Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	za vojvodino kranjsko.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na strani 60 K, na >/s strani 30 K, na '/«strani 15 K in na '/„ strani 8 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 '/„ popusta. Vsaka vrsta v „Malih naznanilih" staiie 30 h.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Obseg;: Ureditev vzajemne pomoči za jesensko vprežno poljsko delo. — Kmetovalcem Avstrije! — Pomagajte našim vojakom! — Našim kmetijskim podružnicam! Kako naj se gospodari sedaj v vojskinem času na naših kmetijah. — Ogled tvornic apnenega dušika v Dalmaciji. — VpraSanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti c. kr kmetijske družbe kranjske. — Inserati.	^
Ureditev vzajemne pomoči za jesensko vprežno poljsko delo,
V sedanjih težkih vojnih časih so bili doma ostali naši kmetovalci m njih žensko osobje izredno pridni, kajti z združenimi močmi so dobro in hitro pospravili letošnje ne baš slabe pridelke. Delavskih moči se ni nikjer občutno pogrešalo. Enako ugodno se je nadejati, da bodo pospravili krompir in pozneje ajdo ter strniščno repo.
Sveta dolžnost naših kmetovalcev je skrbeti za preživljenje ljudi in živine prihodnjo zimo in spomlad. Lakote in draginje se nam navzlic vsemu prav gotovo ni bati, če vsakdo svoj o dolžnost izpolni. Naše kmetijske razmere ne kažejo sedanjega pridelovanja izpreminjati, saj se pri nas ne pečamo s pridelovanjem kupčijskih rastlin, ampak le tistih, ki jih doma, oziroma v deželi rabimo, zato je edino pravo sedaj pri starem gospodarjenju ostati.
Edina težkoča utegne nastati pri jesenski setvi in poljskih delih v nekterih pokrajinah, kjer je pomanjkanje vprežne živine, bodisi, da so kmetovalci morali oddati svoje konje za vojno, ali pa je in bo vojaška uprava za preskrbljevanje vojakov pokupila ■vprežne vole.
Jesenska setev se mora v redu zvr-šiti in za tem je z vsemi silami stremiti.
Pri jesenskem oranju in setvi naj izginejo vse medsebojne razprtije ter naj tisti drugim pomagajo, ki morejo to storiti. Za oranje in sploh za vožnjo naj se po možnosti pritegnejo krave, kjer to še ni običajno in kjer manjka konj in vprežnih volov.
Kjer pa manjka ali bo zmanjkalo toliko vprežne živine, da jesenskih poljskih del vendarle na običajni
in zadostni način ne bo mogoče popolnoma. zVfšiti, pa morajo pomagati kmetovalci iz drugih pokrajin, kjer je še dovolj vprežne živine, ki bodo pri tem le zaslužili in zaslužek je v teh časih vsakteremu dobro došel.
V to svrho je pa potrebna organizacija, ki jo vzame v svoje roke c. kr. kmetijska družba kranjska.
Podpisana kmetijska družba torej nujno poživlja:,
1.	Pri njej naj se ustno ali pismeno zglase vsi tisti, ki morejo v jeseni priti kam drugam proti plači vozit, orat in morda tudi sejati. Ti naj sporoče kdaj in za koliko dni morejo od doma z vprežno živino in z orodjem, ki so ga vajeni in kakšno dnevno plačo zahtevajo. Zahteve naj so primerne in nikakor ne pretirane. Z lehko naloženim vozom se more priti s konji na dan 50 km daleč in z voli kakih 30 km in je torej taka vzajemna pomoč daleč naokrog mogoča.
2.	Pri družbi naj se zglase istotako ustno ali pismeno tisti posamezni kmetovalci, ki rabijo vprežno živino za jesenska poljska dela in naj sporoče za približno koliko delavnih dni jo rabijo. Ti kmetovalci naj se eventuelno združeni zglase, ali pa naj v njih imenu županstva, vaška predstojništva, družbene podružnice, zadruge itd. sporoče, koliko vprežnega dela približno rabijo.
C. kr. kmetijska družba bo priglase za celo deželo zbirala in jih bo nemudno prijavljala ponudnikom in zahtevalcem, ki se potem morejo zasebno med seboj glede časa, plače itd. dogovoriti. Vsak zglasilec naj svoj naslov natančno naznani, zlasti svoje bivališče, hišno številko in zadnjo pošto.
Kakor naši hrabri vojaki svoje življenje v blagor naše ljubljene Avstrije v vojni izpostavljajo, tako bodi kmetovalcem, ki so doma ostali, sveta dolžnost dati
na razpolago svoje sile in sredstva, da se odvrne zlo, ki je posledica vsake tedaj tudi naše pravične vojske. Nihče naj se ne odtegne pomoči, ktero more dati in naj ima pred očmi, da se današnja svetovna vojska bije edinole za gospodars k o premoč in če doma ostali pomagajo, bo zmaga v vseh pogledih na naši strani. Vojaki se bore s puško, ne osramotimo se, mi se pa bo-jujmo z delom nam in poklicancem v velik in v odločilen prid!
C. kr. kmetijska družba kranjska.
Fr. Povše 1. r. predsednik.
Kmetovalcem Avstrije!
Veliki, toda resni časi nalagajo kmetovalcem Avstrije težka bremena. Tisoči kmetovalcev stoje v orožju in se bore hrabro za čast in veličino naše domovine.
Nezmanjšana pa je ostala naloga kmetovalcev Avstrije, skrbeti za to, da preslavna vojska in v deželi ostalo ljudstvo ne trpita lakote.
To vzvišeno dolžnost izpolnjujejo kmetovalci v teh dneh na blagonosen način, ko ob lepem vremenu marljivo spravljajo v varno zavetje pridelke, ki nam jih je Bog v letošnjem letu v obilni meri naklonil.
Čvrste roke so zamenjale kose z meči. — Toda starci, žene in otroci nadomeščajo z občudovanja vred-dnim uspehom one, ki so šli v boj za cesarja in državo za svojo lastno grudo in za svobodo nas vseh.
Tako so skoraj v vseh delih naše širne domovine pridelke pospravili in na ta način je letina tega leta zasignrana.
To pa nas nikakor ne sme zadovoljiti in nikakor ne smemo pod mogočnimi utisi teh dni pozabiti prihodnjih časov.
Četudi se zatrdno nadejamo, da nam bode naklonjen blagoslov miru, še preden zazeleni prva setev, moramo vendar skrbeti, da nas najde prihodnje leto gospodarsko čvrste in da se po grozi vojne ne pojavi beda in lakota.
Na Dunaju, dne 19. avgusta 1914.
Zaloge letošnje letine se bodo deloma porabile dovoz bo mogoče še oviran.
Gre za to, da se obdela vkljub nedostajanju mnogih krepkih kmetskih rok in vkljub pomanjkanju konj z vsemi silami polje tako, da bo rodilo v prihodnjem letu tako bogat sad, kakor ga nebeški blagoslov le more nakloniti.
Tudi najtežja skrb in najgloblja žalost ne sme ovirati rok sejalcev; z medsebojnim podpiranjem se morajo premagati vse težkoče.
Potrebno je, da letos in prihodnjo pomlad ravno to sejemo, kar bomo prihodnje leto najbolj potrebovali: sadove, ki jih za vsakdanje življenje najbolj rabimo.
Zatorej sejte predvsem ozimno pšenico in rž, pomladi sadite krompir in sočivje, da uspešno nadomestite živila, ki jih daje živinoreja in mlekarstvo in ki vsled sedanjih zahtev vojevanja morebiti pozneje, vsaj deloma ne bodo v taki obilici na razpolago. Sadite tudi pomladi koruzo, kjer je podnebje za to pripravno.
Sejanje teh pridelkov bo v sedanjih razmerah najbolj dobičkanosno.
Omejujte — vkolikor potrebni oziri na celokupno narodno gospodarstvo dovoljujejo — sejanje takih rastlin, ki so za narod, vračajoč se iz vojne, manj važne.
Pomnite dolžnosti, ki jo imate kot prehranjevalci države in celokupen narod Vam bo hvaležen.
C. kr. poljedelski minister: Zenker 1. r.
Za časa vojske — treznosti
Ne kuhajte žganja! Sušite sadje 1
Slovenci! Rojaki! V dnevih krvave vojske naj vsepovsod med nami vlada sveta treznost! Resni čas vojske je posebno neprimeren za razveseljevanje in zapravljanje. Za razveseljevanje ni povoda, ko je povsod toliko žalosti; istotako ne za zapravljanje, ko preti po mnogih krajih pomanjkanje in draginja, če ne celo lakota. Na vseh straneh je dosti kričečih potreb; in kdor ima preveč denarja, naj pomaga siromakom, ranjencem, vdovam in sirotam. Pivski izgredi bi bili v času vojske dvakrat obsodbe vredni.
Po krščanskem naziranju se smatra vojska po pravici za šibo božjo, ki ima namen odvrniti ljudstvo od greha, poželjivosti, razuzdanosti in ga obrniti na pot pokore, samozataje, skromnosti, rednega življenja. Ni dvoma, da ima ravno pijančevanje velik delež pri
splošni razuzdanosti našega časa. To je zakrivilo nešteto grehov in izzivalo jezo božjo. Zato je treba, da potolažimo razsrjenega Boga s tem, da z zmernostjo in zdržnostjo izravnamo to, kar smo zagrešili z ne-zmernostjo.
Posebno naj se domovina naša odpove nesrečnemu žganju, ki jo uničuje. In sicer žganju v vsaki obliki! Ravno nastopa jesen in ljudje bodo imeli veliko sadja. V nič manj kot 13.000 kotlih se je samo na Kranjskem pretvarjal ta dar božji, sadje, v strupeno žganje. Tega nezmiselnega, potratnega, pregrešnega gospodarstva mora biti konec! Nikdar pa ni bilo bolj potrebno, sadje rabiti bolj pametno in koristno, kakor sedaj v času vojske. Ne ve se, kako dolgo bo vojska trajala in če ne bo nastalo pomanjkanje živil. V teh časih zdrava živila, kakor je sadje, pretvarjati v strup, je vnebovpijoča neumnost. Vrniti se moramo k prejšnji boljši uporabi sadja! Ljudje naj sadje suše! To
jim pridigujemo že nekaj časa. A letos se mora to v resnici začeti. Žal, da so sušilnice nove vrste pri nas še tako malo poznane in razširjene. Za letos si morajo ljudje pomagati kakor pač znajo. V kratkem pa se mora začeti vpeljavati nov moderni način sušenja.
Opozarjamo, da letos ne bo sliv iz Srbije in najbrž tudi ne iz Bosne in Slavonije, da bi se moglo zadostiti potrebam zahodne in severne Avstrije, kaj šele Nemčije! Ljudje naj torej suše slive in češplje doma! Zalegle jim bodo za jed in lehko jih bodo tudi prodali. Suh denar spravlja, kdor skrbno in pridno suši slive in češplje. Poklicani faktorji naj bi sušenje sadja kar najbolj mogoče pospeševali.
Povsod in ob vseh prilikah naj bi se letos posebno ljudje svarili pred pretvarjanjem sadja v alkohol in naj se jim priporoča sušenje sadja.
Sicer pa ne samo žganja, ampak vsake vrste čezmernega pijančevanja bodi v teh resnih časih konec ! Če že sicer, naj velja posebno zdaj vsako preobilno popivanje za sramotno! „Sveta vojska" v Ljubljani.
Našim kmetijskim podružnicam!
Resni časi zahtevajo resnega dela. Tudi mi kmetovalci, ki smo ostali na svojih domovih, smo dolžni neumorno služiti svoji veliki avstrijski domovini v tem resiem položaju. In to moremo, če se bolj potrudimo za dobro obdelovanje svoje zemlje, ki rodi potreben živež za dom in prav tako tudi za hrabre naše sinove, može in očete, ki se bojujejo za Avstrijo.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe se obrača do vseh svojih podružnic z nnjn;m pozivom, da vse store v svrho vztrajnega obdelovanja zemljišč, ktero moramo doma ostali temeljito zvršiti, če tudi nam naših najkrepkejših delavnih sil pomanjknje. Po geslu: „V družbi je moč!" moramo drug drugemu pomagati.
V drugem pozivu se obrača glavni odbor do kmetovalcev, da organizirajo medsebojno pomoč za pravočasno jesensko setev, br^z ktere ni upati na dobro prihodnjo letino. S tem pozivom prosi glavni odbor, da se naši družbeniki v kmetijskih podružnicah posvetujejo, kako je najbolje urediti jesenska poljska dela.
Ogromne množine žita, osobito pšenice in ovsa se bo porabilo v vojni; zato kaže, da jeseni zasejemo prav veliko pšenice. Letos je, žal, pšenica slabo obrodila: zrnje je drobno in zaradi obilega deževja tudi precej plevelno. Da bodo prihodnje žitne setve čiste, se nujno svetuje, naj se kmetovalci preskrbe z dobrim semenom od drugje; oni iz planjav naj skušajo dobiti semensko žito iz višjih leg in naj na vsak način uporabljajo žitočistilne stroje — trijerje —, da si tako nabavijo čisto seme, od kterega zrnja je mnogo odvisno. Ravnotako se priporoča tistim, ki bodo morali sejati domače seme, da ga pred setvijo razkužijo z namakanjem v polodstotni vodeni raztopini modre galice.
Zaradi pomanjkanja vprežne živine se je bati površnega oranja. Zato je nujno svetovati navzlic vsem težavam s pomočjo družbene akcije dobiti za oranje potrebno živino.
Oni gospodarji, ki bodo morda sejali več pšenice na ne dovolj zagnojene njive in ki imajo dovolj dobrega hlevskega gnoja, naj na vsak način rabijo v jeseni fosfatna nmetna gnojila in če treba spomladi pri slabih oziminah tudi dušikova. Na ta način bo dobra letina zagotovljena.
Poleg žita se bo rabilo za vojno posebno mnogo živine, kajti za preživljanje par milijonov vojakov, ki
vsi dobivajo vsak dan meso, se bo porabilo obilo goveje živine. Zato podpisani glavni odbor nujno priporoča nikar ponepotrebnem prodajati telet in sploh mlade) živine za spodrejo; saj smo letos pridelali dovolj krme.
Mi kmetovalci moramo skrbeti, da bo v državi za vojake in za ljudstvo doma dovolj živil, in da se število živine ne bo zmanjšalo.
Letos so nam dala naša deteljišča, in tudi travniki obilo krme. Ta pridelek je zemljo tudi primerno izčrpal. Zato ne pozabimo na gnojenje, zlasti pa ne na uporabo umetnih gnojil. Delavci so dragi in redki in le če rodi zemlja dobro in obilo, se še izplača drago obdelovanje.
Poleg goveje živine utegne nastati tudi pomanjkanje konj; zato tudi žrebet ne prodajajmo, ampak jih sami redimo ter si tako zagotovimo konje, ki se bodo lehko prodali za primerno in dobro ceno.
Po nekterih pokrajinah je letos precej sadja; izrabimo ga dobro ter tudi odpadlo sadje izkoristimo za napravo domačega kisa. Vkuhajmo osobito slive in češplje za jed, ki je zdrava in za zimski čas izborna in dobra hrana, preostalo pa posušimo. Suhe češplje se bodo lehko dobro prodajale. Pa tudi jabolka in hruške sušimo, kajti krhlji in suhe hruške nam dajejo zdravo jed. Z eno besedo: Vrnimo se k šegam svojih prednikov ki so sadje sušili in ga s pridom uporabljali kot zdravo, dobro in tečno hrano.
Zelja in repe, kakor vse kaže, ho obilo. Repo spravimo v dobre zimske shrambe, da je bomo imeli še spomladi dovolj.
Pridelujmo zelenjad, n. pr. motovileč, ki bo v zgodnji spomladi dobra solata. Shranimo skrbno kolerabe in korenje; ta dva sta zdrava prikuha, ki jo znajo drugje po svetu bolj ceniti nego pri nas.
Skratka: bodimo pri vsem in z vsem varčni gospodarji, da prebijemo težke resne čase srečno in dobro ter preskrbimo državo in nje ljudstvo z živili in ohranimo kmetske domove v dobrem stanu, da jih bodo naši možje in sinovi, ko se povrnejo, našli v najlepšem redu.
K sklepu bodi še priporočeno varčevati z vsemi živili. Ne odprodajajte itak pičlega žitnega pridelka, ker prihraniti moramo potrebnega kruha za domače družine, da bodo zmožne požrtvovalno in vztrajno oskrbovati kmetijsko delo, posvečeno občni koristi naše lepe velike avstrijske domovine.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Frančišek Povfte 1. r., predsednik.
Kako naj se gospodari sedaj v vojskinem času na naših kmetijah.
Svetovna vojska, ki se ravnokar bije, in v ktero je zapletena tudi naša staroslavna Avstrija, ki je z vso pravico morala vmes poseči, vsled česar se mora reči, da je vojska od strani Avstrije bila ne le potrebna, ampak naravnost pravična, je v svojih končnih ciljih boj za gospodarsko premoč. V takih razmerah ni le dovolj, da stojimo z našimi simpatijami na strani naše armade in naših vojakov, ki jih v njih težkem boju mora podpirati vsak domoljub po svojih močeh, ampak moramo skrbeti, da vsi, ki smo doma ostali, pripomoremo za ohranitev blagostanja naše države, oziroma svoje ožje domovine.
V vojskinem času je poglavitna skrb za prehranjevanje armade in doma ostalega prebivalstva. Pri tem ima največjo nalogo in dolžnost kmetovalec; to
se sedaj splošno priznava, in upajmo, da se bo veljava kmetskega stanu v bodoče še veliko bolj vpoštevala.
Mi kmetovalci pa pokažimo, da smo vredni zaupanja, ki se na nas stavi in pokažimo svetu,
Podoba 65. Apnenice krških tvornic.
Podoba 66. Dvorane s karbidovimi pečmi.
da smo res trden steber državi. Vršimo torej nehoteno naše naloge in dolžnosti!
Hvala Bogu, letino imamo letos dobro, ki smo jo s pridnostjo in z vzajemnim delom že večinoma po-
spravili, a skrbeti nam je tudi za bodočnost Lakote se nam torej ni bati in menda tudi ne posebne draginje,, celo ne, če vse potrebno poskrbimo.
Predvsem opustimo vse nepotrebne izdatke, bodimo varčni in trezni.
Živina bo imela visoko ceno, in ker smo pridelali dovolj krme, ne prodajajmo jo lehkomiselno, zlasti naj se ponepotrebnem ne prodajajo teleta, če naj svoje črede polnoštevilne ohranimo. Od prodalo se bo namreč veliko klavne živine in zato je nujna dolžnost skrbeti za zarod. Ne pozabimo mlekarstva, ki bo v bodočnosti gotovo zelo dobičkanosna panoga našega kmetijstva Skrbeti je za dovolj krme, zato ne pustimo nepognojenih naših travnikov in deteljišč ter naj se umetna gnojila rabijo kakor doslej, kajti pri umetnih gnojilih hraniti ne pomeni varčevanje, ampak zapravljanje.
Skrbimo za živež, ki se doma rabi. V tem pogledu pride skrb za pridelek krompirja, turščice, ajde zopet šele drugo leto v poštev. Takoj nam je skrbeti za pšenico in rž, ki se pri nas večinoma kot ozimina sejeta in zato moramo prav posebno in kolikor mogoče razsežno sejati ozimino. Seje naj se torej veliko ozimne pšenice in rži, in da bo pridelek znaten, ne zamudimo zadostnega gnojenja, zlasti naj se gnoji tudi s Tomasovo žlindro in če te zaradi razmer n« bo mogoče dovolj dobiti, pa s superfosfatom, kajti brez fosforove kisline, ki je v teh umetnih gnojilih, ne bo nikdar veliko zrnja in zlasti ne težkega, saj se dandanes žito ne prodaja več na mero, ampak na vago.
Varčujmo z vsem živežem, zlasti s krompirjem, fižolom itd. Za zimo pripravimo konservirane pridelke, kakor kislo zelje in kislo repo, ki morejo tvoriti velik del hrane v zvezi s kruhom, fižolom in drugimi enakimi redilnimi živili. Posebno polagamo na srce našim kmetovalcem sadje, kije izredno zdrava in krepčilna jed. Kuhanje žganja iz sadja naj se opusti, saj žganje resnično ne daje nobene moči, ampak človeka le slabi in ga dela
bolnega. Kolikor se svežih jabolk in hrušek doma ne v električni peči toplino 3000° Celzija. V tej toplini poje ali proda, naj se rajše olupijo, na krhlje zrežejo se apno in oglje topita in spojita v takozvani karbid, in v krušni peči, oziroma na peči posuše. Vse stare Opisanih peči ima tvornica 32 v velikanski dvorani, sušilnice kolikor jih še je, naj se spravijo v red in naj dolgi nad 180 m. Pogled v to dvorano je veličasten, sfe porabijo za sušenje sadja, zlasti češpelj (sliv), ki se v krušnih pečeh ne dajo sušiti. Suha jabolka, hruške in češplje so kuhane izborna in" zdrava jed, ki veliko Odvrne v kmetski hiši, in so prijetna izprememba pre-enolične hrane. Voda od kuhanega sadja je izborna pijača in sadni sladkor v iijej prav gotovo da več delovne sile, ki dolgo učinkuje, kakor pa strupeno žganje, ki za trenotek res pogreje in za hip telo poživi, da potem še hitreje omaga. Vsako žganje je škodljivo, in sicer sadjevec ravnotako kakor žganje od špirita; kdor kaj drugega trdi je nevednež, ki moti samega sebe in druge.	4
Preden preidemo k popisu tvornic si predočimo še kratko, kako se naprav-Ija apneni dušik. Apneni dušik sestoji iz treh bistvenih sestavin: iz apna, ogljenca in dušika. Apno se pridobiva kakor ponavadi iz apnenca. Ta. apnenec lomijo v kamnolomih blizu tvornic, drobe ga v pest debele kose in žgo v apnenicah, kterih je šest (podob. 65.): Tako nastane živo apno, ki je prva sestavina apnenega dušika. Nato zmešajo živo apno z določeno množino dobro zdrobljenega premoga, in sicer antracita ali pa koksa. Vse to spravijo v takozvane električne peči. Električna peč ni nič drugega nego velikanska električna luč, in sicer one vrste, ktero imenujemo navadno obloč-	Podola 68 Krške t,ornice. Lindejeve naprave.
nico. Ta obstoji v bistvu iz dveh ogljenih palic, ki se ne dotikata. Skozi te dve palici in prostor med njihovima sosednjima prostima koncema je napeljan močan električni tok. Ta tok na-pravlja^pri preskakovanju iz ene palice na drugo
zlasti ponoči, če se odpre kaka peč, da teče iz nje raztopljeni karbid, )kakor vidimo na podobi 66. Veličasten je pogled tudi na okolico, ki ponoči vsa žari v odsevu plamenečih plinov.
Podoba 67. Krške tvornice: Lindejeve naprave.
(S potovanja poroča dr. H. Lip-šchiitz iz Prage.) (Dalje.)
Ogled tvornic apnenega dušika v Dalmaciji.
Vsaka električna peč porabi jako mnogo elektrike. Le en primer: mesto Šibenik z 12.000 prebivalci, ki dobiva elektriko za razsvetljavo iz elek-traren na Krki, rabi le polovico toliko toka, kakor ena električna peč v istem času. Velikosti električnih peči primerne so tudi njih ogljene palice, ki so približno po 1 m, dolge in po 35 cm debele. Ker se električne peči v teh tvornicah rabijo za izdelovanje karbida, imajo tu ime karbidne peči. Iz karbidne peči pride karbid raztopljen; ko se ohladi, ga zdrobe in deloma prodajo kot sredstvo za razsvetljavo. Če se namreč na karbid vlije veda, tedaj se razkroji, razvije se plin, imenovan acetilen, ki s svetlim plamenom gori. Drugi del karbida, ki se ne proda v razsvetljevalne namene, se porabi za izdelovanje apnenega dušika. V to svrho se mora kalcijev karbid najprej drobno zmleti. Priprava, v kteri se melje karbid, mora biti napolnjena namesto z navadnim zrakom s samim dušikom, ker bi se sicer vneli pri mlenju iz karbida nastali gorljivi plini. V dušiku samem pa ne morejo goieti.
Zanimivo je tudi pridobivanje dušika, ki se potrebuje za izdelovanje apnenega dušika. V tvornicah v Dalmaciji ga pridobivajo na takozvani Lindejev način iz navadnega zraka. Ta obstoji, kakor je znano, iz dušika in kisika. Če se zrak zelo ohladi, na umeten način, razentega pa še močno stisne, postane tako gost kakor voda, t. j. tekoč. Če se na to zopet segreje, se izpreminja v pline, in sicer odhaja iz te tekočine kisik pri drugi toplini kakor pa dušik. Če spravimo tekoči zrak na tisto toplino, pri kteri odhaja dušik, in dušik vjamemo, tedaj imamo popolnoma čist dušik na razpolago. Tako delajo tudi v teh tvornicah. Na podobi 67. in 68. vidimo stroj, s kterim se zrak stiska in iz njega pridobiva čisti dušik. Pridelajo ga toliko, da ga nimajo samo za sproti, ampak tudi v zalogi za slučaj, da bi bilo treba Linde-jeve naprave snažiti ali pa, če bj se ga več potrebovalo nego se ga more pripraviti sproti. Ko se loči dušik od zraka, tedaj ostane skoraj čisti kisik, kterega tudi porabijo, in sicer v acetilenovih varilnicah, ki se nahajajo v tvornicah. Iz karbida in čistega dušika se pa dela apneni dnšik na sledeči način: Karbid se prav drobno zmelje in v pečeh segreje do primerne topline; ko je dovolj segret, napelje se nanj čisti dušik. Ta se pusti na njem nekaj ur. Po preteku tega časa je apneni dušik gotov, ker se je dušik z apnom brez vsega drugega spojil.	_ (Dalje prihodDjič.)
Vprašanja in odgovori.
Na vsa kmetljsko-gospodarska vprašanja, ki dohajajo na c. kr. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo .Kmetovalca", se načelno odgovarja le v .Kmetovalcu*. Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med .Vprašanja in odgovore*, na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja,ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V .Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevo ime, ampak vedno le priSetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetljsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetljsko-gospodarska, ne odgovarja v .Kmetovatou«, ampak le pismena, Se je plsmn priložena 1 K r znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 132. Gnojil sem svoj travnik s Tomasovo žlindro in s kalijevo soljo, ter zadnja leta tudi z gnojnico, toda nimam nobenega pravega uspeha, kajti nekatere trave
res bujno rasto iu tudi detelje je še precej, a trata je razmerno vendarle le redko zaraščena, čemur more biti vzrok velika množina mahu. Zakaj gnojenje mahu ne unidi, in kaj naj storim, da se travnik gosto zaledini? (P. Š. v T.)
Odgovor: Gnoj pač pospeši rast, ne uničuje pa mahu in kjer rase mah, tam niso ugodne razmere za rast žlahtnih travniških zeljiše. Če zemlja ni dovolj zrahljana in prezračena, se ne more ugodno razkrajati, tvorijo ee sirove sprsteninske kisline, ki niso všeč žlahtnim travniškim zo ljiščem, pač pa pospeše rast mahu in lišaja, ki jemljeta dobrim zemljiščem prostor in jih dušita. Tema se odpomore na preprost način, če se travnik spomladi temeljito prebrana, kajti stem se zemlja zrahlja ter prezrači in gnoj pride do veljave. Tvorjenje škodljivih sirovih sprsteninskili kislin prepreči se, potrebne talne glive dobijo za svoj razvoj zraka in žlahtna zeljišča se morejo vsled zadostnega gnojenja razvijati; one zaduše mah in lišaj, ki v takih razmerah sploh ne raseta. Priporočimo Vam torej poleg gnojenja vsako spomlad temeljito brananje travnika ter naj Vas ne moti hudo raztrganje ledine. Ob košnji gotovo spoznate izboren učinek takega početja.
Vprašanje 133. Krava prvesnica, hči izborne molznice in bika iz črede, ki je glede dobre molže na najboljšem glasu, ima po teletu razmerno prav malo mleka, dasi je lepa in prav dobro krmljena. Vedno se nam priporoča odbirati za pleme živali najboljših staršev, a ta slučaj kaže, da to še ni vse in zato vprašam zakaj krava najboljšega rodu vendarle ni dobra molznica? (J. D. v S.)
Odgovor: Le utrjene lastnosti staršev, ki so glede dotične lastnosti homocigotne, se zanesljivo prenašajo na zarod. Ta homccigotnost je pa pri naši govedi vsled prejšne slabe odbire še zelo redka in zato se takim presenečenjem ne smemo čuditi. Pa tudi pri homocignotnih živalih je vsaka lastnost modifikacij podvržena in modifikacija ni podedljiva. Homocigotna krava, ki daje na leto 3000 l mleka in je ubrejena od bika enake kakovosti, bo Bkotila le malo telic, ki bodo enako dobre molznice, kajti pri taki kravi je 3000 l mleka na leto višek in se giblje morda modifikacija n. p. med 2000—3000 l, zato bo zarod večinoma ostal pri okolu 2500 l, dočim bo nekaj zaroda, ki Be bo bližal 2000 Z ali pa 3000 l. O tem se da veliko pisati, kajti zal oni o podedovanju so dandanes precej že razkriti.
Vprašanje 134. Ali imajo ajdove pleve in ajdove luščine iz mlina kaj redilne vrednosti, kajti tukajšnji kmetje, in zlasti mlinarji, jih kar za plot mečejo? (F. L. v K.)
Odgovor: Ajdove pleve in lnščine imajo precej tisto krmilno vrednost, kakor žitne pleve in razna žitna slama. Prebavnih beljakovin, ki posebno hodijo v poštev, imajo celo več v sebi kakor žitne pleve in več feakor marsiktera slama. Njih krmska vrednota je po profesorju dr. O. Keilnerju povprečno celo večja kakor vrednost slame, a njih škrobova vrednota je približno taka kakor pri slami. Iz tega sledi, da je zelo potratno, če ta krmila proč mečete, ker se da e pridom porabiti za nadomestitev dela slame ali drugih
plev. Ajdove pleve in luščine v prvi vrsti najbolj prijajo govedi, ki ima za prebavljanje takih krmil ustvarjen želodec, dočim jih prašiči Birove z veliko manjšim pridom porabijo, a kuhane in pomešane med drugo krmo pa tudi za prašiče niso napačne.
Vprašanje 135. Moja goveja živina ni nikdar lačna, kajti pokladam ji močnih krmil in vedno toliko rezanice od dobre slame, da je vedno sita, a navzlic temu ni rejena, je celo mršava in krave skotevajo le slabotna teleta. Postrežba je dobra in redna in hlev je snažen in zračen ter ni ne prevroč, ne premrzel. Zakaj goveja živina pri meni dobro ne uspeva? (A. K. v Š.)
Odgovor: Vi bržkone pokladate premalo dobrega redilnega sena in veliko preveč rezanice, zato tudi močna krmila ne pridejo do prave veljave. Dasi je goveji želodec ustvarjen za velike množine suhe klaje, vendar govedo ne prenese preveč slame, oziroma rezanice, ki povzroči medlost, napačno presnavljanje, ki dtla krmljenje drago in zraven vsega pa s kakim 40—50 kg slame nabasan vamp pri brejih kravah, zlasti če leže na levi strani, sli bo vpliv a na telčnik in plod, zato take krave rade povržejo ali pa skote slabotna teleta. Pokladajte torej manj slame, ki jo nadomestite z dobrim senom, poleti s svežo klajo in pozimi pridevajte presnine. Samoobsebi umevno je pokladati krmo, ki ima v sebi dovolj beljakovin, ki se dajejo v obliki močnih krmil n. pr. oljnih tropin, otrobi itd.
Vprašanje 136. Kako bi konju odpravil razvado, da pri jedi stopa venomer od jasel in pri tem silno veliko klaje na tla zmeče in pokvari? (K. C. v R.)
Odgovor: če naj Vam na Vaše vprašanje zanesljivo odgovorimo, moramo vedeti za vzrok njegove razvade. En tak vzrok je znan in je morda tudi pri Vas. Če ima namreč konj previsoke jasli, se mu pri jedi krčijo jugolarni živci, vslei česar nastaja neprijeten naval krvi v možgane in konj se skuša ogniti neprijetnemu visokemu stegovanju glave, da po vsakem napolnjenju gobca nazaj stopi in pri tem veliko krme raztrese. če je naše domnevanje pravoj tedaj znižajte jasli.
Kmetijske novice.
Oddaja žrebeev za kmetsko porabo. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo, da smejo c. kr. žrebčarski oddelki žrebce, ki so porabni za delo, oddati v oskrbo in porabo kmetskim posestnikom. Žrebce je vporabljati le za kmetska dela. Štiri tedne pred pričetkom plemenske porabe se morajo taki žrebci zopet c. kr. žrebčarskim oddelkom vrniti. Prošnje je vložiti na c. kr. žrebčarski oddelek na Selu pri Ljubljani.
Za vinogradnike in sadjarje. Vinogradniki in sadjarji se sttm opozarjajo, da se dobe samočiste vinske droži (čistorejene kipelne glivice) za pokipenje vinskega in sadnega mošta tudi letos pri k m e t i j sko - kem i j s kem preskušališča za Kranjsko v Ljubljani. Cevka s samočistimi vinskimi drožmi stane z navodilom o uporabi 25 vinarjev, s poštnino in zavojem pa 50 vinarjev. Kdor naroči najmanj 5 cevk, plača za cevko s poštnino in za-
vojem le 40 vinarjev. Znesek se mora plačati naprej, ker se sicer povzame in se stem stroški povečajo. Pri malih naročilih se sprejemajo tudi poštne znamke v plačilo. Ena cevka s samočistimi vinskimi drožmi zadostuje za pokipeuje 5 do 10 hektolitrov vinskega ali pa sadnega mošta. Naročiti je samočiste droži vsaj 5 dni pred njihovo uporabo. S pravilno rabo samočistih vinskih drož so zajamčene vinstvu tako velike koristij, da bi se jih mogel posluževati prav vsak vinogradnik v svojem vincgradstvu. Ne le, da čiste vinske droži pospešujejo čisto in zanesljivo kipenje mošta, ampak s pomočjo teh pridelana vina se tudi mnogo hitreje čistijo in imajo boljši ter prijetnejši vonj in okus.
C. in kr. vojaško poveljništvo v Gradcu je
zvedelo, da kupujejo trgovci z živino v Primorju klavno živino ter da skušajo pod pretvezo, češ, da so vojaški mesarji, nizke cene doseči. Ker vojaško poveljništvo ni izdalo nikakega nkaza za nakup klavne živine, je naročilo vsem krdelom in zavodom vojaškega poveljniškega okoliša, da morajo vsem osebam, ki bi morda klavno živino za njih (vojaške) namene kupovali, izdati pravilno izstavljene legitimacije. Da ne bo kdo oškodovan, se vse prizadete kroge, posebno pa se kmečko ljudstvo opozori, da so le oni trgovci z živino upravičeni kupovati klavno živino za vojaške namene, kteri se zamorejo izkazati s tozadevno, od vojaških oblasti izstavljeno legitimacijo.
Družbene vesti.
*	Družbenega glasila »Kmetovalca" v sedanjih razmerah ne kaže redno izdajati, ker se čisto umevno kmetovalci ne brigajo preveč za strokovni pouk in ker imajo veliko preveč s svojimi zadevami opraviti. Dokler te razmere trajajo bo družba »Kmetovalca" le po potrebi izdajala.
*	Dobra jesenska zvršitev poljskih del je v sedanjih vojnih časih silno važna in ker ta utegne biti v nekterih pokrajinah zaradi pomanjkanja vprežne živine otež-kočena, je važno, da si tudi glede vprežnega dela g( spodarji med seboj vzajemno pomagajo, kakor se je doslej na vse hvale vreden način zvršilo pri drugih poljskih delih. Da bo to mogoče, morajo priti kmetovalci iz tistih pokrajin, kjer je dovolj vprežne živine na pomoč tistim, ki so v pokrajinah, kjer jim take živine primanjkuje. Da se ta zadeva po možnosti dobro uredi je vzela c. kr. kmetijska družba kranjska to vzajemno akcijo v roke ter nujno opozarja na tozadeven razglas na prvi strani pričujoče številke »Kmetovalca".
*	Kmetijska gospodinjska šola c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani se bržkone 1. oktobra 1.1. ne bo mogla pričeti, vsekako je pa npati, da se vsled vojne nastale razmere kmalu toliko urede, da bo s pričetkom novega tečaja imenovane šole mogoče pričeti okolu 1. novembra. Opozorimo na razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo naše družbe v Ljubljani ter javimo, da se bo oziralo na prošnje za vstop v šolo, ki pridejo do pričetka novega tečaja.
*	Umetna gnojila ima c. kr. kmetijska dražba naslednja v zalogi:
Rudninski saperfosfat s 14"/, v vodi raztopne fosforove kisline po K 7'— 100 kg z vrečo vred.
Kalijevo sol po K 1260 100 kg. To gnojilo se oddaja tudi v vrečah po 50 kg za 6 K 50 h, ker tvornica za množine po 50 kg zaračuna 20 h za vrečo.
Kajnit po 5 K 50 h 100%.
Kostno moko po 10 K 100% z vrečo vred.
Kostni superfosfat po 11 K 100%.
Amonijev sulfat po 34'—K 100% iz Ljubljane. To dušičnato gnojilo je važno za gnojenje na njivah žitu, krompirju, itd., in sicer v zvezi s superfosfatom in s kalijevo soljo.
* Za živinorejce ima družba v zalogi požiral-nikove cevi za odraslo goved po 12 K komad in za teleta, ovce in koze po 7 K komad. Trokarji so po 5 K komad. Požiralnikove cevi in trokarji služijo v to, da se napenjanje govedi hitro in zanesljivo odstrani. — V zalogi ima družba tudi mlečne cevi komad po 80 h. Mlečne cevi se rabijo za odtok mleka, kadar kravo vime tako boli, da je ni mogoče molsti. — Napajalnike za teleta iz pocinjene ploščevine oddaja družba po 10 K.
Tropine podzemeljskega oreha. Te tropine imajo zajamčeno 56 do 57 odstotkov beljakovin in maščobe v sebi in stanejo K 20'— 100 kg. Vreče so po 75 kg.
Lanene tropine, ki so zelo priljubljene, ima družba vedno v zalogi. Stanejo K 20.— 100 kg v Ljubljani, v vrečah po 50 kg.
Sezamove tropine. Družba je ugodno kupila večje množine najfineje zmletih sezamovih tropin in jih oddaja po K 20-— 100 kg iz Ljubljane. Vreče so po 75 kg.
Sladkornata močna krmila kot izborno okrep-čnjočo primes k drugim krmilom ima c. kr. kmetijska družba v zalogi ter jih oddaja le v celih vrečah po 50 kg,in sicer mešanice za pitanje govedi, prašičev ter za molzne krave po 19 K 100 kg z vrečami vred iz družbenega skladišča ali postavljene na ljubljanski kolodvor.
Ribja moka. Odslej bo imela c. kr. kmetijska družba v zalogi ribjo moko, ki je izborno močno krmilo za prašiče. Družba jamči za njeno sestavo in zlasti za okoliščino, da zanesljivo nima v sebi prevei tolščobe. Opozarjamo prasičerejce na spis „Močno krmilo »ribja moka« kot pospeševalno sredstvo za rast in pitanjp prašičev", ki je izšel v devetnajsti številki lanskega »Kmetovalca" in ki ga kot „Gospodarsko navodilo" prasičerejcem in tudi perutninar jem na zahtevanje brezplačno pošljemo. Ribja moka vsebuje najmanj 50»/o beljakovin, IS«^ fosforovokislega apna in največ 3°/0 tolščobe ter stane pri manjših množinah 35 vinarjev kg, v izvirnih vrečah po 75 kg pa 34 vinarjev kg z vrečo vred. — Majhne platnene vrečice, ki vsebujejo pp 5 kg, stanejo 2 kroni z vrečico in voznim listom vred, a brez poštnine.
Klajno apno, 38—429/4, precipitirano (ne žgano) blago, oddaja družba v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po 22 h. V manjših množinah, nad 20 kg, po 24 h, v množinah pod 20 kg pa po 26 h kg. Za manjše pošiljatve na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiljate v 30 h aa zavoj, vozni list itd. -— Manj kakor 5 kg se ne razpošilja.
Živinsko sol priskrbuje družba vsem tistim, ki ne morejo osebno v Ljubljano ali ki je v svoji bližini ne morejo kupiti po 7 K 20 h 100 kg. Živinska sol se oddaja le v vrečah po 50 kg. Le tista naročila na živinsko solsezvršnjejo, ki se zanje denar naprej pošlje.
Za vinogradnike in vinske trgovce ima odslej naprej kmetijska družba vedno v zalogi vrhu drugega še sledeči novi dve kletarski potrebščini: 1. Bernadotov vinomer (vinsko tehtnico) za hitro določanje alkohola v vinu mrzlim potom. Cena temu vinomern je 6 K ter je denar pri naročitvi naprej poslati. 2. Eponit, s kterim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi,
plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. Kg eponita statfe 5 K brez poštnine in zavoja. Množine eponita po 10 dkg se pošilja za 60 vinarjev s poštnino in zavojem vred kakor vzorec brez vrednosti in je denar naprej poslati. Opozarjamo na spisa c. kr. kletarskega nadzornika Fr. Gombača o vinomern in o eponitu v 6. številki letošnjega „Kmetovalca"i
Razglas	,
o sprejemu gojenk v kmetijsko gospodinjsko šolo
c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Po okoliščinah, ki jih določijo sedanje razmere vsled nastale svetovne vojske, se otvori šele V jeseni (bržčas okolu Vseh svetih) šestnajsti tečaj kmetijske gospodinjske šole. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani ter poučuje 7 moških in 7 ženskih učnih moči.
Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se1 istotako vež* bajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v. ravnanju z bolniki in z bolno živino.	,, ,
Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v tnem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku.
Gojenka, ki bo sprejeta v zavod,plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, periio, t. j. sploh za vse, 35 K, ali za ves tečaj 385 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana ;sp'odnja kriia, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic,V10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi.priskrbe v zavodu proti plačilu.) Ce ima ktera več obleke, jo sme prinesti s seboj.
Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo:
1.	dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozir» rrednib slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk;
2.	znati čitati, pisati in računati ;
3.	predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave;
4.	predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo rse stroške;	--------------
6. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu.
Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo	gaj do 15, oktobra t. 1.
glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani, Cp bo mogoče s poukom poprej pričeti oziralo se bo na prosilke, ki se prve zglase.	.
V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora', se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel.
Prošnje za sprejem bodo rešene takoj ko bo določen pri-četek šole. -
Glavni odbor o. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, dne 1. avgusta 1914.