Številka 7 TRST, v četrtek 7. januvarja 1909 Tečaj XXXIV —IZHAJA VSAKI DAM — todi Mdeijah In praznikih «b 5., ib ponedeljkih »k S. zjutraj. ?*e»ml£ne 6tev. se prodajajo po 3 nv6. (6 atol) v mnogi tobakarnah ▼ Trstu in okolici, Gorici, Kranj m, Si. Petra, Postojni, Sežani, Nabreiini, St. Luciji, Tolaaian, Ajdov-Jfrtci, Dornbergu itd. Zastarele iter. po 5 btč. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t Širokosti 1 kolone. CEKE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 at. mm, •smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po »O st. mm. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vraU K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko« V edinosti Je moć! _ NAROČNINA ZNAŠA sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 k.; cs,- ročbe brez doposlane naročnine, se up^^a ne ozira, ■aroimln* aa aatsljsk* Izdanje „ZDXX<~0W stana : «ala-....... . late« K 5 20, pel lata a SO ■■■ ■ ■ Vsi dopisi naj m pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko* vana pisma a« sprejemajo la rokopisi •• vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: alloa Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoUno-hranllnlfal ra?un It 841 652. TELEFON St 11-57. BRZOJAVNE VESTI Deželni zbor goriški sklican. GORICA 6. Deželni glavar je danes naznanil deželnim poslancem da ,ie deželni zbor vsled najvišega patenta dne 31. decembra 1908 zopet sklican na dan 8. januarja t. 1. ter ie določil sejo brez dnevnega reda na petek 8. t. m. ob 5. uri pop. Telefonska zveza Dalmacija— Trst SPLJET 6. Merodani členi trgovinskih zborn'c v Z^dru, Spljetu in Šibeniku so se v shupfii vlogi obrnili na trgovinsko miniiterstvo in dalmatinski deželni zbor ter prosili, da se napravi telefonska zveza iz Dalmacije preko Trsta, ker je to za dalmatinsko trgovino nujno potrebne. Nemški protestni shod v Op a vi. OPAVA 6. — Dane? se je vršil ljudski sbed, ki ga je sklicalo šiozijsko nemško ljudsko društvo. Shod, na katerem je bilo 2000 eseb, je vsprejel resolucijo, v kateri energično protestuje proti stremljenjem za poslo-vanjenje Šlezije. Opozarja v se vlado, da prične nemško prebivalstvo Šlezije boj proti nadaljnim težnjam čehiziranja, a za eventuelne posledice bo odgovorna vlada. Parnika trčila skupaj. FE0D0ZIJA . 6. Ruski tovorni parnik „Svjatošlav" je v nedeljo po noči na noti med Novorosijikom in Tuapse trčal skupaj z nekim grškim parnikom. Parnik se je potopil. Utonilo je 34 OBeb, 4 so se rešile. Potres. KECKEMET 6. Danes ob 3. uri 30 m. zjutraj *?e bilo čuti tukaj potres srednje jakosti. Ob 6. uri zjutraj je bilo čuti drugi potresni sunek. Lizbona 6. Zdravstveno stanje kra-liice-matere Marije Pije je trajno slabo, živčne krize nastopajo pogosto. Bolezen na ebistih se je poslabšala. Šangaj 6. — Princ Čiug je nevarno obolel. Ueliki potres v Kalabriji .n SICILIJI. ZAGREB 6. Mestni svet ie devolil za žrtve potresne katastrofe na Siciliji in v Kalabriji 5000. K. MESSINA 6. — Danes zjutraj so izpod razvalin potegnili nekpga moža še živega. RIM 6. Neki zastopnik Agencije Stefaoi je imel pogovor s profesorjem seismologije Oddone, povrnivšim se iz Me3siae. Oddone, ki je 31. deeembra odpotoval tja, da proučava potresni pojav, je 1. januarja zju*raj prispel v Messioo in se je takoi podal v observatorij, ki se nahaja na nekem griču blizu mesta. Poslopje poslopja je bilo poškodovano. Seismografičoi predmeti v spodnjih prostorih so bili pa nepoškodovani. Mikro-seiemograf Viocentini je zabeležil potres do katastrofe. Oddone je prečital diagram, ki podaja sliko po ava in ki dopušča proučevanje istega v vseh tvojih fazah. Oddone meni na podlagi diagrama, da je telu^ično gibanje začelo z zelo lahkim iz zelo gostim potresom, ki je tekom 10 sekund naraščal in tekom nadaljoih 10 stkund pojema). Po teh 10 sekundah je nastal mir. Sled i je potem valovit potres, je bil izredno silen in kateremu so sledile grozne podzemske detonacije. Ta potres je bil edini vzrok katastrofe. Temu nesrečoaoenemu sunku je sledilo neste-vilno drugih sunkov, ki so razvidni iz diagrama in so 6e množili od minute do minute, a so pojemali na intenzivnosti. Valovita gi- banja so bila iVedao velikega obsega. Oddone meni, da so podatki o škodi, provzročeni od valov plime, pretirani. RIM 6. Kabel, pretrgan vsled potresa v Messini, so popravili, tako da je zveza med Rimom in Siciliio olahčana. PALERMO 6. Tukaj trajajo Se potresni sunki. Včeraj okolu poludne je bilo čuti dva močna sunka, ki sta provzročiia paniko. RIM 6. Ministerstvo mornarice je ukrenilo odredbe, da se paroplovni promet v messinski morski ožini obnovi. RIM 6. — Agenzia Štefani je priobčila noto : Kraljeva dvojica želi, da se namerava manifestacija pred Kvirinalom na rojstni dan kraljice in kovanje spominske medalje v znak hvaležnosti narodi opusti. Kraljeva dvojica želi, da se obrne vsa inicijativa v dobrodelnost in vsa sila dežele edinole na to, da se pomaga nesrečnemu prebivalstvu. RIM 6. V vseh občinah pokrajine Reggio je proglašeno izjemno stanje. MILAZZO 6. '— Glasom iz Castroreate dospelih vesti ni res, da je to mesto razdejal potres. — Poškodovane hiše popravljajo. Zlati zaklad trgovinske banke v Messini. RIM 5. V kleti trgovinske banke („Banca commetciale) v Messini so našli tri obleke kaznjencev. Zlati zaklad je !pa skoraj ves izginil. Skupno so našli le 20 milijonov. Spomenica ruskemu admiralu. AUGUSTA 6. Občinski svet kakor tolmač čutstev prebivalstva, je sklenil izročiti ruskemu admiralu Livitnevu spomenico v znak hvaležnosti ruskim mornarjem in častnikom, ki so izvršili čine junaštva, in so, ne-boječ se smrti, rešili neštevilne osebe. V Messini pokleka narod pred ruskimi mornarji. Dopisnik milanskega „Corriere della Sera4* poroča svojemu listu d?e 1. t. m. : Danes je prišlo v Mesnino ptt francoskih vojnih ladij, nemška ladija „Wache* ter so se povrnile tudi angleške in ruske ladije. Ladije so se razvrstile ob sieilski in kalabrijski cbali, Francozi cd Bvetilnika do Measine, Rusi pred dimečimi se ruševinami Scile, Bagnare in San Giovanni, angleške ladije v Reggio, naše (to je italijanske) pred Me3sino. Narod pokleka pred mimo korakaj očitni oddelki ruskih mornarjev. Buski mornarji skušajo reševati žrtve, kjer je največa nevarnost. Njih ladije so z nova polne ranjencev. Tudi Francozi in Angleži dajejo nešte\ilne izglede človekoljubja, inteligence, hitrosti in vspešnosti v rešilnem delu14. Zares ponosni moramo biti mi Slovani na zmagoslavju naših ruskih bratov v nesrečni Siciliji, katero zmagoslavje bodi predhodnik svetovnega zmagoslavja slovanskega srca nad germanskim gospodarstvom z ognjem in mečem. Avstrijska notranja politika in razvoj Slovanov. PODLISTEK. Radi eEuncijacij v srbski skupščini — potom resolucije od strani zbornice in v govoru srbskega ministra za v nanje fetvari — je navstalo v avstrijski diplomaciji veliko razburjenje, ki nabaja izraza v neštetih člankih nemškega novinstva. To je velika gro-meča bojna pe^em, ki se lepo sklada v izražanju nemškega razpoloženja nasproti Srbiji in srbskemu narodu, ki pa disharmonira v mnenju ozirom na vprašanje, ali naj naša država zahteva zadoščenja, kakovo naj bo to zadoščenje in kakov bodi način, po katerem naj se je da! Eni menijo, naj se sploh ne zahteva za- Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. KaroliM Svetla. - I« čežčine prevel F P. I. Odzvonilo je poludne in zapel je mrtvaški zvon. Otroc", ki so »e igrali na vaškem trgu, 6e bibo zmenili za to ; moški so sicer snemali ftep:te, ali gledali so pri tem tako, kakor da bi se prav nič posebnega ne bilo zgodilo; samo ženske so se zganile. Pmii'a je vsaka svoje delo, ta pri ognjišču, kjer je ravnokar kuhala kosilo, ona zopet v hlevu, kjer je opoludne molzla, tretja v shrambi, kjer je ob prvem toplem solncu iztepala zimski prah. Vsaka, naj se je nahajala kjerkoli, hitela je na zbirališče, ki je bilo v takih slučajih skupno, namreč pod staro lipo, razpenjajočo svoje stoletne veje zraven stare cerkvice v sredi gorek-3 vasice. Kdo ;e neli tiko naglo umrl? so se vpraševale sosedinje, a nobena ni imela o tem niti najmanjšega poročila. Saj ni bilo niti znano, da bi bil kdo v okolici težko bolan. Saj ni nobena od bolj oddaljenih sosedinj ničesar vedela o Čem takem, ko so se tukaj-le pomenkovale z domačimi v nedeljo pred mašo na pokopališču, kar je bilo z obeh strani že zdavua lep običaj, a nedelja je bila še-le predvčerajšnjim. Ugibale so naše gorjanke, ugibale, kdo mora biti pokojnik, obravnavale o v*eh starcih, vzdigale pri tem roke kvišku in se vsak trenotek prekriževale, da bi se ne mislilo, čtš, da jih je gnala k cerkvi pod lipo samo posvetna radovednost in nikakor ne predvsem krščanska ljubezen. A zato so bile v duhu vendar več pri cerkovniku v zvoniku in štela kc likokrat nt ki prekine zvonenje, nego pa pri duši pravkar poslavljajoči se od sveta. Glej, dvakrat je prekinil! Ženska je torej, ki sedaj posluša sodbo božjo. Ako bi doščenja, ker je g. Milovanović prenizek in ker je Srbija premizerna drsava, da bi tako mogočni mona'hiji, kakor je naša, moglo biti kaj ležeče na zadoščenju od nji u strani. Drugi menijo, naj se naša diplomacija ne ozira na ž&ljenja z besedo, pač pa naj ojatro nastopi, ako bi priš'a izzivanja z dejanji — na pr. z napadi od strani band! Naj rezke: a pa eo mnenja, da naj bi Avstrija kar zasela Srbijo; ali proti tej misli je nastopil neki umirovljeni general s člankom, v katerem dokazuje, da je ta misel blazna, ker bi druge vlasti nikdar ne privolile v to. Zato pa je ta general mnenja, da naj se monarhija gospodarski maščuje nad Srbijo, naj jo — tako-rekcč — izstrada! Z vrednostjo, oziroma izvedljivostjo teh raznih nasvetov se nočemo baviti tu. Le konstatovali bi gotovo velesimptomatično in značilno dejstvo, da nemško novinstvo na j različne j ih barv nastopa kakor tolmač avstrijske vnanje politike in nje voditeljev. Pač pa nam prinaša ta nemška žurna-listična kampanja izvestnih izjav, trditev in pojavov, ki nas izzivljajo na odgovor. Se slovanske strani se trdi vedno, da bi morala monarhija temeljito revidirati svojo notranjo politiko, ako hoče, da bo ta v oporo naši vnanji politiki, izlasti balkanski. Ker je nelogično in absardno, ako se hoče iskati simpatij pri slovanskih narodih na Balkanu, a ob enem nadaljevati v notranjem s staro Slovanom sovražno politiko 1 Za slovansko stal'šče govorita zdrava pamet in logika : ali bodi notranja politika taka, da bo pri balkanskih slovanskih narodih vzbujala simpatije in zaupanje, ali pa naj se monarhija odpove svojim aspiracijam na Balkanu. Aut aut! Sedaj pa smo naleteli v nekem dunajskem liatu na članek, katerega avtor z indignacijo odbija obtožbo v govoru srbskega ministra za vnanje stvari, češ, da hoče Avstrija Srbe v d /eh pokrajinah uiužajiti, kakor je ona tudi v Evropi edina država, v kateri so vsi narodi (dotični list dostavlja v oklepu: slovanski) nezadovoljni. To glasilo je dunajski list „Die Zeit", ki b- če menda svoj konkurenčni boj proti glaso iti „Neue Freie PiaiSa" ša posebno podpreti z glasno in usiljevo brambo politike baroka Aehrenthala. „Die Zeit" odbija označena očitanja se srbske strani z vso srditostjo in očita srbskemu ministru za vnanje stvari falzifikacijo zgodovine, ker je rekel, da cd leta 1866 uživa Avstro-Ogrska vso za-slombo pri nemški državi, a povračilo za to da mora biti Av»tro Ogrska pijonir Nemčije!! Dunajski list vsklika: ali se more na bolj nesramen način postavljati resnico na glavo ? ! Potem nastopa ^Die Zeit" dokaz, da je ravno nasprotno resnica, ki da je ta, da se vAvstriji od desetletja do dese 11 e tj a v e d n o bolj povspešuje Slovane! Sleherni človek, ki je mogel spremljati politične dogodke v Avstriji v zadnjih desetletjih in ki gleda danes svojimi laatnimi očmi, kako vladni zistem v Avstriji z vsem svojim mogočnim in obilim aparatom in z dr-: žavnimi sredstvi podpira ekspanzivno nemško politiko — se bo vpraševal strne«: cd kje toliko drznosti za take trditve, za tako teptanje resnice ?! Ali bodimo pravični in priznajmo, da i dunajski list navaja tudi konkreten, navidezno ! upravičen argumest za svoje trditve. Toda ta argument utegne v resnici imponirati le člo-veku, ki prav nič ne pozna ne političnih in narodnih bojev v Avstriji, ne njenih vlad in trikrat prekinil, bi to veljalo moškemu. Novo straenje in nagibanje pod lipo : katera in kje je odšla v večnost ? Sosedinje so namerovale tukaj počakati cerkovnika, da bi ga takoj, ko zapusti cerkev, izpraševale o tem. Naj živina doma pri praznih jaslih muka, kolikor hoče, naj se pogača na ognj ŠČu o^modi. naj 6e splazi mačka skozi odprta vrata v shrambo i a naj tam poliže, kar jej je drago, naj mož pri sebi Še tako godrnja, da zopet danes ne , more dočakati obeda — one se ne ganejo z mesta, dokler niso zadostile svoji radovednosti, Nič jim ni za malo zamere, samo da ulove kako še gorko novico. Saj mož hitro pozabi na svojo jezo, ko pride žena z novico na dao, in po vseh h'šah bo ne samo danes, ! marveč še mnogo dni pripovedovanja brez konca o tej nepričakovani smrti in o nena-dejanem pogrebu... Kdor Še ne ve tega, temu treba povedati da je kramljanje za nas gorjance to, kar ribi voda, otroku med, ptici svoboda, travnika rosa. Kdor bi nam hotel prepovedovati to, zahteval bi naravnost naio smrt. Baje namenov. „Die Zeit" viklika namreč : „Pokažite nam kak slovaaski narod r Širnem sretu, ki bi bil dosegel tako visoko politično in kultu-relno stopinjo kakor so jo dosegli Čehi v Avstriji!" Res je : ČL hi so se naravnost čudovito razvili! S tem pa, da hoče dunajski list; vzbujati mnenje, kakor da so avstrijske *.lade in morda celo tudi Nemci želeli tako pov-zdigo Čehov — je zagrešila „Die Zeitu naj-gršo falzifikacijo zgodovinske rejnice. Čehi so se — in to velja tudi za druge slovanske narode v Avstri i — povzdignili iz sebe ven, z lastno močjo, z lastnim delom in v trdem neprestanem boju proti vladi in proti Nemcem! Da je šlo po volji Nemcev in vlad, bi bili danes Slovani v Avstriji politično obnemogli — helotje. A v kolikor je potem država storila za njihov kulturni in gospodarski razvoj, je storila to primorana, ker so Slovani z lastnim delom postali politična potenca, ki je jednostavno ni možno več kar prezirati. ,,Die Zeitrt očita srbskemu ministru la!-zifikacijo zgodovinske resnice, ali v isti sapi kaže, kako ona sama gazi celo sodobno reanico. Vsklika namreč, da isti Hrvate in Srbi uživajo v monarhiji popolno ustavno « v o b o d o k a k o r v s i druginarodi! Kaj tacega si upa trditi v času, ko pašu e v Hrvatski Rauch, ko se hrvatski sabor niti ne sklicuje, ko se samovoljno raznplje narodno premoženje, ko se gazijo pogodbe, ki jamčijo Hrvatski neodvisnost in samodoločbo, ko se hrvatski ban, ki bi moral biti vrhni zaščitnik hrvatske ustavnosti, odkrito in cinično pri-poznava zgolj eksponentom madjarske vlade, torej sovražnikov vsake hrvatske državne in politične svobode! V času torej, ko je v Hrvatski ustava de facto popolnoma suspendirana, hoče rečeni branitelj avstrijske vnanje politike postavljati Hrvatsko v izgled, ki naj kaže kako avstrijski Slovani uživajo vso ustavno svobodo ! ! S sklicevanjem na tako svobodo ne bomo pr dobivali simpatij in zaupauja pri Slovanih na Balkanu. Ali dnuajski list je zagrešil še hujo nerodnost, ko pravi, da zmešn ave v Avstriji prihajajo ravno od tega, ker 89 dovoljuje narodom svoboda in se 118 germani-zira! Potemtakem bi bile v Avstriji urejene in mirne razmere možne le tedaj, ako bi se — neusmiljeno zatiralo in germaniziralo ! Človek se prijemlje za glavo in zastaja mu sapa. Kaj si morajo misliti Slovani na Balkanu o namerah naše države in n;e razpoloženju nasproti lastnim nenemškim narodom, abo se širijo taki nazori, ki morajo ; biti izključeni iz države, ki hoče biti — ustavna ! A kateri vnanji narod bo hctei pc-verjati svojo usodo države, ki ne temelji na enakem pravu za vse narode do — življenia. Vidimo torej, da listi a la „Zeit" no le da falzificirajo resnico, ampak tudi kompromitirajo državo se svojim brezdušnim pisa-renjem ! __ Komunistične občine s posebnim ozirom na Severno Ameriko ii. Prekrščevalci na Moravsketn in Koroškem — Obe občini se adrwiujeta — Skupni beg — Ruski general in komunisti — Komunisti na Ruskem — Njih odhod v Ameriko — Njih strogi komunizem — Gorski Židje v Kavkazu : Azija. Najstareji pojavi komunizma so verskega značaja. Bilo je v dobi velikega verakega giban a v Evropi, katerega najznameniteja pojava sta češko husistvo in nemško lutrovatvo. Tedaj so se oglašale na vaeh koncih različne sekte, ki pa so več ali manie kmalu izgubile 1__ bomo vsi, kar nas je pod J>;šte3om, brez kruha, brez soli; živeli bomo raje ob suhem krompirju, nego pa brez svojega mileg*. sladkega običaja: od tega mi ne odnehajo, s tem si olajšujemo življenje, se krepimo, ei ohranjujemo zdravje — kramljanje, to je naši izpoved. Pri nas ne bi šla deklica sama po travo, dete samo po jagode, možki sam na potovanje, starka sama po drač;e — za ves svet ne. Vse, kar delamo, delamo vsaj v d.-eh, sicir nam delo ne gre iz pod rc*, postaja nam pri tem tesno in nič nam ni do njega. Ako pa imamo pri dela koga, s katerim so lahko pomenimo o vseh možnih in nemožnib stvareh, tedaj nam gre dilo iz-pod rok, to se gibljemo, da se nas rojaki iz ri-žave ne morejo nagiedati. Sosedinje so stale Še vedno kaktr r, kakor smo pravkar čuli, svoje dj-movje. Ali prišli so z dežja ped kap: sedmo-graška gospo ka je preganjala oba skupini komunistov ravno tako, kakor sa jim jo godilo diugod. Maogo so jih šiloma tokato-ličanili. Na skrivnem, sredi noči, se je spravila zadnja peščica tistih, ki se niao hoteli kloniti, na pot preko Transilvanskih Alp v Va-lnhijo, kjer ri vživali popolno svobodo. Ali zato so ime pod posledicami rusko-turške vojne toliko upeti, da so vzdržali tod komaj d7e leti. Prosili so rusk-ga generala Seme-tina pomoči, ki jim je dejal, naj se preselijo v južco Rusko. Mala kolonija se je napotila re3 na pot. Na poljsko-ruski meji so zadeli na ruškega gLvnega poveljnika grofa R u -i.i l u c o v a, ki jih je bil voljan vsprejeti na Svoje posestvo ob reki Desni v Južni Rusiji. Lata 1770 je podpisal z njimi kontrakt, v katerem jim zagoto^lja: popolno versko svobodo ; nikdar jim ne bo treba prilegati, niti pred sodiščem, niti kjo drugod; nikdar re pojdejo v vojao; njih pravic kakor komunistične občine iim ne bo kratil nihče in tudi davka ne bodo plačevali vsak za-se, ampak le kakor skupna občina. V selu Višenki ob Dasni so si sezidali najprej svoj „bratovski dvor", ki je daial pro-tora vsem, Godiio ae jim je izpočetka dobro in nihče ni posegal v n)ih komunistično življen e. Skupno so delali in skupna •■živali sad svojega truda. Živeli in oblačili so so jako priprosto. Poslali so po svoje tovariše v Sedmogaško po posebnem odposlanci* tako, d i se je občina kuulu izdatno pomnožila, Štela je okolu 150 glav. Po smrti ruikega grofa (1796) jih je pričel ojegov nas'ednik preganjati. Zato so' se obrnili do carja Pavla. Tri dni potem, ko je prišla njih deputacija v carjevo prestolno j mesto, je bil Pavel po zarotnikih umorjen (1801). Njegov najkdaik Aleksander jim je odstopil del lastnega posestva pri Redičavi, štiri ure hoda od njih prvotne naselbine, Občina se je nastanila v petero kamenitih hiš, ki so stale v obliki trdnjave ia so jih stra-žili tudi po noči. Notranje razprtije so dale povod raznim j homatijam. tako, da bo se pričeli seli'i sem j in tj3. Bratje so se cepili, se kasneje zdru- J žili za nekaj časa, dokler jih ni zadel v novi občini Moločni, v tavrijski guberniji, leta 1875 izdani ruiki zakon o splošni vojaški dolžnost«. To je bilo proti njih principu in zato so sa preselili v — Severno Ameriko. Visoko gori ob severu, blizu K«nad3ke j meje, v pokra ini Dakota ob gorenjem teku ! reko Miss uri, največem piitoku Miisissipija, I so si poiskali novo domovje. Vseh skupaj je j lilo okolu 1300 glav in razdelili so se na dv. najsf „bratskih dvorov". Tam žire še danes strogo po tistih na- • čelib, kakor n ib pradedje pred 350 leti na 1 Kei o*kem in Moravske m. Komunizem so izvedli do skrajne posle- j dice, zasebne lastnine ni nobene; niti k s j Fuknja, ki jim pokriva telo, ni zasebna last po.amičnika, Samo spalnico ima vsaka 03eba ' za-se, vse druge prostore rabijo skupno. — i K:,dir j,e bližajo ženski kritični dnevi prihaja' v riuaUi-msko sohou in ko dosezajo otroci j pol tretje leto, prihajajo v „malo šolo", nekak i otročki vrtec. Tam se igrajo z drugim1', i skupno obedu ejo in v»i stoje p'd nadzor-stvo u takozvane „šolske sestre". Še-le zvečer j prihaja mati po svoje dote. S šestim letom p-iLnja otrek v „veliko šjIo", katere glavna naloga je, poučili otroka v vseh verskih na- j z'' an ih družbe. Pečajo se največ s poljedelstvom in ži- i \inorejo. Tako goje posebnj ovce, prašiče in konje. Na čelu viaki občini stoii uačeln-.k, ali starosta imenovan, ki cdločuje o vseh sporih, ki odreja delo i dr. Okolu 120 duš tvori t no cbčino, ki premore vsaka biizu pet tisoč tralov zem^j šča. Zaradi njih priprestega življen] a —' nikdar ne kade, ne plešejo, nikdar ne gredo pred posvetnega sodnika: č?asr potrebujejo,' ti napravljajo vse sami — jih okoLčaci sicer zasmehujejo in jih nazivljejo „Rusi", toda komunistov tega ne moti. Značilno je, da je rjih občev&lni jezik že danes nemSk^ da-si ni dvoma, da obstoji naselbina vsaj v get -vem delu tudi iz slovanske krvi. Tudi njih bivtnje na Ogrskem, v Rumuniji in na Ru=kem jim ni vzelo tega jezika. Pred šestimi leti so izdali postimo priročeo knjižico pod im-nom j.Reciienschsfc un=?erer R ltgion, Lehre und G'aubtns", li je vseskozi prepojena z izr-ki ev. pism«. Nekatera poglavja pa so jako za- nimiva ; tako d. pr. oni, kjer pripovedujejo, i zakaj nočejo nobenih duhovnikov (,Von den [Pfaifen uad warum wir nichts mit ihnen zu itun haben"). No vdeležujeio se nobenih volitev („Mit j die weltlichen Handel haben wir nichts zu thun, wir siindern uns ganz ab, wir gehen nieht zur weltlichen Wahl, auch bekleiden wlr kein vreltliches Amt, leben so, daa wir der Ohrigkeifc keine Miihe oder Unangeneh-mlichkeiten machen") in če se jim hg3e kdo pridružiti, sprejemajo tudi najubornejega človeka, le da je poštenjak. Vseh skupaj je dane3 okolu 1300 glav. Imenujejo bo po svojem prvem organizatorju J. Hutru „Hutreka družba" (Huters Soeiety). Jakob Huter je bil doma iz Tirol. Ko se je vrnil nekoč v svoj domači kraj, ga je zgrabila gosposka, mučila moža in so ga naposled živega sežgali. S tem smo stopili na amerikanska tla, na katerih sa poskušajo že kakih sto let naj-različneji eksperimenti verskih in socialističnih idej. Res je, da dobiramo tudi v nekaterih drugih delih sveta popolnoma komunistično urejene občine. Tako žive gotovi plemeni gorskih Židov v Kavkazu v strogem komunizmu ; nadalje premnoge verske družbe v Pamiru, Tibeta in drugih srednjoazijskih pokrajinah; ravnotako dobivamo slične pojave pri mnogih caturnih narodih. Jako interesantni so ponesrečeni poskusi nekega južuoruskega odvetnika v dr u »i polovici minulega stoletja, ki je hotel kmet-sko življenje popolnoma preustrojiti v komunističnem smislu. Toda nobena dežela nam ne nudi toliko vzgledov, kakor Amerika. i Kuk^r pa se prepričamo v sledečem, vidimo, da so se verske komunistične cbčine mnogo bolje in dlje časa držale, nego one, ki so izvirale iz socijalističnih tedenc. Kriza v Avstriji. „Grazer Tag&sposti" brzojavliajo z Dunaja, da je sklep nemških poslancev na praški konferenci načrt ministsrskega pred-sedoika za sestavo koalificijskega minhterstva smatrati onemogočenim. — Kajti za koalicijo večih strank je prvi pogoj vsaj modu3 viven'i med Nemci in Oehi gledo jezikovnega vprašanja. V takov modui vivendi pa Čehi ne morejo privoliti, ako se ne zagotovi delovanje češkega deželnega zbora, ali z drugo besed i: da Nemci odlože orožje ob- j strukcije. Nemški sklepi pa pomenjajo na- [ sprotno. j Sedaj se mi*!i t.a koncentracijsko mini-] sterBtvo tako, da ministerski predsednik pc-! zove v miniaterstvo posamične osebe iz raznih' strank, ne da bi stranke s tem prev-' zele kako obvezo. Torej ne bi stiaoke j poslale svojih zaupnikov v kabinet, ampsk' ministerski predsednik bi izbral le nekatere voditelje strank, da vatopijo v kabinet, dočim" naj bi stranke le agitirale, da se izvedejo ■ gotove državne potrebe. Ali tudi na poga- j janjih za sestavo takega ministerstva se ne bo možno izogniti čsško-nemškem sporu. Zat3: je tudi glede tega načrta še-le veliko vpra-| šanje, ali se da izvesti. V slučaju, da se tudi ta pogajanja izjalove pride najbržo uradniško mi nisterstvo stalnega značaja. Vidimo torej, kako vsled neznosljivosti nemških Btrank trpi v Avstriji tudi konatitu-( cijonelni princip. Mesto da bi bile vlade le; izvrševalni organ ljudskega zastopa mo-ajo: nastopati kakor rešiteljice iz zadreg — parlamentarizma. Akademično fer. društvo „Istra" in italijansko vseučilišče. (Poročilo). Vprašanje italijanskega vseučilišči so bolj in bolj primiče svojemu koocu. Tako so tudi te dni novine prinesle vesti ki govore, da se to vprašanje reši v kratkem carin. Ali vprašanje italijanskega in našega va&učiiišča se morata spojiti tako, da se ne sme in ne more rešiti eno za druže g a ! A kakor druga zahteva naša prihaja vprašanje ljudskih in srednjih hrvat*ko-eio-venskih šol v litri in Trstu. Stojeći na principu, da vsaki narod ima pravico do izobraževanja v svojem jeziku, prizna*amo Ita'ijanom pravico do svojega vseučilišča, Ali proti temu smo, da bi se to vseučilišče ustanovilo1 v Trstu! Zato so tudi pazinski hrvat »ki akademiki na svojem sestanku v ,,Narodnem domu" v Pazinu dne 5 janu-arja 1909 vsprejeli zaključke hrvttjkc-slovenskrga akad. drult.a „Istra", ki: 1.) pr t^tuje proti ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu; 2.) zahteva popolno priznanje izpitov, položenih na zagrebškem vseučilišču, v Avstriji ter ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani; 3) zahteva, da se nagemu hrvatsko-slo-venskemu narodu v litri in v Trstu dade ljudskih in srednjih šol. ki so temeljni pogoj ohranitvi ia napredku našega naroda v teh krajih ; 4.) zahteva, da vlada v Istri in Dalma-ci i podeljuje podpore slušateljem iz teh dež^l tudi obisk zagrebškega vsf učil šča in da jih ne sili,o v obiskovanje avstrijskih nemških vseučilišč. Ti sklepi so bili poslani na kompetentno mesto. Dobro bi bilo. da tudi naše občine in luli vča ntša društva povzdignejo s.oj glas I glede tega vprašanja, da ne bi se mislilo, ko molčimo, da smo zadovoljni. Zato je na vieh poklicanih faktorjih, da storimo tvoje v tem vprašanju, da ne bo potem — prekasao! DOGODKI NA BALKANU. Napetost med Avstrijo in Srbijo. Na drogem mestu govorimo, o napetosti, ki je zadnji čas zavladala med Avstrijo in Srbijo radi znanega govora srbikega ministra Milo-vanovića. Ali barona Aehrenthala kakor da noče spremljati sreča na niegovih korakih na polju balkanske politike. Dočim so avstrijski diplomatični krogi silno indigoirani nad Srbijo : in bi bilo soditi po pisanju nje glasil, da mora ves svet obsojati srbske vladne kroge, j pa prihtjajo iz Rini je in Anglije glasovi I uglednih novin, ki grajajo — avstrijsko diplomacijo. Očitajo jej, da je prenervozna in v svoji nervoznosti preobčutljiva. Dotični liati jemljejo ministra Milovsnovića naravnost v obrambo in pokladajo avstrijski diplomaciji, i naj uvažuje težavni poležaj srbske vlade, ki! io naravnost sili, d^ mora v svojih emunci- j jacijah jemati obzir na razpoloženje užaljenega in razburjenega srbskega naroda. Minister Milovanavić — pravijo — sploh ni j mogel v srbiki skupščini drugače govoriti, nego je govoril. Rečeni angležki in ruski listi opozarjajo avstrijsko diplomacijo, da so nje napadi na ministra Milovanovića tembolj neumestni, ker je bil ravno ta državnik, ki je vse storil da pomiri najbolj vojevite struje v Srbiji. In zadnje vesti is Belegagrada pot rja j o, da je razburjenje med srbskim narodom res j skrajno in da je prepričanje obče, cia je i vojna neizogibna. Srbija da stoji sedaj pred i alternativo: ali vojna, sli — revolucija proti j lastni dinastiji. Edino velevlasti da morejo še preprečiti vojno, ako izpoalujejo, da se bodo srbske želje uvaževale. — Z zadoščenjem je torej pozdravljati vest, da vodilni krogi srbski ne* mislijo storiti nobenega odločilnega koraka pred sestankom balkanske konference. To pa je tisto, kar mi vedno na- i glašamo. IZ BOSNE. Sarajevo 6. Glasom poreč la od Drine je vest, da sta bila pove dom najzadujega napada na avstro-ogrsko orožniško patruijo od te poslednje potem dva S:ba ubita, je neresnična. Ranjen je bil le en mož na roki. SRBIJA. B e 1 i g r a d 6. „Odjek", glasilo mlado-radikaine stranke poživlja srbske trgovce, naj sledijo izgledu Črnogorce/ in naj bojkotirajo avBtroogrsko blago. Napadi na kralja Petra. B e 1 i g r a d 6. LUt „Za Otačbinu;' do j ka:uje v nekem članku, da nima Srbija cd svojega sedanjega kralja v tem težkem času ničesar pričakovati. Pri nastopu na vlado je kralj obl ubil, da bo hodil po poti, ki so mu jo začrtali r.jegovi prededje. Znano je pa, da je njegov stari oče za-; pustil Srbijo v najtežjem trenetku in da je: tudi njega oče, knez Aleksander pobegail iz Srbije. Karsgjorje jo bežal preco Zabi\=ža. j Aleksander Karag;orjevič pteko Zemuna. — Sedaj je vprašanje, katori teh potov ai izbere kralj Peter. Novi srbski vojni minister. Iz Belegagrada poročajo, da je kralj Peter že podpisal ukaz, s katerim je imenoval! Živkovića vojnim ministrom namesto generala Stepanovića. ^ TURČIJA. Carigrad 6 Pii večem delu turških listo? je vzbudila veliko radost vest, da obišče ; angleški kral| meseca februarija Carigrad. Carigrad 6. Kakor j^ zvedel list ,.Tu que" nameravate porta in ČVnogora skle niti trgovinsko pogodbo. Predpogajan;a so že; pričela. ; Solun 6. En^er bej je odpotoval vj Carigrad. Solun 6, Neznane osebe so na mostu 1 40 mučenikov umorili opata Hriz >stona iz samostana Levra na gori Atos. Carigrad 6. Jeni Gazeta" poro?a, da cdpotuje bivši veliki vezir Ferid paša danes v Pariz, Hrvatska. Nov nemški list na Hrvatskem. Vinkovska „S/jetloit" poroča, da prične počenši od 10. t. m. izhajati v Vinko7cih nov li^t v nemškem jez ku. LUt ee bo zval „Syrmier Nacbrichten*. Sami Nemci večkrat govore, kako da se ne strinjajo s p:sanjem' liatov, ki so v službi bodisi madjarske, bodisi šovinističke nemške politike. Večina Nemcev na Hrvatskem, četudi se čutijo Nemci in i govori o svojiui jezikom, vendar ne odobru-1 jejo politike, ki je ni škodo Hrvatske in njenih zakonov. - Drobne politične vesti. Dvorni maršal. Alfred knez Mon« teciuovo, dosedanji II, maršal je imeno?ac prvim d?ornim maršalom na mesto princa; Lichtensteina. Grof Šternberg izjavlja v 3Yojem listu „Lid. L:s y", po vspre;emu starostnega zavarovanja odloži državno:borski mandat. Mule j Hafid priznan sultanom. Evropske velevlasti so priznale Mulej Hafid* j maroškim &uitunoin. Dnevne vesti. Iz krogov državnih železničarjev smo ! prejeli: Zabeležili ste, da je onemu škoda v gostilni Krasna v ul. Bocaccio, ki je bil le nekaka priprava za nastop socijalistov na Bhoda železničarjev v „Narodnem domu", predsedoval železničar Tomaschek. Vedite pa, da j^ ta mož postal precej interesantna oseba med nami železničarji kakor — prodajalec mleka. Stvar je bila namreč taka le. Tovariš, pardon: sodrug Tomaschek nam jo govoril, da je mleko v Trstu veliko predrago in da bi bilo dobro, ak.o bi je dobivali za svoje potrebe od zunaj. Pridobil nas je za to misel in napravili smo prošnjo, katere vapeh je bil ta, da je uprava železnice dovolila, da ae bo dotična množici mleka brezplačno doražala, Ia dovaža se! Ali ne dobivamo ga po znižani ampak navadni ceni iu ga tudi ne dobivamo samo mi, ki smo so zavzeli za stvar. G. Tomaschek oddaja namreč mleko tudi drugim privatnim osebam, oziroma podjetjem, vsied česar se često d>gaja, da mi ostajamo brez mleka. Ta mož je torej predsedoval sestanku, ki je imel pripraviti razb tje shoda železničarjev v „Nar. domu"*, Ia dobro je — verjemite nam — da so so 80cijalistični vodje tako spozabili, kcr dogodek cd minclega ponedeljka je odprl mno-go-kateremu oči. Med našimi tovariši jih je, veliko ki so še predkratkim prisezali na rdečo zastavo, a dane3 odločno zahtevajo, n?j se personalna komisija za uslužbence in poduradoike razpuste, ker taka korporacija — pravijo — ne sme biti nolitičaa, kakor je ssdaj faktično po volji socijalistov, namreč n e naloga mora biti jedino: bramba stanovskih koristi nas drž, železničarjev. Da, da, oči so so začele odpirati! Iu iskrena hvala socijalističniin voditeljem, ki so največ pripomogli k temu se 87ojim brezpa-metnim iu fanatično-strankarekim postopanjem!! Po žeiezničarskem shodu. Prejeli smo : Zdi se, da je bil W hudomušni opazovalec v ponedeljak zvečer preveč zamaknjen v rdečega Zeppel:na pred „Nar. Domom", da ni slišal kako pikra očitanja je moral požirati oč k Kopač, ko se je znašel zopet na trdem tlaku mej svojimi sod^ugi. Ti so mu kar glasno in jasno povedali, da so skupili vsi le radi njega in da je on odgovoren ia vso nastalo škodo. Kopač in Šolar tolažila sta ne-zadovoljceže a tem, d* naj gredo žniimi v ulico Boschetto. da bodo tam delali račune — ali tja gor dospelo je le 28 mož, drugi so se pozgubili me; potom, ker jim je pač pošlo vsa zaupanje v tako zmagovite vojskovodje. Ostanke svoje vojske nagovoril je Kopač nemški, ker uvidel je, da so mu oitali naj-zveiteji ti, ki so kričali „uieder mit den •wlndiscben Huaden"', Ali zastonj se jo bahal, da ta poraz ostane brez pomena, za n-ib, ker „da je socijalna demokracija tako močna, da zaceli vse rane in vse poplača". Pa še nekai slovenskih pristašev mu je tam odpovedalo poslušnost, kajti „dovolj so se pustili voditi za n03 ; naj si naide drugih norcev, ki se bodo zan] pretepali". Prav hud je bil drugi govornik dr. Šolar, k« je očitni svojim pristašem, da so imeli premalo poguma, in da je on za trdno upal. da bodo socijalisti vrgli ven ono ,.peščico narodnjakov". Mej tem je Kopač zgioil, a dr. Š uar ae je s tremi pristaši napotil v urtdaištro „Piccola" kjer so podai ono znano zamišljeno Kopačevo (?) po. cčilo, za kntero so morali baje plačati žo 10 kron, (vjaj tiko so pravili drugim). Glas iz občinstva. Cenj. go*p. urednik. Dovolite mi, da z o^irom na razne ..kritike*4, ki ]ih jo bilo slišati o vsebiai vašega ceni. iista, spregovorim tudi jaz avojo. Ni mi potreba teh kritik pobijati ker jih je že nekdo drugi temeljito pobil. Dovoljujem si la spomniti, da mora liti re3 vsakega narodnjaka in prijatelja napredka ž^lja, da sa tudi ..Edinost" vedno spopolnjuie, V dosegi tega cilja pa treha dela in ne „kritik". Raj6 naj bi prišli dotični ne?adovoijneži s konkretnimi predlogi, kako povzd goiti liat, ki igra v tržaškem slovanskem življenju gotovo eažno vlogo. Glejmo n. pr, socijal ste, kako oni delajo brez „kritik"! Ali ne bi bilo tuli pri n^ možno, da bi se delova o vsestransko z agitacijo in razširjevanjtin in zaneslo tako list v sleherno hišo? Tudi cenj. uredništvu bi priporoča), n.*j se zavzame za at?ar ia z vstrajno ^-tjita-ciio dovedemo list do vs^j še enkrat toliko odjemalcev. Potem menim, bi 'uai si. uredništvo lažje list zboijšalo. A v dosego t -ga treba dola, ker (kakor jo bilo žo omen en >) na^i listi nimajo nikake posebne podpore! Zat,-moramo vsak po »voji moči delovati. Našu društva bi lahko mnogo pripomjgla. Ne smelo bi biti nobene narodne gostilno, no kavarne brez „Edino.ti". Kakor Lihi brez „Piccola-no morejo živeti, tako bi se moralo tudi naši ljudstvo vneti za s/oje gladilo. Priporočam te vrstice v razmišljanje in pr.tem vsi ta delo ! Vipavsk'. Slovenskim trgovcem in rudniškim interesentom. P« ejeii amo: Bele vrane so med nami, ki sa i;ao:majo zi trgovsko s:ran rudniških i o podobnih vprašanj. Pcujci bogat? pri na' ne da bi delaii, od podjetij, ki da-jajo ujmačiLu težaku koinaj vsakdanjega kruha. Tega nt kriva š.i-le v poslednji vmti skoro popolna neitiformirtn >ct v teh stvareh, ki jo opazo,emo v svojih vrstah. Da bi V Trstu. da« 7. jaauvarja lSOt >KDIfsOSTc »uv. 7 Stran ST > 1 pomoglo tem nezdravim razmeram, je nanosilo uredništvo „Trgovskega ve3tnika" t iznanega strokovnjaka na geološkem polju. Jega dunajskega rojaka g. dr. Karla Hin-c iflechutrja, tler.a c. kr. geološkega držav-jga zavodi (Dunaj, IH/2, Resumofskjgasse 23), da napišo za imenovani list spis, ki bi < o učil vsakega interesenta o prvih korakih, jih ima storiti predno fioaneuje kako udniško podjetje in še o tem in onem, kar prih *]a v pošte? pri takih vprašanjih. Z >z:rom na važnost aviziranega spisa za naš domači kap tal, si štejemo v svojo časnikarsko dolžnost opozoriti nanj slovensko javnost. Izhajati prične ta za naše razmere jako pomembni članek meseca januarja 1909 ter bo izhajal fkoro vse leto. Narodna delavska organizacija" v Ljubljani za tržaške Slovence. — Na svojem ustanovnem občnem zboru dne 3. t. m. je „Narodna delavska organizacija* v Ljubljani vspreiela nastopno resolucijo : S.svenski delavci, členi „N. D. O." v Lubjani, zbrani na ustanovnem občnem zboru 3. januarja 1909 protestirajo najodloč-n« je proti resoluci i, vsprejati dne 26. de-cecibra 1908 na shodu društva „Fa6cio eco-iioiniio fra i lavoratori del porto", s kate-o so odreka tržiškim slovenskim delavcem, kot v-hk-mu delu avtohtonega tržaškega prebivalstva, pravica do dela, gospodarske osamosvojitve in razvoja ; izražajo svojo gi jboko ogorčenost, da se «•3 daudsaes hoče postaviti tržaške slovenske cLlavca na stopinjo tujcev in pričakujejo, da vsi slovenski delavci aleJ-jič odpre oči, izprevidijo svoj položaj ter še vspričo nevarnosti, katera jim preti, okle ejo „N. D. 0.w, da uporabijo vaa sredstva v obramb d svojih gospodarskih potreb in pridobitev44. Kam prestavljajo nemške državno-želez-gi. V kratkem čagu eo bili vozovi napolnjeni z omoti, v katerih je bila posteljna oprava, moška in ženska obleka, perilo, kava, sladkor, moka itd. Spedicijske tvrdke Bruto, Carniel, Cimadori, Einer, di L- nardo, Cozzio, Biitzer, Poilack in „Societft AoriaticaM so dali dijakom na razpolago s» o,e vozo/e. Ravnateljstvo tramwaja je pa stavilo rediteljem sprevoda n a razpolago Štiri kočije in svobodno vožujo na tramvaju. Vozovi so potem nabrane darove prevažali v sklad šča, stavljena na razpolago od tvrd k Buttovatz in Z ft\r. Corso 37, od „So ck:a Adriatic*" in „Cooperative". Nabrani denar so dijaki zvečer iztočili mestni braci!:: ca „Ca9sa di rispa-mio", ker so nabrana darila prešteli. Nabrali so goto»o veliko svote. Nabrano blago odpošlje.o čim prej na določane kraje. V Barkovli&h so ntbrali dva vuza rtznega bL ga. V svobodni luki bodo danes z vozovi pobirali razna živila. Volitev v cenilne komisije za osebno do- hodn no. V smislu §§ 181 in 184 zakona 25 cktobra 189H drž. zak. št. 220 za vajoči volitev stalnih udo? v cenilne koa i i e za osebno dohodarino se naznanja, da brdo volilni listi renilnega okraja. 1) Trst I—IV mestni okraj 2) Trjt okol'cji IV V VI predmestni okraj, katristralna občina Lonjer in I. ia II. kmečki okraj, izloženi davkoplačevalcem na ogled za eventualne pritožbe pri tukajšnji c. kr. davčni administraciji soba št. 123 od 25. januarja d j incl. 1. februarja 1909 v uradnih urah od 9. predpoludne do 2. popoludne. Od sv. Jakoba. Splošno se vidi, da Trž. Sio*enci napredujemu polagoma na vseh poljih. Za 1 pa, da se pri nas še vedno omalovažuje geslo „Sroji k svo.im" ter se nam vse kar je tu ega. zli br-j imenitno. Kakcr re čem: mi napredujemo na vseh poljih in v zadnji čas smo se za'eli zanimati tud* za glasbo. Inicijativo je da'a Št. J^kobška „Čir Ui'nica14 in n o za?luga je, da imamo dane« sicer ne d jvr^eo. ali jako dober orkester. Nihče ne ve, kolik) truda in stroškov prov-zroča zdrževanje take godbe, posebno pa dobre godbe, v kateri so tudi dobri godci in ki seveda hočejo biti tudi dobro plačani. Mnogokrat je bilo tarnanja v tem listu radi pomanjklanja nar. godbe; a danes, ko jo imamo, premnoga društva prezirajo isto fieš: vojaška bolj „vJeče", boljSe igra. Splošna sodba pa je, da tudi „Čitalni&ki* orkester vrlo dobro vrši svojo nalogo tudi na predstavah v gledališču in zato so vsi taki izgovori ničevi. | Društvom kličemo torej otresite se teh pred-1 sodkov in ozirajte se na geslo svoji k svojim 1 , Šele tedaj, ko bo ljudstvo imelo lep izgled, bo tudi ono vršilo povsodi svojo narodno dolžnost. Nocoj , ob 8. uri, bo ▼ dvorani „ Slavan-i ske čitalnice" redni občni zbor „Dijaškega podpornega društva". To društvo je posebno v današnjih resnih čssih, tako potrebno, zanimanje za nje mora v narodnih krogih biti : tako splošno in intenzivno, da pač ni treba posebnega priporočila za čim obilnejšo udeležbo. Verdeljski „Sokol ' P. n. odborniki se obveščajo tem potom, da se vrši danes 7. t. i m. ob 8. uri zvečer redua seja. — Predsedništvo. Nekaj tržaške statistike. V minolem letu 1908 se je v 6 mestnih župnijah (S7. Juštu, Sv. Marija Vel. Sv. Antona novega in starega, sv, Jakoba in sv. Vincencija), potem v mestnih bolnišnicah in mestni ubožnici rodilo 2522 moških in 2413 ženskih skupno 4935 umrlo ie 2253 moških in 1959 ženskih, skupao 4212. Poročilo ae je 1295 parov. Tržaška maSa kronika. Zabodel lastno ženo. Branjevec Josip Burghfttd, 29 let star, stanujoč v Androui Gusion 5 živi ločen od svoje 28-Tetae žene Pierine, ki biva v Andreni S. Lo enco številka 3. Včeraj sta se s soprogo srečala na pomolu Sanira in ee pričela pričkati. Po kratkih besedah je mož začel nabijati ženo in je konečuo vzel iz žepa nož in žnjim sunil ženo v čelo. Na vpitje soproge so prihiteli stražarji, ki so ljubfznjivega soproga aretirali, dočim so spremili ženo na zd avniško postajo „Igea". K sreči ni rana težka, vzlic temu so Burgharda pridržali v zaporu. Deček se opekel. Sedemletni Arbert Tre-tiat Martinov iz sv. Križa (v tržaški okol ci) se je v torek grel doma na ognjišču. Približal se je pa preveč k ognju, tako da se mu e unela obleka in ei je opekel obraz, Včeraj so ga prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so ga veprejeli v VII. oddelek. Tatvine. V miuoli noči so neznani uz-mo\iči v kavarni „E?ropa Felice" ukrali 30-letnemu mizarju Arturju Liz&a uro in verižic«cboje % redno 12 kron. — Krčmar Luka Tomas je prijavil policiji, da so mu v nedeljo zvečer neznani uzmo^iči ukradli z dvorišča prazen sod 2 in pol hektolitrov. Koledar in vreme. Danes : Valentin šk. — Jutri : Se.erin opad. Temperatura včeraj ob 2. uri popoiudne -+- 9 Csls. — Vreme včeraj: lepo. H! ____ Nova prodajalnica manifakturnega blaga Eugenio Della Torre prej agent tvrdk F. CASTELLITZ e Successori G. SCANTIMBURGO S- Trst, ulica Stadion 11, tik pekarne Covacich. | Velika izbera luštanja, flanel, črnega blaga za ženske obleke, izdelanega perila |k in na meter, fuštanjaste pletenine za ženske, možke in otroke. Drobni predmeti in potrebščine za čipkanje. CENE, DA SE N! BATI N1KAKE KONKURENCE. Advokat Dr. Josip Wilfan ima svojo pisarnico v Trstu, Corso štev. 37. • • Eugeuia Cossovel • a prej ravnateljica Tržaškega grafi?, zavoda (Stabilimento grafico Triestino e* A. G. Salom) časti ee naznaniti slav. občinstvu in cenj. klij'entom, da je odprla v ulici delle Poste št. 6 Prodojslnlco rovih In Menih pisalnih stroev vseh zlstemoo. Apara reprcdi.kteiji veeh zistfmov. — Potrebščine. — Čiščenj'e in poprave. — Pečati in tabl<\ Gramofoni in slovenske, italijanske in nemška plošče "šjf^ fini In navadni iz nejboljših tovarn. — MENJAVA RABLJENIH PLOŠČ'. — Telefon 16-82. Apara DHLGERIJA Josip Zigon nLCasfirae 8 FILIJALKA NA PROŠEKU ŠTEV. 140 Izbcr drof?, barv, čoplčev, pokoati parfumov, fin. milo — Zaloga mineralne vode, teška za parkete, na mrzlo pripravljenega ■irnpa, iamaricda, malino?ea itd. itd. 'VS Naše gledališče. V nedeljo dne 10. t. m. se uprizori na našem odru krasna veseloigra „Vzgojitelj Lanovec". Igra je slavila na vaeh evropskih cdrib svoje triumfe. Dasi ve^eio:gra, ki podaja občinstvu vrlo mnogo prilike k zabavi, je visoko etičnega pomena in ima v sebi važae vzgojevhlne momente. Mislimo, da bede naše obtin-t-o h akžno dramatičnemu društvu za to vprizoritev. Tržaška gidd&itfSa: SLOVENSKO GLEDALIŠČE. Stol.-predstava D arti. društva v Trstu je uspela nepričakovano dobro« Naslovno ulogo »Čevljarja barona/ ie izvrstno igrala gos-pica .Tanova ter 6teje to ulogo lahko med yvoje najbDljfie. O igri prinesemo nttančnej§o oceno jutti. VERDI. Včerajšnja repriza opere ,.Lo-rel-.v" je krasno vspeia. Danes počitek. FESICE. Danes zvečer cb 5. uri se uprizori komedija „La trilagia di Narina". EDEN. Danes zvečer ob 8*30 bo navadna vfcriete-pred»ta?a. Bogomil Fino liTSi n "ar t Sežani ima rvojo Zlat rudnik za vsakega gostilničarja, kavsrnarja in lastnika so naši novi iano Orchestrionil godbo na lok zvonilom, mandolino in Xylophonom s težo, ki se zamo- j »rejo postaviti povsodi. Krasna godba in strokovnja-ška izvržba jamčita za gotov dobiček. Elek-1 trično - pneuma-tičui Orchestrioni I učinkom. - Eltk-triČni glasovirji z mandolino Xy* lophoncm In godbo na lok. Govo-1 laz zvokim odmevom za go-| stilničaijc in zasebnike. Znamka ] Tion-Tion. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. I. odlikoranja Tovarna internacijonalnih Piano-Orkestrov F. MACHINEK & SOHNE Dunaj XVII. E Ortliebgasse 5. 'aloga v Trstu: Ferdinand Kasimir, ul. Com-Imerciale 13; v Ljubljani : Josip Droll, Sod-nijske ulice 3. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje gobov tre2 ZZ vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. ]. Čcrmik i« §. Jusc Sser i TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nac«; V pp|pfn3 praktično izurjena knjigovodka ve>i w Obit) llld aloveuski, hrvatski, nemSki in itii^ janaki, kakor tudi trgovske koreepondence, ki post duje dobra spričevala želi premeniti službo. B.'ago-kotne ponudbe na Ineeratni oddelek Edinosti pod „Vestna 24«. 2! S M i Zaloga pristnega SUZU E Vipavskega vina : Istrskega terana^ JOSIP PEROZZI, TRST Prodaja po nizkih cenah na debelo kakor tudi na dom v sodčkih .*. steklenicah in buteljkah. .'. M MZVia Bachi št. 9, tZ^fl B Pisarniški vajenec katski pisarni. Naslov pove uprava Edinosti. 21 Mnenje g. prof. Dr. L. (JNGER-ja profesorja na c. kr. vseučilišču na Dunaju is Gosp. J. SERRAVALLO TrsU nouo prodo-Jolnlco v ur r THSTU ul. Vinc. Bellini 13 nasproti cerkve svet. Antona novega Vsakovrstne verižic« po praviti tov. cenah l ečkrat sem ie predpisal malo krvnim otrokom in konvale-scentom Vaše ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) ter sem bil vedno zadovolje?i z vspehi, ker se je isto izkazalo kakor izvrstno slast pospešujoče in krepilno sredstvo. DUNAJ, /5. aprila igo iS. Profesor Dr. L. UNGER. DOBIVA 3E V VSEH LEKARNAH Najvepesneje sredstvo proti DOBrVA SE V VSEH LEKARNAH revmatizmu in protinu i« Tekočina GODINA ============____:==^ od lekarnarjev: si. Jakobi in Josipa godina, lekarna Jflt jgca1 /arni o \ Steklenica ^tHnf K 1-40. Iz Tr»ta ne odpošilja manje od 4 steklenic proti poŠt. povzetju ali proti an^ieipatni požiljatvi gaenka 7 K franko po3i, in •trp.n IV »EDIKOBT« št 7 V Trstu, ^X Čisti samo s čistilnim estraktom CrliOBlIS r Jfajboljše čistilno sredstvo za kovino. Zastopnik Alberto Tedeschi. Corao 4, III. Mali oglasi. CIlIThfl iČPO SosPod< zmožen knjigovod-OIU£UU lOuC stva, stenografije in strojepisja. Blagohotne ponudbe na inseratni oddelek Edinosti pod Številko „29_29 prvi ura5 za revizijo prizive in in|orm. v davčnih zadevah Trst, ulica doli5 Istitnto lO, IIIM 5. Sprejema sestavljanje pol za hišni, rentni, obrtni in osebni davek; preskrbuje prizive proti pretiranim odredbinam in pogresenim klasifikacijam. Urad je skrajno zanesljiv in tajen. ' " ^ Komptoaristinja in italijanskega jezika v govoru in pisavi iz poštene rodo vine, se sprejme takoj v pisarno velike trgovine v Trstu. Ponudbe pod „F. V." na administracijo Edinosti._31 D Alf o — 16-letnega kakor pol-težaka in za CUKd druga dela v trgovini, sprejme takoj Plesničar, Giulia 29. poštenega delavca, Bprejmem takoj _ r atalno delo. Plačilo po dogovoru. Jožef Mu ženi č — Koste (Pirana _U Črevljarja Kuharica — ali dobra, priletna dekla, ki je zmožna samostojna hišna dela opravljati, se sprejme takoj. Dela ni posebnega, samo 3 ljudi Oglasi pod „M. S. S 10", poate restante, Ajdovščina._10 Mncfn pisarniškega praktikanta i$če mladenič, IflCS lU dober slovenski korespondent, v kakoršni-koli večji pisarni. Pod ugodnimi pogoji za 3 leta. Naslov pove ..Edinoatu.__1958 Uinnnrorlnilfi trte ceP^ente v^ake vrste vlliuyrdUIIIKI razne velikosti eno- dve- in triletne. Divje bilke, razno sadje Cena po dogovor«. Prodaja FORCIC in diug — Trtnica Komen. 2033 hiia z gostilno in koncesijo na trgu na Goriškem. Naslov pove Inseratni odd. Edinosti. 2047 Proda se Učitelj pod .A. B.' i?Če tem potom znanja z izobraženim dekletom. Ponudbe, ako mogeče s sliko na Inseratni oddelek Edinosti 2090 iii (iuyi coohiim iviaoii irouijam, Odprto o5 9. nre prsdp. 3o 1. pop. Trgovina z manifakturnim blagom Ant. Sanzin pok. Frana TRST — ulica Barrlera vecchia štev. 11 Velika izhera: Srajc za moške belih, barvanih in fuštanjastih. Zimske maje, spodnja hlače, konfecijonirano blago za delavca ; ovratnice in ovratniki. NAJNIŽJE CE?4E. amr NhJ 40-latM vipah PASTIGLIE PRENDINI acolujra« aUlk. ikaij« zaajdittij In Izdajattlj P. PRENDINI v Trata Fočaičanc t kolajnami la dipUai«. Sdravailko priporočana pri grlabM. kalija brlpavesti, katara. Padeljajajo pevcem ln govornikom čist glaa. Zaloga v lekarni PPENDINI la v vsak feoljftib lekarnak v Trata la Evrepa. Pa tU t j« na nepoiUna ponarejanja "Ml ZAHTEVAJTE VEDNO „PASTI6LIE PRENDINI", TELEFON štev 488 I RestanraBtFiiiii --(PRI BELEM MEDVEDU) - TRST - ulica Cologna 11 TELEFON 42-VI Zapomnite si dobro. Od 1. januvarja 19t>9 naprej bo slikal elektrofotograf JEKKIC, via delle Toate 10, I. nad., do 9. ure zvećer, ako se mu prej javi. Telefon 21-4 i. F. Pertot urar I. vrste Trst, nI. delle Posle 9 Veliki lokali s plesao - dturan«. lepi™, zagretim keljišče« iz linole-ja, biljardom Seiffert, separatnimi igralnimi sobami ter dvorano za klube in druStva. Najpripravnejii : lokal za dru-Stvtne z a-b a v e itd. Primeren loial za zDorovaiija in svatmoa gostovanj 4- Vsako nedeljo in praznik Plesni venček z orkestrom. nn lofnd mladenka, lepe zunanjosii, vešča vseh £U-|tHlld gospodinj-kih del z 1000 K dote, i3če radi pomanjkanja znan^tva mladega mladeniča ▼ Bvrbo ženitve. l^e reane ponudbe pod „Suzana* na Ineeratni oddelek Edinosti. 13 mizarski mojster, Trst, ulica Belvedere štev. S. izvršuje vsakovrstna mizarska dela. 3d Josip Stolfa Proda se stavbeno lemlji&če na Greti tik glavne ceste, 2048 ICnom hlaPCa> veščega v vinogradništvu in lOtsCill pri sivini. Bole, Tr>t-Kojan 242. (6 Cnho lepo opremljena za eno o»ebo f»e odda OUUd takoj v najem v bližini Balkana. Naslov pove lnser. odd. Edinosti. 7 9 l Najbolja Dalmatin, vina s ^ jamćeno pristna iz solnčnega otoka Viaa ^J / navadna v sodih in lina namizna v buteljkah s / Opolo, Črno in belo sladko. s J SPECLJALI1ETA: pristna Kurtelaika ^ ✓ ▼ buteljkah. — Samo pri ^ JURA Ju MARASOVIĆ, TRST ^ J ilict CHioiu sii7. 17 (im s. PaiiiioTicj ^ - Dostavljanje franko na doai. - Cea« zmerne. - Svoji k svoji« ^ | Prostor za tlaoC oaeb „Tržaška posojilnica in hranilnica" registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Fiaz/,a delia Caserina st. 2, I. u. — TKST — v lustui hiši. (Vbod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952 Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in iih obrestuje 4 V po Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru o°/o—6°/0, na menjice po 6°/». na za stave po 57s°/, in ni; amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: od 9,—12, ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah, — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. 3ma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svoju deco. Poštno - hranilniČni račun 816 004 «///////✓/-< ; U*'-; ..V- r„ • ~ .V-"4** 'r ', > /t-. C; Trat, nllca Panltana *t©v. 8, Trat Zaloso dalm. vina Prodaj« •« zajamčeno pristno, novo tfal«a-tinsko vino lastnega pri delka i« Podatrano pri Spljetn. — BreipU4no d> dom po sledečih _ cenah : - Crno. po (M st. Opolo „ 7» ., Belo viško po 80 st. Istrsko . . .. (4 - FlUJalka (krfiniaj t nI. O. Boaalnl Novo pogrebno podjetje pisarna in prodajalna Uia Oineenzo Belimi it. 13. Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon st. 1402 Zaloga oprave ulica Maaaimo D' Aseglio št. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene le«ene rakve; čevlje, vence iz Tiuietnih cretlic. kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE S VEĆE. Cene nizke, da se ni bati kankurenoe. Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK STIBELJ ia dru&i.