, zato so jih uči-
li tudi streljati, korakati in se
dreti na vse grlo vojaške in hit-
lerjanske pesmi.
Menda je bilo meseca maja.
Takrat .sva bila z Miranom še do-
ma. Takrat mi je Miran prinesel
iz šole popisan list in je z njega
deklamiral neko pesem v nemš-
kem jeziku. Bilo je nekaj o ma-
teri. Prosila sem sina, naj mi po-
ve, kaj je povedal v nemščini,
raje v svojem materinem slovf'n-
skem jeziku. Takrat me je Miran
žalostno pogledal in rekel, da ve,
da je nekaj o nemški materi, da
pa ne ve, kaj je povedal. Učitelji-
ca jim je baje naročila, da to po-
vedo svojim matetam. Bilo mi je
hudo. Preklela sem jih. ker .so ta-
ko zastrupljali naše otroke. Spom-
nila sem -se Cankarjevih besed,
da je boljša smrt kot sužnost.
Sklenila sem, da ne bom dovolila,
da bi iz naših otrok vzgajali ja-
ničarje. Meseca julija 1941 sva s
sinom Miranom zapustila dom in
odšla v ilegalo v partizane. Moj
mož in sin Zvonko sta odšla v
partizane že mesec prej.
Težka je bila takrat usoda pr-
vih borcev-partizanov. Boriti so
se morali proti stokrat močnej-
šim okupatorjem. Boriti so se
moralj proti vsem. ki so nasedali
nemški propagandi. Tudi moj sin
Miran nam je kot pionir pomagal.
Že prej som Vam povedala, da je
bil lep, nežen, svetlolas fant. Par-
tizani so ga v Jurovcih, kjer .so
se takrat zadrževali, oblekli v de-
kliško obleko in so ga kot dekli-
co — da ga ne bi nihče spoznal
pošiljali s partizansko pošto na
kurirske javke. Hodil je mimo
nemške policije, mimo nemških
postojank . .. Policisti na otroka,
na deklico niso bili pozorni. Ne-
moteno je hodil mimo njih. V.se
naloge, ki so mu jih naložili par-
tizani je vestno opravil. Da bi ga
videli, kako ponosen jc bil na to.
Bil je pa tako spremenjen, da ga
celo v naši hiši v Ptuju stranki
tov. Veisenšteinova in Špegličeva
nista spoznali, dokler ni sprego-
voril.
Pozneje je bil sin Miran kurir
tehnike Lacko. Kaj je bila parti-
zanska tehnika in kaj so v tehni-
ki delali, so Vam najbrž že pove-
dali tovariši in tovarišice v šoli.
Povedala Vam bom le na kratko.
Kraj tehnike je moral biti zelo
skrit in je zanj vedelo le malo
ljudi, da bi ga ne našli Nemci.
Partizanske tehnike so Nemci is-
kali, ker so vedeli, da se v tehni-
kah pišejo in tiskajo naši parti-
zanski časopisi, ki bodrijo Sloven-
ce in jih pozivajo k vstaji. Tehni-
ka Lacko je bila pod zemljo. Iz-
kopana je bila v listnjaku družine
Super v Stogovcih pcxi Ptujsko
goro. Bunker za tehniko so kopa-
li moj sin Zvonko, naš Miran ter
partizan Janoš. Zemljo so iz bun-
kerja odpeljali Šuperjevi otroci,
pionirji na bližnjo njivo, ponoči,
j da bi kdo ne opazil, kaj počno.
Pri -Šuperjevih je bilo pet otrok
VSi so bili šoloobvezni. Gospodar,
tov, Šuper, je bil popolnoma slep.
Oslepel je že leta 1918 in bil je
zaveden Slovenec. Partizanom je
dal orožje — nekaj bomb — že
leta 1942. 'Ves je bil predan na-
rodnoosvobodilni borbi. Čeprav ni
videl, je prav dobro slišal. Vedno
je hodil okoli prostora, kjer je
bila tehnika in prisluškoval, če bi
se bližala kakšna nevarnost. Šu-
parjev prvi sin je že leta 1941,
meseca oktobra, umrl v taborišču
Dachau, star šele okoli 18 let.
Pot in delo kurirja tehnike sta
bila zelo nevarna. Kurir je moral
nositi na javke literaturo, ki so
jo tiskali v tehniki, nositi je mo-
ral hrano na hrbtu za partizane,
ki so delali v tehniki. Vsako noč
je moral hoditi na javke, zdaj na
to. zdaj na drugo stran.
Nemci so imeli mnogo zased,
izdajalcev pa je takrat bilo še
tudi dosti. Če so javili Nemcem,
da so videli v bližini partizanske-
ga kurirja, so Nemci kmalu tam
postavili nove zasede. Tako več-
krat tudi največja previdnost ni
mnogo pomagala. Tako je zašel
mladi kurir s partizanskim ime-
nom Jožek na Slapah pod Ptujsko
goro na nemško zasedo. »Hlalt!«
so se zadrli Nemci. Kurir Jožek
se je vrgel takoj v vodo Dravi-
njo. a vendar so bili nemški stre-
li hitrejši. Kurir je bil težko ra-
njen. Dobil je strel skozi pljuča.
Nemški policisti so ga iskali, a
ga niso našli. Ko so Nemci odšli
dalje, se je kurir Jožpk s težavo
splazil iz vode do najbližje hiše
Pislak Jaketa. Pri tej hiši je bilo
tudi 6 otrok, pionirjev, ki so bili
že stari znanci partizanov, saj so
jih že večkrat obiskali.
Pislakovi so vzeli težko ranje-
nega partizana v hišo in ga skrili
pred Nemci. Tudj Pislakovi otroci
so bili stalno pri njem. Stregli
so mu in mu nudilj vso pomoč ta-
ko dolgo, dokler niso prišli po
ranjenega partizana 'kurirji in ak-
tivisti ter ga na nosilih odnesli v
prehodno partizansko bolnico v
Sreče pri Makolah. Pa se je našel
izdajalec brez vesti, kj je to bol-
nico izdal 3 tedne pred koncem
vojne. 12. aprila leta 1945 je 300
nemških policistov obkolilo hišo,
v kateri je bila bolnica. Tri ljudi,
ki so jih Nemci žive dobili v hiši,
so privezali h kljukam sobnih
vrat, jih polili s petrolejem in ži-
ve s hišo vred zažgali. V bolnici,
v bunkerju, ki je bil pod hišo, pa
je umrl strašne smrti težko ra-
njen partizanski kurir Jožek —
Miran Sagadin, star šele 14 let. V
bolnici so se v bunker.iu zadušili
njegov oče, ki je bil upravnik
bolnice, partizanska zdravnica
dr. Rožca Sagadin in njen mož.
Vseh sedem ljudi, ki je na tako
i strašen način umrlo, leži na
skupnem grobu na kraju, kjer so
izgubili življenja. Grob padlih
partizanov naj spominja ljudi še
mnogo let na zločine okupatorja
ter borbo in trpljenje slovenskih
ljudi.
V požgani hiši, ki je obnovlje-
na, se nahaja krajevni muzej
NOB, ki ga vse leto množično
obiskujejo.
Tako sem Vam na kratko opi-
sala, kako se je boril in dal svoje
mlado življenje za osvoboditev
pionir-partizan »Jožek« Sagadin
Miran.
Kadar želite citati kaj več o
tem. kako je padla prehodna bol-
nica v Srqcah. lahko vzamete v
roko glasilo Zveze borcev »Borec«
iz leta iz leta 1954 štev. 5. 6, 7,
8. V njem je moj preživeli sin
Zvonko pod naslovom »Osmorica
v ognju« napisal več o tej bolnici.
Tončka Sagadin — Zenka
Naši fan  e v 18. divizi i
Naša babtca nam je nekega v -
čera povedala sledeče:
Bilo je v začetku avgusta leta
1944. 18. divizija z 8. in 9. briga-
do je dobila povelje, naj porušijo
tunel pri Šmarju. 8. brigada jc
bila v zasedi. 9. brigada je z enim
svojim bataljonom porušila tunel.
Nato se je vračalo proti vasi Hu-
da polica, kjer so pa že Nemci in
belogardisti postavili zasedo. Vne-
la se jn huda borba, ki je trajala
vse do jutra. V tej borbi so belo-
gardisti ujeli 2 ranjeni partizan-
ki. kateri so strašno mučili in po-
tem ubili.
Partizani so se um.ikali po či-
stini proti gozdu. Hodili so že
dobro uro, ko so prispeli v bliž-
njo vas Rogatec. Na robu gozda
so obstali in z dalnogledom gle-
dali v vas, odkoder se je slišalo
streljanje. Videli so, da se v vasi
nahaja vojska, prepričani so bili,
da je 8 brigada.
Pomikali .so se po ozki dolini.
Ko so- prišli do konca doline, so
se nameravali povzpeti v vas. Na-
enkrat so zagledali na robu gozda
vse polno vojakov v zelenih uni-
formah. Bili so Nemci Nemški
oficir je dal povelje. Fašisti so z
vsem ognjem vžgali po partiza-
nih. Partizani so se umaknili
proti gozdu in od tam so pričeli
streljati na sovražnika. Pri umi-
ku je zašla partizanka ki je prej
nosila ranjenca, v močvirje. Ko
so to Nemci in belogardisti opa-
zili, so vpili: »Ne streljaj. Ujemi
živo«!
Komaj .je zlezla iz močvirja in
se je pomikala proti gozdu. Belo-
gardisti so tekli za njo. Ko je
prispela do hiše na robu gozda,
sta tekli proti njej dve ženski,
ena z vilami, druga z grabljami,
da bi jo ujeli. Omeniti moram,
da je bil ta kraj belogardističen.
Vsi moški so bili pri beli gardi.
Doma so bile same ženske. Parti-
zanka je s puško zamahnila proti
ženskama in jima zbila orodje z
rok.
Naši so se morali zaradi so-
vražnikove premočii umikati. Šele
zvečer je partizanka prispela z
ranjencem v svojo brgado.
Štumberger Elizabeta.
uč. 4a razreda osn. š. Cirkulane
Izdajstvo v
Gorlčaku
»Bio je tik pred koncem voj-
ne, ko je bil v Goričaku pri Za-
vrču na Zupančičevem sklican se-
stanek OF Pričakovali so večpar-
t zanov, pa .so se zakasn li. Le
Vo.jko in Feliks Bratuša sta prišla
pravočasno na določen kraj. Neki
izdajaec je gestaipovcem razkril,
da bo tu sestanek. Nemci so prišli
m obkol'l( hi.šo. Partizana sta se
s popri je'a z vel'ko močnp.jš m
sovražnikom. Ko jima je zmanj-
kalo streliva, se je hotel Vo.iko
rešiti z begom. Toda, ko je tekel
po vinogradu, so ga ranili m ujeli.
Ko .je Feliks videl, da se ne bo
m^ogel izvit z pošastnega obroča,
je odvil granato in .se ubi'] v Zu-
(Nadjaljevanje na 4. strani)
strem 4
PTUJSKI TEDNIK
PTTJ, DNE 23. JUNIJA 1961
Izdajstvo v
Goričaku
(Nad»l.ievaTi.ie s 3. strani)
pančičevi zidanici. Vojka .so po-
tem zverinsiko mučili in ubi:.
. Ko so Feliksa pokopali na do-
mačem pokpališču, so Nemci
prepovedali ljudem, da bi se ude-
ležri pogreba. L.iud.ie se niso bah
groženj. V velikem številu .so
spremlja''i parttzana na njegov:
zadnji peti. Nemci so spremljail:
povorko z naiperj'enimi puškami.
Miislili so, da jim je še mrtev
partizan nevaren, ka.i šele živ. V
gpob so cja p-ložiii brez vsakršne-
ga govora, ker Šv&U niso pusti,
da bi se zaveden Slovenec poko-
pal dnisto.ino.
Taiko sta zaradi izdaja'ca kon-
čala svc-je mlado živl.ienje tiik
pred csvcteoditvi.io dva hrabra ju-
nsko. Slava jima in v.?em, ki so
dali živl.ien.ie zato. da mi živimo
v lepi in svobodni domovini.«
Po materinem pri:p>ovedc'vanju
zapisal
MARTIN ZAVEC,
učenec VII. q razr. osn. šole
Cinkulane
Zaziiile sviden';:;
Pcm'a/d leta 1941 se je za Slo-
vence zelo žalostno pričela. Vre-
me j9 blo mrzlo m pusto, ko so
nekega dne proti p:ildnevu priko-
rekali nemški vo.iak v našo vas.
Namestili so se v vs&h bcijših hi-
šaJi, kjer so ostali do meseca ju-
nija. Tudi v Ptuju so že Nemci in
domači nemškutarji vse zasedli.
Povsod se je ču!a nemška govo-
rica. Sovence so začeli prega-
njat, na pnsiino delo v Nemčijo.
Mnogi so se temu uprli, zato so
začeli iskati zvezo s p-artizani, ki
.jih }e biilo tisti čas v našem kraju
še malo. Po dobre organizirani ob-
vtščevani službi so fantje dobili
zvezo in so odšli v brigade. Z nji-
mi je odšel tudi moj stric. Naj-
prej je bil v brigadi, na Pohorju,
od tam pa je bii dodeljen za te-
renca cd Celj-a do Ormoža. Pri-
■brril S' je čin ofcirja ter se je
hrafero b:ri'. proti ptujskim ge-
stapovcem, ki so hodili v patru-
l.jo. Na njegovo glavo so Nemo
razpisali nagrado, če ga kdo iz-
s'edi in pnjav, da dobi.jo v reke
žive.ga. Toda kl.jub temu je več-
krat pri belem dnevu šel čez ptuj-
ski most.
NekEflG večsra je prišel d:mov,
k J je bi o p:v5cd Ž€.,,po!no straž.^
Imel .j9 stare in bolehne starše in'
ye m-slil, da .jih ne bo več vtde'.
Da ne bi zdal staršev in sebe, je
tiho in brez besed stopil k pr^stelji
očeta in matere, jim stisnil roko
in brez besed in s so'zam« v očeh
zopet odše'. Marsfkaj bi .jim b<'!
rad povedal, t-da bal se j?, da b
Jodo prislu.škcva'.
Za njeg<a .je bila to preizkušnja,
saj je ljubil sv-je starše, še bolj
pa d-movino. za katero je žrtvo-
val svoje žiivl.jenje.
Nekaj mesecev za tem je sku-
pino partizamov izda'a nrka Nem-
ka. Nahais^'« so se v Pristni v
HaV.Tgh. Bilo j-h .ie 15, od kate-
rih .sta po težki' borb padla 2
smrtno zadeta, stric pa se, ranjen
v oko in nogo, sa-m ustreil, ker
.se ni hotel živ predati Nemcem,
p-kopal: so jih v nekem gozdu
27. 10. 1944.
S ta^kšnimi žrtvam: smo .si Sir.-
venci pnt>orli svobodo in lepšo
bodočnost.
KOSTANJEVEC MARJANA, ^.h
Naši kraji
Orfejev spcMmenik v Ptuju
(Nadaljevanje in konec)
Pcleg cerkve sto.ii ogromen
mestni stolp, nekcč del nekda-
njega obrambnega zidu. Nastal je
v srednjem veku ter .je služi".
straŽ!. Ko je leta 1684 zgorel zvo-
nik mestne župni.jske cerkve, je
prstal mestni stolp zvoniik. Leta
1705 je zbruhnil na njem požar,
tako da je reiztalil celo zvonove
in preb<l oboke. Viisok je 54 me-
trov. Na opaz:v&lca ne deuje sa-
mo ogromen masiv zvon-.ka, am-
pak tudi rim'S'ki nagrobniki, vo-
tivni oltarji, relief , ki jih .je spra-
vil , tjaikaj  leta  1830  zgod-jvinar
Simon Povoden, jih dal vzidati ter
je taiko ustanovil prvi ptujski la-
pidarij pod mlim nebom.
je znamen.je pred me&tmm stol-
pom. Vitki, pet metrov visok ka-
men z dvema levoma na vrhu. Na
njem je upodobljen pravljični pe-
vec Orfej, cbdan s krogom živaii,
ki j h je očarala melodija njego-
ve lire. Ljudstvo mu pravi »pran-
ger«, ker so priklepali v dobi fev-
d-aizma nanj obsojene m so .jih
javno .sramotili. V začetku ta ka-
men ni imeL te nadloge, ampak je
bil k amen-glasnik časti n spo-
mina.
Številne izkopanine, ki pnčajo
o ptujski nase b: ni vse do mlado-
kamene dobe, so v dominikanskem
sam.ostanu, ki .je sedaj muzej. Do-
sto'.etju povečali in prezidali. Po-
sebnost zanj je znameniti gotski
križni hodnik. Posebne pozornosti
.je vredna freska iz XVI. stoletja,
ki prikazuje »Marijino cznanje-
n.ie«. Razen fasade je najdrago-
cenejši de! te stavbe refektorij s
svo.jo prelepo štukaturo in freska-
mi. Pravi biser sredi refektcrija
je gotski krilni oltar. Gctski kri-
ni oltar je veliko mojstrsko deio.
To delo pripsuje.jo slavnemu moj-
stru Kcnradu Laibu.
Na nasprotni strani oltarja vi-
dimo kip sv. Jurija, ki stoji v
okiepu na zabodenem zmaju. Da-
lje so razvrščeni po refektcriju:
našajo na mestno preteklost.
Razen teh znamenitosti Ptu.ia je
še troje mitrejev. Nahaja.io se;
prvi mitrej v Ptuju, drugi mitrej
na Hajdini m tret.ji m trej na Bre-
gu. Predstavlja.jo kulturo starega
rimskega Petovija. Tu so razne
rimske opeke, uteži za statve,
ostanki dravskega mostu i.z rim-
skih časo'v, sarkofagi in drugo.
Na trgu MDB je znameniti Flcr-
janov spomen k. Je zelo dobro
ohran.jen in spominja nekciliko na
vcvtščaka
Preselimo se iz pretekosti v
čas NOE Od tu imamo Lackov
spomenik, posvečen narodnemu
heroju Jožetu Lacku. Stoji na
Slovenskem trgu. Nadal.ie stoji na
pokcoaiišču velik obelisk in spo-
minska plošča v čast padlčm bor-
cem.
Razen tega je v Ptuju mnogo
spcm nskih plošč rajnim pomemb-
nim možem, n. pr. Sim-fiu Povo-
dnu (1753—1841). nadal.je Ferdi-.
nandu Raišpu, kronistu ptujske
zgodovine (1818—1898). Oba ome-
njena zgodovinarja imata spomin-
ske plošče na hišah, v katerih sta
živela; pvA v Muršičevi, drugi v
Krempiev: ulici. Na ulici Jožeta
E^acka je spominska ološča po-
stavljena narodnemu heroju Jo-
žetu Laclcj. Če aremo preti domi-
nikanskemu samostanu, vidimo v
oarku pred samostanom dopr.sn!
k-p Matije Murka, ki je b«'I s'a-
vist m etnolog (1861—1952). Na
njeoovi ro.jstni hiš: je spominska
plošča
Najnovejša zanimivost Ptuja je
Dtujski most. ki je po velikosti
tret.ii v Evropi, zaraien iz ored-
napetega betona. Od tu imamo lep
pcoled na otujski grad in mestni
.«:tolp, k še vedin'^ ponosno gle-
data na vsa naselja p-^d seboj, ki
iih je vsak dan več. Še V9dn<3 pa
bodo rad. pcgedali tudi stare
znamen-tosti.
RINALDO STAxNIČ, 7. b,
SLAVKO GLA2AR, 7. c.
Turistu bi pokazala
te ptujske znamenitosti
Barok je ohranjen dcbro pred-
vsem v vrsti meščanskih hš. Naj-
važnejši znak starodavnega Ptuja
min kanski samostan je bil usta-
novljen leta 1230. Bil je manjši
kot sedan.ji, nakar so ga v XV.
meč in žezlo ptu.jskega scdnika iz
leta 1555, zbirka si k iz starega
Ptuja in razne listine, kt se na-
stopili smo na kraj, kjer so be-
logardisti zverinsko mučili naše
ljudi. Pred spomenikom smo
položili šopek, počastili mrtve,
nato smo se ogledali še muzej
in že smo morali naprej.
Avtobus se je ponovno ustavil
pred Vidmarjevo vilo. Pred hišo,
kjer je bila ustanovljena OF, je
sedaj lep spomenik. Še v gra-
mozno jamo smo se napotili. Nič
nismo prepevali, le na nedolžne
žrtve smo mislili. Tudi ta spo-
menik smo okrasili s cvetjem.
Po večerji smo se zbrali v
dvorani. Zamenjali smo darila.
Dr. Janez Milčinski je govoril
o Rogu in skritih partizanskih
bolnišnicah. Zavrteli so nam še
film o naši borbi.
Ob petih bi morali vstati, pa
nekateri že ob štirih niso mogli
več spati. Megla je ležala nad
Ljubljano. Le kakšno bo vreme?
V naš avtobus je prisedla to-
varišica Olga Družina — narodni
heroj. Vprašali so, če rabimo še
koga. pa je rekla, da se bomo
že sami zabavali. Radio »Kri-
čač« je namreč odpovedal. Kako
lepo nam je bilo. Tovarišica
01qa je pripovedovala vesele in
žalo,?tnc iz partizanskih dni, mi
pa smo peli in deklamirali.
V Novem mestu so nas lepo
sprejeli. Vsak pionir je dobil
šopek cvetja. Skoda, da nismo
mogli dalj časa ostati med no-
vomeškimi pionirji! Nas je va-
bil Rog!
Vojkova in Pohorska četa je
krenila do bolnišnice Jelendol.
Prav zares je nismo prej zagle-
dali, dokler nismo bili pri njej.
Stisnili smo se okrog dr. Zupan-
čiča in pozorno poslušali njego-
vo pripovedovanje. On je bil
zdravnik v bolnišnici Jelendol,
Sredi visokih smrek smo na-
šli grob 4.T partizanov. Vse cvetje
smo jim poklonili in zapeli, iMaj-
da je deklamirala.
Pa kako skrit je bil bunker!
Vsi bi radi splezali vanj, a ni-
smo mogli. Hiteli smo proti bazi
20. Samo čaj smo popili, pa je
že bil med nami predsednik to-
variš iMiha Marinko. Vse smo
pustili. Zgrnili smo se okrog
njega in prepevali. S tem smo
mu hoteli povedati, kako srečni
smo. da jc med nami.
Partizansko kosilo — golaž in
žgance — pa še češnjev zavitek
smo pospravili, potem pa smo
počivali v šotorih ali pa se igrali
na zeleni travi. Tovariš Miha
Marinko se je igral z nami.
Ob l.T. smo se zbrali na jasi.
Nekdanje frontno gledališče
nam je prikazalo partizansA-o
življenje. Bilo nam je tako lepo,
da tega ne moremo opisati. Vse
prehitro so končali. Poslušali W
jih do večera.
Pred odhodom je Pohorsko
četo obiskal tovariš Zvonko Sa-
gadin. Posedli smo okrog njega,
on pa nam je pripovedoval o
delu in življenju v Pohorski
četi.
Ob 18. smo se morali posloviti.
Vrnili .smo se v Ljubljano. To-
variš Daki je razpustil odred, še
prej pa smo slišali, da dobi pra-
por Pohorska četa. Bili smo tako
srečni, da smo kar poskakovali.
Tovarišica Olga Družina pa je
našega zastavonošo Branka ob-
jela in poljubila.
Po svečanosti smo se .šc en-
krat zbrali okrog borcev in lju-
bih znancev. Prisrčno smo jim
stisnili roko in so poslovili.
V Ptuju so nas počakali pio-
nirji, naši učitelji in predstav-
niki občine. Toplo so nas spre-
jeli. Bili smo veseli, da smo se
zdravi vrnili domov. Vsem smo
s ponosom pokazali svoj prapor,
v svojih srcih pa nosimo mnogo
nepozabnih spominov.
Bratec Majda ^
Si se piJis:;i!(ii polnila m MM\ M
V 1. delu jugoslovanskih pio-
nirskih iger (JPI) smo pridno
delali in nekega dne smo dobili
sporočilo, da se bo 30 pionirjev
iz našega odreda »Toneta Znida-
riča« lahko udeležilo pohoda na
Kočevski Rog.
Kako smo bili veseli!
Zbrali smo delavne pionirje,
formirali četo in pričeli z delom.
Prepevali smo partizanske pe-
smi, zbirali smo gradivo o Po-
horski četi, po kateri smo nosili
tudi ime, in deklamirali smo
pesmi. Pripravljali smo si opre-
mo: čutarice, s^iho hrano in še
drugo. Naše delo je vodil ko-
mandant Peter, pomagali sta
Mirica, ki je bila komisar, in
Majda — kulturni referent. Za
hrano in opremo je skrbel in-
tendant Rado. Breda pa je bila
bolničarka.
Kmalu je prišel dolgo pričako-
vani dan! Pripravljeni za pohod
smo v sredo zjutraj 14. 6. 1961
sedli v motorni vlak in se odpe-
ljali v Ljubljano. Med potjo smo
prepevali partizanske pesmi, po-
navljali smo pesmice in gradivo,
da ga ne bi polomili.
V Ljubljani so nas na postaji
že čakali pionirji. Petnajst jih
je bilo. Lep šopek nageljčkov so
nam poklonili. Priključili so se
v našo četo in bili smo prijatelji.
Vse dopoldne so hodili z nami.
Počakali so, da smo odložili tor-
be, potem pa smo si ogledali
Ljubljano. Rože smo položili pri
grobnici narodnih herojev. Ob-
čudovali smo Ljudsko skupšči-
no, zbrali smo se pred spome-
nikom Borisa Kidriča. Ob enaj-
stih je bila v Križankah gene-
ralka za formiranje Odreda 20.
obletnice vstaje in naši prijatelji
so se poslovili.
Rekli so. da moramo po kosilu
počivati. Pa nismo mogli! Komaj
smo čakali, da bi bila ura 15.
Četrt ure pred koncem počitka
nas je poiskal tovariš Ulrih To-
ne-Kri^tl, borec Pohorske čete.
ki nas je potem ves čas sprem-
ljal. Pred internatom nas je
čakal avtobus z napisom Pohor-
ska četa.
Odpeljali smo se v Križanke.
Tam je bil svečano formiran
Odred 20. obletnice vstaje. Naš
komandant tovariš Daki je bil
v partizanski uniformi. Prsi so
mu krasila mnoga odlikovanja.
Ob njem je bila tovarišica Kre-
setova, tovarišica dr. Segcdino-
va. intendant in še mnogi drugi.
Pionirji iz Pohorske čete: Bran-
ko, Mojca in Sava so prevzeli
odredni prapor.
Po svečanosti smo se z avto-
busi v dveh kolonah peljali k
Urhu. Z nami se je vozil tova-
riš Daki. Bili smo zelo veseli.
Pogovarjali smo se z njim in
prepevali. Ko pa smo prispeli
do Urha. je naša pesem zamrla.
Sprejem pionirjev na trgu MDB v Ptuju po vrnitvi
:z: igrama E^TV Ljubljana
NEDEI.IA, 25. lUNIjA
fi.OO—6.30 jutranii pozdrav — vmes
r^h 6.05—6.10 Poročila, vremenska na-
poved ir dnevni koledar. 6.30 Kcklame.
6.40 .Majhni ansambit v vedrem ntmu.
7.00 Napoved časa. poročila, pregled
tiska, vremenska napoved. 7.15 Naro<lne
z ansa.mblora Si;va Tam?eia. 7.30 Radij-
ski koledar :n prireditve dneva. 7.35
Godalni orkester in naši pevcj zabavne
glasbe. 8.00 Mladinska radijska igra.
8.50 V Uičctrtinskem taktu z orkestrom
Rapliaele. 9.00 Porodila. 9.05 Z zabavno
glasbo v novi te<]en. 9.45 Pri sklada-
telju Marjanu Kojini. 10.00 Se pomnite
tovariši . . . 10.30 Narodne in domače
viže. 10.50 Nedeliska matinein. 11.35
Silvo Matelič: Moje mesto včeraj, danes
in jutri (Reportaža). 12.00 Vaši poslu-
šalci čestitalo in po7drav'ja]0 — 1.
13.00 Napoved časa, poročila, vremen-
ska napoved in objava dnevnega spo-
reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba.
13.30 Za našo vas. 13.50 Koncert pri
vas doma. 14.15 Naši poslvšalci česti-
tajo in pozdravljajo - 11. 15.00 Napo-
ved časa. poročila in vremenska napo-
ved. 15.15 Reklame. 15 30 Melodije, ki
vam ugajajo. 16.00 Igramo za vas. 17.00
Športno popoldne. 19.00 Obvestila, re-
klame in zv-inavna glasNa. 19.30. Radij-
sV.i dnevnik. 20.00 Z.-.bavni zvoki za vse.
21.00 Športna poročila. 21.10 Ludwig
van Beeth<iven: Simfonija štev. 3 v Es-
duni ..Ercica" 22.0'f> Napoved čas«,
poročila, vremenska napoved in pregled
sporeda za nvislednji d<in. 22.15 Plesna
glasba. 23.00 Porodila. 23.05 Iz GUicko-
ve operne za^kiadnice. 24 00 Zadnja po-
rofila in zaključek oddaje.
PONEDELIEK. 26. lUVI.lA
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas-
beni spored) -- vmes ob 5.0j~--5.10
Poročila, vremenska napoved in dnevni
koledar. 5.25-5.45 Nekaj domačib, 6.00
—6.15 Napoved časa, poročila, pregled,
tiska, vremenska napoved in obvestila.
6.30—6.40 Reklame. 7.06--7.15 Napo-
ved časa, pflroči:a, vremenska n^apoved
in radiisici Inl^dar. 8.00 Poročila 11.00
Po svetu jazza (prnovflcv). 11.30 Emil
Adamič in Anton Lajovic. 12.00 Petnajst
m-niit z Zadovoljnim^: Kr^anici. 12.15
Kmetijski nasveti — dr. Ivanka Brglez:
Piodnostne mfnie pri kravah zaradi vi-
brnze. 12.25 Melodije za o^poldne. 13.00
Napoved čas.a, poročila, vremenska na-
poved in objava dnevnega sporeda. 13.15
Obvestila :n zabavna glasba. ,13.30 Da-
nilo Bučar: B?'okrsniske p'.^anice. 13.55
GioacchTO Ro* in^ — Ottor^nn Respighi:
Fantastična prodajana, baletn^a s« ta.
19.00   Obvestila.   rekiajiK  in   zabavna
glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00
Ponedeljkova panorama zabavnih melo-
dij. 21.05—22.50 Simioniični koncert
Zagrebške filharmonije. 22.00 -22.15
Napoved časa, poročila, vremenska rw-
poved in pregled sporeda /« naslednji
dan. 22,50 literarni nokturno, 23 00
Poročila, 23.05 Plesna glasba, 24,00
Zadnia poročila in zaključek oddaje,
TOREK, 27, lUNljA
5.00—8 00 Dobro jutro! (pi?an glas-
beni spored) — vmes ob 5.05—5.10
Poročila, vremenska napoved in dnevni
koledar. 5.10—5.30 Nekaj domačih. 6.00
—6.15 Napoved časa. poročila, pregled
tiska, vremenska napoved in obvestila.
6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napo-
ved časa, poročila, vremenska napo^ved
in radijski koledar. 8 00 Poročila, 11.00
Pevec Dušan lakšič, 11.15 Branje za
vroče dni, 11,35 Aleksander P, Borodin:
Klavirski kvintet, 12.00 Slovenske na-
rodne ob spremljavi harmonike, 12,15
Kmetijski nasveti — ing. Tone Simon-
čič: Načrti za živinorejo na zadružnih
gospodarstvih. 12.25 .Melodije za opol-
dne, 13.00 Napoved časa, poročila, vre-
menska napoved in objava dnevnega
sporeda, 13,15 Obvestila in zabavna
glasba, 13.30 Arije iz Mozartovih oper.
14.00 S popevkami po Evropi. 1900
Obvestila, reklame in zabavna glasba.
lfl..30 Radijski dnevnik. 20.00 Poljska
zborovska glasba. 20.30 Radijska igra
— Eugene 0'N'eill: Elektra n«j žaluie —
II. (Prva izvedba). 21.30 Nfihovil Logar:
Rondo rustico. 21.35 Zvočni kaleidoskop.
22.00 Napoved časa, poročila, vremen-
ska napoved in pregled sporeda za na-
slednij dan, 22,15 Koncertna glasba raz-
nih dežel. 23.00 Poročila. 23.05 Plesna
glasba. 24.00 Zadnja poročila in zaklju-
ček oddaic,
SREDA, 28, jrNIIA
5,00—8.00 Dobro jutro! (pisan gla«-
beni spored) - vmes ob 5,05—5,10
Poročila, vremenska napi>ved in dnevni
koledar. 5,25 - 5.45 Nekaj domačih, 6,00
—6,15 Napoved časa, poročilo, pregled
t ska. vremenska napoved in obvestila.
6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napo-
ved časa, poročila, vremenska napoved
in radijski koledar 8.00 Poročila, 11,30
Deset minut iz naše beležmce. 11.40
Mlflden Pozajič: Malin koncert. 12.00
Veseli hrjbovci so v gosteh. 12.15 Kme-
t'iski nasveti — ing. lože Sile: Kaj bo-
mo sejali po ječmenu^" 12,25 Melodijt
z? opoldne, 13.00 Napoved časa. poro-
čila, vremenska napoved «n obiflva dnev-
nega sporeda. 13.15 Obvestila in za-
bavna gla«b«.  13.30 Zabavala vas bost«
kmečka godba in gorenjski voka'ni kvar-
tet. 13.55 Glasbeni deset. 14..30 Prire-
ditve dneva, 14.35 Plerna med gra. 14.40
,,Pojdem v Rute". 15.00 Napoved čas«,
poročila in vremenska napoved, 19.00
Obvestila, reklame m zabavna glasba,
19.30 Radijski dnevnik. 20,00 Maihna
prodajalna plošč s popevkami in zabav-
nimi zvoki. 20.45 Zoltan Kodaly: Pri
Sicilskih pred»cah (lirična pesem), 22.00
Napoved časa, porcčila, vremenska na-
poved in pregled sporeda za naslednji
dan, 22.15 Zaplešite z nam ! 22.50 Li-
terarni nokturno, 23.00 Poročila, 23 05
Nočni koncert. 2-1,00 Zadnja poročila in
zaključek oddaie,
ČETRTEK, 29, jUNMA
5.00—8 00 Dobro jutro! (pisan glas-
beni spored) vmes ob 5.05—5.10
Poročila vremenska napoved in dnevni
koledar. 5.10—5.30 Nekaj domačih. 6.00
—6.15 Napoved časa, poročila, pregled
tiska, vremenska napoved in obvestila.
6.30—6.40 Reklame. 7.00-7.15 Napo-
ved časa, poročila, vremenska napoved
in radijski koledar, 8.00 Poročila, 11,00
Obrtniški zbor ,,Enakost" iz Kranja p. v.
Viktoria Fabianija, 11,15 Br;inie za vro-
če dni, 11.35 Romunska in bolgarska
zabavna glasba. 12.00 Slovenske narodne
v priredbi janka Ranika poje janež Li-
pušček. 12.15 Kmetijski nasveti 'ng.
Milan Simič: Mravlja, uspešna zatiralka
gozdnih škodljivcev. 12.25 Melodije za
opoldne, 13.00 Napoved časa, poročila,
vremenska napoved n objava dnevnega
sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna
glasba, 13.30 Z orkestrom RTV l.jublia-
na po domači deželi, 14 05 Vedri na-
pcvi 7 vejkrmi zabavn mi ansambli.
14.30 Prireditve dneva. 14.35 Naši po-
slušalci čestitajo in nozdravljaio. 15.00
aNpoved časa, poročia in vremenska
napoved, 19,00 Obvest la, reklame in
zabavna glasba, 19.30 Radiiski dnevnik.
20.00 Četrtkov večer donačih pesmi in
nnpevov. 20.45 Glasbena medigra. 20.50
Literarni večer. 21.30 Ivo Petrič: Dniga
smfoniia 22.00 Napoved časa poročla,
vremenska napoved ''n nrcrled snoreda
za naslednji dan. 22.15 Nočn» akordi.
22.45 Ludwig van Beethoven: Sonata za
rr^ in k'avir 23.00 Poročila, 23.0.S
Plesna glasba. 24.00 Zadnja poročila in
zaključek oddaje.
PETEK. 30. IllNI.IA
5.00—8 00 Dobro jutro! (pisan glas-
beni spored) — vmes ob 5.05—5.10
Poročila vremenska napoved in dnevni
koledar 5,2.5—5.45 Nekaj domačih. 6.00
—6.15 Napoved časa, poročila, pregled
t,ska.  vremenska  napoved  in  obvestila.
C.-jO—6.40 Rekame. 7,00—7,15 Napo
ved časa, poročila vremenska napoved
in radijski koledar. 8 00 Poročila. 11.00
.Malo na violončelo, malo na klarinet,
11,40 Otroci pozdravljajo. 12,00 Vokaln«
kvntet Lisinski iz Zagreba. 12.15 Kme-
tiiski nasveti, — ing, Vukadin S šakovič:
Oidij vinske trte. 12.25 Hammond orgle
in trio orglic Raisner. 12.45 Pisani zvo-
ki z Dravskega polia. 13.00 Napoved
časa, poročila, vremenska napoved in
objava dnevnega sporeda, 13.15 Obvesti-
la in zabavna glasba. 13.30 Zdaj pa kar
po domače. 13.55 Nekai opernih baletov,
14.30 Prireditve dneva, 14,35 Godala in
vokalni zabavni ansambli. 15.00 Napo-
ved časa poročila in vremenska napo-
ved. 19.00 Obvestila, rekl.-me m za-
bavna gla«ba. 19.30 Radiiski dnevnik.
20.00 Zabavni orkester jackie Gleason.
20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled.
20.30 Iz del Antonina Dvofjka — 2.
cddaia, 21.15 Oddaja o morju in po-
morščakih. 22.00 Napoved čo.sa. poro-
čila, vremenska napoved in pregled spo-
reda za n.Tslednii dan. 22.15 Godala v
noči. 22.35 .Moderna plesna glasba. 22.50
l.iterarn nokturno. 23.00 Poročila. 23.05
Spored jugoslovanske glasbe. 24.00 Zad-
nja poročila in  zaključek oddaje.
SOBOTA.   1.   lULljA
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas-
beni spored) — vmes oh 5.05—5.10
Poročila vremenska napoved in dnevni
koledar. 5.10—5.30 Nekai domačih. 6.00
6.15 Napoved časa. poročila, pregled
tska, vremenska napoved in obvestila.
6.30 -6.40 Rek!?me, 7.00-7.15 Napo-
ved časa, poročila, vremenska naprved
in radiiski koledar, 8 00 Poročra, 11,00
Po svetu jazza (ponovitev), 11.30 Popev-
ke se vrstijo, 12.00 \enčck narodnih
melodij. 12.15 Ic-že Kregar- Cvetice dvo-
letnice. 12.25 Igra nihalni orkester LM
P v, Rudolfa Stariča, 12.45 Črno n
belo. 13,00 Napoved čas-a, poročila,
vremenska n?poved in obiava dntvnega
sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna
glasba. 13.30 Nekai razpoloženjske gis-
be. 14.00 \edri zvok-. 14..30 Prireditve
dneva. '4.35 Naši nr-luJalci čestita o n
pordravliaio. 15.00 Napoved časa, poro-
čt'a in vremenska naroved. 19.00 Obve-
stita, reklame 'n zabavna easba \9.^0
Rad is'ki dnevnik, 20 00 V dvo in triče-
t^-t nskem taktu (domače viže). 20.20
Radii^ka komediia, 21,14 Me'odiie za
prijeten konec tedna, 22.00 Nanoved ča-
sa. poročMa vremenska n''noved in nre-
":'ed sporeda za naslednji dan 22.15
oa^ala z' naše iz'^''ljrncr. 23 nn Pirn-
čila, ''3,05 Pbsna "laa^ha ?4,00 Zadnj«
poročila in zaključek oddaje.
Prei)ivaNtvo v Pesniški dolini, ki jo zadnje čase zo-
j)<'l po|)lavlja IN^nica in niorcbitnili ostalili poplavlje-
nih ol)mo(jili T občini opozarjamo, naj iz zdravstveno
zaščitnih razlofrov pijejo >;amo prekuhano vodo vse do-
llcj. da bo Nivda v viiidciulh kloriiiiiia.
Ob icin dc/cvjii. |)op lavi jaiijii potokov in vdiranju
liiliic v(>(l(> v siiidciicc nastaja možnost okužbe pitne vo-
de ki laiiko povzroča nevarne nabvljive črevesne l^o-
Ic/ni. S piijcm samo p rc k 11 lia nc vode ~c biliko lem nc-
Niiniosiini i/o^Micnio.
()r,i:ani liiiricnskc službi^ pri /d ra \ \ cncni (laiiiii bo-
do opiinili kloriranjc vode \  \ ^cji siiidciu ili.
liifriciiska postilja ZD Ptuj
KRVODAJALCI
Dne 13. junija 1961 so daroval,
kri krvodajalci iz Ptuja-Breg:
Dragar Vl:r.<o, Pmtaric Srečko,
Mandl Zdenko, Ogrizek Vinko,
Cvetko Jože, Jurič Janez, Tasner
Terezija. Rasnik Marica. Resnik
Albin, Ciani Ivo. Cvetko Helena,
Kcousar Kari, Rojko Feiiks, Jan-
žekovič Milica, Hrašovec Janez,
R.barič Eleonora, Nemec Kristina,
,Stubičar Franc, Rimele Pave!,
Mikša Ervin, Krajnc Ka ~ .
15. junija 1961 so se odzvali
krvodajalci iz V.dma: Duh .Av-
gust, Čeh .Marija, Hvaleč Martin,
Duh Terezija st., Cafuta Peter.
Ropic Alojz, Roje Jože. VidoviČ
Lina, Kmetec Rudolf, Hvalec
.Alojz, Duh Marija, Duh Ivan, Vi-
dovič Erna, Sedlašek Anton, Vi-
har Zlatka, VidoviČ .-Mojz, Šegula
Peter, Roje Roman, Hvalec Anica.
K.selak Anica, Maroh Marija, Duh
Terezija, Širovnik Slavica, Kuhaf
Janez.
Vsem požrtvovalnim daroval-
cem krvi m dobrvm crganf.zatcr-
jem v imenu lx:ln kov iskren^
hvala.
Splošna bolnica, Ptuj
PTUJ, D-NE 23. JUNIJA 1961'
PTUJSKI  TEDNIK
Stran 5
in liuaie
Zborovanje ptujskega
zgodovinskega društva
na Ptujski gori
Kakor je že skoraj tradicija,
je tudi letos imelo ptujsko Zgo-
dovinsko društvo svoj občni
zbor izven Ptuja, tokrat na Ptuj-
ski gori. Udeležilo se ga je okrog
40 članov, ki so se odpeljali v
lepem nedeljskem jutru iz Ptuja
na slikoviti hribček, ki dominira
kot najvišji in najskrajnejši val
nad razgibano gmoto severoza-
hodnih Haloz na robu Dravske-
ga polja.
Po programu je bil najprej v
šoli občni zbor z običajnim spo-
redom. Poročilo lov. predsednika
Sepca je obravnavalo delo v po-
slovni dobi od zadnjega občnega
zbora, blagajni.ško poročilo tov.
Slekovca pa denarno poslova-
nje. Med razpravo so člani v
glavnem pozitivno ocenili to
delo. Želeti bi bilo le večje po-
vezave z društvenimi člani v
obliki poučnih ogledov zgodo-
vinskih znamenitosti, ki jih nudi
Ptuj z okolico v izobilju, več
naročnikov Zgodovinskega časo-
pisa, več članov.
Priporočljivo bi bilo priteg-
niti k delu v društvu prosvetne
delavce na osnovnih šolah. Na-
značen je bil tudi program dela
prihodnje poslovne dobe.
Pri volitvah je bil v glavnem
izvoljen stari upravni odbor s
tov. Sepcem na čelu. Nadzorni
odbor pa naj bi v bodoče razen
računov pregledoval vse delo
upravnega odbora.
Sledilo je zanimivo predava-
nje tov. Vide Rojčcvc o Halo-
zah v narodnoosvobodilnem bo-
ju. V uvodu je govorila o Halo-
zah v zemljepisnem, gospodar-
skem in socialnem oziru pred
vojno, nato pa je pripovedovala
podrobno o tem, kako so naši
halo.ški ljudje sodelovali v NOB.
Izčrpno je obravnavala dogodke
v posameznih razdobjih. Preda-
vanje se je končalo z ugotovit-
vijo, da so Haloze, ki so bile v
prejšnjih časih eden od najsiro-
mašncjših predelov naše domo-
vine, danes na poti vsestranske-
ga napredka. Po predavanju, ki
je želo vse priznanje, so zboro-
vale! predlagali, naj bi se refe-
rat razmnožil in dal šolam kot
priročno gradivo za pouk zgo-
dovine.
Po občnem zboru so si člani
Zgodovinskega društva ogledali
znamenito ptujskogorsko cer-
kev. Cerkev in njene zgodovin-
ske umetnine je obiskovalcem
strokovno opisal dr. Sijanec iz
Maribora. Cerkev je bila zgra-
jena že v XV. stoletju in je ena
od najlepših in najmonumental-
ncjših stavbarskih spomenikov
Slovenije. V prejšnjih stoletjih
je bil to obzidan tabor, ki se je
uspešno branil tudi pred Turki.
Baročne stopnice, oporniki ob
cerkvi, glavni in severni portal,
notranjščina cerkev s stebrov-
jem, »celjski oltar« in tako ime-
novani milostni kip Marijinega
varstva s svojimi zgodovinskimi
portreti raznih kraljev, cesarjev,
grofov in škofov, vse to je bilo
natančneje opisano že v stro-
kovnih knjigah. Vse drugače pa
jo, če si človek take stvari ogleda
od blizu. Člani Zgodovinskega
društva se bodo prijetno spomi-
njali nedeljskega občnega zbora
in z njim združenega izleta.
-men-
Lackova ulica je že preozka za živahen promet
Srečanja z lludmi
po kongresu
(Nadail.jevan.ie z 2. strem)
Nekatere seko.je so ble usta-
novi .jeine, niso pa iizvo^Mli    pred-
sednika sekcije, tako da .s;plrh r
pri.š.o do sklicevanj sestankov.
Najdelavne.j.še so tiste sekcije,
katere so iavolre celoten odbor,
ki tud studijsko pripravlja ra-
zen material na predlog člane
sekci.je za obravnavo. Nekate:
krajevni cd bori SZDL so tudi eno-
stavno zam'enjai'i sekcije s kcm:-
sijamiz nekoliko določenimi čla-
n,  osta'ih  interesentc\ '
sploh znali poiskati.
Posvetovan.i€ .je nskazao po-
trebo po raizpisu ennstavnih an-
ket med članstvo SZDl,. da s« 1
sploh upotovi n« ta načn zain--
teresiranost posameznikov za po-
samezne sekcije. Na ta način se
bo labko število č!«n.stva v sek-
ciji .z dneva v dam povečalo.
Mnc.ge sekcije, predvsem kme-
tijske ' in zdravstvene so razume-
le, da so samo za organizacij''
zgolj £trokO'vnih predavanj in te-
čajev, niso pa videle diružbeno
političnega si pa go.^pcdarskega
problema v našem  zadružništvu.
Predvsem pa .ie nakaza o po-
.s veto ven da bi morali brti za
delo v sekcijah b:lj zainteresirani
prvenstveno komunisti, kj bi s
svojim ide.jrvcipolit čnlm znanjem
kot najbo'l.iši čl-eri SZDL na de-
mokratičen načrln organizirali nji-
hovo dejavnost.
Skratk« bl!o je govora še o
družbeno polit^cno razgledan-h
strokovnjak h, k bi jih bilo po-
bneibno zaonteresiirati in pritegniti
v de-lo .se'kcij.
POKONGRESNA OBČINSKA
KONt-ERENCA
Konfc-renca je pozit-vno orenia
nas napredek v komunt, je pa
predvsem kritično ocenila p-.sa^
me^e f>rcbl«me n pomanjkl.ii'-. o-
sti na p:dr:č.iu go^spodarstva,
zdravstva. *,^!stva, .sodstva itd,,
k; trenutno vp'iva.>o pri uvedbi
novetja go?(pcdarskega sistema.
Ugotovitev konference, da na
pcdrocj\i delavskega r-n družber.?-
pa upra.vljan.iia ter formlcanja
ekcn-cmskih enot š« d-; takrat ni-
smo prišli daleč .je vzrok, da vlada
mišljenje, saj je še čas do konca
!e4a. Cutti j,8 bio tudi, da se
mncgokje tudi vsled nevsdnr.sti
pao: uvedba ekonomskih enot.
Opazit, je pwedvsem. da se neka-
teri vodilni l.judje v pcd.jetjih b"-
.i'i.jo pr*t>U'*titi svoj-lh komandnih
p-<zcij n« delavce.
Tu je prvenstveno iskati vzrok,
da se ekonomske enote prepo-
časi  uveljavljajo.
Nastaja pa tudi v podjetjih
borba proti nastavitvi strokov-
nega kadra, ki bi lahko edini po-
.'^pesil izdelavo predračunov in
analiz (primer: Volnenka Majš-
perk, KZ Cirkulane in KZ Moš-
kanjci - Gorišnica). Mnogi čakajo
v podj&tjih. tudi na nekake di-
rektive in šablone za formiranje
ekonomskih enot, strokovna dru-
štva pa ostajajo v tem pogledu
fx>polnoma pasivna in ne poma-
gajo gospodarskim organizacijam.
Predvsem srednji kader v pod-
jetjih ne razume našega idejnega
cilja preraščanja oblasti v imenu
ljudstva v oblast ljudstva samega
in tega cilja ne upoštevajo dovolj
pri uvedbi ekonomskih enot. Zato
imamo pojave v večini podjetij,
ko je cilj kolektiva samo na zvi-
šanju tarifnih pos'avk — neglede
na doseženo proizvodnjo.
Skratka, diskusija je bila še o
nepravilnem investiranju, o nedo-
voljni poučenosti v komuni, o
netaktičnosti zborov volivcev, o
stanovanjskih skupnostih itd.
Sektorska posvetovanja
v Ma.jsppr<u je v diskaisij: na-
.stal kot osrednji problem šolstvo,
pomanjkanj? prostorov in kadrov.
Diskusija je tudi pokazala, kako
Se naj uvajajo ekonom.skp enot«
v tovarni Voln^nki in Taninki in
podobno.
V Kidričevem jo b:ln poudarje-
no delo stanovanjskih skupnosti
na ureditvi naselja in vzposta-
vitvi dobro delujočih sexc:j.
Ljudje v naselju v Kidričevem
pričakujejo zgolj vse od tovarne,
ne vidijo pa sebe kot dela na-
delja, zato tudi njihov štab za
delovne akcije nima uspehov.
V Rogoznici so poistavili v dis-
kusiji močno o{X)ro razvoju sek-
cij, predvsem gospodarskih ps
tudi ostahh.
V Muretincih je izbila n^ plan
prvenstveno diskusija o solstvnj
m o učvrstitvi krajevn.h odborov
SZDL in njihovih pododl>orih ter
sekcijah. Vidi .se. da stalno de-
lajo en in isti ljudje na vseh
bodročjih dela, da .se pa ni nič
izmenjHlo v zadnjem ča^u. Če
pogledamo zapi.snik s sestankov
SZDL »o v«č ali manj vsi po-
.iobni drug drugemu leta nazaj.
V Ptuju je bilp mnogo disku-
sije o sekcijah in šolstvu. V Mar-
kovcih ugotavljajo, da želijo
učenci videti gospodarski napre-
dek širom Jugoslavije. Učijo jih
o novih elektrarnah, o tovarnah,
o zemljepisnih bogastvih naše
države. Nimajo pa dovolj sred-
•stev. da b: si to ogledali. Tovarne
odklanjajo obisk ekskurzij osmih
razredov in [x>dobno. Skupina
otrok si je nameravala prisvo-
jiti čoln in z njim ploviti po
Dravi Savi in Donavi. Ko so jih
zasledil;, so dejali: »Šola nima
dovolj sredstev, po.ljetja nas ne
razumejo, sami tudi nismo pr<^-
možni itd. Želeli smo si samo
ogledati napredek in naso lepo
domovnol«
Končno, naša komuna je naj-
večja v SlovHniji in je dosegla že
lepe rezultate pri napredku. Da-
nes se odvija v komuni življenje
zelo pftslro in hitro. Nad 40.000
prebivalcev komune se aktivno
vključuje v razne organizacije.
Samo teh nekaj podatkov nam
pa kaže na odgovornost vseh pre-
bivalcev v komuni. Zato mora
postati SZDL še močnejši sestavni
del mehanizma delavskega in
družbenega upravljanja kot do-
slej ny področ'ju celotne komune.
Branko Gor j up
Najdena izletnlca s Pohorja
\ četrtek. 16. junija 1961.
se pri|)eljali učenci 3. ruzredii
osnovne .šole iz I.ovrcnia Uii
Pohorju \ riuj / \hik.(>Mi n;i
šolski izlet. Ogledali bi si me-
sto in zg(Klovinske zanimivosti.
Po ogledu mesta in znameni-
tosti so šli na trg kupovat češ-
nje. Pri tem pa se je zpiibila
mala /imrajli Tončka. Iz i)ar-
ka -C jo ob Dravi podala v
■<incr \lilrko^(■ irdno jirepriča-
na. da bo tako luišla domov
Šla jc A'edno ob vodi. Brego\'
Haloz jc smatrala za bregovi
11,1   INiliiirj II.
Nedaleč od Drave so t re>-
^ll^(>vi iz liiikovc sušili seno.
t rcšiiik Klizabeta je j)rvn za-
gledala deklico, ki se je ozir.i-
la sem in tja in vzbudila uje-
iiu pozornost jc deklico vpra-
šala kaj del.I lu. .Mala 'lončkii
je odločno o(|g()vorila, da gre
• lomov na 1'oliorje. CreSnikova
ji je pojasiiilii. da je v ziiu)t i.
da to niso bregovi Pohorja,
ampak Haloze. Deklica sc j(
koričiHi zavedla, dti j(> v zmo-
ti iii da je zašla. C"rcšnik()VH
.je vzela deklico seboj na trav-
nik, s travnika pa na svoj
dom. l)okli(y,^y pripravila ma-
lico, toda ona ni dosti jedla.
Zido jo je skrbcdo, kako bo
zares jjrišla nazaj do svojih so-
šolec" v. do učiteljice in nazaj
domov. Jože Crcšnik jo je tudi
I)otolažil. naj bo brez skrbi, da
jo bo odpeljal s kolesom na
ptujsko |)ostajo k vlaku, s ka-
terim se nameravajo odpeljali
otroci s Pohorja iz Ptuja. To
se je tudi zgodilo. Na po^itaji
je res naSla mala lončka svo-
jo sošolce in učiteljico in sni-
denje je bilo: i)rav prisrčno.
Učiteljica tU lončka sta s(> za-
hvalili C're?nikovim za skrb/a
deklico, in da je kljub odda-
Ijiuioslj iz rtiijji pri-|>el;i pra-
vočasno na ];ostaj(>.
Ncdolgo po sniflenjii Tončke
S svojimi domačini iz Lovrenca
na Pohorju so izletniki s Po-
horja odpotovali veseli in sreč-
ni, da se je končno znašla med
njimi (hIvo pogrc.šiuui sošolka.
Vsi so bili ZHradi nje v veli-
>kili skrbeli in za vrdmi sj bodo
zaimnuiili izlet v Tluj, v zgo-
dovinsko mesto z lepo okoli(o.
l<i i<> je iiiiila Tončka spo/iiala
ki v-i ostali. .Sklenili so, da
ne l)i)(lo nikdar več na i/letih
dovolili, da bi se jim kdo i/-
.iriibil. /       . A^iia ^^arkovič .
\   Miireiiinili so Člani kmetijske  /adnige  z  |)r()stov .»I j nun
di'l(>ni  /C  lam  /graditi  temelje    /a   _ gchspodiiijski    servis.
\ redno piKSiiemunju!
Kopališka sezona
v Ptuju se je pričela
Po neprijetnem deževju se nas
je končno le usimililo lepo
in sončno vreme, ki je privabilo
številnie kopalce v pravkar od-
prto letno kopališče, k Dravi in
pa na Jezero na gradbišču hidro-
centrale v Hajdošah, kjer je prav
primeren prostor za kopanje.
Najbolj jc bilo vsekakor ob-
iskano letno kopališče v Ptuju,
kjer se je kar gnetlo mladih ko-
palcev. Nekoliko manj sp jih je
kopalo na   majhnem   jezeru   na
gradbišču hidrocentrale v Hajdo-
šah, kjer je voda zelo topla, toda
globoka. Le najhrabrejši so se
spustili v mrzle dravske valove.
Zelo agilni §o ptujski brodarji, ki
oživljajo Dravo z drznimi vožnja-
mi po razburkanih valovih in da-
jejo slikovitemu Ptuju še lepšo
podobo.
Uprajmo, da nam ho vreme še
dalje naklonjeno in da bo voda
v kopališču in v Dravi topla in
osvežujoča. -tf
Več prahficncgd samoupravllanja
v hrojcinlfi oUDorih
(Nadaljevanje z 2. strani)
/a pravilno delo v smislu za-
konov je v duhu decentraliza-
cije ljudske (»blasti odgovoren
•«sak funkcionar ljudske obla-
sti v kraju in v občini, ne jm
.samo občinski ljudski odbor ali
samo njegov predsednik. Občin-
skih odbornikov ]v, nekaj nad
100. krajevnih odljorov pa nad
600. Razumljivo je. da lahko
6(H) ljudi volivcem v miiogočeni
kurisli. če jim povedo r<'siiieo,
jim daji* |)ravileii pinliik iid.,
kn se 11 obračajo na nje. ()b
pravilnem ii \ cd ja vi jan j ii in •>l)
po/nanju zakoru>v ni bojazni
/a zamero. .\i prav, če se od-
bornik iindče strinja s krivcem,
ko krši zakon. ])otcni ])a kriti-
zira občinski ljudski odbor, za-
kaj ne ukrepa proti krivcem.
Ljudi je treba s pravočasnim
in pravilnim nasvetfuii in ojh)-
/r.ril"in varovati, da ne pridi*
do kršitve zakonov in ])oziieje
do izvajanja sankcij jiroti kriv-
cem. Preventivno delo ni sjiino
v /dravsivii. v po/arni varnosti
itd., to velja na v s(di področjih,
ko varujemo ljudi, da si no
delajo iiepolr(d)iiili stroškov,
škf>d('. Jievolj(> in razburjanj.
SHinoupravljaiijf" se mora ka-
zati na terenu, v praksi, ne pa
samo na seji /ahtcn-nti inšp(>k-
e i i o, ki n a I ii l:'oI o v i šk od o in
kriv ee   m   j I Ii   ka / n ii je.
Okrog probiciiia črnili gra-
denj se je zadrževalo več od-
bornikov. T.iiako v zvezi s šiiš-
inarslvom. Tako jc bilo pred-
Iniiano. da bi morali vsi. ki
gradijo na črno, plačevati sla-
novnnjski prispevek. Rre/
gradbencffa dovoljenja jim ni
mogoče izdati  odločbe o opro-
sfilvi plačevanja (loli<)«liiiiic i/
zgradb za 2^ let. kot se to da-
je pri odobrenih iiovogiadnjah
slaiiovaiijskili zgradb. Sedaj je
urejeno, da bo v bodoče dobi-
val krajevni urad kopijo iriad-
beii<>ga (lovolj(>nja. tako da bo-
do kraj(>vni uradi vedidi. ko-
mu jr graditev (ulobrcna ko-
iiHi iM' in iz kakšnih ra/logov.
.Nikakor ne bo mogoče v bodo-
če več liho č<'z ugotovitve, da
naslajajo po njivah liišc i)o
vaseh pa ostajajo ob cestah
vrzeli in koiiiiiiialiie naprave
niso v {(doli izkoriščene.
Več odbornikov je opozorilo
zboru na zadnje jjoplave v do-
lini Pesnice in na ogromno ško-
di>. ki jo je Pesnica povzroči-
la na le|)() negovanih travnikih,
ki jih jc še sedaj najmanj 20o
ha  mui  vodo. Več  odbornikov
je |)rc(|lagalo ocenitev ško(l( .
ki je vsekakor zopet iirizadela
celotno skupnost Komiine. Po
|)lava je uničila precej pridel-
ka in s tem liidi narodnega
dohodka.
Na dnevnem redu le seje je
bilo okrog 211 personalnih in
uprav noprav nih vprašanj, ki
sta jih /bora na skii|>Mi in na
ločenih sejah rešila.
V kratkem bo naslcMlnja se-
ja in ni dvoma, da bodo f)d-
borniki z vsake seje prinesli
s seboj na tc>rensko dcdo ved-
no več izkušenj in jim bo tudi
vecliu) lažje praktično izvrše-
vati dolžnosti odbornika na
terenu, kjer se dnevno ka/ejo
problemi in ki  jih j(> tudi po-
Na brzopoteznem turnirju Ša-
hovskega društva Ptuj za mesec
junij je zmagal Bohak, ki je na-
bral i O točk. Slede: Bras 8.5,
PešI in Soi-li po B,.'j, Fijan 5 točk
itd.
Italijanska rev:ja »Citta Nuo-
va,« ki izhaja v italjunskem,
nemškem, francaskem, portugal-
skem, španskem, angleškem in
flanderskem jeziku, bo zdaj iz-
hajala tudi v ESPERANTU.
★
V prihodnjem šolskem letu
1961 62 se tK> esperanto poučeval
v .'SO šolah Pol.jske kot obvezen
predmet v 5. in 8. razredu, ka-
kor tudi v učjiiteljisču. _
OSEBNA  KRONIKA
UODILK SO:
I orbek   Terezija,   I ii rsk i  vrh
Ivana:   llercog  Antonija.
Hre/ovce   "> deklico;   \lerc
.'\iui. (lorišiiiia dečka; Kči-
iiig Antonija, .Nova vas - deč-
ka; Krjavec Lizika, Helski vrli
— Anico; Petrovič Ivana.
ri>dvinci — dečka; Žunkovič
jo/.cfa, /latoličje HI — Cvetko:
Kolednik Antonija. Pristava 44
— Anico; Saiier Idi/abcta. Sp.
AClovlak I" — Frančeka; Hru-
meli Ida, Bresnica 59 — deč-
ka; Pajnkilicr A polonija, K r-
čevina 126 — Aloj/a; Ciiš Iva-
na. Dornava 2 — .Miro; Vincck
Ivana. Bukovc-i '•>') — dečka;
Vogriiiec- Katarina. Janežovci '»
Nado; Kolar .Marija, Bezja-
kova 2 — deklico; .Murko .Ma-
rija. Biš 2H — llildo; Kline
.\iia, .Nova vas "3 — dečka;
/agoršek 'Tere/ija. Placarovci
1'J — Vlada: Ncrbek .Marija-
C rešiijc>vc-c 6"i — deklico; Cest-
nik .\iigcla. Lackova — Mi-
leno; /avec Katarina. Dolaiie I
— dečka: PcMrač .\iigela, Vran-
kovc-i 21 — Dragotina; Crcgo-
rec Antonija, /laccr 6 — An-
tona; Zemjjič Kristina. Nova
vas <)0 — dečka; Srpič Rozina.
Ravno 21 — Stanislava: Kri-
vc>c Lucija, Podlože 37 — Maj-
do; Bezjak  Danica, .Štiiki  Ha
— .Majdo; Ilojnik .Marija, Bres-
nica 6") — Nado; Zamuda Rii-
žica. Placarovci 11 — Anico:
jerebic Marija. Gomila 40 —
deklico: Polajnko Rii/arija, I.i-
buujd  7  —  Antoua;  Žgaujar
Klizabcda, Vitomarci deč-
ka; Vrbančič .Moj/ija. Bukov-
ci n? — dečka: Dvor^ak Kati-
ca, Ločaves 2 — .\nieo: Mu/ar
Viktorija. ('.(»ričancc "^0 štc-
fico; Toš \ ida. Trnovska vas
44 a       I )iišaiia.
Košar Anion. Marjeta lui Dr.
p. in /i/ek .\gata. Cakovec-j
.Mešič Nilibald. Prešernova
in Boškar Katarina. Pernica 7;
Štrafela T'raiic. Spulilja 44 in
Be/jak .Marija. Spulilja 2'\
(a rti Toma/, .Miklošičeva 2,
roj. 2i). 12. 1H"S - umrl 16. ju-
nija t'H)l. ("liček Ljubica Mest-
ni vrh 70. roj. 26. \ 1%I -
.....rla   \'\ 6.  I«)6I.
ALI VESTE?
v splošni bolni.šnici v Karlo^vcu
JO bi a nedavno rojena punčka, ki
je tehtala 1000 gramov in je bila
dolga 37 cent.metrov. Čez pet,dn
je biki dete težko *aimo še 840
gramov Skrbi zdravnikov je uspe-
lo, da so novorojenčka rešil.. Po
32 dneh je bel spet težak 1000 gra-
mov, 109 dni kasneje pa je ta
»najlaž.ji pacient« karlovške bol-
nišnice tehtal že 3150 gramov, kar
je tu novoro.i©nčk» normalna te-
ža.
„Monte Carlo,, v ptujskem  parku?
Slučajni ali vsakodevni spre-
hajalci v lepem parku ob Dravi
se češče in začudeno ozirajo na
skupino mladoletnikov in nekaj
starejših oseb, ki vneto kvarta.io
za denar. Na mizi pred njimi .so
kupčki denarja ;n zamaščone
karte, ki so v prometu od jutr«
do večera, če se pojavi v bližin
organ LM, zginejo »kot kafra«,
F>o njegovem odhodu pa še vne-
tcje nadaljujejo z igranjem. Za
obsojajoče poglede mimoidočih
j;m sploh ni mar. K njim priha-
jajo »kot muhe na med« šlevflni
drugi mladoletniki, ki no najdejo
pametnejšega opravila. Ptujski
pai<< je glede na to pastal že ne-
kakšen »Monte Carlo« v malem.
Mogoče je to le nekoliko preti-
rano, toda vseeno zaskrbljujoče.
In kaj pravijo k temu starši in
drugi odgovorni organi? Kot ka-
že se še niso z vsemi sredstvi
potrudili, da bi se odpravilo to
zlo, ki utegne postati za marsi-
koga res zlo v pravem pomenu
besede. .Še vedno ni prepozno in
se da še kaj storiti, da bo naš
park res služil svojemu osnov-
nemu namenu. -tf
Strcin 6
PTUJSKI TEDNIK
PTUJ. DNE 16   JUNIJA 1961
Upravni odbor Zdravstvenega doma Ptnj
razpisuje po
7. in 27. členu temeljnega /akona o itipendijah (Urad-
ni list FLRJ, štor. 32 55) naslednje
Štipendije
1 štipendija za študij na medicinski fakulteti — stoma-
tologija
Pogoj: uspešno končana srednja šola
5 štipendije za slušatelje na višji stomatološki šoli
Pogoj: uspešno končana srednja šola
5 štipendije za študij na zobotchnični srednji šoli
Pogoj: uspešno končana osemletka
2 štipendiji za študij na šoli za zobne instrumentarke
Pogoj: uspešno končana osemletka
1 štipendijo za študij na šoli za medicinske sestre
Pogoj: uspešno končana osemletka
6 štipendij za študij na šoli za medicinske sestre —
stroka babic
Pogoj: uspešno končana osemletka
Pravilno kolkorane prošnje je vložiti pri upravi
Zdravstvenega doma Ptuj v 15 dneh po objavi.
Upravni odbor ZD Ptuj
Trgovsko p:-djetje »SADJAR« Ptuj
PRODAJA
iz svojih  osnovnih  sredstev:
pisalne  mize, st:le. tehtnice, stiskalnice <ra seno, selektor,
osebni avto. neči in druga osno\'na sredstva.
. . . Navedena-o£nc'vna sredstva s.  ahko interes'enti ogledajo
v skladišču poljskih pridelkov »SADJAR« Ma>sarykova cesta.
Um
Trgovsko podjetje »MERKUR«,
PTUJ. sprejme v uk
3 vajence
3 vajeirke
z dokončano osemletko. Intere-
senti naj se osebno javijo s pred-
ložitvijo spričeval 27. junija na
upravi podjetja.
RAZPIS
Komisija za sklepanje m od-
povedovanje delovnih razmerij
pri trg. podjetju »M E R K U R«,
PTUJ, razpisuje mesto
računovodje
Pogoj: srednja strokovna iz-
obrazba s 5-l&tno prakso.
Ponudbe n« upravo podjetja do
10. juhja 1961.
POLJEDELSKO  ŽIVINOREJSKA ŠOLA TLRNIŠČE PRI PTU.TU
RAZPISUJE SPREJEM
UČENCEV IN UČENK V ŠOLO
Za vps v šc-lo j€ treba pTEdložiti: prošnjo ko.kovano s
50 dan, rojstni .st, spričevalo o dovršeni osnovni šoli, mne-
nje šele in zdravniško spričevaJo.
Šolanje traja 2 leti. Absolventi šole pc.stanekva^ic rani
poljedelci, živinorejci in traktoristi. Lahko pa nadaljujejo i^o-
"anje v II. stopnji Kmetijske sredn.^e šole aii v Kmetijsk
stro.jni šoli.
Oddaljeni učenci so lahko na oskrbi v Drrnu ooj^encev.
k.jer bo znašala vzdrževalnina "OOO dm mesečno. V c asu 6
mesečne prakse dooivajo učenci polno plačo.
______.__ UPRAVA SOLEc
IZID VELIKEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA
PREŠERNOVE DRUŽBE
(žrebanje .je biio dne 15. junija 1961)
DOBITKE PREJMEJO:
Avto Ctroen-Spaček   ...   i   i   ;   .   . sre<?kg šte^'. 32.542
Moško kolo................ 24.525
Moško kolo.............. „ 29.177
Žensko kolo............. ,.. 55.634
Žensko kolo............. „ 17.386
Trciizistorski radijski aparat....... „ 16.484
Trciizistorski radijski aparat.....     „ „ 58.659
Radijski aparat       ............. "^^'^t^
Radijski aparat       ....   i....., .. 13.370
Sesalec za prah............ 28.612
Elektnčn-   štedilnik s  pečnjakom..... „ 18.339
Zapestna ura.........i   .     „ „ 11.510
Zaoestna ura.........*   :     „ .. 48.079
E eiktrični brivsk aparat......... .. 55.695
Električni reso na dva grelca....... .. 21.851
Elektnčni :ikalnj< z regulatorjem..... „ 10.128
Lonec «Ek:.nom«     ........... ,. 07.584
PRAKTIČNA DARILA — štev. srečke:
05.924 65.117 05.917 43.o54 02.969  16.411 59.840 55.567 04.410
45.449 38.9-06 91.487 44.486 34.228 52.O0S 95.687 21.765 24.454
72.865 16.481 92.064 80.159 S9.436 24.091 71.624 52.221 47.550
02.996 .52 475 32.607 28.204.
KNJIŽNE NAGRADE:
\se sireoke, ki se končujejo na ... 281 adi' ... 087.
Lastn-kt zzrebamh srečk naj prevze.m^jo darJa v uprav:
Prešernove družbe, L.iubijana, Er^ar.rčevo 14 a najkasnje do
15. avg-JSta letos, ko bo srečkam potekia -^^Ijavnc&t.
PREŠERNOVA DRUŽBA,
Zahvala
Dr. Maksu Penu. upravniku
Zdravstvene postaje v Majšper-
ku se lepo zahvaljujem za ves
trud in prizadevanje, da mi je
brez operacije na nogi ozdra-
vil 2-letno hčerko Martino, ki
zdaj lahko hodi.
Marija Topolovec
Stogovci št. 51
pod Ptujsko goro
RAZPIS
upravni odbrr Teiotilne tovar-
ne m h>arvarne Ptuj ra^zpisuj« n«
podlagi 143 n 144 cena zakona
o delo.vTiih razrr>er.j'ih,
delovna mesta
a) Tehničnega vodje tovarne,
b) Šefa skfa*sca.
Pogoj« za zasedbo mesta ped a.
TEKSTILNI TEHNIK z večletno
prakso.
P-go.ji za zai;e^db® 4elo%Tieqa me-
.sta ped b. Usiuzbenfrc TRGOVSKE
STROKE moški, \«cjasctn€ {jrost,
m'':ejš h let.
Nastop službe možen vskoj ali
po dogcvoru. Plača po sp-razumu
na pod egn pravilnika o os'?i5nih
dohcdkih delavcev.
Pismene in osefene pomid*>e
sprejema pisama sekretarja to-
varne do 10. .jult.ja 1961.
"    RAZPIS
Komisij« za nastavitev in od-
pust delavcev pri Kmetijski
zadrugi :'Jožc Lacko.^^ Ptuj,
razpisuje delovno mesto
AD.MLMSTRATORKE
Pr>^f>']: .Administrativna aii
njej -orodna sola lahko tudi
začetnica.
Prijave    pošljite   na   na>;lov
Kmetijska zadruga -lože Lac-
koc Ptnj, do 50. 6.
na živilskem trgu v Ptuju
21. junija 1961
Čebula 60—80, fižol lu.ščen 80.
fižol v stročju 200. grah 40—50.
krompir 15—20, krompir novi 35
—40, koleraba 40—50. karfiola
100—110. kumare 200, korenje
mlado 100. peteršilj 100, rdeča
pesa 50, česen 110, solata endi-
va 40, .solata v glavah 30—40,
spmača 100, zelje v glavah 40—60,
ohrovt 60.
Sadje in sadeži; jedilne buče
160, cesnje 50—60. črnice 100—
120. qobe sveže 280, jaoode gozd-
ne 300, jagode vrtne 180.
S P O R O Č i L
Zavod /H konuinalno dejavnost P m j sporoča, da bo
notranje kopališče zaprto od julija in predvidoma do
15. avgusta t. I. zaradi popravila peči in čiščenja bojler-
jrr .
UPRAVM ODBOR DIJ.\SKEGA DOMA \ PPLJU
RAZPISUJE
sprejem dijakov in dijakinj srednjih in strokovnih šol v
Ptuju na STANOVA.NJE l.N HRA.NO   za šol. leto 1961-62
Oskrbnina bo znašala 24.0—520 din dnevno. Vsak pro-
silec mora izpolniti poseben obrazec za sprejem. Ta obra-
zec lahko dobi vsako dopoldne v pisarni Dijaškega doma.
Pošljemo ga tudi po pošti, če nam dostavite frankirano
kuverto z naslovom. Natančno 'izpolnjen obrazec, ki mo-
ra biti potrjen od domače občine, jc treba poslati na na-
slov Dijaškega doma v Ptuju do 15. julija.
Dijaki, ki že stanujejo ^ domu. si morajo rezervi-
rati mesto za prihodnje šolsko leto do 26. junija 1961.
Obvestilo o sprejemu bodo sprejeli prosilci v avgu-
stu. Upravni odbor
Jetika in rak
na pljučih
Grški zdravnik dr. Ratzenhofer
je postal pozoren na odnose med
jetiko in rakom na pljučih. Z
Američanom dr. Barnesom sta
raztelesila 26.000 trupel. Ugoto-
vitev pa je bila naslednja:
V večini primerov, tako poro-
čata zdravnika, so umrli imeli obe
bolezni, tuberkulozo v mladosti
m raka na pljučih v poznejših
letih. Tuberkulozo so ozdravili.
Domnevata pa, da tvori.jo ozdrav-
ljena mesta osnovo za začetek
raka.
To je ugotovil tudi švedski
zdravnik dr. Westgren na mnogo
manj primerih. Pri več kot od-
stotnik bolnikov, ki so umrli za
rakom na pljučih, je našel zna-
menje prestane tuberkuloze. Bol-
niki, ki so preboleli jetiko, za-
ključuje dr. Westgren, bi morali
redno hoditi na preglede. Samo
rentgen lahko odkrije sledove ne-
varnega naraščanja na zaceljenih
mestih v začetnem stanju, pri
katerem je še upat na uspeh s
kirurškim posegom. -tf
Našezdravie
ZOBNA GNILOBA  INlCUJE
.NAŠE ZOBOVJE
Zobna gniloba se pri nas vedno
bolj širi in čeprav je res še ni
toliko, kot pri nekaterih drugih
narodih (Danska, Švedska in
ZDA), .so tudi naši od.stolki ka-
riesa — zobne gnilobe — že kar
precej porazni.
Včasih so ljudje bili prisiljeni
iskati zobozdravnisko {KMnoč ve-
liko kasneje kot danes, ko mati
pripelje v orginacijo otroka že
treh, štirih let s pulpitičnim ali
že celo popolnoma razpadlim
bližno šestega leta, ko izraščajo
mlečnim molarjem. Kasneje, pri-
šestice in ce otro^ nima pozdrav-
ljenih mlečnih zob, kar pa je
skoraj pri vseh, večkrat opazi-
mo karies — zobno gnilobo —
na prvih stalnih končnikih že
kmalu potem, ko so izrasli. In če
taki otroci ostanejo brez zobo-
zdravniske pomoči, je stanje okrog
I petnajstega leta precej obupno:
od šestič ostane.jo večinoma le
še korenine, na sekalcih je glo-
boka zobna gniloba, zgornji pod-
očnik stoji \isoko zaradi pomanj-
kanja prostora, zobna gniloba je
zajela skoraj vse stalne zobe. Na
zobeh je veliko oblog, saj si jih
povprečno zelo malo otrok redno
umiva, pKJsebno na tisti s trani,
kjer ima.jo razpadel in boleč zob.
Zaradi tega se sča.soma spremeni
ustna votlina v pravo »pokopa-
lišče« razpadlih in bolečih zob,
ki so cesto vzrok številnim in
resnim obolenjem.
Zato se moramo boriti proti
temu, hoditi moramo redno k zo-
bozdravniku in SI dati popraviti
vsako najmanj.šo okvaro na zo-
bovju, saj s tem koristimo samo
sebi. S preprečevanjem zobne
gnilobe moramo začeti zelo zgo-
daj — že v času nosečnosti; saj
se že v sedmem tednu začne raz-
voj otrokovega zobovja, v tret-
jem mesecu pa že mineralizacija
zametkov. V posvetovalnicah za
noseče žene in babiško patro-
nažno službo se lahko nosečnica
seznani, kako jp treba že v tem
času skrbeti, da bo imel otro^
čim bolj zdrave zobe. Njena hra-
na mora vsebovati zadostno koli-
čino vtaminov in mineralov, ki
,io že dopolnjujejo tablete Fluor-
Calcium. V predšolski in šolski
dohi moramo zelo skrbeti za
otrokove zobe. saj je to osno^.mi
poooj. da bodo zobje s.luzili sw-
jemu namenu. -tf
Ob  koncu
rokometnega
p r v e n s t v a
DRAVA—»MARIBOR« 16:12 (4:4)
(mladinci)
V zadnji prvenstveni tekmi je
Drava premagala »Maribor« po
razburljivi vendar lepi igri. Tek-
mo je ovirala velika vročina.
Drava je igrala nekoliko oslab-
ljena, vendar ji je uspelo v dru-
gem polčasu s taktično zrelo igro,
kljub enemu igralcu manj pre-
magati močno ekipo »Maribora«,
in tako ostati v spomladanskem
delu edina nepremagana ekipa.
Ce pogledamo uspehe RK Dra-
va, v letošnji sezoni, vidimo, da
je uspelo Dravi poleg množično-
sti dvigniti tudi kvaliteto.
Poleg največjega uspeha, ki so
ga dosegle članice, so bili odlični
tudi mladinci, ki so brez trenerja
osvojili v okrajni ligi drugo me-
sto, kar je v tako močni konku-
renci velik uspeh. Tudi člani so
se nekoliko pof>ravili in kljub ne-
deljskemu porazu zasedli 4. me-
sto.
Končni lestvici sta:
Clani
mtt           14 12 O   2 325:184 24
Fužinar      14 12 O   2 331:211 24
SI. Gradec 14 11 O   3 348:190 22
Drava         14 8 O   6 226:265 16
Ruse          14 4 O 10 269:321 8
Branik II.  14 4 O 10 131:199 8
Kamnica     14 3 O 11 185:294 6
Maribor      14 3 O 11 167:315 6
mladinci
S!. Gradec 14 12 1 1 343:197 25
Drava 14 11 1 2 265:161 25
Kovinar 14 10 O 4 252:152 20
MTT 14   8 1 5 248175 17
Maribor 14   6 O 9 143:195 12
Fuzinar 14   3 1 10 139:285   7
Ruše 14   2 2 10 166:280   6
Branik II. 14   1 O 13 135:244   2
NOGOMET
V nedeljo. IR. junija 1961. je
bila prijateljska nogometna
tekma med predstavnikom iz
sosednje republike, članom za-
grebške podzveze ^Sljemenom«
in domačo Dravo. Prvič po dalj-
šem času smo zopet opazili pri-
jateljstvo med dvema domači-
ma kluboma. V domači enajsto-
rici je nastopilo nekaj zelo do-
brih igralcev >^ Aluminija«. Za
gledalce je bil res užitek gledati
nedeljsko tekmo.
Gostujoča ekipa se jc predsta-
vila kot zelo dobra ekipa. V nji-
hovih vrstah je nekaj dobrih
igralcev. Domačini so morali
napeti vse sile. V prvem delu je
bila igra zelo živahna. Domačini
so nekoliko prevladovali, vendar
niso znali izkoristiti vseh pri-
ložnosti. Vratar gostov jc bil
stalno na svojem mestu in je vse
nevarne napade odločno odkla-
njal. Domači napad je bil zelo
učinkovit, vendar je bila gostu-
joča obramba zelo trd oreh. Na-
padalci Drave niso imeli možno-
sti osvojiti zmage.
V drugem delu je bila igra
zelo zanimiva. Obe ekipi sta se
mnogo trudili in publika je uži-
vala.
Častni gol za domačine je do-
segel Mesaric, za goste pa Belin.
V moštvu Drave se je odliko-
val Spehonja. ki je bil najboljši
mož na terenu. V ostalem je
moštvo Drave dobro igralo, ra-
zen nekaj izjem.   Pri gostujoči
ekipi se je odlikoval srednji
krilec.
Dobro je sodil pred 700 gle-
dalci Grabner.
V predtekmi je mlado moštvo
Drave igralo v prijateljski tekmi
z  garnizonom JLA neodločeno
ROKONEI
Velik dogodek v Ptuju
KVALIFIKACIJE ZA VSTOP V
ŽENSKO  ZVEZNO  ROKOMETNO
LIGO
Še nekaj dn nas loči od \"elike
špcrtne mamfestaci.je. ki bo od
petka, 23. junija t, 1. naprej v Ptu-
ju. Zadnje tri dni v tednu se bo-
do prvič v zgodo\'ini Ptu.ja doma-
če igrake malega rokometa bonle
za najvišja mesta za vst:ip v prvo
zvezno ligo.
Pred nedavnim .je rokometna
zveza JugosIa'vtj? določ la. da bedo
kvalifikadje za vstop v zvezno
rokometno iigo priznane prav v
Ptuju. To tekmovanje b^ dne 23.,
24. in 25. tega meseca na lepem
stadi^cnu Drave. Za ta dc^godek
,je vel'ko zaniman.j« med domači-
ni. Predvsem v zadn.jem oasu
cpažamo, da ,je proti večeru že
poln stadion gledalcev, ki burno
spremlja,io zadnj? predpr prave
domačih ig'ra k. V redni trening
so se pred nedavnim vključile,še
:.gralke Branika :z Maribora. Vse
skupaj trenira znani trener Bru-
men iz Maribcra.
To tekmovanje bo res za vso
ptu.isko javnost velik dogcoek.
Vse dr''očene ekipe so se pravo-
časno pnjavi'e m bodo dan pred
tekmo\'<9njem v Ptu,ju. V tej sku.-
piini tekm-'\an.ia nast<:pi,jo nasled-
n,ia moštva:
Prvak Srbije — »Tekstilac« Pan-
čevo. prvak Bosne in HercegoN^ne
— »Partizan« Zen«ca, prvak Hrvat-
ske — »Partizan« Kopn'\riica in
prvak Slovenije — »Drava« iz
Ptuja.
Spored tekem:
Petek, 23. .juni.ja. db 17. uri —
Partizan (Zenica) — Partizan (Ko-
prntiica: ob 18. uri — TesktiJac
(Pančevo) — Drava (Ptuj).
Sobota. 24. .jiunii.ja. ob 17. i«-" —.'
Partizan (Zenica) — Dra^''a (Ptu.j);
oh 18. uri — Partizam (Koprivni-
ca) — Tesktilac (Pančevc.).
Nedel.ja. 24. .jund.ja, ch 10. uri —"
Tekstiac (Pančevo) — P artczan
(Zenica); ob 11. uri — Partizan
(Kopr^'nica) — Drava (Ptuj).
P-A.
KINO
Mestni kino Ptuj
predvaja od 23. do 25. junija
ameriški barvni kinemaskop-
ski film »ZBOGOM OROŽJE«
s tednikom. Zaradi izrene dol-
žine filma ix>do predstave dnev-
ob 17. in 20. uri, v nedeljo pa
ob 14.. 17. in 20. uri. -;- Cene
vstopnicam pa bodo zvišane za
20 dinarjev;
od 27. do 29. junija ameriški ki-
nemaskopsk: film »ML.4DI LE-
VI«. Zaradi izredne dolžine
filma bodo predstave dnevno
ob 17. in 20. uri. cene vstopni-
cam pa bodo zvišane za 20 din;
od 30. junija do 2. julija fran-
coski bar\'ni kinemaskopski
film »ZAKLAD Z OBALE DU-
RA.NCE« s tednikom. Predstave
dnevno ob 17.45 in 20. uri, v
nedeljo pa ob 15.,50, 17.45 in
20. uri. Dopoldne bo matineja
ob 10. uri.
KINO ORMOŽ
predvaja 24. in 25. junija ame-
riški film »SEDEM NEVEST ZA
SEDEM  BRATOV«;
1. in 2. julija sovjetski film »LE-
NINGRAJSKA SIMFONIJ'A«.
Kino »Svoboda«
Kidričevo
predvaja 24. junija francoski film
»PARIŽANKA«:
28. junija italijanski film »OKNO
PROTI LINA PARKU«,
Kino Zavrč
predvaja 25. .junija italijanski ki-
nemaskopski film »ZDR.^VNTK IN
NADZOR A VNIK«.