.......


"P R O L E T A R E C JE
DELAVSKI LIST ZA MISLECE C IT ATELJE
PROLETAREC
Officiul Organ Yugo»biv Federation, S. P. - - Wu*il„ Jugoslovanske Socialistične Zvree
— GLASILO — PROSVETNE MATICE J« §• Z.
lfOT, at tU mt alfi« at CMmh, III., uia t M Act at Caa«r«M at Mai«t J, 1|7|	rHIT A T. O II I 9	----------" *	--————
- _IH11AUU, ILL., Z. FEBRUARJA (Februa2\ JOTI J	P-Ui.b.d W«.kly »t 2301 So. Uwd.U At«. LETO—VOL. XXXIII.
sedanji kongres čoku a socialni zakonodaji
BOGATAŠI PROTI DELAVSTVU cerkvam n. prizaneseno. jMorilni napadi na prebivalstvo B0LJ IN B0LJ_y OFENZIVI	| Španije in Kitajske vedno okrutnejši
Napadi na CIO se vneto nadaljujejo v nameri, da se unije čimbolj onemogoči
Zahtevanje za deportiranje "tujcevDelavska tajnica Frances Perkins predmed napadov
Meseca januarja je konec, toda zvezni kongres, v katerem ima demokratska stranka veliko veČino, ni sprejel v vseh teh tednih niti ene socialne postave, katere je demokratska stranka obljubila v svojem (programu. Izredno zasedanje kongresa koncem prošlega leta je bilo polomijada. Ljudstvo je moralo vzlic temu plačati stroške. Plačati jih mora zdaj tudi za redno zasedanje, kakor zmerom, kongresniki pa, ki si jemljejo vse mogoče plače in ugodnosti na ljudske stroške, pa goVorančijo, se priekajo in pozabljajo na obljube, ki so jih dali volilcem.
Razredni interesi prevladujejo
V Proletarcu smo že v času predsedniške volilne kampanje leta 1936 mnogokrat poudarili, da neglede Če zmagajo demokrati ali republikanci — oboji bodo koncem konca branili le privatne koristi. Kajti obe sta kapitalistični stranki. Predsednik Roosevelt ima vsaj razumevanje za socialne probleme, toda siti poslanci njegove stranke zanje nimajo smisla. Skrbi jih k, kako čimveč svojih ljudi spraviti v dobre vladne službe.
Obstrukcija v kongresu
Zvezna administracija je svoji demokratski stranki jasno poudarila, da so te in te socialne predloge toliko nujne, da vsako zavlačevanje povečava krizo in nezaupanje, dočrm se ljudstvo bolj in bolj pogreza v pomanjkanje in negotovost. Toda politika je politika, pravijo demokrati in republikanci, ki (prejemajo plačo za "politiko". Kaj je njim za obljube, ki jih dajejo ljudstvu pred volitvami! Samo da so enkrat pri "koritu", pa pozabijo na vse drugo.
Obstrukcija proti zvezni postavi za odpravo linčanj
Vse predloge socialnega in gospodarskega značaja, ki jih je priporočil Roosevelt, so ostale ob strani, ker ni demokratski stranki prav nič na tem, da izpolni obljube. Pravzaprav se bolj in bolj poglablja v službovanje kapitalizmu — proti kateremu je leta 1932 toliko rohnela, da so ji milijoni res verjeli in tudi- v kampanji 1. 1936
Dve milijardi za pojačanje oboroževanja Japonske. — Možnosti, da se Zed. države zapletejo v vojne v tujih ozemljih
je proti menjalcem v templju še zelo ropotala.
Demokratski senatorji iz južnih držav pravijo, da je vzrok počasnosti sprejemanja socialnih postav Wagnerjeva-Van Nuysova predloga, ki določa, da je dolžnost zvezne vlade boriti se proti "linčarjem" prav tako kakor zoper "kidnaper je". Poslanci iz južnih držav so se proti predlogi protivili toliko, da so jo obstruirali skozi ves januar z govori vsak po dve do 6 ur na dan skozi več tednov. Člani kongresa so med
tem dobivali kajpada svoje re- ____
gulame plače, potne stroške, __ . ■	*7 — 7
X SttSZ -KAMPANJA ZA DISKREDiTIRANJE
tajnike itd. Med tem pa se kriza v deželi veča. Republikanski časopisi trdijo, da je to
R?^vel^a.d!presij,aM: De_ | Napori za razveljavi jen je zakona o kontroli
nad premogovniško industrijo
Premogarska industrija je šnji. Ugovor proti njemu je vlo-na stopnji hiranja. Ne pa pre-j žil poleg mnogih drugih illinoi mogarji. Storili so v ameriškem ski governer Horner, ki je de-
N« aliki j« cerkev arete Terezije e Dracutv., Maka., ko j« bil« v plamenih. Škode je kakih $50.000. Poiar ao povzročile iveče na oltarju. Tudi kelihi in monatrance ao bili uničene.
UNIJE PREMOGARJEV (UMWA)
delavskem gibanju več kot katerakoli druga stroka delavcev, in to ne samo v prošlosti, am-ipak tud v sedanji krizi. Njih unija l'MWA je prispevala v pomoč kampanjam CIO stoti-| sočake. V zadnji predsedniški
SOLIDARNOST PREDPOGOJ ZA USPEHE
Borba med CIO in AFL je posledica razvoja, razmer m okolsčin. Ampak nekje mora imeti konec. Delavstvo hoče solidarnost v svojih vrstah. Zahteva jo v svojem mednarodnem gibanju. Hoče jo povsod, kjer njegovi interesi zahtevajo slogo, ne pa cepljenje v frakcije.
Vsak pravi socialist je za slogo. Edino nevedneii jo rušijo. V korist skupnosti torej je, da širite med delavce socialistično vzgojo.
mokrati odgovarjajo, da je ponovnemu gospodarskemu padcu vzrok naganjerfje republikancev in veletrustjanov obeh strank.
COI tarča napadov
Najbolj je v kampanji proti socialnim zakonom napadan CIO. Voditelji slednjega ho hi tega v dokaj veliki meri sami krivi, ker so v volilnih kampanjah podpirali one, kateri so: volilni kampanji je dala demo-jim zdaj obrnili hrbet. \ se ka- kratski stranki v agitaciji za iz-pitahstično časopisje rohni zo- volitev Roosevelta kakih $600,-per CIO in John L. Lewisa, če- qqo.
| tudi je vsem urednikom znano, Vse, kar so premogarji zada Lewis ni radikalec, m da <htevali v povračilo, je bil pred-CIO ni ''napreden niti z daleč toliko kot na primer zveza delavskih unij v Veliki Britaniji.
Trn v peti je plutokratom posebno delavska tajnica Frances Perkins. Tudi predsednik AFL Wm. Green bi moral priznati, da že leta in leta ni imela tega urada tako poštena oseba, kakor je Frances Perkins. A vzlic temu jo naipadajo, smešijo in pošiljajo Rooseveltu vsaikojake proteste proti nji, kakor da je bas ona kriva krize, zato ker "preganja" uboge davkoplačevalce (kapitaliste) in protežira CIO.
Vse unije so kapitalistom odveč
Kapitalistično časopisje je v teh industrialnih sporih Ameriški delavski federaciji jako naklonjeno, zato, da toliko la-gilje maha po unijah GIO. Resnica je, da privatni interesi sovražijo oboje enako. Unije so (Nadaljevanje na 2. strani.)
Indalecio Prieto, ki je minister obrambe v ustavni španski vladi, je fašistom v Španiji predlagal, da se naj vlada in oni obvežejo, da ne bodo napadali civilnega prebivalstva z aeroplanskimi poleti. Fašistični glavar Franco ni odgovoril, kot bi diplomatično moral, pač pa je v odgovor poslal nad Barcelono Hitlerjeve in Mussolini-jeve letalce, ki so v dveh zaporednih napadih pobili več civilnega prebivalstva ko kdaj prej v sličnih invazijah. Večinoma žensk in otrok, ker moški so na fronti.
Njihove bombe so razdejale tudi cerkev, ki je bila spremenjena v sirotišnico za otroke Baskov. Bila je sirotišnica že prej, toda ne za revne otroke. Fašisti so to cerkev z bombami z aeroplanov razdejali in pobili sirote, ki so bile nastanjene v njenem pritličju. Pač zelo "krščanska civilizacija".
Nekje na Kitajskem so Japonci poklali vse kitajske vojake, ki so jim prišli v pest, ker se jetnikov ne izplača jemati v varstvo. Jetnike je treba preživljati in to stane denar. Zato
se jaiponske invazijske čete poslužujejo pravila, da jetnikov ni. Kitajce postreljajo in nato ukažejo starim Kitajcem ter njihovim ženam, da naj jih pokopljejo. Tudi to je "civilizacija".
Japonska je za civilizacijo tako zelo, da bo vzlic svoji revščini potrošila dve milijardi za oboroževanje. Zed. države, ki so Japonski glavna tekmovalna sila, bodo tudi potrošile za oboroževanje v tem in prihodnjem leitu več ko kdaj prej — in to v glavnem z vidika, da se bo na&a dežela prej ali slej spopadla z mikadovim cesar-
stvom.
Gre zares. Vlada v Washing-tonu in vlada v Tokiu žonglirati z vojno. Plačalo jo bo ljudstvo — japonsko in ameriško ljudstvo, oboje vsakemu sebi v škodo.
V sedanjih okolščinah in kot pod kapitalizmom sploh pa je vojno nemogoče odpraviti. Vzroki so tako močni, da jih ne odpravi noben pacifizem.
Odpraviti vojno je mogoče le z iztrebljenjem vzrokov, radi ikaiterih nastajajo vojne. To bo doseženo, . kadar se človeštvo odloči za socialistični sistem.
Slab predlog
Vlada južnoameriške republike čile je koncem zadnjega leta predlagala, da naj dobi Noblovo mirovno nagrado a-meriški državni tajnik Cordell Hull. Predlog je neumesten, kajti "mirovna" ameriška vlada troši za oboroževanje več kot katerakoli druga vlada pred njo v mirnem času.
mokrat in se smatra za prijatelja Rooaeveltov* administracije in za "new-<fealovca".
Homer pravi, da je po-stava j za reguliranje premogovniške! industrije zdaj upravljana tako, da je v akodo llinoiskim premogovnikom in s tem vsemu
NEVARNO ISKANJE STAREGA ŽELEZA V ITALIJI
Italiji manjka železa, svinca
log za stabiliziranje premogovniške industrije. Kongres ga je sprejel in vrhovno sodišče ga je razveljavilo. Unija premo-garjev je izvojevala v kongresu nov predlog, in ta je naletel še na večji odipor kakor prej-
prebivalstvu v illinoiskih pre- in še marsičesa. Ampak vlada mo&ovniških kempah. Možno j hoče predvsem kovine za obo-
je, da njegove trditve niso "brez podlage. Toda £er*e mu posreči zakon razveljaviti, ne bodo illinoiski ipremogarji s tem ničesar pridobili. Očitno je, da Horner le pomaga kompani-jam, četudi smatra, da zaeno koristi premogarjem v llli-noisu.
FINSKA KUJE OBRAMBNO ZVEZO SKANDINAVSKIH DEŽEL
Mala Finska (po površini je sicer velika), ki se je ločila po padcu carizma od Rusije, se tudi ssovjeti ni nikoli sprijaznila. Njena vlada je z Moskvo .v zelo hladnih odnošajih. Nedavno ie ipovabila švedsko in Norve-žko v vzajemno zvezo, ki bi se naj pripravila braniti katerokoli omenjenih dežel, ako bi eno ali drugo napadla sovjetska Rusija, ali pa katera druga dežela (na primer Nemčija).
Finska vlada pravi, da ogro-
ja nevarno vsem sosednim deželam, posebno še Skandinavskim. Nič kaj ji ni všeč, ker sta norvežka in švedska vlada zjlji. V poštev je v največji meri Moskvo v prijateljstvu. Finska 1 prišlo iželezo, ker so druge dra-
roževanje. Pa iščejo po vsi državi stare koščke kakršnekoli kovine. To je, prvič patriotič-no, in drugič, tistemu, ki jih najde in proda, prinese tudi nekaj dohodkov.
Tudi po bojiAčih veliko kopljejo. V njih je še nič koliko kovin. Marsikdo je že zadel ob granato in ga je razneslo. A kopljejo dalje. Agis poroča o tem iz Gorice sledeče: . „
Gorica, jan., 1938. V letih krize se je marsikateri brezposelni fant in oče oprijel nevarnega posla: pobiranja granat in drugega streliva, ki je ostalo po tolikih letih še vedno v zem-
mnogo železa. Na nekem zemljišču pri Gorici, ki meri približno 4,00 do 5,000 kv. metrov so izkopali za več nego 5,000 lir starega *železa, t. j. za vsak kv. meter so dobili več kakor eno liro.
Prebivalstvo Bolgarije
Slovenci v inozemstvu
Kakor izkazuje statistika jugoslovanske vlade, se nahaja v inozemstvu izmed narodov v Jugoslaviji (računano ipropor-čno) največ Slovencev in sicer v Zed. državah okrog 310,000 (število je mnogo previsoko), v Južni Ameriki 60,000, v Kanadi 20,000, v Franciji 40,000, v Egiptu 10,000, in v Palestini, na Kitajskem, Japonskem in v Avstraliji okrog 70,000. Slovencev je glasom te statistike v inozemstvu Qkrog 555,000, ne-vključivši Slovence, ki so pod Avstrijo in Italijo. S temi vred jih je preko milijon v inozemskih deželah.
bi svojo obrambo raje oslonila na Hitlerjev tretji rajh in svojo vnanjo politiko usmerja, v tem pravcu. Finska ima okrog štiri milijone prebivalcev, torej Ru-
a
siji s tem številom ni nevarna, nevarna ipa ji je radi svoje stra-tegične lege in vsled njenega
mno oboroževanje USSR posta- prijateljstva z Nemčijo.
ge kovine že zdavnaj pobrali in prodali. Ko je bilo tega ma-terijftla še mnogo, so ga /pobirali samo po površju. Ko pa je pričelo zmanjkovati, so se lotili prekopavanja, najprej seveda le bolj nizko, a pozneje vedno bolj globoko. V krajih, kjer je posebno divjala vojna in v starih strelskih jarkih so dobili še
Bolgarija ima nad šest milijonov prebivalcev ali 59 na kvadratni kilometer. Na kmetijah jih živi 78.52% in v mestih pa 21.48%. Izmed teh je pismenih, to je takih, ki znajo pisati in čitati, med moškimi 58.49%, med ženskami pa samo 37.7%. Torej je več kot polovica prebivalcev Bolgarije nepismenih.
Predavanje o Japonski
Chicago. — V četrtek 3. feb. bo v zborovalni sobi glavnega urada soc. stranke predavala sodružica Theresina Rowell o Japonski z ozirom na njeno sedanjo roparsko vojno na Kitajskem. S. Rowell je bila na Japonskem učiteljica, od kjer se je nedavno vrnila v to deželo. Predavanje se prične ob 8. zvečer. Urad stranke je na 549 Randoliph St. v četrtem nadstropju. -
Teorija ra»e
Nemci pod Hitlerjem smatrajo svojo raso za najboljšo radi tega, ker trdijo, da so vse druge manjvredne. A v praksi se družijo z "nearijsko" Italijo in mongolsko Japonsko.
Ali so Židje res vzrok vsem zlom na svetu?
Razmere po svetu so slabe, posebno v nekaterih deželah. Nekdo je temu kriv, in čemu ne Židje? Tako je bilo v Nemčiji, kjer se protižidovska gonja nadaljuje čim ostrejše, zato pač, ker so tudi življenske razmere
v Nemčiji čezdalje slabše. Židom v Nemčiji pa se v teh preganjanjih godi še posebno slabo. Izgubili so službe in imovino. A Nemcem vzlic temu ni pomagano.
Zdaj je že nekaj tednov na ' vrsti Rumunija. V nji je odstotek židovskega prebivalstva znatno večji kakor v Nemčiji. Tudi Rumunija je v krizi. Krivdo zanjo je koncem konca J^va-
lila vso na Žide. Le njim se dobro godi, nam pa slabo, je dejal sedanji rumunski premier Octavian Goga. Rumunija je po svetovni vojni ipristala v pogodbo, s katero jamči pravice "narodnostnim manjšinam". Med te spadajo tudi Židje.
Odkar je na krmilu Octavian Goga, so bili ustavljeni v Bukarešti trije glavni listi, ker »o jih več ali manj posedovali Židje. Dalje je vlada razveljavila Židom državljanske pravice in jim naroČila, da le tisti si jih bodo ohranili, ki morejo dokazati, da so* upravičeni do njih. Vskdrugi naj poberejo šila in kopita in se izselijo kamorkoli.
V ta namen je rumunska vlada odloČila, da se naj vse Žide, ki so v državnih službah, odslovi; dalje, da ne sme noben Žid trgovati z opojnimi pijačami, kar pomeni, da bodo vsi ob gostilniško obrt. Nobena židovska družina ne sme najeti za hišna dela "čistokrvnega" ru-munskega dekleta—razen ako je tako dekle ali ženska že preko 40 let starosti. To je seveda žalitev za uiposlenko, ker ji je javno oznanjena starost in žalitev za družino, ki jo uposli, ker si mora po zakonu sama sebi nadeti madež zaničevanja vsled postavne manjvrednosti.
Rumunska vlada je poleg teh
navedla za zatrtje Židov še mnogo drugih določb v toliki meri, da sta se zanje potegnili angleška in francoska vlada. Octavian Goga je obljubil, da vsaj progonov ne bo. Ampak geslo "Rumunija za Rumunce" bo nadaljevano.
Ali bo to Rumu ni ji koristilo? če ji bo, bi to bilo dokaz, da so Židje kot pleme vzrok krize v Rumuniji. A ljudstvo bo moralo koncem konca spoznati, da so vzroki vse drugačni, kakor polagoma spoznava ljudstvo v Nemčiji. Zlo je sistem kakršen je, ne pa židovski kramarji, ki so le izrodek izkoriščevalnega sistema.
DIKTATORJI ZAHTEVAJO VEČ HRANE ZA TOPOVE
Japonska vlada opravičuje svoje imperialistične vpa-
«
de z razlogom, da je preobljudena in potrebuje izhod za odvišek prebivalstva. Po zadnjih statistikah šteje Japonska že 79,252,000 ljudi. To je za tako majhne otoke, izmed katerih je mnogo neuporabnih za obdelovanje, preveliko število in beda je neznosna. — Baron Ryoitsu Asada je v imenu vlade dne 27. januarja dejal Japonkavn, da morajo roditi več otrok... Organiziral je v ta namen posebno kampanjo in določil omenjeni datum za "ženski dan". Kritiziral je one Japonke, ki imajo premalo otrok, in jim zabičeval, da naj boljše vrše svojo dolžnost! Prebivalstvo Japonske se mora potrojiti, to naj bo naše geslo, je dejal.
Drugi dve "lačni velesili" sta Nemčija in Italija. Obe sta preobljudeni, toda oba diktatorja zahtevata več in več otrok in s tem več in več bede ter več in več hrane za topove. Tak je današnji bolni kapitalistični sistem, čimprej se ga odpravi, boljše bo za ženske, za otroke m vse druge, ki si žele mir, svobodo in blagostanje in s tem resnično civilizacijo.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
TUDI TOPOVI IŠČEJO HRANE!
IZHAJA VSAKO SREDO.
lxUja Jufoslovanska Delavaka Tiskovna Druiba, Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Ztvlinjenih državah za celo leto 13.00; ia pol let* 11.75;
ta *etrt leta $1.00. liiotamstvo t sa celo leto $8.60; aa pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglati morajo biti v našem umthi najpotneje do pondeljka
p«»}K>Wne za prit>b*«U'V v šUnlki teUo<Hva *odna.	___
s=—— - — ..;-------------------;—tu, i , -—----. -— -
proletakec
Fubliaked every \Vedneaday by the Jugo«lav Worfcm«iT« Publishing Co.,
Inr.	h<xi l.»0fi
Editor ...................................«...
Business Manager ..................
Aartt Bil i to r and Asst. Susine>
........................Frank Za tU.
...............Charles Pojrorelec.
Managvr_____Joseph Drasler.
SUBSCRIPTION RATBS: U a it od States: One Year $3.00; S»x Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countrie«, One Y,t*r $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
1301 S. Lawndale Ave.
Telephone: ROCKWELL 2864
CHICAGO, ILL.
Trockisti za novo internacionalo
Eno izmed gesel trockistov je "četrta interoacionala". Zahteva jo tudi Socialist Workers Party, katero so nedavno ustanovili ameriški trockisti. čemu sploh delavstvu treba še ene intemaconale? Trockisti pravijo, da radi tega, ker so vse druge zanič. V ameriški socialistični stranki, iz katere so bili trockisti izključeni lansko jesen, so nauk "Četrte nternacionale" od-4>rto propagirali. Povzročrii so, da ameriško delavsko p Mitično gibanje ni sploh v nikaki pravi mednarodni zvezi. Soči* etična stranka je sicer še v delavsko-socialistični intemacionali, toda navdušenja za tako rahlo zvezo ni ne v Bruslju, kjer je sedež internacionale, ne v oficielni ameriški socialistični stranki.
Komunistična stranka v Zed. državah je še v konnnterni, toda jo zatajuje, ker so besede kot komunizem, kominterna. boljševizem in slični izrazi iz komunističnega leksikona jako "nepopularni". Zato so ameriški komunisti zdaj največ aktivni pod nedolžnimi označbami, kot v ligi za demokracijo in mir, v nestrankarskem političnem odboru, katerega glavna sedanja naloga je ustvariti sentiment za Rooseveltov tretjf-predsedniški termin, in v drugih sličnih organizacijah.
Trockisti nimajo v delavski-socialistični intemacionali česa iskati, ker niso socialisti. A tudi v Moskvi jih ne marajo, razen pred sodnimi stoli in pred strelci, ki jih "likvidirajo".
Kar delavstvo potrebuje, je eno samo socialistično inter-nacionalo, ne pa "četrto", ki jo snujejo trockistični sanjači. Oni se zelo razumejo na napake — ampak le na napake drugih — *ato so sposobni videti smeti v drugih očeh, ne pa bruna v svojih. Trockisti slave Lenina za svojega glavnega svetnika. Enako stalinisti. Slednji vladajo Leninovo državo. Trockisti smatrajo, da so le oni legalni Leninovi dediči, ne pa stalinovci. Kajti stalinovci — pravijo trockijevci — so zatajili leninizem.
Oboji uče zmotni nauk. Stalinovci so komunisti samo še na papirju, kajti v praksi »o vse kaj drugega kot to, kar je Lenin smatral za čiste komuniste, oziroma boljševike. Trockisti opazujejo vse samo od strani in kritizirajo radi nerazumevanja za odgovornost vse druge. Delavskemu gibanja niso ne tu ne tam v nikako korist. In njihova iivternacionala, tudi ako jo ustanove — bo doživela padec kot ga je kominterna. Lahko pa bi delavstvu koristili, ako bi nehali sanjati in postali resnični socialisti.
KULTURNO DELO NAŠA GLAVNA NALOGA
Spomnimo se na velikega filozofa Mataryka. Ta ni bil nasilen, ni'bil niti politik. Pač pa je polagal v\<o važnost na kulturo, na realizem in ob vztrajnem kulturnem delu je vzgojil etiČnD in realno mislečo generacijo, ki je dane-* merodajna iva čeho«!ova!kem. Tudi socialisti vo se navzeli lepih et;inih in realističnh naukov modem ga moža, ki ni poznal nasilja in nikdar odrekel spoštovanja tlljim narodom. Masarvk je vz-Kulturna je naša naloga g0jjj gvobedoljubne etike in re-
zaraditega, da po kulturi dvig- »Ihte. Pod vplivom te vzgoje nemo človeka do spoznanja Me danes, lahko rebrno, ves ce-sveta, družbe, nje uredb in na-
Sredi januarja to leto se je I v Ljubljani vrSil kongres delavske kulturne zveze "Vza-•jemnort", ki jo tvorijo socialisti. "Delavska Politika' je ob tej priliki dan pred kongresom objavila sledeči članek:
Nalia glavna naloga je prav-j za prav vse, kar utegne koristiti človeštvu, da postane vredno svojega imena. V bistvu sta dve temeljni nalogi: kulturna in socialna.
Maniia* topov ki jih vidite aa garaji »liki, to Mat-
iolinijev« poieil. V»i ».rotijo "brane". Da i« pravi, da jo bodo dobili, kajti njegovo mnenje ja, da vajaa i*čf«
tčuje vi«, kar je »labega v narodu. To kajpada ni re», cajH v vojno jemljejo "cvet naroda*'. Ampak kdo bi se »riikal > militaristl radi takih tnalenkoitl. . .!
SLOVENSKI KLERIKALCI ZADUŠILI REVIJO "DOM IN SVET"
Seja kluba brezposelnih
"Dom in Svet" je bila leposlovna revija in last slovenske katoliške družbe, je z liberalnim
Chicago, 111. — Seja kluba brezposelnih, lokal 61, pripa-Mi dajoč k lilinois VVorkers* Al-liance, Cook C«unty, se bo vršila v četrtek 3. februarja v
čel.
Poznati mora človek seveda še druge stvari, kakor naravne zakone in njih logiko, zgodovino, znanosti ter probleme boljšega in slabšega sistema družbe.
Na podlagi takega znanja si človeštvo šele lahko ustvarja jasno sodbo, kaj je napačnega v človeški družbi m kaj bi se
obzorju odseva in grmi.. katoliki in cerkveni ljudje smo
X »33	<Von*i SN..J, Začetek j svojega cilja pa potrebuje člo-
Ljubljanskim , ■ .	- h 8. z i -t. Članstvo vabimo, vestvo
moralo izpremeniti, da doseže cilj popolnosti. V izvojevanje
—.
Bankrotno stanje ameriških železnic
Skoro vse ameriške železnice so v konkurzu. Vse so ipreko mere "kapitalizirane", to je, zadolžene z bondi več kot pa so vredne. Njihni delniški kapital je sicer na borzah še citiran, ampak danes ali jutri bo moral biti izbrisan, ker nima za sabo nkakega kritja, špekulanti, ki so skozi desetletja nemoteno ravnali z ameriškimi železnicami, so svoj denar, ki so ga dobili s prodajo delnic železniških družb, vložili bolj dobičkonosno, manj previdni bogatini in pa srednji sloji pa bodo izgubili, oziroma so že izgubili.
Železniške bonde posedujejo zavarovalnice, deJoma tudi banke in mnogi posamezniki. Zavarovalnice se trudijo rešiti to svojo imovino in zvezna vlada jim je v tem že veliko pomagala — s posojili železniškim družbam. Ampak čimbolj jim poso-juje, več ji kaže posojevati. Očitno je, da bo morala zvezna vlada prevzeti železnice prej ali slej v svojo last. Sedanji magnati železnic se tega zavedajo, zato skušajo izprešati zase in za svoje čim več — na vladne stroške. Privatni interesi ne bodo problema ameriškega železniškega omrežja nikoli rešili. To ve prav dobro tudi sedanja zvezna administracija. Torej čemu čakati? Mar zato, da dobe privatni lastniki kar jim ne spada, ljudstvo pa potem le na vse strani zadolženo železniško omrežje? Kongresniki in senatorji vedo, da morajo železnice postati vladna posest, ker take kot so delničarjem ne donašajo dobička. A vendar ni v kongresu rtikogar, ki bi stopil odprto na plan in izjavil: Železnice naj postanejo ljudska posest rajše danes kot jutri, da bo ljudstvo na dobičku, ne pa tisti, ki so jih zavozili.
Zvonom". V nji se je oglasil včasi kak katoliški pisec, ki je izrazil svoje samostojne nazore, na primer, eden izmed njih je grajal sodelovanje klerikali-zma z reakcijo v Španiji. Ker pa vodstvo klerikalizma na Slovenskem ne trpi takih prevratnih misli v svojem tisku, tak časopis rajše ustavi, kot da bi kdo pisal v njemu drugače kot zahteva klerikalna mašina. "Delavska Politika" z dne januarja piše o tem: .
V ljubljanskem "Dom in Svetu" je najprej pred meseci že pojasnil katoliški pisatelj Kocbek, kdo je glavni krivec španske državljanske vojne. Kocbeka so listi iz Kopitarjeve ulice precej okrcali. Nedavno je pisalo podobno o stvari tudi glasilo sarajevske nadškofije "Katoolički Tjednik", kjer priznava, da je "največji Akandal XX. stoletja ta, da je delavstvo zapustilo boga in cerkev in za ta škandal smo odgovorni mi
(nebrižni). Toda delavci niso mogli čakati, ker glad nima oči..."
Tako je ipri nas. In avstrijski jezuit Raisenerg, ki je obenem s škofom Gfollnerjem, izvedel akcijo za sodelovanje katolikov in socialistov, je objavil v "Wiener Kirchenblattu" članek, v katerem ostro obsoja vedenje oficielnih avstrijskih klerikalnih krogov napram socialistom ter pravi, da je veči-15- na delavstva prešla v marksizem zato, ker je videla kako prav katoliški delodajalci naj-grše kršijo vse papeževe enci-klike glede ureditve socialnih odnošajev, ter da so avstrijski katoliški krogi napravili najstrašnejšo napako, ker so na znani način preganjali delavstvo po februarski revoluciji.
Te ugotovitve objavlja beograjska 'Javnost" s pripombo, da hrvaško , (pa tudi sloven-
da se seje udeleži polnoštevfl-no. Poročila boste slftali na afcji, HV0|)(>(j0 ki jih bodo iw>dali razni odbori . . . .. kluba Nt Meji ae bpmo dom^L,^,ne ^	,n „ravi.
ml. tudi o. naa,.prihodnji• 4love4ke drutbe. To je pa lici. — J. Oblak, pom. tajnik.
Cankarjeva ustanova vprizori igro
Cleveland, O. •
va ustanova vprizori 20. marca dramo v IHrih dejanjih "Gospodar". Spisal jo je Etbin Kristan.
Stanje Bolgarije
Bolgarija je že fkoro nad leto dni docela s svetovne pozor-nice. Le tu in tam je omenjena. Pritisnjena je k steni zaradi balkanske-zveze, v kateri so glavne Članice Turčija, Grčija, Jugoslavija in Rumunija. Bolgarija. ki je bila nekoč na Bal-
»vobodo,
organizacije svojih da se lahko bore za
idealne
čne človeške družbe. To je že druga, socialna naloga.
Strašna je slika danes v tem pziru. Reakcija, U- ali one -meri, ki jo vsi dobro poznamo, je Cankarje- pri-etrla, da uniči socialnopoli-tično kulturo in drugo civilizacijo. Nevenljrte resnice taji in negiraT Na grmadah sežiga socialistične spi«e. preklinja razglabljanja o čuvstvu pravičnosti in socialnih vprašanjih, češ, da je vse to le seme zablod ali seme hudičevo. Prcpagando v tem zmislu vodi vsa reakcija in ne dopušča niti pojasnil, kaj šele argumentov, kako je škodljiva ta politika splošni civilizaciji in prepotrebni socialni reformi človeške družbe.
ški narod.
Danes imamo enako reakcijo, kakor jo je srečal Masaryk ob svojem delovanju, današnja je še bolj neobiirna, trinoška, ki nič ne vpošteva interesov splošnega človeštva. Prav zato je kulturno delo bolj potrebno. | Krvavo potrebno je
energično uveljavljanje volje po kulturnem napredku človeštva,
kljub vsem velikim oviram in navidez nepremagljivim težko-čam.
Cilj je velik. Kulturno človeštvo si bo priborilo svobodo ter obrnilo pozornost človeštva na realno življenje ter s tem preprečilo katastrofalni propad civilizacije, ki grozi ob teh razmerah.
Ne nazaj v temo, ampak naprej h kulturnemu višku mora-stremeti človeštvo. To misijo ponuja razvoj delavstvu predvsem. In izvršiti jo mora!
V tem duhu želimo kongresu matice naših kulturnih društev "Vzajemnosti" uspeh!
"Delavska Politika."
V ta namen reakcija prepo-
sko!) časopisje reakcije ozna-ikanu vodilna sila, ima po zad- Veduje svobodo tiska in bese-
čuje taka naziranja za — do- njem ljudskem štetju nad šest mala krivoverska. Da je temu milijonov prebivalcev., Med katoliki, — kar sedaj že na ka- res tako, dokazuje ustavitev (njimi je nad 46 odstotkov anal-
"Dom in Sveta" in ogorčena fabetov, torej je kljub nem-polemika "Slovenca" in ostalih škim in svojim učiteljem še klerikalnih glasil s piscem zmerom bolj "balkanska", to članka v "Dom in Svetu", ki je i je, nepismena dežela.
toliški strani več a i manj priznavajo. Odgovorni so za to dobro situirani stanovi med nami, ki so se oddaljili od dobrodelnosti in od modrosti evangelija. Odgovorno je za to duhov-ništvo, ki se je umaknilo v svoje kom od ne dvorce in k u rije ter ni hotelo slišati, kako na
dal cerkvenim dostojanstvenikom, od katerih je bila odvisna usoda revije, povod, da so jo ustavili.
"Delavska Politika."
"Nova" industrija
Na
Volilni pravo na Madžarskem
Na Ogrskem je do nedavna veljala tajna volilna pravica le v glavnem mestu in v 18 podeželskih mestih. Po novem vladnem volilnem sistemu imajo "pravico tajno glasovati vsi voliici. Razlika pa je v starosti. Madžarska vlada smatra, da postanejo moški pametni voliici s 26. letom, ženske pa šele s 30. To še ni vse. Do volilne pravice so upravičeni le tisti, ki imajo šest razredov osnovne šole. Tako bo moških volilcev še manj kot doslej, in žensk pa jako malo, kajti le premožni Madžari pošiljajo svoje hčere v šole. Druge so dekle po kmetijah in pri imovitih meščanih. Njim ni treba ne pisati, ne čitati, ne glasovati. Grof Bethlen je dejal, da je Madžarska dobila svetovni sloves radi svojega plemstva, torej ako si noče škodovati, naj nikar ne daje pravic proletariatu! Novi zakon zviAuje število poslancev z 245 na 260. Na vsakih okrog 35,000 prebivalcev pride en poslanec. Za liberaliziranje volilnega sistema na Ogrskem se bore že leta in leta socialdemokrati, ki so izvojevali te (poslednje reforme. Priznavajo, da vslic navideznim izboljšavam ostane bistvo reakcionarnega volilnega reda v veljavi kakor v prošlosti in izjavljajo, da se bodo borili naprej za resnično splošno, enako in tajno volilno pravico.
Pozdrav iz Španije
Prostovoljci Cankarjeve čete ! v Španiji so poslali uredništvu | tega lista in čitateljem novoletno voščilo s svojimi podpisi. Na vrhu lista so narisali zastavo svoje čete v barvah.
Vodčilo in zahvala se glasi:
"Uredništvu Proletarca za novo leto.
Slovenski prostovoljci Cankarjeve čete v Španiji želimo vašemu listu in vsem vašim somišljenikom največje uspehe v borbi proti fašizmu, za demokracijo in proletarske pravice.
Radečan, Mlakar, Dnayo, Ehrlich Egony, Krajina Rafael, Pintar Mita, Potočnik Fran jo, Srtič, Kraševc Feliks, Gossani Franjo, Ilija Mikličanin, Otrnar Kreačic, Kranjski, Bekič V., Danilo Sekič, Oskar Juranič, Matešič Jurij, Mravljak Bogdan, Makuc Vlado, Sarafin F., Filipovič Krsto, Frinič Rudolf, Sudek Anton, Jenko Rudolf, Slavko fubelič, Stisovič O-bren, Ivič Max, Dolenc Franc, Divjak Velko, Firič Srečko, Rogina Štefan, Espanol Kmilio Movaly, Jose Serrano, Kraše->ec Feliks, Matija Modic, Jeriha Vtetor,'N. Beneš, Glava n Frank, Debevec Vilko, Gregorčič, Jazbec Avgust, M. Stefano-vič, Boca Jankovič.
Kako je mužik premaknil kamen
L. N. TOLSTOJ
V nekem mestu je na trgu j ležal ogromen kamen, ki je jemal mnogo prostora in oviral vožnjo po mestu. Poklicali so inženirje. Prvi je dejal, da je treba razdejati kamen s smodnikom na male kose in jih odpeljati, kar da bo veljalo 8000 rubljev. Drugi je pravil, da se mora podtakniti pod kamen velik valjčni voz in na njem odpeljati cel kamen; to da bo veljalo 6000 rubljev.
Neki mužik, ki je bil poslušal, je vzkliknil: "Za 1000 rubljev odstranim kamen jaz."
Vprašali so ga, kako stori to.
Mužik je odgovoril: "Poleg kamna izkopljem veliko jamo; prst razmečem po trgu, kamen zvalim v jamo, in z zemljo izravnam prostor."
Mužik je to izvršil, pa so mu dali 1000 rubljev, n še 1000 povrh za modro misel.
švedskem je dograjena prva tovarna za izdelovanje mask proti plinom. Razpečava-ne bodo med civilno prebivalstvo, da jih bo v slučaju vojne in napada na švedsko imelo pri roki.
de, sama pa izdaja časopisje, ki človeštvo odvaja od realne-da življenja in razmišljanju o njem. Hvali in poveličuje šport, veieljačenje, manifestacije, le o življenju, o socialnih vprašanjih molči, interesentom pa prepoveduje razglabljati o problemih, življenske bitnosti.
V teh razmerah pa naglo propada civilizačna in kultur-
Bogataši proti delavstvu bolj in bolj v ofenzivi
(Nadaljevanje s 1. strani.)
koristne delavcem, ako so POŠTENE unije in s tem kvarne onim, ki ne delajo, a hočejo vzlic temu visoke dohodke.
To so privatni interesi pokazali posebno v zahtevi, da se j mora izgnati vse tujc^(nedr-žavijane), "ki kale mir in red s svojim udejstvovanjem v razrednem boju". Eden teh je voditelj pomorskih delavcev na Pacifiku Ilarrv Bridges. On je Anglež, rojen v Avstraliji, ni ' pa še ameriški državljan, dasi se udejstvuje samo v tej deže-I li. "Ven z njim." kličejo reak-demokrati. Republi-jim iz nagajivosti plo-
na stopnja človeštva ter se po-. CK)narni greza bolj in bolj v vlogo živi- fcancj
ne srednjeveškega roparskega cfcajo. Toda France« Perkins viteza. Tak je položaj danes, se dne, ko to pišemo, še ni kakšen bo šele v drugi ali tretji udala zahtevi, da bi pristala v generaciji? Na to mislimo s prosekutiranje človeka zato, strahom in bojaznijo, vendar ker 9e bori za izboljšanje raz-pa ob trdnem prepričanju, da mer pristaniških in pomorskih V današnji Nemčiji je pod i® duhovna sila človeštva ven- delavcev. Hitlerjem propadlo okrog 700 dar še tako živahna, da bo te
trinoške okove strla prav kmalu.
Tu je sedaj naša naloga važna.
Tretji rajh
tisoč večjih in manjših trgovcev. torej srednji sloj, ki je Hitlerju najbolj pomagal v sedlo.
JAPONSKO POVLJSTVO V SKRBEH
^^HIHH^IHhH
Prireditev v prid tednika Socialist CalT
Čistke in smrtne obsodbe
Smrtne kazni ne odpravijo zločinov ne v Zed. državah in ne v kaki drugi deželi. "Likvidacije" v Rusiji ne bodo izboljšale državo, pač ,pa so le v zadrego Litvinovu in drugim sovjetskim diplomatom, ki morajo v tujih deželah molčati na vprašanje, čemu toliko izdajalcev v USSR.
ALI VESTE?
"Proletarec" slovenski list v remu gospodari in ga kontrolira od počet k a ena in ista organizacija. Vsi drugi, ki se označujejo za starejše kot je "Proletarec", so menjali lastnike.
V soboto 5. marca se bo v Chicagu vršil banket v korist tedinka "aSocialist Call", ki je uradno glasilo socialistične!
-i—■	stranke. Večerja se prične ob
je najstarejši 6:30, nato pa program, po pro-Ameriki, kate-j gramu <pa bo plesna zabava.
Vršila se bo v Workers' Ly-ceum, 2733 Hiroch Blvd. Vstop niče na banket in za plesno zabavo so po $1, in 36c pa samo za" plesno zabavo.
j« domneval*, d« ji ni treba d«*«efa kot potlati tvoje trn t« na Kitajtko na "katensko ekšpedicijo". Poslal« jih je in »o sapletla » resnično vojno. Japonciso pobili ie »totiu>£e Kitajcev toda Kitajci jim vračajo s uničevanjem japonskih podvaetij. Trfovine so jim oropali in poifali tovarne. "Katenske" rkspedicije seveda nI ie konec. Gornje jt vojna stika ia p Kitajske blitu Sanghaj*.
Boj, Iri nima konca
Iz vsega tega vrvenja vidimo, da privatni interesi niso priparvljeni -prostovoljno v ničemur popustiti, ampak ugode zahtevam delavcev le v toliko, kakor mislijo, da je potrebno s stališča metanja drobtin. Drob-tine pa delavcev ne zadovoljujejo in tako gre razredni boj v Zed. državah v čezdalje širše dimenzije.
mmr. ■ t
V	NEDELJO
20. FEBRUARJA 35-LETNICA KLUBA ŠT. 1 J. S. Z.
V	DVORANI
S. N. P. J.
* i ■■■■■■■■■■■■■

......
•v*
VALERIJ AN PIDMOCYLNYJ:

MESTO
i
I

It O M A X
Poslovenil sa "Proletarca" TONE SELIšKAR
k-

(Nadaljevanje.)
Soba, v kateri sta se sestajala, mu je postala ka4i\)i* majhna postaja, na kateri je izstopal iz ek^presnega vlaka s kovčkom v eni in z uro v drugi roki in venomer poslušal in pazil na znamenje naslednjega vlaka. Naglo jo je poljuboval, ves sestanek je mineval'v neki nestrpni naglici, ki je uničevala vso ubranost ljubavnih sanj. Kje so trenutki tihe sreče, ko sta vsa radostna slonela drug ob drugem, kje so oni skrivnostni, plahi dotiki njunih rok, ki so se iskale? Razblinil se je šepet o ljubezni in besede so se pretrgale. In še predno se je vzbudila pomlad,, so že oru-meneli listi na drevesu njunega npoznanja, neopazno se je dan za dnem osjpavalo ter Ostavljalo gole in hladne veje.
Zosjko pa je to bolelo. Zanemarjal jo je! Kaj pa naj stori, ko ima toliko dela? Mar mu tako malo pomeni? Ob takih prilikah pa ji je Stepan govoril, da se morajo osebne zadeve posameznika podrediti delu za skupnost, prepričeval jo je in ji razlaga! dolgočasne moralne pridige, v katere niti sam ni veroval. Vseeno ipa jo je pomiril s tem, da bo spomladi precej manj dela, da bo imel več časa zanjo in da ne bosta vezana le na to sobo, temveč bosta hodila v naravo in nič več ju ne bo motila določena ura razstanka. Shajala se bosta ob večerih, kajti čez dan se mu je videla ljubezen nekako nemoralna pač zaradi vzrokov, ki so možem mnogo bolj umljivi kakor ženskam. Poleti pa si bo vzel dopust in če bo hotela. bosta kam odpotovala, da, odpotovala na vsak način! In govoril je tako prepričevalno, njegov glas jo je tako pomiril, da se je že videla na tem umišljenem potovanju, kjer bosta le sama zase, neodvisna, začarana od radosti. Le kam bosta potovala? Stepan bi si želel s pamikom po Dnjepru, ali pa po morju od Odese do Batuma. Lahko pa bosta lezla tudi v gore. Kupil si bo fotoaparat. Toda zdaj mora iti!
—	Ostani še! Pet minut! ga je prosila.
Bil je nevoljen, toda ostajal je. Sedela je na svojem stolu, noge je skrčila pod se, bila je zamišljena in moJčala, vsa udavljena ,od dolgočasja, ki jo je oropal smeha, šale in njenih kapric, čez hip pa je zašepetala: . — Pojdi!
Vsa zmedena sta se poslovila.
Nekega dne mu je povedala, da nameravajo tpočastiti prihod pomladi z veselico, ki jo bodo priredili pri njeni prijateljici. Tamkaj pa mora človek na vsak način znati plesati, četudi le fokstrot. Ali bi se Stepan navadil plesa v tako kratkem času? Prav gotovo bi odklonil, ker pa ni maral, da bi dvomila v njegove zmožnosti, je dejal:
—	Neumnost! Pokaži!
Kajpak, najprvo mora obvladati valček, osnovni ples vseh plesov. Podbrala si je krilo in mu pokazala prve korake:
—	Ena, dve, tri... ena, dve, tri.
Z rokami v žepih je stal sredi sobe in opazoval njene gibe.
—	Se enkrat! je dejal.
Zdaj je poskusil sam. Slekel si je suknjič in na vso moč se je trudil s svojimi neubogljivimi nogami. Zosjka je stala ob strani in tiho udarjala takt v dlani, da se ne bi čulo iz sobe.
—	Tako, tako! je govorila. Krasno!
Ko se je malce privadil korakom, je zahteval, da plešeta skupaj.
—	Damo moraš objeti! je rekla Zosjka.
—	To*znam! je dejal.
In tako jima je čas zelo hitro minil. Zosjka mu je prerokovala veliko bodočnost v plesu.
—	Nenavadno lahno plešeš! je rekla.
—	Vsako delo opravljam z lahkoto.
—	Torej bova nadaljevala z lekcijami?
—	Le vloge sva spremenila.
Drugekrati sta po taktu tihega pripeva plesala vals. Zdaj je že mnogo bolj obvladal korake in tudi za takt je bil bolj občutljiv.
—	Trudna sem že, je dejala Zosjka. ,
—	Se, še! je prosil. Morava plesati!/čas je kratek.
Po valsu se mu je zdel fokstrot zelo lahak, celo razočaral ga je s svojo preprostostjo.
—	Samo takole hoditi sem in tja? je vprašal. -
Razložila mu je, da ima tudi ta ples veliko figur, in če uporabi zanj nekaj svoje lastne akrobatike in malce fantazije, da bo .prav imenitno plesal. In zelo mu je ugajalo, ker je
JUŽNOAMERIŠKA "POLITIKA
»»
moral pri tem plesu damo bolj temeljito objeti kakor pri valsu. £e si je umišljal, kako bo lahko prižemal k sebi mnogo žensk, visokih in krepkih, kako bo stopal z nogo med njihove noge in kako bo čutil skozi obleko njih prsa in vso prožnost teles. Se bolj marljivo se je učil.'
Vprašanje novega stanovanja pa mu je vzelo dokaj časa. I^pe sobe ni bilo, pa ni bilo. Venomer je nadlegoval posredovalca in te razburjal, ozmerjal ga je, on pa je na vse njegove zahteve neprestano zatrjeval:
— Kratko rečeno: potrebujete resnično, pravcato sobo!
Saj je prejemal mnogo naslovov, toda vedno znova se je ponavljala ista pesem: Del stanovanja je bil že pred pol leta najet, ostali del pa bo„prost — toda bogvedi kedaj. Kna ali dve sobi, ki bi jih lahko takoj najel pa sta bili zanemarjeni, polni stenic in gabilo se mu je, ko je gledal vso to umazanijo, ki jo pušča za seboj človek. Bilo je tamkaj na kupe smetit ki jih je zapustil človeški prebivalec kakor svoj gnoj, z gnusom je občutil v zraku smrad po potu in smradu človeškega življenja in odšel je iz tega hleva z žalostno mldijo o ničevosti učlovečene živali.
Končno mu je bilo dovolj tega ogledovanja in tako sta se dogovorila s posredovalcem, da ga bo obvestil šele tedaj, kadar bo zares našel kaj poštenega. In v ta namen mu je dal tri karbonce.
Od svoje sobe pa se je že zdavnj poslovil. Prihajal je domov le spat, kakor v hotel. Na vse očitke svoje vesti, ker še ni ničesar napisal, je odgovarjal: Ko bom imel pošteno sobo, bom tudi pisal. In tudi druge načrte je odlagal na novo stanovanje, četudi mu je novo stanovanje prizadejalo precej skrbi, duševnega miru pa mu le ni skvarilo.
Toda gorje se je valilo iz druge strani. Na mladem pomladnem nebu, ki se je zdaj poglobilo in odelo v linjino, prežeto od veselih solnčnih pramenov, so se zbirali temni oblački.
Pomlad se je javljala. Ostalo je še nekaj snega brez pravega bleska. Ležal je v kupih vzdolž ulic, kamor so ga zmetali s pločnikov, na cesti pa se je pod kolesi vozil spremenil v rjavo brozko. Ob toplih dneh so se nabirale na pločnikih hladne kaluže, ki so ponoči spet zamrznile, čistili so strehe. Velike krogle snega so zamolklo padale na tla. Dekleta v kožuščkih so že (prodajala prvo cvetje izpod snega, ki so ga nabrale na bližnjih gričih, kjer je zemlja že počrnela. Pet kopejk za šopek!
Jutra so bila pomladno sončna, južni vetrovi so prinašali v mesto z daljnih poljan duh vlažne zemlje in lanskega zelenja ter dušeč vonj nabreklega cvetja sadnih dreves. Bilo je nekaj tihih, sanjavih dni, ko se ob svatbi prebujanja prirode drami po žilah želja po radosti življenja, dnevi, ko je duša prepolna hrepenenja. Ob takih dneh se je rad sprehajal in gledal okoli sebe.
S težko aktovko pod pazduho je vsakokrat pred obedom brez cilja pohajkoval po ulicah in se izogibal znancev, ker je hotel biti sam. Precej časa ni mogel doumeti, kaj ga privlači na ulico, nikakor ni mogel zapopasti ugodja in zadovoljstva, ki ga je našel sredi šuma in smeha pomladansko vesele množice, mislil si je pač, da se sprehaja kakor vsi drugi — zaradi sonca in svežega zraka.
Nekega dne pa, ko se je ves razburjen in razdražen pozno zvečer vrnil domov, si je moral priznati, da hodi na cesto le ženske ogledovat. Zdaj mu je bilo očito, da so njegove oči iskale le njihove smejoče se obraze, mikavne noge in tople obleke, ki so skrivale telesa, katerih bližina mu je prizadejala pravcato bolečino; da je hodil z nekim pritajenim strahom na cesto gledat le ženske, kakor da bi imela sleherna od teh le zanj namenjeno skrivnost, ljubezen in strast in ob vsaki je čutil omamen vzduh vse njene ženskosti, ki ga je pijano izpodnašala. če je videl lepo, stasito, ljubezni zmožno in vredno žensko, mu je duša zamirala v vroči omotici in vsako je ljubil za hip ve« prežet neskončne hvaležnosti, da živi ta ženska, da jo lahko vidi in objema z ognjenimi pogledi. Nekatere so se ozrle z njim in se mu vabljivo nasmehnile in tedaj je njegovo srce prepevalo od vzhiče-nja.
(Dalje prihodnjič.)
Getulio Var|«i (slika na desni) je poleg rumunskega prcmierja Octsriui Goge najnovejši fašistični diktat or. Musiolini je liotel to dejstvo podkrepiti s tem, da je poslal v Brazilijo svojega sina v aeroplanu, seveda v sprem* ttvu par drugih vojnih letal italijanskega izdelka. "Business is Business", pravijo Američani in Muisolini veruje v to pravilo. Na levi je predsednik Argentine Augustin P. Justo, ki salutira brasilskemu diktatorju na njego-vem velikem uspehu. To prijateljstvo je le na papirju, kajti Argentina in Brasilija si tekmujeta v vteh oairih.
Iz Jugoslavije

Društvom in Kliibom
Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v

PROLETARCU
99
V	sovjetski Rusiji je izšlo v prošiem poldrugem letu precej del slovenskih književnikov v ruskem prevodu. Na primer, dokaj pesmi Mile Klopčiča, Toneta Seliškarja in osobito Otona Zupančiča. V ruščino sta prevedena tudi krasen Cankarjev roman "Na klancu" in "Martin Kačur". Poleg teh so sovjetski književniki prevedli v ruščino tudi že precej drugih del slovenskih pisateljev, ki so bodisi bila že izdana, ali pa
bodo objavljena v kratkem.
«
V	Zagreou so zadnja leta zgradili za revne ljudi največ takih stanovanj, ki imajo le po eno in dve sobi. Prve so za male družine treh ljudi, dve sobi pa za družini štirih ali petih oseb. Stavbnega materijala ima Jugoslavija toliko, da bi lahko v svojih mestih gradila za delavce vsekakor večja in udobnejša stanovanja.
*
V	Ljubljani je tiskarna "Slovenija" izdala brošuro "Hitle-rizem", ki vsebuje podatke o nacijski propagandi in nacij-skem delovanju ne samo v Nemčiji, ampak tudi kako se razpreza po Jugoslaviji, posebno med Slovenci. Kritik, ki jo je ocenil v zagrebškem 'Radni-ku'\ jo priporoča v naročitev vsem v Jugoslaviji, ki znajo količkaj slovensko.
*
Število brezposelnih v Beogradu je jako visoko: Zastopniki strokovnih unij in delavske zbornice so imeli meseca januarja zborovanje, na katerem so ukrepali, kako olajšati njih bedo.
*
"Istra", list emigrantov iz Julijske krajine, ki izhaja v Zagrebu, poroča: "Na Klancu pri Hrpelju (blizu Trrta) uči župnik vercnauk otroke v slovenskem jeziku. Učitelju to ni bilo všeč, pa je razdelil učencem razmnoženo tipkano izjavo, in jim naročil, da naj jo dajo svojim staršem v podpis. Besedilo se je glasilo, da starši zahtevajo, da naj župnik preneha učiti njihove otroke vero-nauk v slovenAčini, zato se naj poslužuje državnega (italijanskega) jezika. Mnogi Slovenci so izjavo podpisali, ker imajo državne službe in jih bi izgubili, če bi se izkazali "nelojalnim" Italiji, nekateri imajo razne obrti, in jim bi oblast lahko odvzela licenco, ostali pa so jo podpisali iz strahu pred kara-binarji.
*
Reka, ki ima. kakor Trst, za-' ledje v Jugoslaviji — Reka še veliko bolj, kajti primorsko zaledje Trsta ima Italija, gospodarsko jako trpi. To nekdaj lepa razvijajoče pristaniško mesto vzdržuje Italija umetno in pa s pomočjo madžarskega izvoza in uvoza, ki se preklada v reški luki. Reka trna zdaj nekaj nad 50,000 prebivalcev.
•
Pogodba prijateljstva, ki jo i
je oklenila jugoslovanska vlada z Italijo, zelo malo velja. Vsaj tisti nepisan sporazum, v katerem so baje Mussolinijevi zastopniki ministrom v Beogradu obljubili, da bodo dali Slovencem pod Italijo pravico pridigati v cerkvah v slovenskem jeziku, da bodo dovolili slovenska nepolitična društva in slovenske nepolitične liste. Ampak v praksi je tako kakor je bilo. Ljubljansko "Jutro" je nedavno objavilo sledečo vest:
"Decemberski uradni list goriškega ordinariata prinaša odlok, s katerim so naprošeni vsi gg. duhovniki, da dopisujejo z nadškofijsko kurijo v zadevah, ki se tičejo gospodarskih vprašanj, v italijanskem jeziku; u-krep se utemeljuje s tem, da pomeni drugačno dopisovanje izgubo časa in sitnosti. V drugih zadevah je dovoljeno častiti duhovščini dopisovati v latinščini."
Torej v "gospodarskih" zadevah italijansko, v strogo cerkvenih pa lahko pišejo latinsko, kolikor pač znajo. Ampak bognedaj, da bi pisal kdo slovensko! Nihče italijanskih pre-latov se ne bi potegnil za takega slovenskega duhovnika. »
Na Reki je bilo meseca januarja odslovljenih zelo veliko delavcev. Odpuščeni so bili večinoma Jugoslovani v prilog delavcev iz Italije.
Akcija za organiziranje klobučarskih delavcev na čikaški west side
Chicago, III. — V tovarnah na zapadni strani Chicage, v katerih izdelujejo ženske klobuke, je zaposlenih okrog tisoč delavcev, med njimi kakih štiri do pet sto Slovenk. V zadnji kampanji ro se organizirali in /.astavkali, toda so bitko izgubili, ker je tovarnarjem p >ma-galo sodišče in policija. Klobu-čarske tovarne v glavnem delu mesta (v takozvanem loopu) pa so unijo priznale. Tudi v teh dela prilično število Slovenk.
Po zadnji ftavki na vvest side d je unija klobučarskih delavcev (United Hatters, Cap and Millinery VVorkers International Union) že parkrat prizadevala, da delavke in delavefe na zapadni strani organizira in iz-vojuje priznanje unije tudi v teh tovarnah. Na čelu tc kampanje je zdaj organizatorica Carmen Lucia. ki je uspešno organizirala delavce te stroke v raznih mestih ob Pacrfiku in na vzhodu. Zdaj ji je glavni urad v New Yorku poveril to nalogo na čikaški zapadni strani.
Ti delavci in delavke dobe svoj avtonomni lokal, in jim ne bo treba spadati v onega, ki ima svoj urad v loopu. V slednjem so včlanjene one delavke, ki so vposlene v klobučarskih delavnicah v mestu. Lokal na zapadni strani bo torej imel svojo avtonomijo, svoj urad in svoj odbor in zastopan bo s svojimi delegati v skupnem odboru vseh lokalov (jo in t board).
V klobučarskih tovarnah na zapadni strani je delavnik daljši in plača nižja, kakor pa ! v delavnicah v centru mesta. Unija želi, da se te razlike v interesu vseh delavcev klobučar-ske stroke odpravijo.
Unija je v tej kampanji vprašala za sodelovanje uredništva slovenskih in italijanskih listov v Chicagu in obrnila se je tudi na druge faktorje, ki !ji lahko pomagajo, Če imajo voljo zato. Prej omenjena organizatorica pravi, da se nadeja na "vvest side" za unijo popolnega uspeha.
Klub št. 28 JSZ vabi
Cleveland, O. — Seja kluba
K. 28 JSZ bo v nedeljo 6. feb. Prične se ob 2. pop. na domu tajnika na 3001 E. 82nd St. Ker imamo razne važne zadeve na dnevnem redu, med drugimi vprašanje našega bodočega zbora, je res potrebno, da se je vsi udeležite. Poleg članov vabimo na to zborovanje tudi somišljenike.
Razpečevalci Amer. družinskega koledarja delujemo vsak po svoji moči — morda bi lahko kdo rtoril v ta numen še malo več kot storimo — ampak nekaj le delamo.
Na naročnike Proletarca v tem delu našega mesta pa apeliram: kadar vas obiščem, če le mogoče, obnovite naročnino, ako je vam potekla. Bo na ta način šlo ve bolj gladko in s skupnostjo bomo tudi več dela opravili. Saj je to maš list in
vsem nam potreben.
*
Naš klub priredi piknik v nedeljo 5. junija pri Joseph Zor-nu, Bradley Road.
Joseph Le ver.
(TISKOVNI FOND PROLETARCA
I. IZKAZ Chicaco, lil. Klub »t. 221 JSZ $15. Fred A. Vider $2.50, Joako Oven $1.21, Math Videjrar $1.00, skupaj $19.71.
Cleveland, O. Andy Gorjanc $1.20; Joo Ma»lo $1; Frank Kranjčevič 25c, skupaj $2.45.
Ročk Springs, Wyo. Frank Grum $1.00.
Bentley ville, Pa. Louis Humar 60c. Strabane, Pa. John Lever 25c. Peru,* III. Fred Maljrai $1.00. Sharon, Pa. Joseph Godina 50?,. Cicero, III. Kristina Turpin $2.35. Vandling, Pa. Joseph Čebular 50c. Bc one, Colo. Mike Pofjorelec 25c. Coilinwood, O. Klub ?t. 49 JSZ $>10.20.
Frontenac, Kans. Nabrala na seji Pogrebne zadruge Ana Kratkovifh $1.70.
Esport, Pa. Joseph Britz $1.00. Johnstown, Pa. John Lanffeiholc
60c.
Skupaj v tem izkazu $42.01.
Norman Thomas in Paul Douglas bosta debatirala o kolektivni varnosti
V Chicagu bosta v Čertek 24. feb. debatirala o predmetu "Should America Follovv a Pol-icy of Collective Security?" Norman Thomas in profesor Paul Douglas. Kraj, Medica! and Dental Arts Bldg., 185 No. VVabash Ave. Rezervirani sedeži so po en dolar, drugi pa po 75c in 40c. Thomas bo govoril proti in Douglas za sodelovanje Zed. držav pri akcijah za "kolektivno varn-ost".
Ludvik Medvešek odpotuje
Cleveland, O. — Eden najbolj delovnih 'metropoltčanov' je vsekakor Ludvik Medvešek. Tudi ko ga je avto nekje na ulici St. Clair pred nekaj leti zbil na tla, se je pobral, okreval in delal dalje in dalje. Lani pa je sklenil, da gre letos v stari kraj. In pa da tam ostane.
Medvešek se je udejstvoval posebno v SNPJ in pri Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Bil je dolgo tajnik "Naipreja" št. 5, ki je še zmerom največje društvo SNPJ — in tajnik Slov. nar. doma do pred nekaj leti, ki je tudi velika gospodarska ustanova. Dalje je Ludvik Medvešek deloval v vsakojakih drugih na-prednill društvih, v raznih akcijah in kampanjah. Železna natura železnih energij — tak je on.
Zadnjih par let je on upravnik "Edinosti". V sredo 2. februarja so mu prijatelji priredili poslovilni večer. Ludvik, potuj srečno in Če se naveličaš starega kraja, pridi zopet med nas. — Prijatelj.
AGITATORJI
\ A DELU
Vse naročnine, ki jih pošljejo zastopniki in drugi agitatorji Proletarca, bo štete na basi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki pošlje eno celoletno, je sabelešen t tem icim* mu s dvema polletnima.
I. IZKAZ. Chas. Pogorelec. Chicago, 111. 20 Anton Zornik, Herminie, Pa. 14 Jacob Pavčič, Strabane, Pa. 12 Anton Jankovich, Cleveland, O. 11 Lconard Alpner, Milwaukee,
•• Wi».	7
John Kosin, Girard, Ohio	6
John Marolt, Mineral, Kans. 6 Bartol Yerant, Aliquippa, Pa. 6 John Streli, La Salle, III.	6
Jacob Rožič, Milwaukee, Wis. 4 Anthony Drasler, Foreit City,
Pa.	3H
John Jereb, Rocksprings, Wyo. 3 K. Erznošnik, Red Lodge, Mont. 3 Tony Zupančič, Pt. Marion, Pa...3 Frank Martinjak, La Salle, 111. 2 Vincent Pugelj, VVest Allis, Wis. 2 Anton Shular, Arma, Kansas 2 Frances Zakovšek, N. Chicago,
III.	2
Kristina Turpin, Cicero, III.	2
Frank Rataic, Forest City, Pa. 2 Frank Podlipec, Cicero, lil.	2
Mike Kopach, Barbcrton, O.	2
Anton' Blasich, Fontana, Calif. 2 John Langerholc, Johnstown, Pa. 2 Louis Zorko, Cleveland. O.	1
Mas Marts, Buhl, Minn.	1
John Rak, Johnstown, Pa.	1
Skupaj v tem iskasu (4 tedne od vključivši 29. januarja) 127}* polletnih naročnin. Prejšnji iskas (" tednov) 316.
SLOVES
Ameriškemu Družinskemu
Koledarju=
daje njegova raznolika v*<*l»ina.
♦
Letnik 1938 je na literarnih prispevkih in ilustracijah, izredno bogat. Vezan je v platno. Stane 75 centov. Naročila . naslovite:
Prolelnree, 2301 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
KRITIKUJOCA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
• *
USPEŠEN OBČNI ZBOR J S. P. D.
SUKA ZIME
Chic»t<\ lil. — V soboto 29,1*s 4opn \ JSPD.
I« bil zuradi
je vršil v Slov. d »1.1 r?katerih zadsv kritiziran, in
je odgovoril, da jo očitki n
januarja ve c '.m ©bčrtj zb Jugodovan-rkega slavb!ji*kcga in posojil-r ;rn društva. Udeležba je bila > '»t kot r.Vii
lajno, (""lani s> nr A i, * da re sami prepričajo, lako pciluje novi tajnik Do-1 nald J. I/>trf?h in v kakšnem anju je d;u>'vo, Njegovo zelo t bsežno noročilo je bilo prijet-ro prslu^ati. Donald je ob tej priliki napravil vt;s na v»s, da je rti c po oton za tajnika v tej «!ovenrki denarni ustanovi. Sejo rmo končali že ob 11, zve-£ r. Včasi so trajale do 2. ali 3. po polnoči. Vsa poročila so bila izbomo pripravljena in članom poljudno podana, da jih je lahko vsakdo razumel. Tajnik Lotrich je izvajal, v kakem stanju je Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo danea in kakšno je bilo v prejšnjih letih. Dokazal je s številkami, da društvo nanreduje in bo postalo močna finančna u-stanova. če bodo ostali člani dovolj sodelovali. Delničarji, ki so bili na seji in zastopali veliko večino deležev, so izjavljali drug za drugim, da je njih resna volja pomagati, da postane ta zavod tako močan, da bo lahko vsakemu izplačal, kar mu pripada, ko hitro bo vprašal za svojo vsoto.
V priznanje sedanjemu tajniku in direktoriju je dejstvo, da ne daje pri zahtevanju izplačil nikomur prednosti. Vsa- direktorij kdo, ki je zahteval kako vsoto, zmožnostih
nu*
prav j; ni. Teko se je tudi t d
"Dgiavje i Vnega zbora konča'o v j\>L jno zadovoljstvo navzočih.
i Občni zbor je izvolil tri nove direktorje. V*ako leto poteča termin namreč samo trem. Potrkal ie v t* m letu Frank Snti-thu, Martinu Nemaniču in Jo-šku Ovnu. Martin Nemanič se zaradi v.oje obrti ne more za JSPD več toliko interesirati kakor ob ustanovitvi dru&va. Kajti on in pokojni Joseph Ste-blav t ta bila njegova glavna graditelja. Nemanič «e te seje ni udeležil. Frank Smith, ki je bil ve J let predsednik te u vta-nove, se zdravi nekje v Floridi. Tretji član, kateremu je termin potekel, je Joško Oven. On je sedanji predsednik JSPD. Bil je izvoljen ponovno, nova direktorja pa sta Jacob Zupančič in Frank Zaitz.
V nadzorni odbor so delničarji izvolili ljudi popolnoma po svoji volji, kar je tudi v korist dobremu zaupanju v JSPD. Preje je direktor i j vztrajal pri zahtevi, da lahko občni zbor le nominira kandidate za nadzornike, a izvoli jih naj direktorij. V novem nadzornem odboru so Anton Udovich, Frank Orna-hen in Matt Kure.
Po mojem mnenju je sedanji po gospodarskih veliko boljši, kot
Hujanov "tavern" zdaj slovesno odprt
Ch*caT-*. III. — Nnš zn-ni itrrales JoVn II »i Jan *e zdaj 'sna s kozarci. Tak) zahteva njegov novi poklic. P/xJIo «> b 4o noj sa!u:i, ali "tavern", •»'ovcsno oivoril. Pomagal mu ie.pri t^m delu prejšnji Ia*4.nPe
gan zirajo in s pomočjo unije izboljšajo razmere. V v.:em rudn šlitm revirju ima omr -žjc 6 pij on o/ in provokatoi je*'.
V zc dan ji krizi je unija Mine, Mili and Smelter \Vorkers net pričela z organizatorko kampanjo. Z njo je v tej kampanji sodelovala bratovščina železniških kurjačev in strojevodij.
Anton Medved in mnogi drugi,TkaJti tudi ielezn iki delavci, ki ki sta jih John in njegova p> odvažajo rudo na pomole v i>u-proga There a mobilizirala za ^ ^ Two Harbort, ni o bili ta večer. Ljudi pa je bilo toli- organizirani. Družba Oliver ni ko, da se je vse "trlo".	|trpela nobene unije, gojila pa
Hujan je doklej delal le v je P°*«bn» ^mpanlj ka dru majnah in v Chicagu pa v fa- **va v smnlu kompainjzkj un
mrm
brikah. Mislil je, da jako trdo de'a. Zdaj šele pa je izprevi-del, da je "tavern" tuii sala-minsko 4,taf džob". Moraš de: leti včasi ncč in dan. "Saj rad delam." pravi on. In Theresa pa, "me too". Pa bo šlo. "Bog vama daj srečo," je rekel John Težak, ki jima vsako jutro njun tavern. — N. N.
Letošnja lima j« ponekod jako ostra. Plavbni kanali in jesora »o polni l< du..Gornja slika jt s raka Hud-
ton v New Yorku. Ledu ja kila raka toliko polna, da »a ladja morala ustaviti.
Nas stavec
TO IN ONO IZ CLEVELANDA
Cleveland, O. — Ko smo mi
še molili očenas, j»mo ga konča-
pletena v demokratski špetir. In pa Chas. Lampe in drugi, ki nimajo o demokraciji nikakega znanja.
Po konvenciji SNPJ v Cleve-
med člani za bojevnike špan- Skoro vse, kar čitatte v Prole-ske republike $32.10. Društvo tarcu, postavi v tiskarni Adria je tudi včlanjeno v Prosvetni naš rojak Joseph Koshak. On matici in plačuje $1.00 na me- ni novinec v tiskarskem poslu,
je dobil največ 10 odstotkov nekdanji odbori. Dogodilo se svoje vloge. Ta občni zbor je 1 je, da n)u je doigo predsedoval eklenif, da to pravilo ostane v človek, ki ne samo da je dru-veljavi tudi v sedanjem letu. jštvu veliko dolgoval, ampak ni Prej se je dogajalo, da so ne- skozi leta poravnal niti svojih
vali: "... kakor v nebesih, tako na zemlji .. "
Ako vam hočem 'poročati o depresiji, lahko tudi končam: "...kakor drugod po Zed. državah, tako je tudi v Clevelan-
du .. Vsa podjetja odpu^-a.. >	. IH ^E.
delavce. Storili so to pri KMu-r ^rkveno poro^en j, je slednj.
Body Co.. v Železnikih deluv- °,,lju	d"larje,v na*L»'
nicah družbe Ne« York Cen- de: a.k<> dokaZl\t " Je to re<" Tl" tral v Collinwoodu itd.	sof*k Je * Pn D,,rnu-
sec. Razume se, da nam ni žal teh centov, ker vemo, da so šli landu lansko leto je bilo izme- za dobro stvar, toda s takimi
njanih par dopisov med delegatom Josip Durnom in Mm. Ix>karjevo, materjo znanega John *Lindy* Lokarja. Ker je v njuni tpolemiki M rs. Lokar zapisala, da je bil Joseph
podporami se blagajna izčrpa, in jo je treba napolnitii na en ali drugi način, da bomo mogli
podobna dela tudi v naprej vr- in jih še posi je, ker je dober in siti. Torej vabimo vse tiste, ki ve. ten delavec. Njegova napa-Durn |so radi veseli in dobre volje in ka je le, da je včasi malo "pre-ki vedo ceniti dobra dela orga- siten". On na take očitke od-nizacije, da nas obiščejo v so- yovarja. "kdo pa ni siten?" boto večer 5. februarja, in se | "Proletarca" in "Prosveto" vesele z vsemi, ki bodo tam.
Chas. Pogorelec.
obveznosti, češ, kriza je tu, kaj merem! Ljudje so v takih okol-ščinah morali izgubiti zaupanje v to Ustanovo baš radi takih slučajev.
V sedanjem direktoriju so Donald J. Lotrich, Vinko Loč-seia v zad- j niš kar, Frank Udovich. Charles da je čksto Pogorelec, Pavel Vesel. Anton
kateri lahko dobili vse. posebno direktorji, drugi pa so zaman j vpraševali za svoj denar. Tajnik Lotrich je konstatiral, da sedaj ni za nikogar izjeme, pa naj bo direktor ali pa samo član JSPD.
To je bila prva njih desetih letih, mimo potekla, vzlic temu, da|Trojarf Joško Oven. Jakob Zu-je bilo navzočih več delničar-! pančič in Frank Zaitz. jev kakor druga leta. Ako ne
Vid Janeček. uposlen pri in-vestigiranju tovornih vlakov pri N. Y. C., je padel 21. januarja pri delu z vagona in se težko ponesrečil. Razširili so govorico, da je v bolnišnici umrl. Izkazalo se je, da je hotel nekdo na njegov račun igrati "prvi april". Vid je" Ti a m reč že doma in stanje se mu je obrnilo na bolje.
bo kakih posebnih gospodarskih neprilik. na primer, povečanje sedanje gospodarske krize. sem uverjen. da bo JSPD vse prejšnje hibe svojega go-
V "Komentarjih" v "Proletarcu" sem čilal nekaj o pred-! tednika društva "Mir' SNPJ Cel nu. V "Prosvc ti* je imel do- i pis, ki ga je meni naslovil. Ni bojazni, da bi me taki dopisniki ustavili pisati dopise. Vsaj Celin tega ne bo dosegel. Da bi j me ustavili, se bi morali pojaviti drugačni dopisniki v drugačnih kožuhih. Bom rekel kar I po demače, kakor je med ameriškimi Slovenci navada: "poši-j ljal sem dopise v li *te ko je Ce- j lin v okolici šent Petra na Kra-
fnodarenja prebolelo, in p«.U- millJon;ko jtcvilko Ilamesto ,, lo toliko solventno, da bo lahko vsak član dobil svoj denar ven kakor v dobri banki. Izgube v prošlosti so bile precejšnje. Poročali so o njih brez oklevanja tajnik Lotrich, blagajnik Frank Udovich in nadzornika Matt Kure ter Jacob Zupančič.
Nadzorni odbor je na tem zboru podal rei poročilo, iz katerega je bilo vsakemu razvidno, kako in kaj. Kako zelo se je izboljšalo zaupanje v to u-stanovo naš?h delavcev, je dokaz. da ni bilo na seji nikakega "špetira". Seji je predsedoval Joško Oven. Vipisavanje repre-zentiranih delnic Ma izbonr>o vodila mladi naš znanec Dre-shar in Frank Sodnik. Odvetnik John Setecka, ki ie pravni
V sosednem Buclidu se radi jeze. Recimo naši rojaki, ki verujejo v demokratsko stranko.	H Ako ne bo kake posebne "si- ()ri v Vecini. Nedavno so po- su Pasel!" be božje", se nadejam, da bo s,ali proteHt v -Enakoprav- # ta direktorij v stanj i >pra\i:.i nr<t" rw>t! "Ameriški Domovi-1 V \ tek 4. februarja je seja Jugoslovansko stavbinako in §lo jh? je radi neke policij- socialističnega kluba, posojilno društvo tako visoko. ; lce' ^^ * s Vrši se v čitalnici SDI) na Wa-da bo lahko svojo aktivo pisal j . V. .i terloo Rd. Dolžno.-1 vas veže..."
_____________________ _____ __________Frank Barbich.
rtotisočaku — Pcročsvalec.
Polovica prebitka prihodnje prireditve kluba št. 1 gre Proletarcu
Chicago, 111. — Na seji kluba št. 1 koncem januarja je bilo sklenjeno, da klub prispeva polovico eventualnega prebitka na svoji prireditvii v nedeljo 20. februarja "Proletarcu". Vršila se bo v proslavitev khi-bove 35-letnice.
je in še to šele poznejša .leta.
Pod new dealom .pa s0 delavci dobili nekaj začčite, za-popadene v zakonu, kateri družbam prepoveduje od slavi jati delavce vsled njih unijskfh aktivnosti. Tudi postava, ki de-laVcem jamči pravico do kolektivnega pogajanja, jim je bila v korist. Ampak tukajšnji rud-
niški družbi ni za take postave
in jih je kršila. Leta 1934 je zaprla rudnik Spruce na Evele-thu, v katerem je delalo že sto-
tine Slovencev, da se maščuje
nad delavci, ki so pristopili v unijo, in istočasno je zaprla rudnik Mesaba na Virginsji vsled istega vzroka. Ko je ta dva rudnika nato spet otvorila, ni hotela sprejeti nazaj v delo 66 rudarjev, ker so za unijo najbolj delovali. Vse je vpisala na Črno listo, da ni bilo zanje dela
v nobenem rudniku. Unija se je zanje pritožila pri vladnem odboru, katerega naloga je v smislu Wagmerjevega zakona reševati take spore. Imenuje se uradno National Labor Rela-tions Board. Septembra lansko leto je ta odbor vzel pritožbo v pretres, odredil zaslišanja in izdal svoj pravorek. Ugotovil je, da je družba kršila zakon in jo obsodil, da mora odpušče-tiskani v Adriji, on.	jnim 66 delavcem plačati $33,-
V soboto 29. januarja je naš 000 in jih spet uposliti, ako pa stavec Joseph Koshak prazno- se ne vrnejo, jim mora plačati val svoj 63. rojstni dan. Prišel $66,000, ali tisoč dolarjev vsa-je s šikta zvečer, sosed vrtnar kemu. Unija je delavcem pri-
kajti delati je začel v tiskarnah že pred mnogimi leti. V Ameriki je bil upravitelj menda kakih treh slovenskih tiskaren v enem ali drugem času, uposlen pa skoro v vsaki, kar jih je bilo
je stavil že v Narodni tiskarni, nato je bil nekaj časa v tiskarni SNPJ, potem pa šel k Adriji, kjer je stavil "Radnika" in razne druge liste. Večino gradiva za Ameriški družinski koledar je postavil za letnike, ki so bili
poročila, da naj rajše vzamejo vsoto $33,000, ki znaša $500 za vsakega in se poslužijo pravice
Mike Readirjr pa ga je razveselil z rožami, ki jih je prinesel iz rastlinjaka, katerega u-Dalje ie klub -»kler.il priredi- PravIia- v ntdeljo zjutraj se'do ponovne uposlitve. Tako je ti enkrat to zimo ali spomladi J* oglasil pri meni okrog 7. ure, |mogočna Oliver Iron Mining še en "bigdoing" v korrst Sna- kakor navadno. Sla sva na delo | kompanija i.orvič izgubila bitko
nn '••«	L U	_ _ 1 « _ 2 ' • M an/k»nnl« /In l m BI« tur)! l\
mje. Kot znano, je naša JSZ|na svoječa?rk) razposlala pisma vsem svojim klubom in vsem
Japonska vojno že ostro občuti
Posebni vladni biroji na Japonskem določajo, koliko sme kdo kupiti teh .in koliko onih živil, kakor na pr. v Zed. državah med svetovno vojno, le da so naredbe na Japonskem še veiiko ostrejše, ker je tam pomanjkanje resnično, re pa u-metno, kakor so ga tedaj v tej .deželi ustvarili špekulanti. Ja-ponska hrani tudi s papirjem in časopisi vsled tega omejujejo obseg. Voščilne karte so bile prepovedane že pred novim letom.
Naš vpokojeni policaj Mc M aster je poznan med collin- i vvood^kimi bhšimi butlegarji j kot njih sovražnik. "Ameriška ' Domovina" se boji, da bo i zdaj preveč strog napram na-;š*m rojakom, ki se pečajo z o-pojnimi pijačami. Nu, nadejam se, da ne bo -:rog napram društvom in ne proti "A. D." Saj tudi v Collinvvoodu ni bil. V Slovenskem delavskem domu se ni on nikoli vmešaval v dru-Ištvene zadeve. "Butlegarjem" pa bržkone ni zaupal, kajti ka-| pitan Harwood je bihz njimi zelo razočaran. Na sodišču so pričali proti njemu oni, katere je protežiral.
društvom naprednih podpornih j jednot in zvez z navodilom, da se naj pispevke pošilja bodisi glavnemu uradu JSZ ali pa
Frank Hudale umrl
typu in jaz k pisalnemu stroju. Tako gre nedeljo za nedeljo. Ko je odšel z doma. mu je žena
SNPJ. Oba urada sta jih po*!a-1 ™ro*ila, da ^ .de!° • Ia odboru, kateremu načeljuje ! z^odaJ zve4er» ka^u Pnpravila
north ^ide". pa mi je mi- in spoznala, da imajo tudi de-mogrede povedal o tem svojem lavci pravice, ne samo bogata-"prazniku". Ko sva dospela najsi. To je bila za unijo rudarjev mesto, se je on vsedel k lino-{sijajna zmaga. Mnogi listi, ki
so pod kontrolo ali pod vplivom jeklarskega trusta. so o nji poročali tjavendan, kot da ni vse skupaj nič, drugi, več ali manj neodvisni od tru?ta, pa so raz-
V Benvvnu. tik Chicaga. je j David Dubin^kv. Ves denar je prešlo soboto umrl rojak Frank bil porabljen edino v nabrani Hudale. Star je bil nad 60 namen, kajti pisarniško delo
let. ^Podlegel je na operaciji. Pogreb, ki se je vršil ta teden, je bil civilen. Zapušča dva od-rašeena sina in ženo. Pokojnik je bil rojen v Jurki vasi pri Novem mestu na Dolenjskem. V
Demokratje se tukaj jako kregajo in tudi "A. D." je za-
takozvanega Dubinskijevega odbora je plačala unija ILGVV in tudi med Slovenci je bilo vse delo brezplačno izvršeno.
V pripravljalnem odboru za prireditev kluba št. 1 v korist Ameriko je prišel leta 1898. Po j Jojalistov v Španiji so Alice Ar-poklicu je bil mizar. Z znanim tach, Joseph Drasler, Anton našim rojakom John Skavičem Garden, Joseph Oblak. Joško sta bila "partnerja" pri delu ,Oven in Marv Oven. kakih 20 let.	j o pripravah za to prireditev
Frank Hudale je bil od kar bo na klubovem slavju 20. fesa poana pisec teh vrstic svo- bruarja govoril Joško Oven. bodomi dec. Bili je aposobeii to- Torej vsi na svidenje 20. febru-
mu bo večerjo, kakršno ima;glasili razsodbo čitateljem v najrajše, Jijun gost pa bo Mrke! pravi luči. Posebno še delavski Reading.	i tednik "Midwest Labor", ki iz-
Želim, da bi s Košakom še i haja v Duluthu. Ta ni prav nič dolgo let delala skupaj m se skrival svojega radovanja nad
kregala, kakor vsak teden že skozi celo vrsto let.—Urednik.
Zmaga rudarjev v severni Minnesoti
Oliver Iron Mining kompani-ja poseduje skoro vse železne rudnike v severni Minnesoti, Ta družba je podružnica mogočnega jeklarskega trusta. Kakor trust sam, tako je tudi
zmago. — Poročevalec.
Mann o Zoli
Znani nemški književnik Heinrich Mann. ki se je d uno z drugimi intelektualci umaknil iz Hitlerjeve Nemčije, je lani izdal v Parizu knjivo o Kmi-eju Zoli, ki je dobila med kritiki in publiko zelo dober odziv.
lerirati mišljenje kogarkoli, arja v dvorani SNPJ. — P. O. i oliver Iron Mining kompanija
■ ■ i ■ ■
ŠTIRI KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE
SAMO M SI.2.»
1.)	kOI.EDAK. ki oliM-pa nail si« »truui gradita in slik.
2.)	ŽENIN IZ AMKKIKE. Povest. Spisal Anion Tano.
3.)	FRANCIJA IN FRANCOSKO LJUDSTVO. Spisal C. Pelclin.
4.)	SINOVI PREDMESTJA. Povesi. Spisala Mitnica Konic.
a	1
Vse štiri knjige Cankarjeve družbe dobite za $1.25.
Pošljite naročilo čimprej. Naslovite: PROLETAREC, 2301 So. Latvndale Ave., Chicago, lil.
kajti Frank ni bil fanatik, pač j pa človek jako m:rnega znaČa-j ja. Verjel je v svoje, imel svoj2 prepričanje, a ob enem je spo-, štoval nazore drugih.
Njegovi soprogi, sinoma in
Članom kluba st. 1 JSZ
Chicago, 111. — V soboto 12. februarja se vrši občni zbor Slovenskega delavskega cen-ilrugim sorodnikom iskreno so-jtra. Vsak član kluba št. 1. ki se žalje.
smrtna sovražnica delavske organizacije. Posrečilo se ji je d d te krize uničiti vse napore nrn-nesotskih rudarjev, da se or-
eno
.....................
va udeleži, bo zastopal klubovo delnico. Seveda, to po- i meni ne samo člane, ampak tudi članice. Pridite v*i. Naš Slovenski delavski center je naj-
Domača zabava društva st. 39 SNPJ
Chicago, 111. — Nahajamo se!večji uspeh, ki si ga sploh mo-v ča*u veselic, maškarad. pred- remo misliti v krizi. Prispevali tav in druge podobne ropot i- so zanj mnogi klubi, društva in ie. Naše društvo ne bo priredi- posamezniki. Klub št. 1 — na-
lo niče ar, kar bi spadalo med 7gorai omenjene, priredilo pa ho pri- no domačo zabavo, na kateri bo obilo zabave in vsega kar spada na take priredbe. Vi sila se bo v »oboto večer 5. februarja v spodnji.dvorani S. N. P. J. na l,awndale in 27. ce rti. V'*opnina je mala. za osebo.
ravno — pa je storil največ, ker se je to tlelo vršilo v niego-vem področju. Zato je nič več kot prav, da se občnega zb^ra v soboto 12. februarja udeleži čimveč članov in Članic.
Pi-meno so bili povabljeni tudi vsi drugi delntfarji širom le 25c Amerike. Ker bo istega dne Vorčana seja glavnega odbora
/S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III.
Tel. Cra w f ord 13S2
Pri»tr• in ek«»n« domača jedila
Cene smerne. Po»treiba ločna.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
! NAROČITE SI DNEVNIK
»
1 h
ET.\

Stane >a t«!o lete $5.00, pol leta $3 CO
Ustanavljajte nova 4r;;>tva. IUmc! č!anov (k > je treba xa novo d:*uštvo. Naslov ta list in ta tajništvo je:
' 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
♦ nilMMM^H<limM»f
Naj omenim, da se na^e dru- SNPJ. pričakujemo, da se tega Štvo vedno rado odzove na ra-|cb^nevra zbora udeleže tudi zn« apele za kor ane stvari, ki jvnanji člani glavnega"odbora, prihajajo pred društva. Tako ki so skoro vsi delničarji Sloje na primer prispevalo iz svo- venskega delavskega centra, je blagajne in potom kolekte	P. O.
f^T
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA I NIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. IIAI^TED STREET. OIICACO
Tel. Lincoln 4700
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
ILL.
BRATKO KREFT:
KLAVIR V BARAKI
Proletarec, Fetfruary 2, 1938.
EVROPSKA CIVILIZACIJA V MASKAM
Mrtvemu dekletu' v »pomiri.
Stanujem v podstrešju. P6d menoj »o veseli nekdo igra na
igra ftkilasta hčerka hi&nega
"Oprostite, . gospod, • pijan sem in z ženo sva se sprlu. Cu-
ljudje. Ves čas nja bi,u «™fnjenii meni. K
klavir. Mogoče	.Je *at,e,a
iftc-rka httmira te! M°JU žeI,a K> vra* Sreča' IKra	'lčtrka	da tli priletelo poleno../'
gospodarja. Mogoče je kdo ...	1 .
druji. Tujci so. Jaz stanujem	. Njegov «las Je bil ponižen
v podstrešju. Moja soba ima	1,1 Jfcljajoč. Nato je izginil po
z verižen strop. Samo za dva	ozkl ul,lci/, lu(1» njegov* žena
koraka dol za dva koraka na-	^ Je skrila v barako in zalo-
zaj je prostora v njej. Vse dru-	l>u mla vrata za seboj.
Ko je zasedeno. Lončena, stis- ?iot4el	<)k<> J«
njena peč. postelja, miza ... »"krat vrnilo tja k oknu kjer
In tako dalje. Vsakodnevne	^ bl1 mt>d cvetlicami lep
potrebščine.
1 _ . . ,, . D1	Tih pozdrav.
Pod menoj igra klavir. Sko-	M 80m. Sle(lilll mi je
x, vlažne .tene pr.hajajo, gla- klHVirj, v baraki	1
»v., tuje paam, k men,. VaW- Xako 8Va se .spozna|a, tako
K». kWejo, spominu gradelik sva se prvic. ravila	.
spomina. Klavir v baraki. Bled	1
obraz m bele roke se vzpenja-1
jo k meni.
.. Lija!"
1.
Ozka in blatna je tista ulica de vedno. Malokdaj grem sko-
Ote je bil prej uradnik pri
jspediciji. Dobro, skoraj razko-
jšno so živeli. Nekega dne pa
i je kontrola razkrila pomanj-
, kljaj. Nekaj tisoč ifinarjev.
. . - „ , ,	11	jih je bilo krivih. Zaradi
zi njo Zašel sem vanjo kakor sekretarja. ki je bil tudi le_
velikokrat zajde samoten, za- ten |n kj je bj| gjcer 2elo £
mišljen popotnik s svoje poti.|den moi so zamollčali in jih
(Kakor počitek so taka samot- jso tiraH , s()(lnijo Samo
na. prazna pota.)	odpuatli so jih.
In sem sel.	I Tak(j Je Llju prfax)maja z 0.
Po soteski sem šel. Na levi Letom ,n materjo v ^arak0f ,n desni lesene stene na ce- kjer nj w|o treba plačati na_
mentnih podstavkih.	jemnine. Malo so se uredili, ve-
Poslopja parne žage, ki ljko 80 prodali. Vse tisto lepo, ves dan od osme zjutraj do razkošno, kar so prej imeli za šeste zvečer žaga. Ropoče. Po- življen^ko ugodje in prijetnost,
FALCON <OII\llt
Editor: Mitzi Oven
Namčija pripravlja tvojo mladino na vojno. Zgoraj uporabljati maakc je prizor, kjer otroke v tretjem rajhu veibajo, kako so v vit »ole.
proti plinom. Ta "pouk" je upeljan
Tho MarteiHaiie I* the nitton«! an t h« m of France. It wiv wiitten by Rouget de Linle, au officer of artil« lery in the gwrri*on of Stras.Mirgh In 1792. Thli song originale«) luring the fii-ht Fren.-h revolution and wn quickly udopted a t their battle rorg by the revolutionnries, and later by #11 the revolutionarie* in the uph.-av-els vvhich Kurope had from 1830 to 184H.
•During the French re*toration, of the Bourbon« the »itiging of the Mar-selila ise was strictly forbidden, but later was udopted by the French Hepublic u s their national song.
ThousimlH upon thousands of revolutionariett died on the barricadei to the tune of this *ong. It stili h to-day the great song of freedom and yymbol of the revolution and is be-•Jde the International the World'a greatest song.
je svojo delovno pesem in raztrgani delavci se plazijo, po visoko zloženih deskah in hlodih. Zjutraj, opoldne, zvečer tuli sirena. Rezko, kakor z je-
so prodali.
Klavir je z jokom in .sklenjenimi rokami rešila Lija.
"Kaj bo s klavirjem v baraki..." sta govorila oče in ma
ticnim glasom, ki boli uho in u Uja je prrwiIa jn izpro,ilat
srce. Delavci žvižgajo, prekh- Klavir je priromaHz parketne njajo in se kregajo med seboj.; sobe v vlažno barako. In Lija Lofc*awbila sope, tovorni av- je imela {>0,^r njej?a svoj() po_
torn^bili brenče kakor razjar- steljo
jeni sršeni.	„ . . ...	...
_ •	.	Mati je hodila po svojih po-
To je vse. To je pesem par- s,ih oc.e se je p()tika, po nc.
ne žage in vseh tistih, ki «o stalnih službah. Uja je ostaja-vklenjeni v njen delokrog. Tu- ,a doma v
vlažni baraki in podi lesenih, na cementnih pod- .npravljalaf igrala in pela...
stavkih stoječih sten.	TT. . . ... . , . .
. . , x . i. • Udarec, ki jih je doletel ra-Večkrat sem se po tej ulici di tiste|ra denarjaf je bii0 tr€.
in je nisem občutil. Moje misli ba hitro preboieti. '
niso bile njene misli in tuja
tujca se nikoli ne pozdravita, se nikoli ne dožkita.
Po tisti mokri cufiji sem šel zopet tje in tihi pozdrav je zaživel v besedo. Skozi leseno
__ . _ . .. , - . . okno, kjer «o cvele cvetlice, se Mrak. Prvi, tihi, šepetajoči je gtegnila bela roka.
mrak. Za gorami je ravnokar	„ , , . .
... , 01J . .	Rok».' so j«e dotaknile in po-
zahaja o solnce. Skozi preosta-	„ ,, . , . , , A ,
, _ .	.tv ie vri- ka!\<»r pn/dra'-.
le raz»poke se je prikradlo ne-
(Roke govore tiho govorico
kaj žarkov zahajajoče zarje . . .
v sotesko	duŠ )
i Mati in oče se nista brigala
Samotno je odmeval moj ko- za najine p0K0V0re. Se poslu-rak skozi ulico. Sirena je i« .;Ja )ih ni>ta. Vmešavala bila odtulila svoj večerni po- nista nikolK žive|a sta svoje
zdrav. Delavcev ni bilo nikjer.	življenie kakor Lija, ki je v
"Svinja ti, pijana, prekleta.	vlazni baraki sanjala o lepem
Baraba. Vse bo zapil/'	življenju, o Liji, ki bo vstala in Od nekod so prihajali pre- se vzpela iz ozkosti ozke ulice,
klinjajoči glasovi. Nato kriki	In takrat bo romal klavir na-
m ropot, kakor da tepejo ljudje ali kakor da cepetajo nestrpni konji v hlevih.
Sredi soteske, stisnjene med tovarniške stavbe, stoji baraka. Nikoli poprej je nisem vi-
zaj v lepo parketno sobo in baraka in žaga in soteska bo kakor balada med romancami. Vse bo življenje, mladost, veselje.
Tako je govorila Lija iz vla-
del. Glasovi so prihajali iz žne barake ozkosrčne ulice in nje. Divji, prostaški glasovi moja roka je vedno bolj drh-mošketga in ženske, kt sta se tela. kadar se je srečala z nje-kregala.	no. Oči so bile trudne, lica so
Postal sem radoveden in se bledela od vlažnosti barakinih ozrl na barako. Na lesenem j sten, pesem klavirja je zami-oknu so cvetele cvetlice in rala v kletvi očeta in matere in vmes med ropotom je nekdo raztrganih*delavcev. Zamirala igral na klavir. Sprva tiho, bo- v soteski parne žage jn cvileče ječe kakor oči nedolžnega de-Ujrene...
kleta, vmes težki akordi, ki 80 tolkli in bičali.
3.
n	^^^FF Dež in	Vse se je me-
Pesem sredi soteske, k« je šalo y tistih dneh Dolgo časa
parna zaga, kletev raztrganih ?c nisem bi, v tifiti ulicL Kot
delavcev in nizka baraka. Klf-j slučajen ROst sem prišel v njo.
vir v baraki Svetla misel, lepo K&t slu{>aien ^ sem hotel
čuvstvo v blatni ulici.
In sem poslušal. Vse. Krik. Kreg, Kletev. In pesem. Nenadoma so se odprla »vrata in na cesto je stopil pijan človek.
"Preklete babe. Hudič jih je ustvaril/' Nisem se zganil. Poslušal sem dalje in gledal v barako. Mož je pustil vrata odprta in v trenutku se je za njim pokazala debela, rdečelična ženska. Z naglostjo je prišla in z roko je zamahnila v zrak.
Samo to sem še videl. Nato «em občutil mokroto na svojem obrazu. Na tleh poleg mene je obležala v kepo zvita mokra cunja.
Spogledali smo se. Mož je *a trenutek prenehal s kletvijo. 2enska na pragu se je molče ustavila. V sobi je utihnil klavir.
"Mama, kaj vendar počenjata "
Skozi okno je gledala tem-noplava glavica in najine oči ao se srebale.
Kot slučajen- gost sem prihajati tje in izginiti.
Vendar je ulica klicala. Lija, trpeča pesem, klavir v baraki. Moja soba ima z verižen strop in stiska človeku srce in dušo.
Moral sem iti zopet tje, kjer sem se hotel odtujiti, pozabiti in ne misliti. Oemu bi hodil človek gledat bede bednih, jokat z jokajočimi? Ne pogled, ne jok, ne beseda ne pomagata...
Res, pe pomagata ...
Srce pa je klicalo... in sem šel.
Vstopil sem v barako kot star znanec. Odprto je bilo in v kuhinji mi je legel na pljuča težak, smrdljiv duh. Vse je bilo v neredu in neki ostri duh po .zdravilu se je mešal med druge.
Potrkal sem.
"Naprej!"
Rolan glas me jc priklical v sobo. Vlažen somrak je bedel v njej in Izprva nisem razločil ničesar...
"Vi ste prišli.." Bela roka se je zgenila v pozdrav Tako mrzlo vroča je bila. Postelje niso bile pospravljene in Lija je sedela v naslanjaču ob oknu. Klavir je bil zaprt.
"Malo sem bolna. Dolgo vas ni bilo. Imate veliko dela?" Kašelj ji je zastavil besedo.
"Kaj je z vami, Lija?"
"Nič hudega..." In bleda lica so se trpko nasmehnila.
Sedel sem ob naslanjač in ji pogledal v oči.
Iz njih so zevale prazne, vlažne, moreče lesene stene ... In kletev, soteska, cvileča »irena, raztrgani delavci, mati-vlaču-ga, oče ipijanec in tat in. .. Vse.
Lija je imela šestnajst let in vse to je bilo težko, pretežko breme njeni mladosti.
"Ali ne igrate več na klavir? Zaprt je/'
Njene oči so se poverile. Za trenutek. Nato so pogledale v semračno praznoto barake in dušeč glas je zašepetal.
"Dolgo Vas ni bilo... Sicer pa ie zima in preotožna bi bila !>< >jm klavirja v baraki. Ali je se dolgo do pomladi?"
"Ni!"
"Id ivnik je dejal, da mi pt; ie-- pomlad zdravje ..."
Molk. Strašen, krileč molk ie legel med naju. Nobene besede. nob< rte misli nisem našel, ki bi jo zvabit v to 'trajno občutje vlažne barake, da bi pre-gnal strahoto njenega somra-v ka in bledih, upalih lic...
Lija je vstala in odprla klavir. Zamolklo je udarilo pokrivalo, ko ga je odprla.
"Zaigrajte tisto veselo pe-sem. ki ste jo igrali takrat.,." In bleda lica so se hvaležno nasmehnila. daljni spomin na tisti prvi, čudežni pozdrav je priromal v najin somrak.
Težki akordi so zadoneii. Vmes tiha pesemca kakor skrit i/ zaklenjene kamrice člo-vi kov rga srca. PoZtJrav. Trpljenje. Hrepenenje.
I ija ie igrala. Prva mesečina je parila ^kozi majhno okno v s.:bo. Očeta in matere še ni bilo od nikoder. Njen obraz se je bledo svetil, oči so spokojno zrle nekam daleč, dalje, preko mej življenja, tje, kamor sega samo hrepenenje...
Stopil sem tesno k njej. Prsi so ob pesmi težko dihale. Grudi so drhtele v dihu barake in kletev zadušenega življenja.
Sredi veselih, bučečih akordov je t divjim krikom klavir obnemel.
"Ti... ali pride pomlad?... ali se uresniči hrepenenje?... Tako vlažne in bolen so stene ... Klavir je razglašen ..."
Glava se jr naslonila na moje prsi in srte je čakalo odgovora... Pa je bila beseda* zamrla ob pogledu na bleda lica; preplašene oči in ob misli na vlažne stene ter razglašenega klavirja v baraki...
Samo ustnice so se znašle v dolg poljub. Prvi... zadnji poljub z jetičnimi ustnicami jetične.
...Lija je umrla. Tri tedne po poljubu, ko je prišla izza gor pomlad.
* . - .
Nič več ne hodim po tisti ulici. Premrtva je in srce^ je strah tistih blatnih korakov in preklinjajočih ljudi. Sirena tuli še bolj rezko, cvileče, jetično kot prej. Klavir so odpeljali. Prodala sta ga stara dva in si denar razdelila.
Kaj pa bi z njim v baraki? Razglasil se je. Baraka je vlažna. Lija mrtva. Naj si ga ugla-
si, kdor ga je kupil.
*
...Tako tesno mi je, kadar slišim, da kdo i^ra klavir...
"...Lija!"
Molk in vlažne stene krog mene in moj klic brez odmeva v vsemolku zamre.
RAZNOTEROSTI
Vprašanje zbora
Bridgeport, O.—Na seji kluba št. 11 smo ponovno razpravljali glede sugestije za odložitev bodočega zbora JSZ in po vsestranski razpravi sklenili o-stati pri našem starem sklepu, ki je, da odložitve nikakor fie priporočamo. Diskuzije se je udeležila večina članov. Posegli smo v sklepe prošlega zbora, pretresali današnji položaj, dalje stanje JSZ, stanje socialistične stranke, spore v CIO in AFL, govorili kakšne so možnosti za bodočnost teh organizacij, o gibanju za J^armer-La-bor stranko itd. To so vprašanja, radi katerih je zbor potreben, samo ako so kiubi pripravljeni, da se naloge zanj lote z vnemo in pošljejo čimveč delegatov. Zelo važen bfliil zbor v tem letu tudi za prosvetno matico.
Poglobili pa smo se tudi v
drugo -tran slike. ki.jo navaja tajnik JSZ. Denarja za zbor do poletja 1938 ne bo zadosti zbranega, pravi on, radi brezposelnosti in izgub v članstvu. Tudi za v bodoče niso izgledi nič povoljni. Te argumente wmo
vencije SNPJ 1. 1929 v Chica-gu. Tomsich, še se spominjam tistih stvari in me veseli, ko vidim, da se ljudstvo na unij-skem ipolju vsaj polagoma*prebuja. — Joaeph Snoy.
Se veliko ljudi
Letnik podatkov, ki ga izdaja liga narodov, izkazuje, da je na svetu dve milijardi sto milijonov ljudi.
1'llHtEUBl KLUBOV
J* S. Z.
Ž i
razpravi upoštevali zato, ker odbor JSZ obljublja, da bo organiziral toliko "boljše okrožne konference klubov J>Z in društev Prosvetne mat:ce. Ak > -mana večina, da je bolje, če zbor odložimo, smo mi pripravljeni upoštevati voljo večine. Eksekutivi JSZ pa smo pripravljeni pomagati, da bod i konference v tem letu po posameznih okrožjih toliko bolj us-pešne. Po razpravi v klubu št. 11 je bilo to njegovo stališče soglasno odobreno.
Iz tega razloga naš klub tudi ni še izbral datuma za bodočo konferenco. Hočemo na j prvo opazovati, kako bo stvar potekla.
Prvomajsko slavje
Klub št. 11 JSZ je sklenil prirediti prvomajsko slavje v soboto večer 30. aprila v društveni dvorani na Boydsvillu. Klub bo skušal prirediti tenlu slavju primeren program. Sme: sne igre na taki priredbi nimajo pomena, a klub bo skrbel, da bo za udeležence pbleg duševnega razvedrila ti\di nekaj smeha. Klub št. 11 dobi na svoje prireditve vedno mnogo po-setnikov tudi iz sosednih krajev. Imeli jih bomo brez dvoma tudi na majskeYn slavju. Vabim Jih, da si datum že zdaj za-poftinijo in pridejo k nam, da se borno skupno razvedrili, bodrili Jn zabavali. Prosimo vsa društva, da naj na 30. aiprila ne prirMde ničesar, pač pa pridejo člani k-nam,. da skupno proslavimo naš delavski praznik.
"Delavske raamere"
So slabe zares. Rovi skoro nič ne obratujejo in tudi v tovarnah ni dosti bolje. Pa-li se bo obrnilo kaj na boljše, zdaj ni še videti, da*i nam obetajo povrnitev "boljših časot".
Razprava v "Pro»veti"
Veseli me, ker se je Ed Tomsich iz Colorada v "Prosveti" spomnil naših razprav s kon-
V sledečem seznama to priredbe klubov JSZ, konferenčnih orraniu. c»j in socialističnih kulturnih dru-itofi
JANUAR
WAUKECAN, ILL. — Kart na zabava kluba it. 45 JSZ r soboto zvečer 29. januarja v Slov. nar. domu.
SHEBOYGAN, WIS. — Gotova-njo mi!wauskefa »oc. pevskega xbo* ra "Naprej" v nedeljo 30. januarja v Hrvatskem domu. Predvajal bo koncert in spevoigro "čevljar in vra-".
FEBRUAR
CHICAGO, ILL. — V nedtljo 20 feSruarja proslava 35-letnice kluba it. 1 JSZ v dvorani SNPJ.
STRABANE, PA. — Veselica klu-ba • t. 118 JSZ v soboto večer 26. februarja v dvorani društva it. 138 SNPJ.
% MARC
CLEVELAND. O. — Pevski veČe« s ple om soc. "Zarje" v soboto 5. rrjirca v spodni dvorani SND.
CHICAGO. ILL. — Zabava mladin. škrga odseka Red Falcon* v nedeljo 27. marca v Slov. del. centru.
CHICACO. ILL. — Domača saba-va Sorial Study kluba v soboto 12. ; rr.arca v Slov. del. centru.
STR A RANE, PA. — Konferenca ki ubov JSZ in društev Prosvetne ma« i lice zadnjo nedeljo v mesecu.
APRIL
CHICAGO ILL. — V nedeljo 10 rprila koncert "Save".
BRIDGEPORT. O. — Prvomajska prireditev kluba it. 1 1 JSZ v soboto .^0. aprila v društveni dvorani na Boydsvil!u.
MAJ
CHICAGO, ILL. — V nedeljo 1.
maja prvomajsko s.'avje.
MILVVAUKEE, WIS. — Konfe-enea k'ubov JSZ in druitev rosvet-ne matice za severni Illinois in Wis-consin v nedeljo 1. maja v S. S. Turn
dvorani.
MILVVAUKEE. WIS. — Majsko slavje klubov it. 37 in 180 JSZ v ne. deljo 1. maja v S. S. Turn dvorani.
JUNIJ
CHICAGO ILL — Piknik v korist 'Pro!et rs" v nedeljo 12. junija pri Kegt« v WfII w Springsu.
N F. V BUFCH, O. — Piknik kluba it. 28 JSZ v nedeljo 5. junija pri Jo-teph Zo no, Bradlejr Rd., Brooklyn.
CLEVELAND, O. — Piknik kluba it. 27 JSZ. in soc. "Zarje" v nedeljo 19. Junija na Pintarjevl farmi.
• OKTOBER
CHICAGO. — Dramska predstava kluba it. 1 'JSZ v nedeljo 23. oktobra v dvorani SNPJ.
NOVEMBER
CLEVELAND, O. — Koncert soc. "Zarje" na Zahvalni dan 24. nov. v r v di toriju SND.
CHICAGO. — Koncert "Save" v nedelio 27. novembra v dvorani
SNPJ.
1839.
CHICAGO. — Dramska predstava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 26. febru-arja v dvorani SNPJ, *
CHICAGO. — Koncert "Save",v nedeljo 23. aprila v dvorani SNPJ.
(Tajnike klubov in kulturne odseke klubov ter tajnike konferenc prosimo, da nam s por oče vse sjroje pri* reditve z% uvrstitev v to kolono in da nam poiljejo popravke, ako so podatki o priredbah napačno zabeleženi.)
The Marxiau motto, "The eman-cipation o t the workers murt be ac-
complished by the working man him-*
What is it? My first is in work that makes thingK
go round: My next in the word Red Falcons will
be found: My third is Friemlship and also in mirth;
My whole is a curse to be wiped from the earth.
The answer of this problem ap-pears eb»ewhere in this column.
"Spain Todajr"
From the book "Spain Today" by Edward Conze, a Spaniard, Ramon J. Sender suma up the longings of the Spanish revolution: "I thlnk then about the revolution. I am anxious that aH should happen as we wish, that the bourgeois should come to of-fer us their bellies and that we shall only have to stick them; And that at the same time choruses should be sung, like those I once heard in Barcelona, joyfut songs to frreet the Spring in the gardens and then when there are no more bourgeols, and we •»hali ali sir.g *nd invent a new reli-gion, some kind of religion of work and the statistics of produetion. Then aH
men will be able to look at each other without hate in their faces, or jealousy. Everything will be made right, and children will grow up clean and happy, like plants vvith water and sun. We shall aH be pleasant and eharitablc." "It is this špirit.In tNHoh
the masses will win."
*
Forward to Pk»nty and Freedom!
Forward to Socialism! • *
The aiMwer to the above "VVhat is it," is WAR.
KNJIŽEVNOST
.Januarska številka revija "Cankarjev Gla«n;k" ima «!e-Hero vsebino: Sedanjost in bodočnost (uredniški člar.ek-). Milan Medvesek: Stroj in človek: Kapitalizem! Zarja; Kdo more poma-zati: Etbin Kristan: Piača za dobroto: Fašist Ca-rel; Slabo se jim ne erodi: Fizična k ittura: Labod: V hiši tlake: E. K : Julkina zmota; Milan Medvesek: OblateiTS umetnost: Voda; Slovenščina, ki jo ustvarjamo; Za gospodinje. — V prilogi vsebuje ta številka ' Cankarjevega Glasnika" oee-no ,Ameriškega družinskega koledarja, ki se bo nadaljevala v prihodnji številki, Gospodarska navodila itd.
Torej obilo raznolikega, res poučnega čtiva. Priznanje u-rec!n;ku Etbinu Kristanu, ki u-tvarja s svojo sposobnostjo tej reviji'sloves .«koro BREZ soda-lovanja. V januarski številki je zastopan samo Milan Medvedek, vse drugo gradivo je urednikovo delo.
Naročnina na "Cankarjev Glasnik" je $3 na leto. Naslov je 6411 St. Clair Ave., Cleve-land, Ohio.
Notes from the nMting, Jai.uary 29, 1938.
Meeting wa.*i called to order at 10:30. Our chairn an for the meotinjf wa< Robert Skaviih.
Inventory wa» taken of tho Falcon propcrty which had b^en lyln«r klic In a drawcr. There were eleven members preier.t. The Red Falzons will present their social on Sunday, March ' 27, 1988. The moetin,? was adjourne I at 11:45 idth the finilnff of the Mar-seillaise.
The Arrow m\
By H. W I hot un a;row into tn>^mr It fell to the earth, I knew not whe:e For, so rw ftly it flew, the sii?ht CoulJ not follow it in ita #11 p/hi.
• I brtathed a »ong into the air It fell to the earth I knew not where For, who has sight so keen and stronjf . That it can follow the fliifht of song? ! LonK, long aftenmrd in an oak I found the arrow, stili unbroke .And the »ong, from beffinning to end I found atrain in the heart of a friend.
(Contributed by Ivan LadstatteT.) *
Help the Spanish Children
A buneh of Spanish children in Madrid were playinsr in the backyard behind the hlock of apartment houaes in which they lived. They didn't have to go to school that da.v, because their teachers were out flghting the fascists who were pourfding at the very gates of Madrid. /
Soon a squadron ofjfta.scist bomb-ing planeš (iriven to tft^^panish fas-cist butehers by Hitler and Mu^so-lini) s ta rte d to fly low over the apsf^.ments. Thcy flew low enough so that the fascist pilots could see the children playing. Then they started dropping bombs. The children started running. The bombs came closer to the apartments. Then — boom! The bombs landed. The hou?e3 were blown to bits. The children were killed.
. The Spanirh workers who are fight-ing so bravely Bga'n*t fa!«c{«m, want to save the lime* of their children. S j they are petting toge;her ali who live Ift the battle j«ection and are sending them to safe phces. But the (hildren real: ze that the fig^iting going on around them concerns not only their Hres m>w, but in the future. They 4ci%ow, if Franco and his fascisU win, thit they will be cru~hed under u bloody tyr«nny cvoryday of their llve«. Whwi t>ey grow up they will get k)W ware^, have no liberty, won't even be able to »ay what they think. They will be worse than slavec ali their live? and so the worker•., children in Spain are trjT^T to help their fathers and brothers by doln? their bit :'ti the fight agninst Fascism.
They collect ttvdney and b^olts far j the wounded fighters, they do mes-senger service and prepare them-selves for the day when t"hey can help the workers' ritruggle even more than at present.
But the fascist« have killed thou-*ands of cowm and ehickens and -fcs-!troyed hundredi of farms. There's a terrible shortage of food and of clothes. The Spanirh childreh are hungry and they need warm cIothe3 for the eold winters, a stirving chlli can't grow up to be a srong fighter for the workcrs.
Frank Oblak (From the Falcon Call.)
More items next vveek.
Friendship! CORRECTIOti
Under the Falcon Corner last week in the sentence, "The Red Falcon i wish to thank Mr. Srolar for the de-licious box of candyA the ntme Spd-lar should have been Sprohar.
Militariziranje Ho-landske
Holandska doslej ni gojila bogve koliko militarizma. Ampak zdaj, ko je oboroževalna manija zajela ves svet, .si tudi ona gradi vojne ladje, obvezno vojno službo za pehoto ipa je podaljšala s pet na enajst mesecev. Proti predlogam vlade za oboroževanje so v opoziciji demokrati in socialisti.
Dr. John J. Zavertnik
PHY5ICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:80 Daily
At 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:00—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100
Wedne.«-day end Sunday by appolntments only
Residence Tel.! Crawford 8440 If no annrer—Call Auttin 5700
■BARETINCIC & SON
i ■
t
P
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
:
: ■
■ ■
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•a
* Pr\a slovenska pralnica se priporoča rojakom v ChVagu, *
•	Ciceru in Benvvnu.	,	f
■ ■
! Ilark¥i(in Ljiinitlrv t o. |
■	FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika ■
■	m
■	Fina poitreib« — Cene zmerne — Delo jamčeno B
■	Telefoni: CANAL 7172—7173	■ " 1727-1731 W. 21 tt Street CHICAGO, ILL. ■
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Worker«
OFFICIAL ORGAN OF Yugoalav Federation S. J*.
PROLETAREC
KDUCATION,
ORGANI Z A TI ON CO-OPERATIVK
CO M M ON W E ALTH
NO. 1586.
Publithcd We«kly «1 2501 So. L«wn«UU A*«.
CHICAGO, ILL., February 2, 1938.
VOL. XXXIII.
Wonien Paid Less Than Men for Same Work
How do women's \vages compare with men*s?
This question k &mwered for large groups of workers in a recen«t publication of the women's bureau of the United States department of labor, entitled Women in the United States. The study, made by Mary Elizabeth Pidgteon, diaeusses the ques£ion*of women's compensation a* one important aspect of their economU? .status.
\Vomeifs wages — the amounts they have to live on — almost invariable are at a lovver level than those of men, the report points out. This difference is remarkably universal, bxh in extent and in d^gree, r.o matter wh»t the year, the locality, or the type of occ upat ion.
"Light" Work Citcd
It is true that women's occupation's generali}' differ from Tften\s and frequent attempts are made to justify women's low wages in manufacturing, for example, on the grounds that women are doing the lighter operations, vvith the i-mplication that the former are vvorth only a low ca*h wage.
Actually, many of the "light" jobs performed by women require a delicate and careful touch< a type of skill possessed by few men and more and more needecj in connection with the industrial processes today.
Women's low wages are due, according to the report, partij' to the fact that their work has been concerned with unpaid househoki tasks, tradrtionally and unsoundly considered of low money value, and that their labor is used to a large extent in seasonal industries.
See k Minimum Wages
Nor has their necessary responsibility for support of depend-er*ta been given the proper recogniton, although abundant evidence of such responsibility is contained in the bulletin. Industrial home work — the giving out from the factory of articles to be made \vholly or in part in the home — is another factor in depressing women's \vages, at least in manufacturing.
Closely linked with the efforts to put an end to exploita-tion of women with regard to their wages has been the mini-mum-wage movement that has received so much impetus the past year, it is pointed out.
The primary purpose of this movement has been to set a bottom figure below which women may not be paid, and thus it has drawn their wages more nearly up to the level already maintained in the payment of men.
H alf of Men*. Wages
Regardless of the type of work done, average weekly wagea of both men and women in a vvide range of industries. reported for more than 10 years in three large industrial states — Illinois, New York and Ohio — and cited in the bulletin show that throughout the period studied women's weekly wages are only from 50 to about 60 per cent as high as men's.
i
{Lindbergh kidnaping. Strikebreakers were brought into the plant in bu&aes during the strike.
Attorney for the union, Mr. Leon M. Despres issued a statement saying that the testimony and evidence produced at the hearing established ao clearly that the firm violated the Wagner Act that he and his union avvait with confidence the rentiering of the decision by the Labor Board.
Organization of West Side Millinery Workers
Chicago, lil.—An intensiv? crgao-izational dri v«* of the Weat Side mil-linery *hop* ia now in progre««. Jfks Carmen Lucia, general otganizer of the United Matter^ Cap & Miilinery sVoi ker« International llnion an-nounces that the vvest side shops v\ ill be ia<ued a re para te charter, and that a?i office will be opened on the vvest »ide for the purpose of taking csre of the planta located in that legion.
Upon investigation, it has been found that there ia a muvh lovver wage »ca le and longer ho um in thes* West Side millinery plant s a« conv-pared vvith union conditions in the loop. The Union rhops operate on a 35 hours a week basis, vvhile the West Side operates on 40 and during the height of the aeason on a IS hour basis without any additional pay for the overtime.
It is the earnest desire of the International to organize these rhopa and thus enable the vvest side millin-ery vvorker* to enjoy a higher ge. shorter hours and security on the job.
About 500 Sloyenes are cmpk>yed in mi41inery shops on the W«st Si le. (See the Slovene article in this is* sue.)
A special appeal is hereby ma le to those workers engaged in the e shops. Information ran be had by calling Dearborn 166*1.
Our Doings Here and There
By Joseph Drasler
ki
PETER THE FIRST"
Elbin Kristan will Spcak at 35th Anniverurjr Celebration of Branch No. 1, JSF.
Chicagoans w»ll have the opportun-ity of hearing Etbin KrisUn who is scheduled to headline tho program celebrating the 35th Anniversary of Branch No. 1, at the SNPJ Hali, FV>. 20.
Ktbin Kristan, in spite of his 70 year- u car»ying on todav with th»-vitality of hli youngrr days. I ^ is editor of "Cankarjev Glasnik," and a regular contributor to numerous other publications.
The Slovene play, "Jernejček'* and an Kngliii)) on-act play. "The Terrible Meek" wiU be highlights on the program. Declamatton«, sp**eches and other numberi will complete the program after which there will be dan-cinjr in both halls.
Ticketa »old in advance of the program make up one of our biggest »ources of income an I one to whieh every member can contribute hU work. Uon't Mt your tickets on a
The »adistc and prrverted monarch, a fuva^e on a rampag^, Pete: the f&Hftt, I i clorified in the pi ture, "Peter the Kirst."
Having buMJ Peteraburg with hun-• hell to be foi «rott. n until Miiiifone i[lv,i* tu.iaM.I, of se»-fs, !»avin|( reminds you of them. Cariy them «|u»n.l«re4i life and guzzled blood to
alonir with yuu and make som* attempt to turn them into cafh. We've got to have this cooperation from our members if we are to make it a /it-ting celebration.
One half of tho nroceeds will be dunateJ to the Sustaining Fund of Proletarec.
At t!ie Ja.iuary meeting of Branch No. 1, it wa* decided that we nponsor a large affair for the benefit of the £panish Loyali»ts and their struggle for democracy.
A committee of *ix — Anton Gar-den, Jose; h Drasler, Joseph Oblak, Alice Artaeh, Jo>ko Oven and Mary Oven, have charge of arrangements. One of the largest halls in the Lawn-, dale neighborhood will be engagel and a program presented imprer-sive enough to draw the attention of ali who believe in democracy and are in sympathy vvith the Spani>«h Loyalbts and their struggle against Fascitmi.
ati.*fy his private phobia: and ful-fill Sis hy»tericul visions of national grandeur, Czar Peter «urveys hi* vvork and finds it good. General Men-shikov, the unprincipled careerbt who thieved and lied his way to w^alth and power, is by hi- si le.
"We have bathed our country in blood and sweat," he exclaimeji, "but it vvas worth while. We used to live like pig3 and now we'U live like men."
It is Peter's apology for his moun-tainous crimes and perversioroa.
It in po.vtible that there is political significance in this pieture?
ILLINOIS LABOR PARTY
V" ■*<!• v. Ftbruarr 7, 1938—8 P, M.
Atlas Hali, 1438 W. Cort«s S tre« t Block North of Augusta BUd.
The general public is welcome. Spread the word to ali. Bring your friends. Prominent National .Speak* ere, also leaders of Chicago's Labor Unions; Fraternal Ordem, Societies, Foreign I-anguage Groups and other organizations will speak.
THIS W0RLD OF OURS A SWELL PARTV
Not for Chicago
WESTERN FELT LABOR BOARD HEARING ENDS AFTER LONG TRIAL
CHICAGO.—After almost a month long hearing during which charges brought by the Textile VVorkers Or-ganiaing Committee of the C. I. O. against the Western Felt \Vorks were aired, the hearing came to an end early this week when the last of the witnesses were heard. The Trial Examiner, Dr. John A. Lapp, who presided over the hearing, will render his decision as aoon as he completes his study of the more than 3,000 pages of testimony.
The Western Felt Works, large*t felt cuting and manufactui ing plant in the worW, employing a number of local SNPJ members, waa chaiged with four violations of the Wagner Act by the T.W.O.C., namely: (1) re-fusing to bar ga in with the Western Felt local of the T.W.OX. despite the f»ct »t had an overwhelming m«»jority of the company's 600 workers in its ranks; (2) fostering a company union; (3) intimidating and coercing employees to prevent them from joining the C.I.O. union; (4) dis-erimination against union members, and refusing to take back over 77 strikers.
Testimony of the more than 100 vritnesses brought out charges that the company hired sluggers. brihed employees to come back to work and made various threats against employ-ees to induce them to come back to work. One of the sluggers whom the company waa accu.«ed of hiring is Martin 0*Leary, notorious Cicero hoodlum who vvas » suspect in the
Chicago Labor Party Conference
Chicago, III. — With 192 official delegates from 84 organizations present representing 100,000 workers, the Labor Party of Cook County met for its largest convention last Sun-day.
Delegates came from Unions, the Illinois Worker» Alliance, Women's Sick and Death Benefit Society, S. N. P. J., VVorkmens circle, Jevvish National Alliance and Poale Zion.
The convention then emphatically went on record for the four point program recently adopted by the Auto Workers Union; «upj>Art of the labor con»umers bojrcott of Japanese goods support of the Ludlow-LaFol-lette amendment, withdrawal of armed forces from China and public opposition to the Roosevelt naval building and militarization program.
Socialist« in the machinists. cloth-ing workers and Workers Alliance and other unions have taken an aetive part in supporting the Illinois Labor Party according to the policy of the Socialist Party of cooperating in every genuine and clear cut move towards independent labor political aetion.
It wouldn't be the first time that Chicagoans have been jippcd out of seeing the truth laid bare.—The re-cent attempt to bar the "March of Time" nevvsreel from Chicago, we mean.
The film reveais the completeneas of Nazi supervision of German youth, with >-arious phasea of train-ing for war; also the girls being tiained for their part in compulsory labor camps . The rigid rationing of food supplies; the vicious attacks on Jews; the suppression of religious groups and the activities of the German Bund in the United States are pictorially expo«ed.
It vvas Mayor Kelly and hia police department who said "nothing doing" to the show, ,4Tobacco Road," fearing it was too "realistic" for Chicago sen-sibilities. The same fate \vas delt out to a nevvsreel of a Viennese riot because of the bad effect it might have on "immature minds" in Chicago and to the film called "Hitler's Reign of Terror," while the Memorial Day strike riot film was permanently banned. It's getting so that one has to go outside the city to see many of the current pietures especially those revealing the truth.
Viewing the situation from any angle you wish, the censores considcr Chicagoans nothing more than a col-lection of hysterical booh,s nitwit.4 and simpletons.
Kpidemics are good for doctors, u"ndertakers and tom betone makers.
Conflagrations are good for archi-tects, bricklayer» and carpenters.
Shipwrt»cks are good for shipbuild-ers and jobless sailors-
Boll vveevils are good for cotton rainers, chinch bugs for vvheat raisers and hog cholera for hog raisers.
Floods are good for farmers and drouths are more profitable than just enough rain.
Troublcii are good for lavvers.
Scandals are good for newspapers and murders are better stili.
When a fellovv falls off a sky-eraper a mi breaks his neck, busines* look s up for the guy looking for a job.
One man'* death is the other one's bread.
Debta are good for bankers, horse droppings for street sweepers, and dust storms for carpet cleaners.
Bankruptcios are good for re-ceivers, boils for surgeons, and boiler cxplo5:cns for ooilcr makers.
Toothaohe is good for dentisU, blovv outs for tire-fixers, and empty spla.«h-pans for garagemen.
Every man'« hand is raised against every other man's unless it's in the other's pocket; held out in front in supplication; or behind the back for hribe*.
Otherwise Capitalism »s the best order devised by the human mind and if you don't like it, you're nothing but a lou«y Red who ought to be fhot for r'Uing up the people against each I
other. — American Guardian.
-- . ■ ,' .
Milw»ukca, W»».—A large and en-thua.aatic crowd gathered at the first card party of the year sponsored by the Jugosiav Socialist Branch No. 37, Sunday, Januarv 23 at the South i Side Turn Hali.
Competition for the many valuable prizes vras keen. That the committee:? did their planning and their vvork right. was in evidence everywhere— the large crovvd that gathered, the fine špirit whkh prevailed and the smoothness vvith vvhich everything was handled.
More affairs of this kin<l would be welcome. — L. B. Jur>ey.
Reliefers Chased Out of Evenston
Delegate j at the Chicago Labor Par-ty Conference held Jan. 23, reported | that to get' on relief »n Evaaaton, j Illinois where the "ritzy outfit" are bored by the sight of unemployed men, it is neces.*»ary to have a car.i signed by three employers stating that it m impossible for them to hire vvorkers.	—*"'
The entployers are in.structed by the city council not to sign the cards and so the unemployed are forced to pack up and leave town and the city council is able to brag about a tovvn where there is no one on relief.
This system of getting rid of reliefers is being u#ed in many other cities.
The follovving activities are scheduled for the winter »eason by JbF Branches, Fraternal and Cultural Groups affiliated with the Education-al Bureau, JSF:
FEBRUARY
Chicago, lil. — 35th Annivert»ary Cekbrat.on of Branch No. 1, 6unday, Fcbruary 20th at the StfPJ Hali. Dramatics, Singing and other num-
^^	MARCH
Chicago, 111. — "Hard Time" party
sponaored by the members of the Social Study Club at the Slovene Labor Center on March 12th. Gradishek'i Orchestra.
Chicago, III. — Red Falcons partjr
March 27th, Slovene I^abor Center.
Chicago, 111. — Program sponsored
for the Benefit of the Spanish Loyal-
ists. Date not definite.
, Strabanc, Pa.—District Conference of JSF Branches and other organizations affiliated virith the Educi-tional Bureau of the Federation. March 27th.	«
Ask Us a Hard One
Oscar Ameringer, veteran labor journalist, can explain the depreaaion simple as pie.
Double up your fist. "\Vages" are your little finger. "Prices" are your thumb.
Now streteh your thumb and little finger. Try to make them touch. It can't be done, streteh as you will aeross the middle three fingers, up near your knuckles.
Naturally if wagen can't rcach prices, depressions follo,w.
What are the names of the three middle fingers that keep wages and prices apart?
Those little fellow» in the middle, says Ameringer, are "rent", "profit" and "interest."
IHlIllIllIln.....
Searchlight
.........v5!
H i DonalD 1
OONALD
Lotricm
lih........iilll
Experience it what you have left when everj'thing else is gone.
Bl!TTO;\S
By CARL SANDBURG
I have been watching the war map slammed up for
advertiaing in front of the newspaper office. Buttons—red and yellow buttons—blue and black
buttons—are shoved back and forth aeross the map.
A laughing young man. sunny with freekles, Climbs a ladder, yells a joke to aomebody in the crowd, And then fixes a yellow button one ineh we«t And follows the yellow button with a black button one ineh west.
(Ten thousand men and boya twist on their bodic& !r -i red
soak along a river edge, Gasping of wounds, calling for water, some rattling death in
their throata.) Who by Christ \vould guess what it cost to move two buttons one ineh on the war map here in front of the nt ws pa per office where the freckle-faced young man is laughing to us?
Despite bad weather, the Annual Meeting of the Jygoslav Building and Loan Assocja^on vvas well attended. It wa^, vvithout a doubt. the best meeting in the history of the Asso-ciation. The reports were timely, yet broad enough to give everyone an opportunity to understand exacily what was done during 1937. Thus, a good atmo«phere was created, and the outlook for the future was brightened considerably. The report of the Secretary was confirmed in detail by the Auditing Committee and showed that the receipta for the year inereased from $37.002.99 to $58,026.30. Likevvise, that the assets of the Association were inereased to $307.000.00. Our real estate brought ua 904.65 in comparison to $3.866.64 in 1936 and the real estate j expenditures were $4,833.10 compar-ed to $5,826.81 in 1936. This means
o
that \*hile there vvas a loss of $1,940.-17 in 1936. during 1937 we aetually cleareJ $2,071.55. Another very important item wa<* the installment »točk payments. In 1937 we took in $19.797.41 compared to $10.795.45 in 1936. It «eems to me that the most important item of the entire year vraa the pavment of back taxes in ex-' ce-s of $8,500 dating as far back as 1929 and up to 1935. On these taxes we made a saving to the A^sociiltion of some $2,500.00. The who'le finan-cial rtructfire has improved very de-finitely in 1937 and it is our hope that the new year will bring us a-much, if not more, of an tmprove-ment. Three nevv Directors were elected as follows: Joseph Oven <re^ elected), Frank Zaitz, and Jacob Zupan, ali of vvhom will a<td prestige
and power to our Association.
*
This coming Friday, February 4th, ProfessOr Maynard C. Krueger will lecture at the Toman Library Forum on the "Ijil»or Crisis in America." The Library is located at 2700 So. Pulaski Road and the adniission is froe, so we urge ali who can to at-ten<i the lecture. Professor Krueger has spoken in these parts more than once and each time he has thoroughly «atisfied his listeners. The subject l? of sufficient interest to warrant a good attendance.
*
Our United Si^tes of America is going in strong for armaments. I m p pose the average per*>n would «ay. "What else is left for the Government to do in the face of what is being done in every other coun-try." In Germany it i* bullets before bread. The same is true of Italy and pretty soon Japan will not be able to feed its population uvtless they rob the Chinese so it is very evident tha; the Democracies will have to rearm in order to assert themselves an 1 •top the aggressive moves of the Fas-cist poaers. ^till, the money whirh will go into battleships and tank« and airplartes and gun^. vrill not create any useful new wm)th. These items are simply a burden on the back« of humanity but it is douhtful vvhethef anything less militaristk can
be done to stop Hitler and Muasolini. We Soeialists would much prefer to see that money used for housing and constiuction work. We vvould much rather see that new public works which vvould be of some use to human^ could be planned vvith thia money. But there seems to be no hoj>e for humanity outside of a vvorki catastrorhe in which outrage is performed by the barbarian Fascists. *
\Ve vvant to raise our voice in proten against the barbaric manner in vvhich the German, Italian and Spanish Fascists are bombarding the Spanish cities and killin? thousands upon thousands of non-combatants, most of them women and children. Civilization has reached the piteh vvere human being? vrill exterminate one another frortJ^Vbe world. Some-
thing should be
e! Something
must be done to prevent irresponsible rulei-s from slaughtering the inno-c^nt children and mothers. Let us rise in one big solid mass and demand that these slaughters be stopped. Let us make representations to our Government that they fhould use their influence to save the lives of the re-maining children in Spain.
This is a serioua matter; perhaps, more serious than most people believe and unless we act, protest and raise our voice against this barbar-ism, we invite a repetition of the Barcelona bombings in every other country where the -vvorking people
stili h»ve some freedom. "" *
The story is going around that Mus«olini is going to intervene di-rectly to as<ure Franco victory in the rebellion, this year. From Mexico comes word that Germany has been supplying a rebel officer, arms and munitions to start a revolution. The Fascist oetopus is spreading its dead-ly fang-like tentacles further and further. Only a very serious opera-tion can possibly permit Democrac/ to survive anywhere. Workers must unite now! \Ve must form a powerful vvorking class organization and we rrust ask everyone for their undivid-ed cooperation.
•
Early reports ah am that large car-porations have made exceedin|lf large prof its during 1937 and this, despite the fact \hat over eleven mil* lion able bodied men and vvome« have been vvithout employmcnt. Mort and more of the money vvhich the vvorkers produce contlnues to find iti way to the v*ry rich at the top of our sociriv. Mittc aml ir-trc vNorkers tft being thrown out of jt»- and ^eek government support. Government support cannot last forever. varili <he v*-orkers do after the ment quits fc« ding them? Or, the rich take complete control of t* Government and establish a Dictator* •tip?
FALCON CORNER ON PAGE 5.