Kratek razgovor z Maksom Pirnlkom (Ob izidu »Mladinskih zborov«.) V izdanju SIMC-mednarodne zveze za sodobno glasbo — je pravkar izšcl drugi zvezek: Pirnikovi »Mladinski zbori«. Kdor zasleduje sodubno mladinsko glasbo, pozna to ime nekdanjega vodje mladinskega zbora litijskih šolarjev, ki je na ljubljanskem festivalu tako vžgal z Osterčevim programom. Srcčujemo ga v »Pevcu«, zadnjc čase pa na 900 m visoki, samotni Sveti gori nad Litijo, kjer sarneva kot učitelj na »visoki šoli«. Sešla sva sc pred izidom zbirke, pa sem ga naprosil za kratek razgovor, ki nas zanima ob tem dogodku. »Kaj si nam v zbirki pripravil?« — Zbirka bo prinesla esej Dragotina Cvetka o sodobni glasbi, v glasbenem delu pa 6 »Ugank« in 5 zborov na raznc tekste; »Uganke« in »Uspavanko Matjažku« na Kjopčičev, »Moj mili Jezušček« na Rošev, »Padajo snežinke« na Borisov, »Kralja Matjaža« pa na Župančičev. Narodna je »Tam v goščavci« — »Naše mladinske zbirke prinašajo večinoma narodno pesem, kako da si šel ti obratno pot?« — Nisem proti narodnemu bcscdilu, vendar, kakor bo Cvetko v escju povedal, se naša generacija zaveda, da današnji življenjski tok tako preusmerja naše doživljanje, da mu tudi v glasbi stara narodna pesem ne more več dajati posode za nov glasbeni izraz. Nekaj tekstov sem vzel iz »Našega roda«. Dandanes je pesem podrejena prozi, sodobni glasbeni pokret pa ji hoče dati tisti poudarek, ki ji v literaturi tudi pripada. Vsekakor pa poudarjam, da bo narodno pesem sedanjosti mogla ustvariti le umetna pesem, kar sicer dandanes že tudi vrši. Če se poglobimo v bistvo pesmi, je težko mogoče, da bi večinoma po tako diferenciranih kiticah odgovarjal vedno enak napev. V svoji zbirki sem se temu zato večinoma izognil. — »Kakšen je odziv šol na sodobno mladinsko glasbo?« Kar poznam zborov, goje v veliki meri tovrstno pesem. Izbira programov se vedno skrbneje vrši, da že danes mnogo zborov čuti pomanjkanje takih skladb. Prvi zvczck »Naše pesmi« je razprodan, je to pač bila reprczentativna revija najmodernejše smeri, iz katere bo težko sedaj kak mladinski zbor pel, in je bil temu primcrcn tudi odziv: šla jc kot redkost v najrazličnejše roke, tudi služkinjc so jo kupovale, seveda bolj zaradi tekstov kakor zaradi glasbe. Odkar smo izgubili Adamiča, skoro nimamo človeka, ki bi se podrobneje bavil z mladinsko pesmijo, pa sem se izmed mladih scdaj sam spravil na to zadevo, saj je velika škoda, da nimamo nobenega. modernista, ki bi kaj več napisal za njo. Osterčeve, Kogojeve, Maroltove skladbe so tako redko na programih, zbora s samo tovrstnimi deli pa do dancs še sploh nismo slišali. V zadnjem času pripravlja nekaj zborov tak nov, modernejši program. Sole se nekam boje teh skladb, ker so vajene samo vertikalnih, kjer jc linija podrejena glasovom in gre tako laže od rok in laže v uho. Kakor pa je delovni šoli delo najvažnejši princip, bi moral obveljati tudi pri pevskem pouku. Tu je treba vsak glas temeljito in samostojno, horizontalno nnštudirati in vaditi, tu je treba pevcu res dclati in dati nekaj iz sebe, da se potem dokoplje do novih lepot, do novih zvokov, novega soglasja, saj nam tudi glasbena zgodovina sporoča, da niso bile terce in sekste vedno harmonični intervali in da se dojmi harmonije z dobami tudi izpreminjajo. Kadar sc bomo dokopali do tega spoznanja, bo začela tudi za najširše kroge nova glasbena doba, ki se je do sedaj zaveda samo ena stran novega pokreta: skladatelji. — »Ali je kaj upanja, da se kmalu to stališče do moderne glasbe izpremeni?« V današnji dobi smo se znova zavedli pomena glasbe za človeka. In ravno učiteljstvo je zelo zainteresirano na podvigu glasbenega pokreta. Že na ljubljanskem festivalu se je pripravljala zveza mladinskih zborov, potem se je vršil zborovodski tečaj, kar je vse zelo lepo uspelo in — zaspalo. 'Potrebe organizacije se zborovodje živo zavedajo, nikogar pa ni bilo, ki bi se je lotil. Šele letos so zborovodje na mladinskem koncertu v Konjicah sklenili ustanoviti zvezo zborovodij mladinskih zborov in so poslali pravila že v odobritev. Upam, da bo to sedaj prvi trajnejši korak k resnejši glasbeni vzgoji. — Na mladinskem koncertu v Konjicah sem slišal žički zbor, ki je pel dve Pirnikovi »Uganki«. Pesmi sta tako kovinsko toplo zveneli in vneli tako svojevrstno, iskreno doživetje, da bi vsakemu pregnali predsodke o modernistični glasbi. Naš zbor poje in vadi »Uspavanko Matjažku« in »Kralja Matjaža«, pa so mladi pevci za ves trud, ki ga imajo s pesmima, bogato poplačani v doživetju teh novih, čudovitih melodij in akordov. Zorn Jože.