Francka Završan: Učiteljica v učiteljski organizaciji Važno in potrebno je, da ob 50 letnici učiteljske organizacije premislimo, v koliko in na kakšen način je slovenska učiteljica prispevala k notranji zgraditvi te organizacije. Pol stoletja dela — je dolga doba. Ko je »Učiteljski tovariš« obhajal 50 letnico, je bil v njem objavljen članek: »Učiteljice in 501etnica Tovariševa«, v katerem je zapisano: »Učit. Tovariš je imel vedno dovolj posla, dovolj gradiva o vsem, le o delovanju učiteljic je trdovratno molčal. Zakaj? Ker baš o tem ni imel žal — kaj poročati. Ali po 50 letih je vendarle čas, da pridemo tudi učiteljice z delom na dan.« Vprašamo se, ali je bilo rcs v vseh 50 lctih dclo slov. učit. zaprto med štiri šolske stene, ali ni imela slov. učiteljica nikakih zahtev, stremljenj in je bila v vsem in povsod enakopravna? Na ta vprašanja ne rnoremo dati pritrdilnega odgovora. Dejstvo je, da je bilo številčno razmerje učiteljev in učiteljic povsem drugačno in so prevladovali učitelji. Aktivnost in solidarnost, ki sta važna pogoja vsake stanovske organizacijc, nista biU dovolj razvita, zato so bilc zahteve v poklicu ločene, primanjkovalo je stanovske zaVesti, ki naj bi se izraževala na zunaj v enakopravnosti dolžnasti in pravic. Plače učiteUev in učiteljic niso bile enakc. V 1. 1897. so Se regulirale učitcljske plače. Finančni odsek je predlagal za čas, dokler se regulacija plač ne izvrši, vsemu učitcljstvu draginjske doklade v izmeri 30 gl. (60 K). Toda na predlog poslanca V. Globočnika jc dovolil učiteljem po 50 gl, a učiteljicam po 30 gl. Molče so sprejele učiteljice ta udarec z upanjem na pravično ureditev pri regulaciji plač. V tem času je priobčeval »Učit. tovariš« vrsto člankov »O uredbi učit. plač na Kranjskem«. Na Štajerskem so bile razmere ugodnejše. Med drugimi članki je bil tudi članek, v katerem posveča pisec članka učiteljicam posebno poglavje in zaključuje, »da bi bilo nesmiselno dati učiteljici isto plačo kakor učitelju.« — Tudi »Spomenica«, ki jo je predložilo Slov. učit. društvo deželnemu zboru glede ureditve učiteljskih plač, temelji na osnovi, da učitelj in učiteljica nista enakopravna v pravicah, dasi izvršujeta enake dolžnosti. Tedaj se je v slov. učiteljici zbudila zavest samoobrambe. Enaka izobrazba, enako delo, enake dolžnosti zahtevajo enake pravice. Ako bi imele učiteljice v tcdanji dobi trdno vero, da so njih zahteve v skupni stanovski organizaciji dovolj upoštevane in zaščitene, bi ne imele vzroka osnovati lastnega društva. Ker te vere ni bilo, zato so za dosego svojih pravic osnovale svoje društvo »Društvo učiteljic« v 1. 1898. V tem društvu je sodelovalo mnogo učiteljic, ki pa so bile obenem še vedno članice učit. organizacije. Društvo učiteljic je delovalo polnih 33 let, dokler se ni pretvorilo v zadrugo »Dom učiteljic«. Prircjalo je predavanja, gospodinjske, socialne, higienske tečaje, nabiralo knjige, ustanavljalo po deželi knjižnice, sestavljalo načrte za žen. ročna dela, ustanovilo zavetišče za dijakinje mešč. in sred. šol. Kdo ne pozna tov. Janje Miklavčičeve in Vite Zupančičeve, ki sta si pridobili za to društvo največ zaslug, saj sta položili temelj društvu, na katerem se gradi bodoči »Dom učiteljic«, ki bo trajen spamenik tega dela. V organizaciji se učiteljica tedaj radi neenakopravnosti ni uveljavljala, ni bila upoštevana in si tudi ni znala priboriti pravic. Ob lOletnici Zaveze vidimo, da učiteljice še niso imelc svoje zastopnice v upravnem odboru Zaveze. Učiteljica je stala učitelju ob strani, zanašajoč se na njegovo delo in razumevanje. L. 1901. opazimo prvo učiteljico, ki je bila izvoljena za odbornico v upravnem odboru Zaveze. Bila je to tov. Vita 2upančičeva, tedaj učiteljica v Metliki. Druga zastopnica učiteljic je bila v 1. 1909. izvoljena tov. Iva Sabadinova, učiteljica pri sv. Ivanu v Trstu. Bila je II. tajnica Zaveze. Pač pa so učiteljice vršilc tajniškc in blagajniške posle Francka Završan, podpredsednica JUU — sekcija Ljubljana.