Aecaptanaa far ■uiliajr «t tp»ci»l raU of poataga provtšši fot to sostton 110». Act of Oci. 1917, au' Izhaja vsal ia« raaea nedelj ta piauikov. Lsued dailj eaccpt Sm»deya and Helidajra. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTS ' — ' ' " 1 1 ' " 1 1 —I w lil 1 !—■ ------- . - --■^-T . --—— 11 ---------' — ItlO. T . ~ * Urrtsiikl ta apravnlškl pruatorli SSw7 8. LavotUla Ave. - Offtes of PublkaUoai MAT South IawndaU Ata. . —- 1 Chicago, III., petek, 11. marca (March 11)^ 1W2. isnnnr Sub»crlptloa 16.00 r-i. 9TEV.—NUMBKR 60 Nove aretacije radarjev v državi Kenteekv 30 rudarjev aretiranih pod obtožbo kršenja injunkcije proti piketiranju. StavkarJ« zažga- li hišo _ IMneviHc, Ky. — (FP) — A-retacije rudarjev, ki eo nominalno na stavki, faktično pa v tej državi ne dobo dela, ker ao črno-1 »stani, ee še. vedno nadaijujejo. V zadnjih, 'par tednih je bilo aretiranih nad trideset rudarjev radi krčenja zvezne injunkcije, ki prepoveduje piketiranje in vse stavkovne aktivnosti, uklju-čivš* pomožno delo. Vsi rudarji so iz Straight Creeka. Oblasti v Pinevillu so zaprle tudi centralo pomožne akcije. Ob tej priliki je župan Brooka rekel, do bodo s Slehernim članom ali pristašem National Miners u-nije postopali kot s "kriminalcem in sovražnikom mesta". Na obtožbo kriminalnega ain-dikalizma so bili pred nekaj dnevi aretirani B. S. Brackett, Jess Smith in Doris Parks. Prva dva, ker sta skušala organizirati spominski shod za 1 kletni m Harry Simmsom, ki je bil pred več tedni ustreljen po deputijih. Parks, 22 let stara komunistična agitatorica, pa je bila aretirana v zvezi s pomožno akcijo. Pred sodiščem je proaekutor-ja najbolj zanimala njena religija. Pred natlačeno dvorano jo je vprašal, sko sploh kaj veruje. "Verujem.v religijo delavstva", mu je odgovorila. "Tile de^ lavci tukaj verujejo v religijo vaie bože in sedaj, ko stradajo, jim vi pravite naj še nadalje verujejo v vašo vero". Obrnivši se po dvorani, je rudarje-oagotovi-la: "Ako boste sledili komunistični stranki, boete dosegli raj, katerega vam obljubljajo na o-nem svetu, na žemljic Le ako se bost* borili za svoj kruh, ga boste deležni."' Prosekutor jo je nato vprašal, ako veruje v biblijo in da je bil Kristus križan, misleč s tem vzbuditi predsodke proti nji. "Jaz verujem le v delavstvo in pravico do organizacije. Poglejte sestradane obraze rudarjev. Pa jih še rotite, naj verujejo v vašo religijo in vašega boga!" je bil njen odgovor. Cmolistanemu rudarju Ples Thomaau, ki Js bil uposlen s tem, da je po okraju koiektal prispevke in jih delil med rudarje, je požar na misterieren način uničil borno kočo. Misteriozen je namreč le deputijem, ki menijo, da je "požar mogoče zanetil nekdo, ki ni btt zadovoljen s podporo." Nekaj dni pred požarom se je pred Thomasovo kočo odigrals pravcata vojna. Ko so ponoči pri-Ali deputiji, da ga aretirajo na I obtožbo kriminalnega sindikali-trna, «e je Thomas po južnjaški navadi zabarikadiral in pričel Ntreljati na "poetavo". Na kočo ob gozdu so odprli ogenj tudi de-putiji in izstreliti v njo nad 800 krogel. Medtem pa jo je Thomaa h* Pihšl v good in v noč. Njegov prestopek je bil, ker je dobival "Dailjr VVorkerJa", komunistično glasilo. mniofti trpijo i»*> v Ameriki Ena tretjina prebivalstva živi pod eksistenčnim mfaimom. pravi Ameriška delavsks federacija manevri japon ske diplomam je v ženevi Tokio prav dobro ve, da ee nobena velesila ne bo zapletla v vojno s Japonsko, ker slednjs krši kitsjske pravice, zato se roga vsemu svetu nI I indherghovegs otroka šs varno vmRI Hopewell, N. J. — Letalec Mndbergh j 4 bil v sredo obve-»<>n \h> svojih posredovalcih, da *e tatovi še ne čutijo dovolj var da bi mu mogli isročit! otro->'■■• V strahu so, da aabredejo v p;'-t. Kakor hitro bodo preprlčs-|r... Im je "vse dobro." bodo stopili z njim v zveso. Obenem je bil 1-indbergh zagotovljen, da Js Prl" Poskusi saatopnikov violini Trideset oseb ranjenih In 60 aretiranih v volilnih Izgredih. Policija odkrila bombe pri fa-A istih. Člani ksjserjeve rodbine aktivni v kampanji * Berlin, 10. marca.—Predsedniška volilna kam|wnja postaja narodov, k solucija acljo ja riji in v Japonsko malih so vztrajali, da rano sahteva evaku-klh čet v Mandšu-ngaju, da rssglssl napadalko ln da je kršila Lighto pogodbo ln devet* državni pAt, ki garantira integralnost Kitajske, so se isjalovlli. Podkomisija, ki je bila ime-novana na1 včerajšnjem saseda-nju, da šestavl resolucijo, Je pričela s atolom. Resolucija bo sestavljena v smislu komproml šlo do poulične -bitke med fsšistl in komunisti, v ksteri Je bilo trideset ossb ranjenih, predno je policija raapršlla izgrednike. Krog 60 isgrednlkov je bilo aretiranih. Isgiredi so pričeli pred poslopjem novega delavskega urada v aevernovshodnem delu Beriln* in se potem rsaširill tudi ns druge ulice. Pred uradom ae je sbra-lo več tisoč brespoiielnlh delavcev, ki So v snegu ln mrazu čakali na državno podporo. Faši-atični ln komunistični govorniki ao tekmovali med seboj, da pri- --------------HO ,,,KmoVMU mm, Hpooj, us pri- kl 7 !f ILj^ v?4!!! dobe naklonjenoet množice. Huj- velesil In malih narodov. Kom promls predvideva, da reaoluci-ja ne snil vsebovati nikakih draatičnlh zahtev, ki bi laavaje Japonako opozicijo, > Izgleda, dd bo resolucija raa* deljena na tri dele. Prvi del ae bo nanašal na Liglna načela, drugi na atališče Lige In tretji bo krfl provisije nadaljnjih akcij, ki jih namerava pod vsoti Liga narodov glede likvidacije kitaj sko-japonskega konflikta. Zastopnik ftpanlJ* je sahta« val, da mora Japonska evakuirati z*sed?no osemlje, predno se pričns s pogajanji. Njegovo za- skajoči govori so resultirali v bitki. Vroča volilna kampanja Je v polnem zamahu po vsej Nemčiji Fašisti so imeli včeraj velikanski politični shod v Lustgartenu, na katerem je nastopil Joaeph Goebbeia, Hitlerjev pobočnlk.kot glavni govornik. V avojem govoru je poudarjal, da čaka velika areča Nemčijo, ako bo isvolils Hitlerja sa predsednika. Nad mnošloo so v istem času krošlll letalci ln metali letake vsebujoče fašistično propagando. Hohenaollcrci so tudi aktivni v Volilni kampanji. Princ Au- hteto so podprli tudi »Mtopnikl| gUil Wilhelm Je govoril na fašl stičnem shodu v Potailemu, Na*-padal je prsdsodnlka Hlndenbur. ga, ker nI vzpostavil dobrih časov tekom svojegs predsedništ-va. Princa Kital Frledrfeh in Os-oar sta aktivna v kampanji Jok-lenočeladarjev, nacionalistov, katerih predaedniškt kandidat Je Theodor Dueaterberg. Znamenja kaisjo, da se fašisti pripravljajo na nasilja v primeru poraza pri nedeljskih volitvah. To je razvidno iz več dejstev. Policiji Je sadnji torek a~ rotirala dva hltlerjevca, Theo-dora Elckela In F. Kemmeta, ko Je našla krog 60 bomb v njuni delavnici. Drugi faktor so uradniški člsnki v fašističnih listih, v katerih se nsglsša, da ponovnih volltav ns bo, čeprav ne bo nbAsn predsedniški ksndidat pri nsdsljsklh volitvah dobil abso-lutns večine. Sodijo, ds as bo krog ossm- sta podžigala rudsrjs ns odpor, ki js rezultiral v bitki v Evartsu 6. maja 1081, v ksteri f> bili trije deputijl In eden rudar obiti. Proti obsodbi je bil vložen prizlv ns spelstnem sodišču. "Po bitki v Evartsu", Je de Jsl Cswood, "so oblasti otvorile gonjo na rudarje in vsi člani ru darske unije so bili aretirani ln obtoženi umora." Aui^i ft^ki»«lovi»Akii ln nekate Glavna stvar pred Ligo na-| rodov Je, tia H se resolucija Izroči Japonskemu zastopniku, da jo potem predloži svoji vladi v odobritev, ali pa naj ae prične] dlakusija o njej na prihodnji ae-jl Lige narodov. Da Valere padal prad- •ff™* imo Parlament ga Jo lavolU a 18 gla-sovi vočiao. Nova vlads bo la-pnstlla Miline Jetnike ia sa-| pora ~ t ^ Dublln, Iraka, 10, marca, Eamon do Valsra, ki js bil kot! voditelj roHPlIs proU Veliki tanljl pred leti obsojen ns s Je bil vdoraj IsvolJOn aa predsednika SVobodns irsks države. _ Izvoljen j# hil z 01 proti 68 gla-l dosi "idstotkov, ali »6,200,000 swom. ' ■ ,, valikpv udeležilo volitev. Glsso- Ko Js bfl naznanjen rezultat, vt bodo razdsljsni msd štiri glasovanj^, Je nastal velik hrup predeednlške kandidate. Hin-v parlamentu, VeUka množica, I dtnburg in HiUer Imata najva< ki ae J4 zbrala na galeriji, je na-1'manj* nM zmago, dočim Dues- drže I VaUey Junction, Iowa. — Slučaj v tem meetu pokazuje vrednost pogodbe, v kateri so se železnice obveznic, ds si bodo "čimbolj prizadevale, ds ss ns islez-nicsh obdrži in zvišs zaposlenost," nakar so želeaničsrji pristali na 10'* redukcijo. Ročk laland železnica ps je že psr tednov pflttieje v tukajšnjih delavnicah skrčils delovnlk ns pet dni ns teden In s Um mižala zaslužek dslsvrev. Noben nov delavec nI bil uposlen. Kriza Je #* fbe« evetn. Gorsjs sNks kaže glsvne mesto zahtevajoč poesočl Vol imajo %m delavee v Mehiki, ki ss lusrsksM peš Is Pncfria v levico za trnkom klehnkev. vdušeno pozdravila novega predsednika, ki Js bil rojsn v New Vorku. Njegove msti Je bila Irka, oče pa Spanec. Ko se Je vihar polegel, Je De1 Valera prečitel listo novih ministrov, ki bodo tvorili njegov ksbinst. Takoj potsm je Justlč-nI minister James Gsoghegsn naznanil, ds bo v kratkem razglašena amnestija sa polli^ne jetnike, k| 90 bili poslani v ječe radi kršitve zakona o Javnem varstvu. Ta zakon, ki ga Je u-] veljavll,prejšnji režim, bo kmalu odpokliesn. l*gionerJJ nspovsdujpjo hej ps-ciflsioa Chlcsgo. -r Voditelji Ameriške legije ao na avojem aestsnku v Chtcagu osvojili nsčrt glede mobilizacije 26,000 gf»vornlkov. ki nsj bi šli v šole sgitlrst as rnUlterisem (n pol>ljst agitacijo psclftstkffffb orgsnizscij, ksts-rili us|»ehl so vznemirili leglo-norie. Govorniki $0 tudi protestirali proti zskonskemu osnutku, k! gs js predloŠil kongresnlk Griffin v spodnji Paralel Ts predlogs predvlduje, ds tudi tisti inussm-cl. ki izjsvljo, ds ns bodo nosili orožja, lahko postanejo ameriški državljani. tsrberg in komunistični ksndi. | dat Ernat Thaslsmsnn ne pri-deta v iMištev. Za Isvolitev kandidata je potrebna pol"v!ce VM'h oddanih glasov, kar pomeni, da bo moral Hitler ali Hindenburg dobiti najmanj 17,600,000 glasov. Splošno prevladuje mnenje, da bo Hindenburg ponovno Izvoljen za predsednika nemške republike. _______ Obesil se Je. ko Je prejel visok dsvčnl račun fhirsgo, — J»»hn Progdiusks. 4782 H. Avers sve„ Je v sredo prejel dsvčnl račun »s I2H6.06 od svoje enonsdstropn« hiše. ki še nI izplsčsns. John je bil is dolgo ^a*a brez dele In brez de-nsrjs; njsgov najemnik mu tudi nI mogel plsčstl stanarine, ker Je tudi brez dela. Ko Js John pogledal davčni račun, js šel v klet In sr obesil Zspustil Je vdo« vo e štirimi otroci Nov federalni sskos proti lst-vlnam oseh Washington. D. c. — Višja ObornUa je v sredo sprejela za~ kon. ki določa, da Je vsako terjanje odkupnine za ugrabljene oeebe po pošti zločinsko dejanje, ki ee kaznuje s plačilom $6000 ali as 1 Mirom 20 let ali z obojim« PROSVETA PROSVETA THE KNLIGHTMfMBNT Dt LASTNIMA HM_ NI i* UNOTS l) In K*n*> UM m m* M«. «14« M fatrt tate; M I7M m mi»J** H.U m iaUi m te* •Ml Clwi 01-to pr M M VfBteJ*. FKOtJVETA U«iAb An, OF THE PKOKBATSD PUH M prim* ■Ml. M *M Edina točka » ■ "i......m , , • , Dane* j« v Ameriki ens suma točka, ki skrbi milijone ljudi in okrog katere »e suče vse življenje v, republiki. Ts točka je: delo! Vse drugo je postransko. Ako ni dels, je kmalu pomanjkanje, skrb, In bolezen; ako n| dela. ni zabave, ni potrebščin, ni nič. Milijoni, ki so brez dela, Jmajo samo eno glavno skrb: kje dobiti delo in z delom zaslužek. To je glavno. Vse drugo je postransko. Milijoni, ki že delajo, par dni ali vse dni v tednu, so v skrbeh, koliko časa bodo že delali. To delo je muka. Delavce mora molče prenašati vse žalitve, zaničevanja, prezlranja in redukcije. To je zlo, ki gloje najmočnejše živce. Mezda je pa tako nizka, da se ne da nič prihraniti. » > Življenje in obstanek milijonov zavisi, od dela. Pravzaprav vsa Amerika zavisi od dela delavskega razreda. Mi se ne brigamo, kako živi kapitalistični razred, kako živi pet odstotkov prebivalstva, ki poseduje produkcijski kapital; nas zanima le, kako živi petindevetdeset odsttfkov, ki za vise od prodajanja dela svojih rok in možganov. Danes je v Ameriki vsekakor manj delavcev, brezposelnih in uposlenih, ki še verjamejo, da je kaj drugega bolj važno kot je delo. So ljudje, ki še vedno skušsjo prepričati delavce, da je varnost domovine važnejša, da je "izvellča-nje duše" važnejše itd. , Ne dajte se vsratt! Nič ni bolj vašnega kot je delo. Od dela zavisi življenje delsvcs In vseh parazitov tudi onih, ki Vam tako pojejo ki žive od delavčevega zaslužka in do-, bička, ki ga prinaša produktivno delo. Ako je delo edina točka in glavna skrb za delavca, bi se moral delavec malo bolj brigati za stvari, ki so v direktni zvezi z njegovim delom, ki ga ima in. kateregs ižčc. Predvsem bi se morsl brigati sa vprašanje, zakaj nima njegovo delo stalnosti in zakaj nI delavcem delo zagarantirano. To je najvažnejže vpražanje za vsakega poaamesnegs delavca. Zakaj mu ni delo zajamčeno za vae življenje in potem, ko ne bo več mogel delati, zakaj mu nI zajamčena pokojnina do smrti7 Ko delavec enkrat spozna, da je to vpražanje zanj najvažnejže, bi se moral vprašati, zakaj nI tega jamstva. AH ni nekaj narobe z vladarji Amerike, ki nočejo nič slišati o tam JamstvuT Ali ni nekaj narobe s vsemi onimi delavci, »ki se ogrevajo in glasujejo Za take vladarje? Vladarji se radi bahajo, da so "dobri čaai" njihova zasluga. Danes, ko so slabi časi, pa vladarji molče kot grob. Če so vladarji odgovorni za "dobre čase", ali niso tudi za štabe?'' Zapomnite si eno resnico, ki je čista kot kristal: čt bi se delavci večinoma toliko brigali sa tvojo delavsko politiko kakor ie brigajo za stvari, ki jim nič ne koristijo in le Ikodijo, ne bi bilo dane« krize v Ameriki! Povest o bakru Baker ie Že od nekdaj zelo potrebna kovina. Prvo kovinsko orodje Človeka je bilo ii bakra. t)anes zavisi vse, ksr je v zvezi z elektriko, od bakra. Vse naprave, ki rasivetljujejo mesta In deželo z električno lučjo, vse telegrafake črte, vse telefonske linije in vse naprave, ki proizvajajo električni tok za pogonsko silo, potrebujejo baker. Raker je prav tako važen kot jeklo in potrebnejŠI kot zlato! . V skladiščih neke velike družbe v Chicagu počiva na milijone funtov bakrene žice. Toliko je te žice, da bi zadostovala za deset let sa nove telefonske ln druge naprave. po- delavci, salo koristni in v muo-ln gih slučajih naj požrtvovalne jši delavci, brez katerih bi bil vssjc napredek nemogoč. Kadar torej razred delavcev zreyolucionira ekonorpski red \n položaj, temelj novim ekonomskim razmeram, boljšim kot so sedanj?, bodo te razmere kmalu revgtupfc>nira4e tudi instinkte, duha in srce in ustvsrile novega človeka in novo človeštvo, brez katerega ne more biti novo" človeške družbe. Panl Slabe. rodki za časa j a, alt ne feoW Ja skal , niti ne testi k" njih. Hudi po-očki. In pi-preeej i in tovega kri-nam o templo resu, o skalah, o zafrinjalu, grob Pisec Mstevleve knjige bi n*m 1 povedati, kdo so bili svet- momi r niti, ki zopet otivell ter šli v Bi z*( Ml mi potem in kdo jih Je videl, kaj- aos mesto in lUj se Je Zgodilo z nji- ti toliko vendar hi predrzen, da bi nam rekel, dsllh js videl Msrn. Nadalje bi moral dognati, ali so prišli Iz grobov nagi, v *A-damovi obleki, vsi tisti svetniki In svetnice, ali ps docela obleče-ril, In kis da so dobili obleko. Potem bi nam moral razkriti, ali so šli ija svoja p6fu*jšJija bivališča, ter zahtevali svoje žene, svoje može in svoje premoženje, in kako so bili sprejeti, sH so pregnali svojs namestnike s si-lo, sli pa so se potegnili za svoje pravice sodnim potom, ali so o-stali ha aemlji sli se lotiši svojih poprejšnjih pokll&tf'pridifanja aH dela ali so zopet umrli sli Se povrnili živi vsak V svoj, grob ter se pokopali iisat " '' £e bi Jli pisci tistih štirih knjig na sodilfeter hoteli sati avoje trdU bi jim pretila ne bili obsojeni radi krivega pričama. - Jack Yent, SocializspjLne more Ifpremeniti človeške nature. Nobena gospodarska reyj>lpcjj», jndustrijske in ne sosiaJna revolucija le ne naredi angelja iz' človeka. Ampak socializem lahko izpgameni razmere, katere »spremenijo človeško naturo". Dobre ekonomski razjpere, materiialno blago-stanj«- in znanstveniki 40 tudi Revolucija v gftSvšh l vukon. Pa. — Da se bi združili komunisti s socialisti, ni možno, kajti komunisti vedno blatijo socialiste. Jfce to pa prav pride kapitalistom. Za združitev je treba stvarnih razprav, ne pa napadanja. Dokler imamo vojilno in o mrtvih. Itlahka Je povedati} pravico, nam nI treba komuniati-la*. ali težko pa je podpirati laž, čne strank*. Komunisti ne bodo ko je i^rečens, ' 1 ^&dar prišli ju nikdar prišli na površje v Ameriki: Komunistična stranka ima večinomii inozemce, nedržavlja-he za člane. Ruske razmere so bile povsem drugačne kot eo tukaj. Zato tukaj ne gre z revolucijo, na katero polagajo toliko komunisti. Amerižki kapitalisti so predobro pripravljeni sa vse slučajnosti In bi bilo nesmiselno z bikom se boriti. Napravimo revolucijo v naših glavah ih jo začnimo izvajati na dan volitev. S tako revolucijo ' moramo naprej, vedno naprej. Rudolf Ftak ■ "'-i Harwick, Pa. — Na Spustu sem še devet mesecev. Tu as« je precej Slovencev in kraj j? do-vtfjpri^zen, le delavske razmere sq slabe. Premogokop Duque-sne Light družbe še dobro (Obratuje, po 4 dni v tednu zrn luž i se sa'današnje še prisoetj, to^a kaj pomaga ko encev tako sre- Volimo delavske kandidate! W. \liquipfa, Pa. — Vse je nekam zaspano, Česar pa «o naj-vSČ krive slabfS delavske razmere. Ljudje se Matijo, da bo boljše. Pred volitvami so nsftt oblju-bovall, da |iam bo Hoover dal o-bilo dela ili zaslužka, pa je vse m izginilo, le bogataši se i-o Ae vedno dobro. Zato ps pioramo vsi delavci na prihodnjih volitvah voliti delavske kandidate. Socialistična stranka Je le mnogo dobrega storila sa delavce, zato pa vai kot en mož glasujmo za njette kandidate na prihodnjih Volitvah. Cltajte nafta delavska lista, ki pišeta v naprednem delavskem duhu. Kkonomuka determinari ja Weat Park. a - Karkoli se snidemo dvs, trljš sil vR že Je iKilitika na vrstt Ta zagovarja "l>met", ali z drugimi besedami povedano, republikance, oni dt> mokrate in komuniste, nazadnje pridemo na ekonomske razmere Seveda, ekonomHkv razmere vplivajo aa/bolj na notranjo stcfm človeka. (Citiranje is Mo-lekovr knjige "PrlfiS evohtei-je"): "Socialisti so prvi odkrIK ta zakon in do danes na* * nihče dokazal, da to ni *e*. zaton - zakon ekonomike de-I_L Wb\ vel živi, tak je. Z d dimi: "fo«i>odar*ka sin stran ilvljenja ja^^ldfuffi faktor jetii ekonomskim opAdarske razmere kakršne fla-dašo danes. "« IsboUls- ti pot raj nega Človeka. Bkonem-skinintefd, ki še vedno poveHflu-je AJmor na tUbelo. ne more o-1 avnhrditi človeka nhijaMiigs «n-"tmkta." rJHirat pravijo: "%'se je vse j« lepo, ampak noetoHtem more izpromonitl Itovešk« natu-' rv". Mi odg<»varjam ite* je 6« dni •in, t ttttPfko, to je a Itftnka Mtrann. stranko bo delat socialistična. de-. Le pod delavsko vec upoštevan, da je vreden tega kar zasluži. . Delava v&ega *veta, zdr^ts se in ne sramujte se sami sebe irfi važe stranke pristopite v klube socialistične stranke, kajti v združenju je moč! 7 Članica kluba št. 27. mmmmm^mm Bodimo složni South vi«w, Pa. — Nekateri tykajžnji dela vol smo brez dela fe deseti mesec, delo pa iščemo vsak dan, # ga ni, tudi če tri bo. J^I kupiti. Vsled tega nas je do-s,ti članov prizadetih, ker ne mo-remo plačevati asesmenta. Pre-m^gokopna družba je začela ' iirati svoje sovske naprave št. 1. To je pač slabo za ti-, ki imamo svctfe domove. Cu-je, da se je odločila za to, kO ima v rovu še za 50 let do-premoga. ital sem dopis v Prosveti IVimrosa, Pa., da naj bomo o-prezni ter da imajo samo dV* Člana, ki Sta prosila jednoto za asesment. To je lepo. Piše, da nekatera društva prosijo za vse svoje člane za asesment. Razmere niso povsod enake. Strinjam sč z dopisnikom, ko pravi, da čuvaj mo jednoto. Mnogo je tfanov, ki gledajo le kako bodo ven vlekli in malo plačali. Mnogo jih je fte reklo, da jednota Ima denar in na j piačS- Bodimo bolj previdni in slož-3 ift. Kjer Je sloga,, tam je moč, Wer ni sloge, ni moči, Matt ljudi delal v tem lito jih dobi delo od sedanjega aldermana, ki ne zastopa nalfti ljudi?'4Lž,il" item pa Mm več miru. Torrf je povsod slabo, povsod, enako in povsod in potiskajo k tlqm. Moje mnenje je, da bi se Jfcovjer pridružil duhovnu Coxu, ki mrešivlia več sto brezposelnih v PiUsb Hoover nsj jim bi ps posfevjl poslopje, v kakrtp bi imeU brezplačno stano.va.rg*. H. PETEK, 11. na! »Uir misliti ? Ostaja jim še vera tero so jih naučili verovati, da je smrti vse boljše in vne io na, "onem svetu n nič drugače! ,po-(, Tako Frank KroH. J Nekoliko podatkov Gleasoa, Wis.—'Farmujem v tem kraju že od leta 1«14 in živim popolnoma med tujim narodom. Večina okoliških, farmarjev je latvijakega pokoljenja, ki prihajajo iz male dežele Latvije ob ftaltiškem morju, katere tflavno mesto je glffa. Tudi moja žena ja latvijakega rodu, zato tudi nlene na splošno vzamejo za Lat-vijca, ker njih jezik govorim že boljše kot slovenski. Po dolgih letih se človek vsega navadi privabi, tako.da se razgovarjam z njlmf v njihovem domačem je-sffka. ^ - .V Nšjv^Č 'tukajšnjih ' takih; ki so morali leta " M iz Rusije y dobi revo-. MftTi bodo čitatelji. Prosve-. 6 rek(i: to so pravi revolucionarji! Največ jih je le jezikom, in se jih drži še obilo zldbe. Kot med vsakim narodom so tudi oni različnega mišljenja. Po veri so luterani, večina pa so brezverci in civilni pogrebi so nekaj navadnega med njimi, tako tudi civilne poroke; tudi mo-, ja se |e tako izvršila pred starim sodnikom v mestu Merrill Wis. Imajo svojo cerkev, katero pa aslo malo obiskujejo. Zato pa je tudi njihov "dušni pastir" is-javil, da se striženje ovčic v tem kraju več ne izplača. Ha, pa tu di ovčice protestirajo ih pravijo, rieč svete Vei^i boglonaj. Sedajga nf so ovčice ne dajo ir_KJ J-. g i * snn • • • CWrdiand, O. — VeHka noč sel, bliža. "Kaj bomo ptti in kaj Jedli," tako so govorili berači j starem kraju, ko so hodili od hi-l Še dohiše in prosili: daj nam naš •mi vsakdanji kruh. Tu v najboca-|a taJITisM peri Hoover je volro- so kov, v drugi polovici leti t manj. Potem pa le naj T____ lova ali ICasimirieVa *ruH± kH-de svoje ljudi, da se naj otaratjo k staremu Bogu, kateri Jim'bo dal. ako bo njegova vi danil kruh. kajti t delom «t ga gotovo ne I ker dam*! ljudi. * n* trii, 4a «o*fc Je mašinfc fte ni pa p-Um Vsak lahka tej tega videti, rajši kakor da bi ae sdružfli v eno ainmi. aru. tudi HbOvVova pa Je menda božja volja, da so-se spuntale. • r rM )LuMkl tf ljudje večino-ma komunisti—z jezikom, ne z delom. Seveda se dobe med fcji-mi tudi iskreni, aktivni možje v tem gibanju, a teh je malo, pravim delavskim prepričanjem. Ljudje smo pač taki, da se.nas prej slabo prime kot dobro, fh baš radi tega vidim, da poštena diktatura je potrebna za današnji Šas in današnje ljudstvo, pa le še je v prid večini, drugače pa ne. Težko je danee dobiti pra vega delavskega boritelja s pravim prepričanjem, da se bori pravim namenom sa JrOristi de- m ti ta, da nas ne prerasain unl-popolnoms. Pri tem moram omeniti tudi to, da se danes skriva mnogo Ita-ponljevih bratcev pod plaščem1 Socialistične In komunfeti#m stranke, tako je tudi mnogo ovčic zraven. Je pač prava mešanica v današnjih časih, vaš drvi ie aa svoj osebni proflt. Take jas prištevam v Kaponijev tabor, kajti njihovo delo je proti delavnim principom. Ljudje, ki se u-kvarjajo s munšajnom, so še *labil kot kapiUHati. pa naj aa skrivajo pod to ali oni plašč. Kdor Je kriv, se ga sme obsoditi, da bo hiša čista. lOstjs m & skrasL) lavoev. Drži se nas fte mnogo rek, katerega je treba isčii Dihalni ferment ^V svojem Nobelovem predavanju ki ■ ponatisnjeno v prvem zvezku "Zborni uporabno kemijo", je podal Oton WarbJS svojih raziskavanjih dihSH u »e tičejo Vsaka 0i> zorno sliko fermenta. Warburgova raziskovanja globljih problemov življenja, niča vsebuje železo, v neki dolo^e^iTfzavihi ganskim ogrodjem in neko barvilo j Te kemične ■ t--------- . ---— so krvna in listnata, barvila Imajo sorodna orgu> odvisnosti so jako važne. Vu ila imajo ska jedra, od katerih je znano nešteto derivatov, ki nosijp kot čisto organska telesca m < porfirini. So to sama rdeča barvila, ki sprej-mejo vase prav Uko lahko železo ali magneiij. Na ta način nastanejo v prvem primeru kr* nhn barvilom sUČhe.snovi, ki jih imenujem hemine, v drugem primeru pa klorofilu sličnc snovi ali filini. Rdeče krvno barvilo in kloro« fil sta torej preeej sorodni snovi. Med hemial se lahko dobe rdeča barvila Kakor v krvi al pa zelena kot v klorofilu, dalje pa tudi taka. katerih barva je zaradi absorbcije svetlobi ji&je v sredini. Taki hemini so rdečkaste ali pa zelenkaste barve. j Na genialen način je Izmeril Warburg tuš svetlobno abaorbcijo dihalnega fermenta in gnal, da ne spada med rdeče hemine, marvrf v vmesno skupino in da nalikuje tistim henfc nora, ki jih je frleeher umetno dobil s previdn redukego klorofila. < Se bolj aoroden pa je dihalni ferment Mke mu krvnemu heminu P" črvu spirografia. ft oksidaciji tega krvnega hemina nastane čists ,zeleno barvilo slično klorofilu, pri redukciji pa , izrazit krvni hem^ rdsča barve. Krvno levilo te primitivne živalce je zelo slično dihal- e ovcicc ncunjv^ nerau fermentu, ki se mora po tem takem uvr-»titi me^ krvna in listnato , barvila. Ker pa IITT^ri: mora imeti vsaka dihajoča stanica dihslaito vsaaa uinajoca siaiot« um-«— menjt, in je raoral ta ferment torej prvi obstojati, sklepa WatfMrg, da je igral U pr£ ment pri nastanku obeh velikih skupis M bitij odločtth6 vlogo. |Co se je iz najprtaJJ nejših orgartizmoV razvila zelena rastlina (>»! prve alge), Se je praferment preustrojil i dacijo in zamenjavo želeaa z magnezijem » ko so kasneje potrebovale višje razvite ii«] (mehkužci in pozneje vretenčarji) transportni aparat za porazdeljevanje po evojem kompliciranem enanizmu, redukcijo ustvarile is prafermenU rdeče barvilo. ^ Na ta način, se nam odpira na P^M**! burgovih dognanj povsem novs.in presenetiva slika o razvoju živih bHij.—2is. ftghira bodoč»o«ti Arhitekt Haks Sotz Je nedavno P^^ novih zgradbah kakor Jih sidajo v f«*^ Belgiji, Holandakem in v UpnčUi. predavanja se Je dotekali tudi probl denj novodobnih Mnišnk. itari n ntin*"^ ki je dala prednost opeki, sa ie po »odbT preživel. V prihod je se ho tudi «• nišnic porabljal modemi material n železoheton in si ična gradbena srodstt«-slej se je soba v bolnišnici tnslik.^ f vadne stonovanjske sobe smno po teff f bila nekoliko bolj higisnlčno oprenUJ^ prihodnje bo to irugače. lalniškr Imele namesto oken cele stene, ki se odprle, tako da ho bolnik ddelen To Je potrebno posebne sato, da *** HI s gode j n osti zraka vroČišal in tak*1 ki morajo ležati v postelji. Vesti iz Jugoslavije PETElf, U. M ABC A. (Izvirna poročila u JugoftUvijc.) Ljubljana, 12. febr. 1982; Ustrelil ae je v Tivoliju Zadnje dni zapadli sneg je spet zvabil športne meščane in %pose-bej mladino s sankami in smučmi na tivolsko aankslišče, kjer se sankajo in smužarji učijo vztrajati na svojih dilcah.Tam po hribu blizu Bellevueja so se smučar-j; podili po Stezah in med drevjem, na cesti pa ao opazili nekega mladeniča, ki j« potrt stopal sem ter tja. Ko se je skupina smučarjev čez čas vrnila na to ipeato, je še vedno našla mladeniča. Dy« od smučarjev pa sta opazila, da teče fantu kriz iz senca in da ae oppte-ka. Priskočila sta in videla, kako je fant pobral revolver s tal, kamor ga je bil prej vrgel. Fant jima je rekel le: "Kaj pa je meni, če se ustrelim." Smučarja sta mu odvzela revolver ter ga spravila na saneh s ceste, kamor je prišel reševalni Voz, ki je samomorilca odpeljal v bolnico. Fant je 20-letni brezposelni delavec Ivan J. iz Most. tlalužben je bil v neki ljubljanski kavami, kjer je snažil jedilno orodj«. Dne 3. februarja ga je lastnik kavarne odpustil in fant si je hotel že takrat vzeti življenje v kavarnj, a so mu to prepmeČili. Vrgli pa ao ga vendarle na cesto. Obup je tiral fsnts v nov poizkus samomora. Ustrelil si je kroglo v'sence in bo rani najbrž podlegel. Koliko življenj je že zahtevala brezposelnost ? Požar v Spodnjih Bitnjah Dne 11. februarja je naptal požar v hiši trgovce in poaostni-ce Marije Ziherlove v Spodnjih Bitnjah v okolici Kranja. Ogenj je uničil pritlični hiši ostrešje ter posebej stoječa fklev in lopo. Zgorelo je precaj sena in drv. Pokvarjeno pa j« tudi precej blaga v trgovini. Gasilci iz Straži-šča so ogenj pogasili in preprečili hujšo katastrofo. Trgovka i-ma veliko ^kodo.' Uboj v silobranu Pred malim senatom ljubljanskega sodišča je stal včeraj obtoženec Jj^tMfr, ,07-letni »trojni < mazač. mestne elektrarne, obtožen ub$j*. JUni 12. julija so se fantje po odhajanju i veselice v Mostah stepli pri mostu čez Gruberjev prekop, pri čemer je hlapec France Skrabar obležal s prestreljenim trebuhom, zaradi česar je čez nekaj dni v bolnici umrl. Dejanja je bil obtožen Jančar. Jančar dejanje priznava in razjoži; opolnoči se je vračal z dela, stopil v gostilno, kjer je bila veselica, po-večerjal in spil tetrt vina. Potem se je napotil s nekim tovarišem domov. Pri mostu sta ga napadla Skrabe in Bregar. Skra-ba je imel nož v rokah. Jančar je opozoril, naj odnehata, ker bo sicer streljal. Ker sta kar naprej tolkla .po njeni,' js Jančar ustrelil prvič v zrak, drugtt.pa proti Škrabi. Silobran. In radi upravičenega ailobrana — kar ae< potrdile priče — je bil Jančar o-proščen. ^ __________ Kako dela Narodna skupina Vlada ia rudarsko jpod jet je Poročali smo o dogodkih v rf-sanjskem rudniku. Tamkajšnje podjetje je izplačeval«. namestu denarja nakake bone, s katerimi so lahko sanjo pri efcd- j- rffifc niku kupovali živila za visok^cf-ne. Kadi tega ao se rudarji na plačilni dan začetkom januarja uprli temu ter je prišlo do spopadov in s}a dva rudarja obležala mrtva. Poslanec PimltrUf-vič je o tej zadevi stav# va>ra-šanje ministra za šume in rude, ki je odgovoril, da je vlada dala po komisiji ta pcimer preiskati. Dognalo se je, da podjetje fi ravnalo prav in je bilo zato kaznovano z največjo depustno globo — 300 (trleto) dinarji. Za take velike prevare je določena kot najvišja globa — 300 Din! Ce bi delavec oaleparil koga za 20 Din, bi dobil mesec zapora. "Zakaj pravimo jetnikom V bogi grešniki' ?" je vprašal nekoč nekdo in odgovorili ao mq\\ "Ker bogatih grešnikov ni." ti Pravi vzrok v flII)9RV|i IffnV Gospodarstvo Japonske in nje interesi na Kitajskem Zavod za ugOUvljaaije konjunkture v Nemčiji objavlja važne podatke v pojasnilo japonskih gospodarskih T razmer, ki objasnjujejo obenem imperialistični korak Japonske napram Kitajski. Med vsemi velikimi drževanM je Japonska najgosUje obljude-ns. Na Japonskem j« na vssk kvadratni kilometer 169 prebivalcev; gostejše je prebivalstva naseljeno ssuo is na otokih Ja-va in Madeira, kjer snaša gostota 817. Od 64 milijonov japonskih prebivalcev jih živi približno polovica od kmetijstva, katerega pridelki so bili im vredni okoli tH in pol milijarde jenov (1 jsn je danes okoli 40 centov), fcivljenakih potrebščin delela he more 'kriti 'k svoje produkčije;i zato se vsako leto uvaža za 150 do 260 mil. jenov žiPijanskih potrebščin. Naglo naraščajočega prebivalstva pa ni bilo mogpče z uspehom naseljevati v inozemstvu (Mandžuriji). Kosmata vrednost japonskih Industrijskih produktov se ceni 1928 na okoli 7 milijard jenov, od ksterih bi bilo trebs izvoziti vsaj 40 do 60 odstotkov. Glavna trge ima Japonsks v Indiji in na Kitajskem, kjer so ps jemali trg naraščajoča Industrializacija In politični nemiri zlasti v zadnjih letih. 8 silnim znižanjem produkcijskih stroškov In cen je do jeseni 1481 Japonsk% še vzdržala konkMrsnco., Ko Je P* AhgUja opustila listo, vafo-tb, je izvoz Japonskega blaga le bolj padal fa.mdi japonska je morala opustiti zlato valuto. Danes je japonska valut* zkoraj 80 odstotkov pod pariteto. Boj- vladni, Živkovi^evi listi OpozU cije torej ni. Zato bo Vssko gla-savanjs za ta ali oni zakon šli nklep poteklo čiato gladko: v, predlog bo zmagal. Te dni je bil predložen v akupščini načrt zagona o ustanovitvi gospodarskega sveta. Debata js. trajala nekaj dni. Slo je as vprašanje, sli nsj člane tegs avets imenujejo '»'■ ^anlzscije ali vlada. Iti debata < bila zaključena a tem, da ao »/glasovali, naj člane gospodsr-2 milijonov jenov ter utegne znašati 1S}31 kvečjemu še 60 milijonov jenov. j Prav jaomenvbno v tem razvoju js tudi, 4a narašča število ja-| industrijskih podjetij, ns Kitajskem in sicer so nase-, ijena večinoma v Sangaju. Število japonskih pavolnih predli nic na Kitajakem se je zvlšaloi od 3 leta 1914 na 46 leta 1931. Tretjina zaposlenih v kitajski pavolni industriji, dve petini vreten in skoro polovica atatev je v japonakih obratih. . Koncem 1924 as je oenilo na Kitajskem . naloženi japonski kapital na 798 milijonov jenov, od katerih je bilo , naloženih (j Mandžuriji 681 milijonov, 162 milijenov pa po oatali Kitajaki Po najnovejših cenitvah js ps danes naloženega v kitajaki in-duatriji in trgovini japonakega kapitala najmanj 1.4 milijarde jenov. Glavni trg za japonako blago Je v srednji Kitajaki s središčem Sangajem, dočim sts Mandžurija In južna Kitajaka najvažnejši dobaviteljici surovin vga japonsko induatrijo. Japonska gospodarska politika je hodila pot, ki Jo Je vedla v krizo. — Del. Pol. r,j»l '" '"" ■"»! - aanse sbsr^MSIM pREIRii Krznarjl pred atavko Ntw Y#rjc. Pogajanja za novp pogodbo med unijo krzfiar-delavcsv in podjetniki so .pa loško, s katere obeta stavka. Pretrgala as ai-s niso ob času tsga poroči-ajbolj sporno vprašanje ao i, o katerih podjetniki insi-jq, da ae morejo znižati za so pa voditelji unije z argumentom, d* ao 1917 zvilsne ls sa 60%, s ps as js podražilo za 76 PROeV^T^ bils iiv do {JtSi^n.^.1^;-- PdiUl department naznanja, ^iLi* prilom 4. i. be poštna pristojbina za navadna pisma, naslovljena v dežele Slednje In Južne A-meriks in vse sosednje otoke, zvišana na UleenU. w dopisnice in razgladniil ps na dva #en-Ta pristolblns že valja se Kanado in VrtftamdlMl. flfšt* nina d v« atnj* to navadna pl^ sms In sdsn Cfit ja rftžflsdnice ostane ssmo le u Združene države. ...... 1 f.,' ?" . , DeUvaks izobrazba ponovno Katonah, KT*- Na koherenci zastopnikov delavskih lol in inztrnldtorjev v Broskwoodu je bilo poročano, da zopet ns-ftsjs večje zanimaj ns ca delavsko izobrazbo. Zadnje čase ao bife organlsirane večerne šole v somj, Wssh- Le w renče, m., Utica In White Plaina, N. Y. Val zastopniki so tudi po. , ročali o finančnih težketeh IS ^^erni^ii obenem o zahtevah u nov« te- 1 UjZ. 8wensw#i vsMns kampanja ' CMcsgo. -Af'Državni' pravdnik Svvanson js naznanil, da ga be klub delavskrti unij podpiral v njegovi kampanji za.ponovno Izvolitev. V zvezi a tem bi bilo zanimivo, ako bi ta klub pojaanM stalne 8wansonove napade na delavske organizacije. 6wsnson je namreč na zahtevo delodajalcev odredil večje Število nsvslov na nrad* delavskih unij. Zadnji navali ao biJI uprizorjeni na urad unije elsktrlčsrjev In filmskih operatorjev. GLASOVI IZ NASELBIN i bi 16 dobro. Upanje imam, da 6e pride do tega, Čeprav počasi. Je pač tako. da plevel raj-šs raste tot ilte. Vaak farmar tadi gleda, da Ima *im čistejše polje, da mu bolj obsodi. Prav tako je trsba paziti tudi v vsaki stranki, ds je č*ste ter da ne smrdi p6 šnopau ali graftu. Tukajšnji časopis, velik zsgo-vornik Wsll streeta, "The Merrill Daily Herald,M je že večkrat pi-aal, da kaklna sužnjost se izvs-ja v zov. Rusiji ter da tam jedo asmo Črn kruh vorio- Tako da hoče narediti tudi La Follette v Wisconsi$u tak red i^p sistem. Obmetaval ga je z vsemi mogočimi najgršiml priimki, da je pravi boljšsvlk in gorje bo ljudstvu, če ga izvoli. No, vse nstol^ ce vanje ni nič pomagalo, ves He-raldov bluf je bšl sastonj — La Follette je bil kljub temu z veliko večino ia vol jen. Ljudi se lahko blufa nekaj časa, ne pa vedno. Svuječaaho ao late novtne tu-gale tukajšnjim farmarjem, češ, da sa kogat ni tukaj, naj frs v Rusijo. In baš asdsj ae jih tluio-go seli v Rusijo, ravno ssdaj ae odpravlja v^lgia akuplna finskih farmarjev is Lincoln ekrajs, da gredo v sov. Rusijo; sedaj so še na, poti. Nič ae niso ustrašili Uu-f«, ds beie morali jeati ls črn kruh In piti vodo. So pač zavedni proleifei Naš u| pove, da. Ameriki i Uko hri kot Jih vjetsklRi jiU v sneg, ki me je>ptemljal v družbi vetrov vso pot. Kljub neugodnemu vremenu sem se podal na hrib v Bon Air. kjer js mnogo naših ljudi. Ot»i*kal Lešnakove, kjer sem bil dvleien okusnega kosila, gospodinja pa je tudi obnovila celoletno nerot-nloo na daevnik Proaveto. Ob 4. popoldne sem se podal * hriba po sneženih zametih, v vznožju pa aem srečal zdravnika, ki ai ni tipal z avtom na hrib radi snega, pa se je vrnil In me.psljal s seboj do bližnjo .ulične železnice. Pri Grmkovih so ml skušali odpraviti jreMnl m ** nakar sem ae podel demov. Zdravnik mi je svetoval, da ostanem par dni v gorki postelji, vsled česar sem bil prisiljen prekiniti nadali-no potevanje za nekaj čaaa, dokler ozdravim. Anton Zidaošek. ik v Merrlllu ps ne | bUo mnogo ljudi v o voljnih, če bi Imsil in delsvzke razmere žanes delsVcl v so-I Vem, 4a tUdI v Rusiji le!K! Vas dobro, štljub* temu ps se deta ng v«e načina,"da izboljšajo delavski položaj vsak dan. J^ tudi'tiskaj, dsaar V iti ps tudi rn ramo. AflMK v »Rusiji mnog« zaprek; s katerirrii morajo obrs-čunsti. pa Vseeno napredujejo. Mi v Ameriki pa feframo rakovo i U vlada kapltsiiattčni i sloni ln dela Is a sveti r jt prvo In nejptfb-kepitsliatični družbi, Tods mera bo snkrat polns. gsdajjmerHnaki Hat vsft ns žuga lokalnim farmarjem, da naj gredo v Rusijo, ako ni zanje tu. Blaženja o Rusiji ponahavs in aolnss vstaja na obzorju — na vzhodu. Pomiče se brez zadržs-nja naprej It ni Js sile, ds bi gs zadrftUa. Ni Jih trabs deportirs-ti, gredo sam( in Mo ie šli ss mL Ps. test se spreminjajo, ps J^^fcA^ ii bi ss morsle spreminjati s časom Tukajšnjih Flnssv v sov. HusiJo. Liš Uko J( POlasi bo po-' pravi r*J bodo od- I I W }l prav, dsJSval. Pokažite delavcem drugih dežel, |^sa ste zmožni, ps vem bode sledili. TftJco, da ae bodo As odKiSftfi vsem delavosm, kajti pravojobato, prava pot dobro gospodarstvo Je najboljša pro0S0*jmi* današnjo Rusijo. Umi* Drobnlck Konferenca In zabava , IMney Fork, O.—Kot je bilo sklenjeno na prošii konferenci klubov in društtev Proavetns ms-tise JBZ, bo prihodnja konferenčna aejs dne 17. sprila v Blat-nu, O., pričete k ob 10. dopoldne, pri a. A. Matosu. Kot sem poučen, bo ob tej' priliki natopil pevski odsek, »p««, kluba iz Brldgeports. to je |udi naša želja, kajti dotičnl pevski odspk i-ma dobre pevce in P«vke s dobrim pevovodjo v oaebi F. Mat-kota, nečaka pokojnega Jožeta Matkota. Frank je bil v domevl-n! cerkveni pevec ln org*niat> ae-daj podučuje petje v Bridgepor-tu brezplačno. Kot premogar ae-dpj ns zasluli akoro nič, dasi mora prsšivljstl svojo družino. Bavi ss z lotografztvom. poprav-ljanjem ur in harmonik po selo nizki cen|. Priporočljivo js, da ii v slučaju potrebe obrnete nanj. Priporočam tudi, da se pev-sko društvo ali odsek soc. kluba št. 11 m poskuša potruditi, d* nastopi dne 17. sprila na konferenčni prireditvi v Blainu, O., s par pesmimi. 2lvimo v zelo slabih In kritMnihdaaih in mal^ po-štene zabave in rasviMlrlla ns bo Škodilo ndbsnemu. Saj dobro infi Tepo listje človska v najlafoat- m. Torej,, bridgiportskl psvd, pi^ravlte ss zs 17, sprilst , ' Naes K IMPPf^BMVMHP^ ■ , MavAi slraski TMegsti os tsrsklt zs asdalevanjs z drugimi delsvsklml organi-zaeljaml . '' Chlcago. — (FP) — Na k«n-vsncijl novo oživljene orgsniza. cijs fsrmsrsko delavske stran-ks v okraju Cook js bila spreje-ts plstforma, ki msd drugim zs-htsva odstsvltev državnih In fe-dsrslnih bsnčnlh nsdzornikov radi kriminslnsgs zsnsmarjenjs dolžnosti v zvezi z bančnimi polomi. i J*/»»»"■' *'it »j DaJJe platforma zahteva, da drŽava kaznuje tovarnarje in drture delodajalce, ki po nepotrebnem odpuščajo delavce. Neka drujrtočlta ss glssi, naj »e pravica do vojne napovedi odvzame kongresu in podell( velikem ( , Poleg drugih gMorolkoV Js 11 hm topi I ns kon vsncijl tudi "gr-nsral Coxey, ki Js leU lf»4 vodil srmedo brssiioselnih v Ws-shlngton. Co*ey Js sedaj Hupsn mesta MsssMIon, O. V avojem Covoru Js napsdsl i»redaednlks looverjs. Dejal Je, da Js Hoover orodj«* mednarodne bankirske klike. Delegat je so »e izrekli is so-delovanje z Ll#« zs neodvisno politično akcijo, i Ligo ia indu-ttsburghu js malo| atrijsko demokracijo in drugimi leUveklmi organizacijami. Nekaj o čebelarstvu Piše Joe Urit* Kako ravnati a čebelami Prvo ^ glavno je, da si nabavimo močne panje, da je mnogo čebel v panju s dobro in zdravo matico. Imeti moramo imnje ameriškega sistema, ker drugo-llčni panji tu niso dovoljeni. Čebele lahko naročimo od raznih družb, ki jih pogosto oglašajo, pa niso kaj priporočljive, ker vzame predolgo, predno človek kaj koristi dobi od njih. Kdor želi imeti dobre čebele ravna naj-beljše, da gre k čebelarju in si isbere toške panje; tskšni panji, ako si tih nabavimo spomladi, nam dajo v jeseni Že med. l«ahko se pa komu tudi posreči, ds a)k>-mladi v jame kak roj čebel in jih udomačii takšne čebele ao rade prav dobre in tudi zdrave, kajti čebele, če so bolne, ne rojijo. Panje a čebelami moramo po-atavlti vedno v zatišje, kjer ni vetra in v kraj, da ni preveč pri ljudeh;'^ živsl ni motens, tudi nimajuo aitnoatl z njo. Polsti je dobro, ds ao panji v senci, ali pa da napravimo ms H čebelnjak. Ameriški .sistsm čebeloreje ima samo zato slabo stran, ker nima čebelnjakov; panji, 6e ao iz-postaVljehi solncu in dežju, ao v; par letih nerabni, in ds ae čebelam ne pVJde na pomofl z novim panjem, jim js nspovedans sinrt. • , Panji z osmimi«okvirji ao najbolj priporočljivi sa male čebelarje, "kef Hib lažje prenašamo kadar ap polni, in če Imamo veliko ček^et v panju je dobro, da jim dan^O tudi večje naložke, (Jaz imam za tiste panj*, ki nečem, da bi rojili, ravnotiko velike nalčzke leot ao iNinji,) Pred-no damo čebele v panj, Je fobro, da prilepimo zajetni voask na vsak okvir, da po ravni Črti tudi debele nadaljujejo a satovjem, in ravno tako tudi v naložku. Zelo važho je, da je aatovje v panju v I spi legi, ns vsakem okvirju, aase, kar nam omogoči, da lahko v {Minj pogledamo, kadar je potratno, bodisi pri Čiščenju panja, ali pa kadar zapazimo, da ja kaj drugega v neredu a panjem. Cshela v trsh spolih Ka vsakega, kdor ae ukvsrjs a Čebelsml, Je potrebno, da ve, da so troja vrate Čebel. Te so: čsbs-Is, ki donaša med in opravi v panju vsa dela; matica, ki vas avo-Je življenje ležs samo jajčeca za vas tri apste, in trotje, ki ne delajo nič 4rugega, kot da oplodijo matleo. Matica leže zalego tavaš tri ifspois, vendar je ps le osbsla glavni faktor v panju, ksjti Is tyf>els določa spol, koli, ko Mkj a t? siežf čebel, trotov ali matic. Ako dMiujamo roj čsbsl — recimo, A. zrojljo zgodaj v maju — ta£pj opazimo, da Isba' naj prvo. napravi jo csllse u ČSi bele in Mu»J, ko Js nekaj šsbeU nih celic ^ovršaiilh, že matica le* M komajLvJdns Jajčeca vanje. To ae ps vrti Uko <)olgu, ds ims )isnj b|ti ls deloma poln satov Ja in mjadifi Mel, ki ao se pš zle Sle, Ako panj dobro napreduje, čebele, ai koncem Junija ali prva dni julija čebelfl n*rsde nekaj celic zs trote; trotove celice od čebslnlb as raslikujejo v tem, ds ao mslo ve-ČJe od Čebelnlh In ae nahajajo Že na stranskih atovnJakih. A ko gre vas posreči In prav, bo-mo konctehi Julija že videli trote, ki se bodo prišli sončit vsn M psnjs. Tskrat je potrebno, ds zs tiskaj1 odložimo, Ako al želi-mo medu, dsjm<» jim naložek vrhu panja'a praznimi lesenimi o-k vir J I, če ps želimo pomnožiti čehsle, pH zopet pripravimo panj, kajti M par tednov ako js še dovolj psše za šebsls, bodo zopet rojile. Potrebno je omeniti, da celice za čebele in trote so vse v ravnih vrztab. obernjeue malo navpično, to pa got ovdnjem delu srednjega satov-ja. V matične celice čebele ni-k.lar ne polagajo medu. \ čebelne in trotove ps takoj, ko se živalca izleže, jih previdno očistijo in začno ppinašati med v nje. Ko matica zieže jajčece, je tako majhno, da ga je samo na solncu s prostim očesom možno videti, in ako jajčece v celici ne leži v pravi legi, ga čebele uravnajo, da leti. na dnu celice. V treh dneh že vidimo belo snov, podobno r ženem u zrnu; takral to snov že imenujemo zalega. Peti ali šesti dan dajo čebele Mj zalegi Jedila, ki ga napravijo * medu in rožnegs prahu. Potem ae ta zalega tačne uravnati in oblikovati po celici, z glavo proti vihodu, nakar čebele izhod celloe z voskom zalepijo, in v petnajstih dneh, če so iiredno topli, prileze ven čebela iz čebe-llne, trot Iz trotove, matica pa seveda aamo iz matične celice. Pri umetni vzgoji med čebelami in Osbslarjem samim pride po-gosto do navskrižja. Čebele si aVojlm naravnim potom žele roja. Čebelar al pa mogoče želi medu, ker tiste čebele, ki bodo rojile, bodo dale malo medu ali pa nič, In zato je potreba posebne painje, da se pravočaano da naložek na pnj, ker s tem čebelam preprečimo njih načrt za vzgojo trotov, ln bodo pravočasno napolnile trotove celice s me-dom, to Je prej ko bi matica začela leči jsjčecs vanje. Ako čebelar zamudi to priliko, ima precejšnjo zgubo, kajti čebele bi lahko nosile med. ps ae bavljo z vzgojo trotov, in ksdar ae lilafejo, če ae jih zleže veliko, pa zopet potem ves med sproti pojedo, kar ga čebele naneao do meseca avgusta, kajti trot samo uživa In tudi precej požrešen Je. Meseca avgusta začno čebele nsravnim potom z morjenjem trotov, kar jim pa da zopet mnogo dels. Neksterl Čebelarji si pomagajo a tem, da trotorp že v ss-tovju porešsjo glave. To as prav lshko napravi, ker trotovo oslice so ia trotovo glavo daljše kot čebsline. (Tegs nikomur ne pri-poročsm, ker ae a tem zopet Če-bslsm napravi veliko dels, predno izpraznijo in oanažijo trotova celice, ln čs Je debel prsmslo, ds bi tUto delo hitro Izvršilo, Uko sstovje zsčne rado gniti. V U-kem alučsju šs poalnžujsm ms-tlšne psatl (qusen trap), jo pritrdim k Izhodu psnjs ksdsr trotje nsjbolj izletsvajo In ae vlovijo v paat, medtem ko čebele, ker so manjše od trotov, vse-sno lshko icletsvsjo Iz psnjs in naaaj. Na U način ujeti trotje od stratui takoj poginejo In če-belsr as jih snsbl v kratkem čs-au, čebelam ps-nspoeled tudi prihrani mnogo nspors a morjenjem.) Mstics ae oplodi od trsh do desetih dni po rojstvu. Lepega dne med tem čssom zlsti Is psnjs a precejšnjo družino trotov ln šsbel. Clovsku as ns prvi pogled vjdl, kskor ds bi hotele ro-J it I. ali šez^nsksj minut as že vrnejo nazaj v psnj In mstics Je oplojena za celo njsno življenje-i o (Dalje prihodnji* ) t !>•.—One 1 t. m. j namenil na Union /sf nabavil vozni H-fown, Idsr obiščem sm »4 »go posUj o tu stek v Joh rojake. V ..Mlnlh njstnmsv. esčje število psolretlH »1» se KRe^M thUmt ■ jetnik I v ftaagsj*. Prišlo je mnege pritožb KOI Ji KO ZHHHkK IZDAJO ZA tnHmi AH veate, da Je pnaiukcljs pu-drovlh vložkov In žspnih /rtaI v zsdnjih Istih tsko narasla, ds nič ne zsosUJa zs mllnako Induatrijo? Ali v«ste, da pndon-čenke ns teden za kozmetiko 1 milijon funtov T Ali veate, ds Mtrosijo v Ame-rlkl zs 100 milijonov dolarJsv ns leto za koamtftlkof Ali veste, da izdajo ženske vsega svels na Mo čstrt milijarda funtov za prlepšanje svoje le|)Ot«, to Je četrtina vsote, ki Jo porabijo vse držsve sveta za oboroževanj? Ali veate, da Je v zadnjih sedmih Istih nsrasls poraba kosme-UinH) sredstev v Ameriki sa »00'. ? Ali veate. ds Itrfs povprečna Amerl- snks na Isto 10 dolarjev ts kozmetične predmete In 16 dolarjev za frizerja, ondulacijo Itd? Elijam Rajmund: PLIN V ZAPADNI EVROPI (Prikaz ii bodočnosti evropskega velemesta,) Za "Prosveto" prevedel s svtorjevtm dovoljenjem Fr. W. "V čem je tvoje veselje? Povej ml, ker doni ej k a Ae nisem odkrila." "Ti trpiš. Mučim te in mi je ial. Najhuje je to, da ae zavedam tvojih muk." "Ko bi te ne ljubila, bi bilo lažje." "In bolje za naju oba. Svet, v katerem ava, je pretrd, ničesar lepega ne dovoljuje, zgolj grozno resnico tišči pred oči." "Ako je tebi na tem, da si norčavo resničnost prikrije!, bo* to storil." , "T«*ga ne morem, Uja. Befcati iz sveta, na katerega sem navezan, ne smem." "Mi bo* Ae kdaj posvetil kak trenutek?" "Ne vprašuj, na česar ti ne mdrem odgovarjati. Saj ne vemo za uro naprej. — — — AJi, da mi je dano pozabiti na vse, se vreči s teboj, Lija. v življenje in živeti . . "Ne misli na popolno opojnost, ko mi niti poljuba ne privoščiš." "!* očitaj, očitaj, saj ne veš, kako je." "Povej mi in odreši me. Jasno besedo Izreči, Obema bo bolje." "Lija, rad te imam, rad, da mi je telko brez tebe. Ker pa ne morem biti le pri tebi, ti brati verze in sladitl breme življenja, nama je hudo. Obema, Lija, obema. A to ni najtežje. Včeraj iem bruhal kri * .." Riko se je razdvojeno zagrenil. Lija pa je vzkliknila v slepečem, resnico taječem vskllkut "Ne pripoveduj, kar ne sme ln ne more biti!" Oklenila se ga je, toda le za hip. XIX. Intimnost prostora in občutja je razbila Meri. Jr. tl , Tista radoet, ki se pojavlja pri uapevajočlh poslih, jo je prešlnjala. "Gina je uatvarjena za take vloge. Csl revež je pred njo in se ji le nasmiha." Rlko se je odtrgal od morečega razmišljanja o samem aebi ln avojl ljubici ter postal takoj ves v stvari, ki je Meri prignala k njemu. "Vsekakor je krepost, pabavati takšen etvor. Ko ava govorila, senf se preprlčsl, da je bil sklep "Goreče zvezde" nesreča. Nikdar ga ne pridobimo zase. On se igrs. Človek mu je sestavina različnih snovi, vae gleda z očesom mrzlega razuma, všeč mu bo, ko najde priliko, da poatavi aebe proti miljonom. Svoj um nad življenje* množic." "Ti ga sovražiš! Ne prepuščsj se slepi strasti 1" gs je Meri posvarila, "To,nI Sovraštvo, temveč ljubezen. Ne strast, ampak zavest me vodi. Vae tlato, kar je preprosto, iskreno in tvori narode, ljubim in hočem braniti. On je otrok starega sVeta. Drži se gesla: gospodar In hlapci, pastir ln ovce, mogočnik ln brezpravni. Mi pa pravimo: vsi smo ljudje, enaki bodimo, za vae je prostors." 4 Med pomenkujoče je plsnils Gina. "Policija! Komur j« do rešitve naj mi sledi." "Ti se boš skrila?" jo je pograbil Riko. "Ne, vrnem se. Le vas lahko zaščitim." "Te dve odpravi," )e Riko zaukazaL "Lija, pozdravljena . . ." "Kiko!" je za v pila Lija in takoj zginila z Meri vred stran.' Gina jima je pokazala skriven izhod in jih rriila pred policijo. Tudi Riko je zapustil prostor in se hipoms znašel v samem zabavišču. Tam je bil velik vrvež, ljudje ao vzklikali, se prerivali in bili zelo hropno razpoloženi. V ta mor s« mu ni mudilo, z občujtem zadovoljstva je obetal in se sam sebi nasmehnil v znamenju pravega zadoščenja: "Kako je zazijal! Kakor nalašč je bil nastavljen. Kar je pripravljal drugim, ima zdaj sam. .IPffi XX. Ječa. - V aamotni celici je ležal Riko in poslušal čudno pesem zraka. Bil je ves Bolan in ekrajno nered je kmalu po Bikovem prihodu odjeknilo nekaj atrelov. Streljal je sam Riko. Meril je dobro in tudi zadel je pravega. Svoj posel je opravil zelo nemoteno in se z lahkoto vrnil nazaj v zakotje intimnega prostors. Prav nika-slaboten, pokašljeval, toda vzllc temu neprestano poslušal brnenje v zraku in o njem premišljeval. Ko je vstopil ječar, ga je takoj povprašal: "Kaj pomeni ta šum, ki ga čujem?" ♦'Velike reči se dogajajo," je pojssnjeval ječar in bil manj malomaren, kakor drugekrati. — "Kakšno je bila noč?" je pristavil še vprašanje." "Prešla je, ne spominjaj me nanjo. Ko ste me pretepali, niste vprašali, kakšen bom, kakšne jtodo moje noči." -ir "Jaz te nisem udarfj/?,,m , > << "So bili pa zato tvoji pajdaši hujši." "Ukazano je tako." "Vem in vam ne aamerim. Morda itak ne bo dolgo." "Zagovornik prihaja." "Naj le pride." Riko se je vzradoetil, ko je zagovornik vstopil fo ječar odšel. "Vesel sem tvojega oblaka." "To je kar prav, ker nekaj veselih vesti prinašam." "Da niso le slepilo." "Ne bodi tak dvomljivce. Spoprijateljila sva se ln mi moraš že zaupati." "gaj ti. A drugače ni dobro z mano," je potožil mladi Riko. "V tem strahotnem čakanju, v tab groznih nočeh se borim z dvomi in obupom, da tudi tedaj, ko človeka zagledam, težko samega sebe nsjdsm. Ah, in še tako slab sem." "Vse se Izboljša. Svet že ve, da si storil dobro dslo." "Moril sem in ml »i žal. Enemu sem lobanjo rszbil, da bo miljonom omogočeno življenje." "Ta račun je pravičen. Dognalo ss je, da So komsj čakali na izrabo njegovega izuma. iT si jih presenetil. In presenečenja so vsak dan jačja. Prav zdaj pričakujem marsičesa, zato J sem te obiskal. Cuješ to močno pesem zraka 7"4 "čujem jo." "In si opasti, da jp zmeda oslo tukaj ?f "Ječar je vljuden, druga|*ne varnj" itw* • v "Drug za drugim se Vrste dOfAdlrt. Napovedali so se napadi, vse je trepetalo, toda namesto bomb, smrtnih žarkov, plina, so padali iz avijonov pozivi g veselo, preveselo vsebino. Nekje so se napadi res izvršili, v največjih primerih pa ne. Nad našim mestom kroži močna jata* in poziva na upor." - Riko ga je začudeno pogledal in si dal potem sani odgovor: "Na upor? To je Hugo, Lijin brat . . ." "Zmešnjava nafctajp in morda te čaka svobod* Vedo, k Je s!,,ved o, zakaj, a ker se spodaj že udarja, bo 4d prpBit kaj kmalu." . V ('Konec Jutri.) Vilko Ivanuia: SUŽNJI NOČI 1 bledimi, izpitimi obrazi in krvavimi, od trahoma otečeniml očmi so delali. Težko so dihali in oči so se jim zapirale od smrtne utrujenosti. 8tali ao v tinti neznosni vročini in s težavo mesili težko testo, ki se je v njihovih mišičastih rokah raztezalo kakor prožen In sluzast kavčuk. Njihova gola telesa ao se lesketala v znoju, ki se Je cedil * sključenih postav v naš vsakdanji kruh. Ta kruh je bil prepojen z njihovim krvavim znojem, z njiho-v o mladostjo! Vsa moč, zdravje in mladost — vik« je prešlo v teku dolgih kt njihovega težkega življenja v kruh. Žemljice, ki jih jedo zjutraj milosti j i ve pri beli kavi, ogledujoč si pri tem modne žur-nale, te žemljice so prepojene s kr\ jo. Z njihovo krvjo, ki so Jo dajali. da *o mogli hraniti otroke v na i s črnim kruhom, če že belega drugi jedo. Njihovo mladost in zdravje so jedli drugi, dočim so sami ne-pteapani in utrujenih teles po-<'a-i umirali. Tuberkuloza jim je uničevala telesa v oni sopari-cl in prahu, ki se je lepil po njih. in je ustvarjala iz njih Žive mrliče. V*ako jutro, ko se je začela vzhrdu meglenega obzorja dvigali žareča solnčna krogla, so se fazani prerivali iz pekarne. Kakor legija obupanih! ' •4 Oči so se jim mrzlično bleščale. drobovje krčilo, a' obrazi so jim bili potni ln mastni od napora prečute noči. Trudni od dela so ss zavijali v neke cunje In se vlekli kakor sence domov, da se posno ponoči zopet prostovoljno povrnejo v ječo. Doma ao brfi teka pozajtr-kovali, izpregovorili nekaj nervoznih in brezpomembnih ' besed in trudni polegli v postelje. Spali so slabo in vaak škripot je povzročal poluspanje, včaalh pa ao se tudi prebudi- Tedaj se je z njlfovth izsušenih ustnic tmeraj oglasile težka kletev. Kadar nI bilo miru, tedaj dolgo niao mogli zopet zaspati. V takih trenutkih so Jim prihajale v glavo različne misli, toda skoraj nikoli niso prekoračile delokroga pekarne In težkega dela, ki ao ga opravljali v njej. Opoldne ao prihajali otroci iz šole domov in so v svoji živahnosti zmotili očeta v težkih mislih, Hi pretovorili so v časih tudi kako besedo. Tpda vkljub temu ni nikoli bilo tiste intimne radosti, o kateri ao podzavestno čutili,' da bi moral biti. Takoj po koallu so odhiteli o-trocl, prav tako bledlkasti ka kor starši, čim preje na ulico in v šolo, ker ae jim Je s4elo doma vse nekam pretesno, revno, mrzlo ln tiho. Zunaj med drugimi otroci bilo lepše, vesele je.pfijetneje! Pri (»opoldanskem spanju Jih je vnovič oblival znoj, da so bile rjuhe ln odeje vlažne. Toda ve- čer je hitro prišel ln tako je zopet bil nov dan iztrgan iz njl-hovsgs življenja — kakor list is cenenega koledarja. Utrujenost jim je Jemal tek, večerjali so površno, nato pa so zopet polegli po posteljsh — z veliko pailjivostjo, da nq saspe ure. ko jim je treba na delo. Tako so minevale ure, otroci ao legli k počitku, žene so žalostno ugsšsle svetilke — ko so odhsjall na delo. Toda v večerih, ko žvUtga veter krog uličnih oglov in brzojavnih drogov in ko na njih neprijetno brenče žice, a zvezde zaamehljivo trepetajo v zimski noči, tedaj se prične šele njihova Kal vari ja. Odhajajo na delo, ko ae njihove žene, željne življenja in ljubezni, doma alačljo In apravljajo v bolestnem hrepenenju in aamoti, medtem ko ape otroci v monotonem snu v oni bedni jaSblni, polni vlage, bolezni ln neprodlrne teme. Ta množica gnilega ln ranjenega mesa je nesrečna, ker trpi in — molči! Neznosen • prah ln vročina, težko delo In ponočnl trud jih ubijajo. In vse radi mlssrne in srs-motne mezde t Da morejo pojesti koa suhega kruha in ga dati ie ženi ln o-t rokom' De ae prebijejo skoai ta pekel ln se nato sruiijo! Njihova iimocfano trupla bodo položili v preprosto črno rakev is Jelkinih denk, poškropili jih bodo s n« iN»trebno vodo in nato z jotam vr^U v Jamo. # A Življenje, Veliko življenje, bo teklo dalje po svoji blatni strugi . . . ! Solnce b<> še dalje svetilo, cvetje cvelo, trava zelenela, a nove generacij« bodo še dalje trpele v smrdljivih brlogih ln ječah, če ae ne zbude Iz omrtve-losti. jj* Včasih jih je žalilo, da ne morejo šivetl drugačnega življenja. Lepšega, svetlejšega. Sramovali so se, da morajo prodajati svojo moč. a* tako cenen denar, kakor prodaja prostitutka evojo mladost, in tedaj •o ob nedeljskih popoldnevih popivali- v smrdljivih krčmah do nezavesti. Alkohol jfon je vne-maJ fantazijo .in jim v prividih kazal čarobne reči. Rušil J® v njih čuvstvo bede jn poraza, preklinjal je vsakdanjo enoličnost mizerije in takoj so bfli vsaj nekaj hipov svobodni ljudje, prosti tokovov vsakdanjih' skrbi. V njegovem objemu so pozabljali qa svojo nemoč in na umazano kloako življenja. Jezik se je zapletal in je v presledkih govoril svinčene besede. Tedaj so zmeraj mislili na to, da si sami kotčajo življenje; toda tega ni nihče poizkusil. Včasih so se* med seboj potoki! do Jcnrizverinsko in brez usmiljenja so, napadli drug drugega. V pijanosti so mepili, da je tovari! krjv njihovi nesreči, in tokli so z bolestnim užitkom. m- , .< Potem pa ao se z ranjenemi glavami, te&kimi mislimi ln sivimi predstavami vračali doijiov V-i zmeraj potrti in do smrti u-trujenl. Taki strašni in pijani nedelji je sledil' zopet težak' in dolg teden. Sledili so dnevi in v težkem delu prečute qc2i. , In zopet se je naaaljmrak) počasno umiranje ... ■■1 FI08VETA Vilko Ivanofta: 11 zapet j gospod ime duše zrcalo ln Sleherni jpimb največjo skrbno ravnatelj je roog?I oditi. Se eti .pogl počasi je odšel Pred hišo Je čakjalAvto in šo-iter se je globoko pf^lonil pred obilnim folppinpm gospoda Izidorja Seltepsatia. Samo še nq-kaj šoferjevih gibov in »otyr je začel delovati. h,Avto je vosil počgki, kajti to ni bilo samo po predpisi temveč je bilo \\>di zelo ugodno za živčni sistem glavnega ravnatelja protokolirane 7 svetovne tvrdke "Sutyo" d. d. In čemu tudi hiteti Ti "Gospod ravnatelj že eme zamuditi dve ali tri ure! Toda to je sedaj docela postranska stvar. Vzrok, radi ka terega si že jiar dni ubija svojo plešaato glavo, je globlji. Nikakor ne more namreč rešiti problema, kako bi bolje vzgojil svoje pse. Namreč, njegova žena, milosti j i va gospp Inga hoče na vsak način, da imata Rigo in Nero lato barvo kot njen novi kožuh, a prokleti Ščenetl sta/ samo za nljasno temnejši! V takih globokoumnih mislih se je medtem pripeljal do to-» varne. Ker ie bila še zima, so g?rele svetiljke. V blesku tisočerih električnih Ž*rnlc se je zdela tovarna kot zemeljska in. karnacija pekla, a v vsem tem NšMšiinrizoit! Znamenje (Feb. 2H. 19.12). pomeni, da vam je nattčnlna potekla U dan. Ponovite jo pravočasno, da vam Uata ne asta-▼Ime. Ako Hrta ae prejmeta, Je mogoče ustavljat, ker nI bil plačaa. Ako _ la ga ne prejmete, je astavljea vated ■lava, pišite aam ilepbnleo In navedite stari la novi fcaalev. Naši aaetopaiki ae val dr* _ __ _ dragi sestopal-ki, pri kateri* lahko plačate m-ročalao. ' % / , Narečatna sa eele Isto je $4.00 in za pel leU pa $1*0. člani SNPJ doplačajo I4.S0 ta leto, Za mesto Cfckage la Cieero sa Mo V M, pol IsU U7ft. aa da- .7«. Mladlnakl Uat lete S1.S0. (Jpravvištvo "PR08VETA" m7 & LawodaW Ava. Ckkage Za Evropo ataae mi pel lata $4 50. aa ves IsU po ».00. Tedalk etaaa sa Evrope 91 člani doplačajo aama «1.00 silnem bleaku so se plazili je-tični okostnjaki. ~ Gospod ravnatelj je stopil iz avta s kretnjo človeka, ki ve, kaj hoče! Pred vhodom je stala gruča delavcev. Bledi rumeni in uveli so trepetali v zimskem vetru. Vratar, neki br-, brav Štajerec, se Je šaman trudil, da bi jih odpodil in napravil pot svojemu ravnatelju. Toda zaman! Stiskali so ae k vratom kakor živina, samo da bi vznemirili Izidorja Befafrsatta, ki še zmeraj ni mogel rešiti pasjega problema. Delavci so prosjačili za delo, a gospod je bil vznemirjen, *ker so ga motili v njegovih mislih. Odpodil jih je s finim glasom nejevoljfe. — Umaknite se že, ko vam pravim, da ni dela! Kaj me gnjavite! - Štajerca je oblila pot, preden se mu je posrečilo, da jih je toliko razgnal, da je mogel gospod ravnatelj komodno vstopiti. Ko jih je odgnal, se je prezirno nasmehnil "hudičevim vandravcom" in se je dostojanstveno umaknil v svojo rezidenco poleg vrat. 1 Ker litt še ni bil *] jO tudi |ro8p|d /rtVnJtelj zSsopel, predel je.zituval 52 stopnic, ki so vodile do nje gove pisaratt..:..41^ o^j Toda danes je imel prekleto smola fNasproti njegovih vrat je bil vhod v tovarniške prostore. Slišalo še je e^fk^fiett neprijetno brenčanje stro In pred jfci&fo delavcev in' delavk. Vsi so se poklonili, toda ne tako vljudno kakor šofer in vratar. Nekako oholo in celo zviška! Prav radi tega je sovražil to sodrgo! Zlasti moške! Ženske niso bile tako nesramne in koncem vseh koncev so tudi ugajale gospodu ravnatelju! Obrisi njihovih Jedrih teles so tako zapeljivo al-lili iz tistih cenenih krp, ki so jih Imele na sebi, da so prijetno dražili sangvinične živce gospoda ravnatelja. Gospod ravnatelj je danes že piarfikaj doživel, a to, kar se je zgodilo sedaj, je prekoračilo vje meje!, Ti lenuhi stojp tu že gotovo od osmih, a sedaj je Že devet! — Kaj pa, za vrwm, tu iščete? Zakaj pa ne delate? . — Ne puste nas v dvorano, ker smo malo zakasnili ? Možgani gospoda ravnatelja so delovali hitreje kakor običajno. Ali ne morejo preje vstati ln oditi na delo?! In v kakšnem, nesramnem tonu govore! Namesto, da bi ga prosili za izpregled, ker so se zakasnili. Mu še gledajo nesramno v obraz! 11 ■ / v . 'J' Poza preti bi Jih bik> treba, vae brez pardona! A kje je, za vraga, poslovodja? Iz Izidora Sel tesat ta, ki je bil pedanten in vljuden do norosti, se je nenadoma izrodila histerična furija. Zvonil je kot norec, dokler ni končno' vendar prišel poslovodja. * Seveda, naj ponižne jši poklon in pohleven pogled sta takoj u-mirila gospoda ravnatelja. Za~ ukazal je poslovodji, naj takoj odpusti te delavce.^ — Gredo naj, kiunor hočejo. Vsaj ne bodo ničesar zakasnili! Poslovodja je radi tolikega zaupanja v Svojo Osebo izbuljjl oči in si od sreče živalsko obliz-nil ustnice. Čez četrt ure^fe je pridružilo gruči gladnih in nesrečnih pred vrati še Štirinajst odpuščenih. Za kralok čas Nočna dogodivščina Mrcina se ga je za praznijce spet pošteno nalokal. Ko priko-lovrati v zgodnjih jutranjih u-rah domov, ga sprejme njegova boljša polovica: ljuti: PETEK, 11 mabta , Nato počaka, da ae »oba pri2iu ' Ije nazaj, m naglo vlije ... seveda mimo umivalnika1 ' zi okno. Spodaj je šel mi« £ gospod k je tako doživel fj ] drugi krst. Ves ogorčen je * J vpil gor: ** 1 "Kaj pa zlivate ponoči m„u vodo na ljudi! Takoj aJpi^ ; stražnika in vas naznanim!" \ Mrcina pa se ogori i: . 3rAvW5 vf,to nič ne Wi drugič pa glejte, da iz mojega lavorja!" .v » Ceneje '' -V Londonu so ustanovili dru.! štvo, čigar člani so se enkrit al vselej odkupili, da jim v Kosti* nah, kavarnah, hotelih itd. ni več treba dajati napitnine. J Tudi nekega Škota so povabili, naj bi stopil v društvo. . "Koliko pa to stane?'I šal nezaupno. "Dvajset penijev na leto." • "Ne, hvala," je razočarano od. vrnil Skot, "pa rajši še dalj« na-pitnino dajem." Je vpn. j . se nevljudno r&»-; Velika noč ss bliis. Gotovo se bo. dete Up' lotos spomnili svojcev 1 pm mernlan denarnim darom. Naša tvrj? ka, *! ie nad 12 let pošilja denar t stari kraj .točno in zsnealjivo, Via "Battn, jesik za zobo^-ena^je nudi sledeče osne: ura, in manj sploh biti ne mo-reT - - ' da _ jj 0di8ejadt domov nekajkrat "ne-riiilo telebnil po tleh. Toda soba se strašno vrti okoli njega. Hoče se nasloniti na umivalnik ta pa je med tem že na drugi strani sobe. Naposled se mu posreči, kose umivalnik spet pri vrti mimo njega, da ga pograbi za vrč. Zš PIŠZNIKE 500 din...$ 9.60 100 lir...$ 5J| • 1,000 44 ... 18.70 200 " ... 11* ' 2,000 M ... 87JO 300 - ... ie* "...M.7« 500 M ... 27.11 i .H X. 93.88 1,000 " ... 53U 1 Pri večjih cenah eorsimeren po-pust—V navedenih oensh >0 viteti vsi stroški in prejemnik prejme denv na svoji poiti bres vsakega odbitki Pisma, Money Ordre itd. naslovia LEO ZAKRAJSEK (General Travel Service) 1859 Seeond Ave. New York, N. T. NAROČITE SI DNEVRIK UST PROSVETA Pe sklepa 9. redne konvencije ae sedaj lahko naroči na Ust Procveta k prištele eden, dva ali tri člane Is ene drušine 1» Is enega naslova k naročnini. List ProeveU sUne sa vse ejaako, sa člane ali nečlane $6.00 n eno letno naročnine. Ker pn člani še plačajo pri aeeemeatu $1.20 ss te**, se jim to prišteje k naročnini. Ml prištejemo enega, djrs sli tri flase k ene družine k eni naročnini. Torej seiaJ nI verska- reči, da )e list ft+ drpg ss člane 0. N. P« I. List Proeveta Je vala lantnins in gotove )• skoro v vsaki drniial nekdo, Id M rad ČlUl list vsak dan. Torej tedaj in* priliko, ds se tudi tl naročite na dnevnik ProSveto. Cena Usta Proeveta |e: Za Cieero in Oileafo J«......87JS 1 tednik Ja...............iN Stedalka In..«...........I.N tednike 'M............ U9 8 tednike la..............iN Ispolnite spodnji kapon, priloilte potrebne vsoto denarja sli Mosif Order v pisan In si naročite Proeveto, Itet, Id Je vela lastains. Pojaap^lo:—Vselej kakor hftro kateri teh čUnov preneha biti flan SNPJ, ali če se preseli proč od drušine in bo sshtevsl sam svoj Ust tednik, boit moral tisri Član Is dotlčne drušine, ki je tako skvpno naročens ns dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniti upravništvu Usta, in obenem doplačati dotičae vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravniitvo snišstf datum sa to vsoto naročniku. ZS Zdrnš. dršave In Ksnsdo HM 1 tednik In.•••..»..•••>• 48P t Mm« ' |a» ..«•».•• . IjM 8 tedalke 1 M..... .....2.49 PROSVETA, SNPJ. 1887 fle. Uwadale Ave, Ckleafo, IH Priloženo pošiljam naročnino sa Ust Proeveta vsole 9—--------- Ime ............................................i.......m................ ČL društva št...... Nsslov Mesto ..........Dršsvs .—............................. .......- j Nov naročnik.......................................... Star nsročnilt^...^...^.^...................— Ustavite tednik in rs pripišite k moji nsreČntad od sledečih ČUnov m* TRINERJEV0 GRENKO VINO drušine: u*rtja. pral I —CL drnštvs št .-..a dtsštva št. rf m TELEFON ROCKWELL 4904 mmmm—mmm+mmmmm •AV.iau SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela TUka vabila aa Itd. v jesiki fai dregffc VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJiJPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vedstvo tiskarne Caaa smerne, unij ako dalo prve vrsla Pilita po Informacija aa aaatov: S. N. P. J. PRINTERY s 2657^9 So. Uiradale Armm CHICAOO, ILU TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI ?8A U8TMENA POJASNILA