Cel)e - sklece GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE LETO XXXVI ŠT. 9 - 25. APRIL 1986 Pomladansko pre- Pisalo se je leto Evrope so organizira- naše ozemlje so se Delavska in narod-bujanje narave in člo- 1868, ko je ZDA zajel no in množično praz- zbrali predstavniki na zavest se je z roko veške zavesti se pre- val velikih delavskih novali 1. maj. Tudi pri različnih političnih v roki borila za osvo-pleta v maju. Mnogo stavk. Že naslednje nas. strank. Združili so se boditev. Datuma so- let je že od takrat, ko leto je val delavskih Tudi 27. aprila v OF slovenskega na- dita skupaj, ne le po so delavci dvignili zahtev pljusknil tudi 1941 se je prebudila roda, da bi se s skup- koledarju, temveč glave in zahtevali na staro celino; de- zavest. Takoj po vdo- nimi močmi borili pro- tudi pomensko, svoje pravice. lavci mnogih dežel ru okupatorjev na ti sovražniku. ČESTITAMO OB DNEVU OF IN PRAZNIKU DELA! Edvard Kardelj je ob 1. maju 1946 zapisal: Delavski razred se mora nenehno usposabljati za svoje naloge, da bo lahko prevzel odgovornost za ustvarjanje trdnega gospodarskega temelja naše ljudske oblasti. Nenehno se mora učiti: v proizvodnji, pri upravljanju z državo in se pripraviti, da se bo znašel v zapletenih političnih vprašanjih, ki danes pretresajo svet. Delavski razred mora imeti nenehno pred očmi jasno perspektivo za jutrišnji dan, da bo lahko že danes opravil svoje naloge. Nič ne bi bilo bolj narobe, kot če bi pred današnjimi težavami klecali, izgubljali samozavest ali vero zaradi številnih težav, ki so posledica težke dediščine. Napredek preteklih let najbolj dokazuje, da je v naših ljudskih množicah dovolj zavesti in moči, da lahko premagamo vse težave. Misli so resda nastale že pred nekaj desetletji, so pa živo napotilo tudi za današnje ravnanje, ko je utrditev gospodarstva in skrb za ohranitev in dograjevanje naše samoupravne poti naša najpomembnejša naloga. OSR« N JR Uresničevanje Titovih idej V nedeljo, 4. maja bo minilo šest let odkar je umrl veliki mož - tovariš Tito. »Titovo delo in njegovo dosledno uresničevanje sta prihodnost naše socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Zagotavljamo jo z bratstvom in enotnostjo, enakopravnostjo narodov in narodnosti vseh naših socialističnih republik in pokrajin, z razvojem socialističnih samoupravnih odnosov in nesebičnim prizadevanjem za vsestranski materialni in duhovni napredek naše družbe, za neodvisnost in neuvrščenost naše domovine. Porok za to je naš delavski razred«, je med drugim zapisano v spominski knjigi v Beogradu. Delovno srečanje kovinarjev občine Celje in celotne regije Letošnje delovno srečanje kovinarjev bo potekalo 16. in 17. maja v občinah celjskega območja. Tako kot preteklo leto, smo se tudi letos dogovorili, da občinsko tekmovanje združimo z regijskim ter se s tem izognemo prevelikim stroškom. Dogovorjeno je načelo, da naj bi omogočilo udeležbo vsem prijavljenim, razen v primeru, da je v katerem poklicu preveč kandidatov z oziroma na možnosti izvedbe. V takem primeru pa v poklicu izvedejo v občinah predhodno tekmovanje oz. kako drugače izberejo udeležence. Tek-mmovanja v občinah in regijah morajo biti zaključena najkasneje do 20. maja, saj bo že do 7. junija delovno srečanje kovinarjev Slovenije, ki bo potekalo v Ravnah na Koroškem. Tekmovanje oz. srečanje razpisujemo v naslednjih poklicih: - kovinostrugar - varilec REO - kovinobrusilec - kovinorezkalec - orodjar - varilec TIG - konstrukcijski ključavničar - varilec MAG - strojni kovač - livar kalupar - plamenski varilec - avtomehanik DIESEL - avtomehanik OTTO - obratni elektrikar Regijsko tekmovanje bo izvedeno v vseh poklicih, razen v poklicu livar-kalupar, kjer smo se že na KO pri MS ZSS za celjsko območje dogovorili, da organiziramo samo občinsko (Celje in Žalec) s tem, da se uvrsti na republiško tekmovanje en predstavnik Žalca in en ali dva iz Celja. Zveza sindikatov Slovenije Občinski svet Celje Tito ostaja veliko ime v naši zgodovini in zgodovini človeštva, doma in v svetu. Življenjska in revolucionarna izkušnja ga je opozarjala, da mora gledati na cilje našega razvoja v najtesnejši povezavi z dogodki v svetu. Zapustil je bogato zakladnico izkušenj, ideje, poguma, ki je potreben za velika dejanja, optimizma, brez katerega ni mogoče premagovati težav in človečnosti, zaradi katere so ljudje pripravljeni tudi na žrtve. Maršalov lik ostaja vzor, delo velikega revolucionarja in borca za delavske pravice nas zavezuje, da imamo do njegove zapuščine ustvarjalen odnos, da realno ocenimo današnjo situacijo, da smo dovolj močni in pripravljeni premagati vse težave in probleme v današnjih zapletenih gospodarskih in političnih razmerah, kakor smo jih premagovali pod Titovim vodstvom, da ostanemo budni vedno in povsod! ŽIV JE, KER JE ŽIVO NJEGOVO DELO, KER SMO ŽIVI Ml, TRDNO ODLOČENI NADALJEVATI NJEGOVO POT Kako in kje bomo letovali? Do poletja je sicer še daleč, vendar pa je tudi že čas, da pomislimo, kje in kako bomo preživeli letošnji oddih. Želja je mnogo, na žalost pa so finančne zmožnosti tiste, ki nam iz leta v leto vse bolj določajo »kaj bomo počeli v prostem času«. Zato je povsem razumljivo, da je vedno več interesa za letovanje v »emov-skih« in najetih zmogljivostih, v lastni režiji pa oddih v bližnjih obmorskih krajih v Istri in Kvarnerju, saj so stroški prevoza vedno višji. Verjetno pa bo med nami tudi precej takšnih, ki se bodo dopusta ob morju ob letošnjih kar zasoljenih cenah odrekli in bodo proste dni raje porabili za opravljanje najrazličnejših del doma in se le za kakšen dan odpravili na krajši izlet. O ceni letovanja za sezono 1986 v počitniških objektih, s katerimi razpolaga oziroma upravlja naša DO, so spregovorili tudi delegati TOZD in DSSS na izvršnem odboru DS DO v petek, 11. aprila. V EMO bomo torej v letošnjem letu »počitnikovali« po naslednjih cenah: Počitniški dom Crikvenica - penzion II. do VII. izmena (30. 6.-29. 8. 1986) din 3.000,- 3.600,-2.200,-4.500,- - delavci DO Emo in upokojenci - zakonski partnerji, zaposleni v drugi DO - otroci od 3 do 12 let - ostali koristniki (bratje, sestre in ostalo sorodstvo) I. in Vlil. izmena (20. 6.-30. 6. in 29. 8.-8. 9. 1986) - delavci DO in upokojenci DO Emo - zakonski partnerji, zaposleni v drugi DO - otroci od 3 do 12 let - ostali koristniki (bratje, sestre in ostalo sorodstvo) 2.400,-2.840,-1.760,-3.600,- Kamp prikolice (od 30. 6.-29. 8. 1986) - kamp Lanterna, Vrsar, Selce (4 do 5 oseb) - delavci DO in upokojenci 2.000 din dnevno - ostali koristniki 3.000 din dnevno Prehrana v PD Crikvenica zajtrk kosilo večerja skupaj - delavci DO in zakonci - otroci od 3 do 12 let 350,- 900,- 750,- 2.000,- (60 %) - ostali koristniki 210,- 400,- 540,-1.200,- 450,- 900,- 1.200,-2.500,- Kamp Kačjak (3 osebe) - delavci in upokojenci - ostali koristniki Letovanje v podstrešnih sobah (2 sobi), veljajo cene iz predsezone. Kamp Atomske toplice (4 OSebe) 1.000 din dnevno 1.500 din dnevno - delavci DO in upokojenci - ostali koristniki 1.200 din dnevno 1.700 din dnevno Pred 30.6.1986 in po 29. 8.1986 so cene koriščenja kamp prikolic nižje za 20 %. Koristniki počitniških objektov v DO Emo, še doplačajo turistično takso po osebi, katera pa trenutno še ni znana. Pri formiranju cen letovanja v kamp prikolicah, se je upoštevala najemnina v kampih, ki v letošnjem letu znaša po prikolici 168.000 din do 280.000 din. (Leta 1985-65.000 din do 78.000 din).V najemnini ni zaračunana turistična taksa. S takšno ceno koriščenja kamp prikolic, se pokriva samo najemnina (izračunano na koriščenju 90 dni), vse ostalo kot je amortizacija, zimovanje prikolic in ostalo delo, se ne upošteva pri pokrivanju stroškov letovanja. Delavci DO EMO imajo možnost obročnega odplačevanja (počitniški dom Crikvenica - 6 mesecev, avtocamp prikolice-3 mesece). Prvi obrok se začne plačevati 18.6.1986, zadnji pa 18.8. oz. 18.11.1986. Obročno odplačevanje bo potekalo preko oddelka za obračun osebnih dohodkov. Naši delegati v skupščinah SIS V skupščine SIS so bili 13. marca 1986 izvoljeni naslednji delegati: a) SIS otroško varstvo BELUŽIČ Cvetka BELEJ Friderik CIKAČ Blaženka DEČMAN Marija GOLČMAN Meta HRIBERŠEK Darja JAZBEC Milena JAGER Brigita NIŠAVIČ Miroslava OKROŽNIK Bogdana b) SIS socialno skrbstvo BESEDANJAK Šonja ČATER Breda DEČMAN Marija FLIS Marjana GORJUP Vlado HOJNIK Ivan HROVATIČ Miran KAMENIK Marija POHAR Silva SAMARDŽIČ Ana c) SIS zaposlovanje BRAČUN Marta GRMEK Anton JAUŠOVEC Roman KRAJNC Franc MLEKUŽ Ferdinand NOVAK Marjan RAVNJAK Dušan RAMŠAK Milan VRAČUN Karel ZAKRAJŠEK Helmut č) SIS izobraževanje CVIKL Vojko ČAKŠ Marjan DIMEČ Nuša JURC Rudi KORENT Jože OPREŠNIK Lidija PADER-VREČKO Adela RESINOVIČ Fedor ŠTANCER Antonija VERDEV Metka d) SIS telesna kultura f) SIS zdravstvo GREGORČIČ Emil GORENAK Milena KAVČIČ Matjaž GREGUR Ljudmila KNEŽEVIČ Boško JURGEC Janez KOROŠEC Borut KOVAČIČ Gusti LIPAR Anton MUHOVEC Darinka NENADIČ Dragica ORLČNIK Ana ORLIČNIK Ana PLANINŠEK Ana RATEJ Ivan PRELOŽNIK Janez STEVANIČ Milivoj ŠPEGLIČ Ivan TEPEŽ Vojko ŽIBRET Vlado e) SIS kultura g) SIS samoupr. stan. ČAKŠ Marjan skupnost GLUVIČ Marija ČRETNIK Ana GUČEK Breda DOBRIŠEK Zlatko JEKL Sandi FAZLIČ Jasim KREMPUŠ Vinko KOVAČIČ Jožica MIRNIK Stanka KLANČNIK Gorazd REBEVŠEK Vili KRAMPERŠEK Srečko PIŠEK Marija LJUBEK Vlado POCAJT Janez MALGAJ Marjana PUŠNIK Alenka ODLAZEK Stanko ZAKRAJŠEK Helmut DISCIPLINSKA KOMISIJA DO RAMŠAK Milan - predsednik GROS Stojan - namestnik ŠAMEC Florjan - namestnik Zunanji člani disciplinske komisije 1. BRINAR Manja VVO Zarja 2. CEPUŠ Jože Ingrad 3. HROVATIN Jože Cinkarna 4. KARNER Ivan Klima 5. KOROŠEC Alojz Libela 6. KREČA Jože Temeljno sodišče Celje 7. KUKOVIČ Higin Temeljno sodišče Celje 8. MAJER Martin Klima 9. PRIMC Branka Zavod za spom. varstvo 10. RUPNIK Anton Obutev 11. SOTOŠEK Ladislav Kovinotehna 12. VAROVIČ Milica Tkanina 13. ŽOLGER Tomo Cinkarna h) SIS raziskovanje ČAKŠ Marjan IVANČIČ ILija MAČEK Karel OCVIRK Franc PETELINŠEK Marjan POGLAJEN Janez REJC Edi ŠTIMULAK Janez ZDOVC Tomislav ŽLIČAR Anton i) SIS SPIZ BALS Cvetko CENTRIH Hermina GOSTEČNIK Ivanka KRESE Ludvik KUKOVIČ Silvo MIKOLA Albin PEČAR Štefka PANTNER Anton, st. REBERŠAK Ferdo ZAKRAJŠEK Helmut Pajek tudi v Celju V Ljubljani in nekaterih drugih slovenskih mestih pajki pridno odvažajo nepravilno parkirana vozila, vse pa kaže, da bo takšno vozilo kmalu dobilo tudi Celje. Občina in samoupravna komunalna skupnost bosta financirali preureditev vozila ZŠAM Celje (približno 8 milijonov dinarjev), ki bo tudi prevzel odvažanje vozil. Nepravilno parkirana vozila bodo odvažali na novozgrajeni avtoport ob Kidričevi cesti, ki je ograjen. Lastniki pa bodo lahko vozilo dobili nazaj pri čuvaju parkirišča - seveda potem, ko bodo plačali odvoz. Parkirišče za tovornjake Od začetka aprila je v Celju odprto avtoport-parkirišče za tovorna vozila - ob Kidričevi cesti. S parkiriščem, ki ima svojega čuvaja in je osvetljeno, upravljajo celjske Javne naprave. To parkiriše je pomembna pridobitev za Celje, saj je pravzaprav osnovni pogoj, da se v mestu izkorenini »divje« parkiranje tovornjakov. Na parikirišču je že postavljena čakalnica z urejenimi sanitarijami in tušem ter javna telefonska govorilnica, v bližini pa so svoja predstavništva odprle tri delovne organizacije (Prevozništvo Celje, Vektor Ljubljana in Hmezad Žalec), letos pa naj bi odprli še pet predstavništev ter uredili bife. Če bo dovolj denarja, bi parkirišče tudi asfaltirali. Zaenkrat je 35 parkirnih prostorov za tovornjake s priklopniki, če bo potrebno, pa bi lahko kasneje avtoport tudi razširili. Drobne zanimivosti - PO KOLIKO BO ALUMINIJ - Zadnje čase je slišati zelo različne ocene, koliko bo letos treba odšteti za tono aluminija. Napovedovalci so si v glavnem edini le v tem, da bo cena aluminiju letos še padala. Tako denimo pri McLaine Was-ton napovedujejo, da bo v prvem četrtletju tona aluminija stala v povprečju 1090 dolarjev (344 tisoč dinarjev) v drugem 1081, v tretjem 1056 in v zadnjem četrtletju 950 dolarjev (300 tisoč dinarjev). Londonski strokovnjaki pri Merrill Lynch pa denimo napovedujejo, da bo treba v prvem četrtletju odšteti za tono aluminija med 1146 in 1190 dolarjev. (362-376 tisoč dinarjev). (T. G.) - NAPRAVA ZA.SVEŽO VODO - Z napravo, ki so jo izdelali v Švici, v štirih minutah dobijo 2,5 litra sveže in čiste vode. Vodo sterilizirajo z ozonom, ki ga proizvaja poseben generator. Naprava, ki jo poganja električni tok, tehta 4 kilograme. (J. P.) - PREKINJENA PROIZVODNJA - Zaradi nizkih cen svinca na svetovnem trgu se je družba Penarroya odločila, da v svojih obratih v Španiji ne bo več pridobivala svinca. Kot so napovedali, proizvodnje zagotovo ne bodo obnovili pred polletjem. Tako Penarroya letos tudi ne bo izvozila 34 tisoč ton svinca, kolikor je načrtovala ob začetku leta. (T. G.) - SPET VEČ ALUMINIJA - Po podatkih Ipai (International Primary Aluminium Institute) so lani zahodne države proizvedle 11 milijonov in 953 tisoč ton aluminija, leto prej pa je proizvodnja dosegla 12 milijonov 457 tisoč ton. Najbolj je proizvodnja upadla na Japonskem, in sicer za 21,2 odstotka, v ZDA za 14,7 odstotka, medtem ko se je v Evorpi zmanjšala za 4,3 odstotka. V Oceaniji se je povečala za 9,3 in v Latinski Ameriki za 7,6 odstotka. Kot napoveduje Ipai, se bodo letos proizvodne zmogljivosti spet nekoliko povečale, tako naj bi znašala vsa svetovna proizvodnja letos 13 milijonov in 950 tisoč ton (lani 13 milijonov in 830 tisoč ton). (T. G.) BOLJŠA FOLIJA - Nova tanka folija, imenovana seet, je pomemben korak v tehniki pakiranja. Običajna folija, ki je razširjena po vsem svetu, zadržuje vodno paro, če se ta kondenzira, pa se razvijejo plesni. Novi material je pravzaprav zaščitna obloga iz aluminijske folije, ki prepre- čuje zbiranje vodne pare in plinov. Drugi sloj je iz poliestra, ki preprečuje raztezanje, notranji sloj pa je iz običajnega poliestilena. (M. F.) VARČEVANJE ENERGIJE S TIŠINO - V neki britanski šoli so poskusno uvedli poseben sistem za varčevanje z energijo, ki je kombinacija zvočnih in svetlobnih senzorjev, termostata in računalnika. Ko je učilnica prazna, zvočni senzorji zabeležijo tišino in odklopijo razsvetljavo in gretje. Ko se dnevna svetloba poveča, se luči ugasnejo. Ponoči računalnik varuje prostore pred vlomom. Ob najmanjšem šumu vključi alarm. (M. F.) PREMIČNE SONČNE BATERIJE - Solarne baterije, ki se obračajo za sončno svetlobo, lahko proizvedejo še enkrat več energije kot pritrjene baterije. Kontrolni sistem je opremljen z dvema celicama - senzorjema, ki spremljata gibanje sonca, poseben motor pa obrača baterijo. Če je vreme oblačno, baterija ne spreminja smeri. Baterija je uporabna za polnjenje akumulatorjev, napajanje ventilatorjev in baterij, večji sistemi pa so primerni za napajanje črpalk za vodo. (M. F.) CELJE - GREVENBROICH Pričetek novega obdobja in sodelovanja V soboto 5. aprila sta predsednik Občinske skupščine Celje Edvard Stepišnik in župan zahodnemške-ga mesta Grevenbroich Hans Gottfried Beruth podpisala listino o dolgoročnem sodelovanju med obema mestoma. Namen listine je predvsem v zbližanju ljudi obeh mest, spoznavanju njihovih življenskih navad, predvsem pa pospeševati in krepiti navezanost na domovino tistih Slovencev in Jugoslovanov, ki živijo in delajo v tem nemškem mestu. Listina naj bi spodbudila tudi sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju, obenem pa krepila prijateljske vezi prebivalcev, ki naj bi skupaj prispevali k zbliževanju narodov in miru v Evropi. Listina o prijateljstvu in sodelovanju med Celjem in Grevenbroichom je potrditev skupne odločitve o velikih možnostih gospodarskega sodelovanja, predvsem pri izvozu izdelkov in uvozu za Celje prepotrebne sodobne tehnologije, kakor tudi v krepitvi kulturnega, športnega in znanstvenega sodelovanja. Prav gospodarstvo naj bi bilo tisto, ki bo v prihodnje nosilec oziroma temelj sodelovanju med mestoma. Grevenbroich namreč nudi velike možnosti. Torej si bo moč pridobiti marsikakšno tehnološko novost in marsi- Grevenbroich je približno enako mesto kot Celje in je znano po velikem dnevnem kopu premoga in termoelektrarni, razvita je tudi kemična, kovinsko-pre-delovalna, lesna in tekstilna industrija. Med drugim je v občini tudi nam znana kemična tovarna RHENANIA Gmbh, tovarna keramičnih in emajlnih barvil. Naša delovna organizacija že vrsto let poslovno sodeluje z omenjeno tovarno, od koder dobivamo razna barvila za emajle in paste za sitotisk. Ob občasnih krizah na svetovnem tržišču so nam že večkrat pomagali prebroditi krizna obdobja, s tem da so nam iz svojih zalog odstopili določene količine deficitarnih kemikalij. Tudi keramična tovarna Liboje in Steklarna Rogaška Slatina dobivata od tem del kemikalij, ki jih potrebujeta za svojo proizvodnjo. Osnovni podatki za mesto Grevenbroich: Število prebivalcev 56.471, površina mesta 102,5 km2, nadmorska višina 45 m, število šol: 15 osnovnih, 2 posebni, 7 višjih, 2 realki, 1 poklicna, 2 gimnaziji. Število hotelov in gostinskih obratov 178, število tujskih postelj 193. Socialne ustanove - 24 otroških vrtcev, 70 igrišč za otroke in mladino, 13 domov za starejše občane. Šole, vrtci, bivališča in delavnice za prizadete - 551 mest. Bolnica - 330 postelj; TBC - oddelek - 44 postelj. Šport - 2 veliki športni dvorani, 19 športnih dvoran, 2 telovadnici, 33 športnih igrišč, 6 strelišč, 1 minigolf, 4 pokriti bazeni, 2 odprta bazena. Mesto je pobrateno še s krajem St. Chamond iz Francije. Kraj se prvič omenja v 11. stoletju, mestne pravice pa je pridobil leta 1311. Pogled na središče mesta Grevenbroich kaj izvoziti. Vendar pa je uspešnost gospodarskih stikov z Grevenbroichom v veliki meri odvisna od tega, kako bo celjsko gospodarstvo sposobno izpolnjevati stroge zahteve po kakovosti izdelkov in časovnih rokih, ki so na zahodnem trgu zelo natančno opredeljeni. Eno izmed že delno dogovorjenih oblik sodelovanja predstavlja dogovor s frankfurtsko banko LHB - Internationale handels bank. Predstavniki razvojnega centra Celje so v njej predstavili potrebe po sodelovanju z nemškim gospodarstvom ter konkretno obrazložili načrt organizaciji YU boutique trgovine v Greven-broichu. Načrte so v tej banki ugodno ocenili in zagotovili sodelovanje pri naših izvoznih poslih. Zamisel o celjskem butiku v kombinaciji s turistično informativnim oddelkom v Grevenbroichu so podprli tudi predstavniki gospodarske zbornice tega mesta. Potekajo tudi dogovarjanja o turističnem sodelovanju, konkretno so najdlje dogovori z zdraviliščem Dobrna, ki bo prav v te namene tudi obnovil zgradbo Zagreb. Trenutno je najmočnejše poslovne vezi stkal LIK Sa-vinja, ki z veliko lesno industrijo Brenner sodeluje že kar nekaj časa. Proučujejo se tudi predlogi glede širitve kroga sodelujočih delovnih organizacij, saj je možnosti Naša delovna organizacija že vrsto let uspešno sodeluje z znano kemično tovarno RHENANIA GmbH iz okolice Grevenbroicha. Ali se bo naše sodelovianje v prihodnje razširilo še na kakšna druga področja oziroma ali se bomo povezali še s kakšnimi drugimi partnerji pa bo verjetno znano čez čas, ko se bo vsebina listine, oziroma vsebina medsebojnih odnosov potrjevala tudi z dogajanji. Odprti bazeni, v ozadju termoelektrarna. še dovolj. Začeti je treba z drobnimi a odločnimi koraki in ob tem potrdili medsebojno zaupanje. Do sedaj stkane vezi med obema mestoma in podpis listine o prijateljstvu in sodelovanju to omogočajo, uspeh pa je odvisen od posameznikov na različnih področjih in od tega v kolikšni meri se bo razširil krog sodelovanja na prebivalce obeh več kot tisoč kilometrov oddaljenih mest. 9 tfrljr 5 \f ¡gognr.eoT.-livni O imenu spojih obranoo izjopljata Suet mesta ifirrornbroirh in Skupščina občine cfrljr. Da sr obe mesti telita poorzati o Duhu prijotrljstoa in socVIooanja. Snet mrsta t&rrornbroirb.hi ga zastopa jupan fjans (PottfrieP ifirrnratb in Skupščina občine cfrljr, hi jo jastopa prePsrDnik cfDoarD Stepišnik, sr s poPpisom te listine (aorjujeta; - tblijati IjuPi obeh mest, njil)Oor naoaPr, srge in način iiPljrnja.preDosrm pa pospršrpati in hrrpiti napetost na Pomooino p ifirrornbroirbu jiorčit) Sloorntro -Jugoslpoanop, — podpirati mePsrbojno ijmrnjapo na oseb poProrjih- o(tfrirù *rrnrott) firfprnbroirl) 5n mrstû i/nrurnbrouh T - I h.—-J-,