Stev. 9. Pottntna v državi SHS pavSftllrana. V Ljubljani, dne 3. marca 1920. Leto XXXIII. Glasilo Jugoslovanske Kmetska Zveze Izhaja vsako s rado ob S. uri zjutraj. — Cena mu je 15 K na leto. Za Nemčijo 18 K. — Za Ameriko in druge tuje države 20 K. Posamezne Številke se prodajajo po 59 vinarjev. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljub tjana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa UpravnUtvu ..Domoljuba", Liubljana, Kopitarjeva ulica. Agrarna reforma. Vprašanje agrarne reforme je stopilo za velik korak naprej, »Uradni list« z dne 27. febr. prinaša naredbo ministra za agrarno reformo, s katero se ustanavlja zastopstvo za pripravo agrarne reforme v celi Sloveniji. V to svrho se ustanove občinski in okrožni (okrajni) agrarni odbori in glavni agrarni odbor za celo Slovenijo. Vsi ti agrarni odbori bodo le posvetovalni organi; odborniško mesto je častna služba in noben odbornik nima pravice zahtevati povračila ali nagrade za izvrševanje od-borniške dolžnosti. Občinski agrarni odbori. Občinski agrarni odbor se izvoli izmed občanov samih. Volilno pravico imajo ivsi predstojniki družin (gospodarji), ki se pečajo s kmetijstvom. Obrtniki, trgovci, uradniki in drugi, katerih izključni posel ni kmetijstvo, nimajo volilne pravice; volilno pravico pa imajo tudi vsi kmetski delavci in hlapci, ako imajo svojo družino. Kjer je v družini ženska gospodar, ima ona .volilno pravico. Za družino se smatra po naredbi vsako samostojno gospodarstvo z vsemi člani, živeči do sedai v istem gospo-'darstvu. Volilni imenik mora napraviti občinski urad najkesneje v 14 dneh po razglasitvi naredbe, torej do 12. marca t. L Ko je gotov, se mora razgrniti na občinskem uradu in mora biti vsakemu na vpogled za dobo 8 dni. V ti dobi se morajo napraviti vse reklamacije, katere mora župan ali njegov namestnik sporočiti tekom treh dni glavnemu poverjeniku za agrarno reformo v Ljubljani. Ta mora tekom nadaljnih 8 dni priziv rešiti; če v tem času priziv ni rešen, ga je smatrati za odbitega. Volilni imenik se sestavi tako, da se razdelijo vsi volilni upravičenci v pet kategorij in sicer v: 1. kategorijo one, ki nimajo nič svoje zemlje; 2. kategorijo one, ki nimajo toliko zemlje, kolikor bi jo mogli obdelati s svojo družino; 3. kategorijo one, ki imajo toliko zemlje, kolikor je morejo obdelati s svojo družino; 4. kategorijo one, ki obdelujejo svojo zemljo z lastno družino in s pomočjo najetih delavcev (dekle, hlapci in stalni dninarji); 5. kategorijo one, ki obdelujejo svojo zemljo samo z najetimi delavci ali dajejo zemljo v zakup. Prva in druga kategorija tvorita eno volilno skupino in volijo na vsakih 10 upravičencev enega odbornika. Tretja, četrta in peta kategorija tvorijo drugo volilno skupino in volijo na vsakih 20 upravičencev ravnotako er.ega odbornika. Izvoljeni odborniki tvorijo občinski agrarni odbor. Tekom 7 dni po volitvi mora volilna komisija sklicati te odbornike k seji, ki izvolijo iz svoje srede predsednika, podpredsednika in tajnika. Volitve vodi župan ali njegov namestnik, ki pokliče iz prve volilne skupine v volilno komisijo dva, iz druge pa enega člana. Poleg tega se lahko pokliče v komisijo na zahtevo tudi po en zastopnik raznih strank, Zoper nepravilne volitve je dopusten priziv na glavnega poverjenika za agrarno reformo. Pravice občinskih agrarnih odborov. Občinski agrarni odbor ima pravico predlagati: a) koliko veleposestniške zemlje, kje in za koliko zakupnino naj se da v zakup onim družinam občine, ki so za to upravičene; b) koliko drv za kurjavo, stavbenega lesa in stelje naj dobe upravičene družine iz veleposestniških gozdov; c) katere skupne naprave v melioracijske ali druge svrhe naj se napravijo ali vzdržujejo na veleposestniških zemljiščih (jarki za namakanje, drenaže, pota itd,) in kdo naj vzdržuje oziroma nadzira te naprave. Občinski agrarni odbor ima potem pravico za zbiranje materiala, ki je potreben za izvedbo agrarne reforme, zlasti: a) koliko zemlje in v kakšni kulturi (gozd, travniki, njive itd,) potrebujejo, posamezna posestva v občini zaradi zakro-žitve Ln izpopolnitve, primerne družinskim in delovnim razmeram obdelovalčevim, kakor tudi krajevnim pridelovalnim in gospodarskim pogojem; b) koliko kmetskih posestev, ki so primerna za samostojno gospodarstvo, se je vtelesilo veleposestvom, kako se je to zgodilo. kje so njih prejšnji lastniki oziroma njih pravni nasledniki, zmožni za obdelovanje zemlje; c) koliko oseb in družin je v občini, ki se pečajo z obdelovanjem zemlje, ki ;e pa doma nimajo v zadostni meri, da bi mogli ob njej živeti s svojo družino ter se zato žele izseliti v drug del države na večje posestvo. Okrožni (okrajni) agrarni odbori. V okrožni agrarni odbor izvolijo občinski agrarni odbori svoje zastopnike in sicer pride n?. 10 odbornikov iz prve volilne skupine (kategorije 1 in 2) po en odbornik, iz druge volilne skupine pa na vsakih 20 odbornikov eden. Imena teh odbornikov je javiti okrajnemu glavarstvu in poverjeniku za agrarno reformo. Se,e okrožnega agrarnega odbora skliče okrajno glavarstvo. Naloga teh je, predlagati: 1. kolika zemlje in v kakšni kulturi se odkaže od razpoložne veleposestniške zemlje v zakup vsaki izmed občin njih' okrožja in koliko znašaj zakupnina; 2. kje se odkaže vsaki občini kurivo, stavbni les in stelja in proti kakšni odškodnini; 3. kako nai se razsodijo med posameznimi občinami njih okrožja spori, ki se tU čejo užitkov iz veleposestev v zmislu predhodnih odredb. Deželni agrarni odbor. Deželni agrarni odbor tvorijo vsi pred> sedniki okrožnih agrarnih odborov. K seji ga skliče poverjenik za agrarno reformo in odbor izVoli izmed svoje srede predsed-« nika, podpredsednika in tajnika z večino glasov po listkih. Naloga deželnega agrarnega odbora je: 1, da predlaga, koliko zemljišč veleposestnikov in katera zemljišča je ohraniti v javne svrhe (za kmetijske šole, vzorna posestva itd.); 2. da oddaja mnenja o zakonskih in naredbenili načrtih, zadevaiočih agrarno reformo, ter predlaga dotične potrebne ukrepe in odredbe. V občinski agrarni odbor lahko imen nuje Društvo jugoslovanskih dobrovolicev, 4» ta Slovenijo enega člana, v okrožni dva, v deželni pet članov, ki pa morajo stanovati v področju onega agrarnega odbora, kjer sodelujejo kot člani. Kmet — minister. Moč naše kmetske organizacije se kale, Kmetske zveze so postale tako močne jn njihove zahteve, da mora kmit tudi imeti vplivno besedo pri državni upravi, tako splošne, da se niso niti izrecni nasprotniki kmetskega stanu kot so liberalci in socialisti, več začudili, ko je Slovenska ljudska stranka, oz. Jugoslovanska kmetska zveza Eoslala v novo vlado svojega zastopnika meta kot kmetijskega ministra. Kmet Ivan RoŠkar, ki je svojčas žc v Avstriji kot poslanec odlično deloval za kmetijske koristi, je že došel v Belgrad, prevzel svoje posle, in se udeležuje ministrskih sej in posega — kakor čuemo — lako umno v razgovor, da se je ministrski predsednik Protič čudil, da more biti slovenski kmet tako izobražen. Mi želimo novemu ministru, svojemu tovarišu, da bi še idolgo na svojem odličnem mestu deloval V korist našega kmeta, To mu tudi ne bo teko težko, ker do dna pozna križe in težave slovenskega kmeta. — Mimogrede bodi povedano, da samostojneže zelo jezi, da 'Jugoslovanska kmetska zveza v tako zares vzame svoje delo za kmeta in se zato tolaži, da je minister Roškar — njihova za-•Iuga, Gospodje, takih zaslug vam bomo le precej poskrbeli. Pri zamenjavi denarja se ljudstvo ne sme oškodovati. Poslanec dr. H o h n j e c je v imenu Kmetske zveze 24. februarja poslal na finančnega ministra dr. Velizarja Jankoviča lo-le interpelacijo: Med kmetskim ljudstvom je zavladalo \cliko razburjenje, ker davčni uradi pri zamenjavi staroavstrijskih markiranih bankovcev v veliki meri zaplenjujejo oziroma pridržujejo tisočkronske bankovce, češ, da ao kolkovani s potvorjenimi kolki. Tako ee je na primer zgodilo, da je davčni urad * Mariboru dne 23. februarja pridržal neki kmetski mladenki od 51 tisočkronskih bankovcev kar 43 komadov, ker baje niso ve- Savni. Neki urad je poslal v zamenjavo 60 omadov tisočkronskih bankovcev in dav-tni urad je spoznal, da jc od teh 36 krivo kolkovanih. Urad je imenovane bankovce dvignil dne 19. februarja v eni izmed mariborskih bank, Nekemu kmetskemu posestniku so dne 23. februarja pridržali od 13 komadov tisočkronskih bankovcev kar 7. Dvignil jih je pred tednom v banki. Banka se izgovarja, da ne more trpeti Škode, kmetu pa so jih vendar odvzeli. Takih slučajev je na stotine po Štajerskem in po celem slovenskem ozemlju. Nekateri Ijud e bodo s tem gospodarsko uničeni. Mnoge Do to gnalo v rbup. Zato vprašam g, finančnega ministra: 1. Zakaj ni finančno ministrstvo takoj ob začetku markiranja dalo uradom, denarnim zavodom in sploh javnosti na razpo- lago natančnega opisa pravilnih kolkov, zlasti onih za tisočkronske bankovce, s čimer bi bil onemogočen vsak več ali manj upravičen sum, da se je uradno markiranje vršilo deloma s krivotvorjenimi kolki? 2. Ali je g. finančni minister voljan nedolžne žrtve goljufije ali uradne nepazno-sti obvarovati pred nesrečo ter takoj ukreniti, da se posameznikom in zavodom, ld so prejeli s ponarejenimi kolki markirane bankovce v dobri veri, da so pravilni, isti brez potežkoč zamen,ajo za nove bankovce? 3, Ali jc g. finančni minister voljan takoj odrediti, da se posameznikom fn zavodom, ki so se jim odvzeli bankovci, kateri so sedaj spoznani za neveljavne, katere pa «o dotitne osebe ali zavodi sprejeli v dobri veri o njih veljavnosti, isti vr-neio, oziroma zamenjajo za nove bankovce? Kaj vse se govori proti slovenskim duhovnikom, zveš v knjižici: Primite tatii. Beri jo! Vrnitev vojnih ujetnikov se naj pospeši! Poslanec dr. H o h n j e c je kot zastopnik Slovenske Kmetske Zveze vložil že dve interpelaciji na našo vlado v Belgradu zavoljo naših vojnih ujetnikov v Italiji. Njegovo posredovanje je imelo uspeh, ker je naša vlada storila odločne korake pri talijanski vladi, katera je končno vendar sprejela predlog naše vlade o osvobodenju jugoslovanskih vojnih ujetnikov. Naši vojni ujetniki so začeli iz ujetništva prihajati domov. Precejšnje število jih je že dospelo v domovino. Velika večina pa še vedno ječi v sponah ujetništva. Zato se je poslanec dr. Ho h n j e c tretjič obrnil na vlado. Poslal je dne 23. febr. g. dr. Spalajkoviču, ki sedaj vodi posle zunanjega ministra, naslednje pismo: »Velespoštovani gospodi Zadnji čas je na mojih zborovanjih, ki sem jih imel med našim narodom, prišlo k meni nekaj slovenskih mater in očetov, ki so s solzami v očeh bridko tožili, da se njihovi sinovi še vedno niso vrnili iz italijanskega voj. ujetništva. Vrnitev nekaterih je povečala žalost in hrepenenje po tistih, ki še niso prišli. Pritok vračajočih se, je bil izpočetka primerno obilen, potem pa je začel vidno pojemati. Takšna človekoljubna akcija, kakor je odpošiljanje vojnih ujetnikov v domovino, bi se morala izvršiti in dovršiti čimpreje in nanjo nc bi smelo oviralno in zadrževalno vplivati ne pomanjkanje premoga ne druge neprilike sedanjega časa, V imenu jugoslovanskih mater in žen, žalujočih za svojimi sinovi in moži, ki jih še vedno zadržuje tujina v sponah vojnega ujetništva. Vas, velespoštovani gospod, prosim, da blagovolite vplivati na italijansko vlado, naj odpošiljanje vojnih ujetnikov pospeši in številno tako pomnoži, da bo kakor najprej mogoče vsem jugoslovanskim ujetnikom zasijalo so'nce svobode v osvobojeni domovini. Ženskam volilno pravico! 4 Vse sc giblje in organizira. Vse zahte, va svoje pravice, marsikateri celo »eč kot mu jih gre. Edino me kmetske lene smo ostale zapuščene in brez pravic. In prejšnja belgrajska liberalno - socialistična vlada nas je zopet hotela ogoljufati s tem, da bi nam odvzela volilno pravico, ki nam po vseh postavah in pravicah gre, Ne, to se ne »m« zgoditi, tega ne doviv j limol — Ali se še spominjate, kako nav-dušene smo bile, ko je šlo za Jugoslavijo, ali se še spominjate, kako vesele smo pobirale podpise zanjo, ali se še spominjate, koliko smo trpele med vojsko, ko ni bilo naših mož in fantov doma, da smo obvarovale propada posestev in ljudstva lakote? Seveda, me, ki smo takorekoč največ pripomogle k ustanovitvi naše mlade države Jugoslavije, naj za plačilo ža« njemo tako preziranje in nezaupanje? Ali smo res to zaslužile? Ne, to ne sme in nc more bitil Me zahtevamo volilno pravico in nc odneh-imo nre\ dokler jo ne dobimo. Ali so mlade frajlice z 8 razredi meščanske šoie, se cis>i.o neizkušene, tes . več storile za usfanovitev in procvit Jugoslavije kot me? Po liberalno - socialističnem sistemu že, ker onim so dali volilno pravico in nam ne. Da, prizadevale smo si veliko za našo mlado Jugoslavijo, a predstavljale «mo si čisto drugačno, kot je danes Ne a' so-lutistične, kjer bi par »vclcumov«, kit c bilo dosedaj, zapovedovali celemu narodu, t ne take, ampak predstavljale in želele ;rao si lepe Jugoslavije, demokratične, v teri bi imeli vsi enake pravice, države t rcsnici demokratične, ne samo po imenu. — Zmotile smo se, kajti niso se uresničile naše nade. V Belgiadu so sedeli na ministrskih stolčkih možje socialisti, ki so mislili, da je že cel svet njihov, in razsipali denar, ki smo si ga kmetske /ene med vojsko z žuljavimi rokami prislužile. Zato pa žene, na delo! Prirejajte fho-de in zahtevajte svoje pravice. Če imajo pravico mlade, nežne, neizkušene fra7 ce, bi bilo pač zelo krivično, če bi jo mc ne imele. Torej na delo za naše pravice! Ena v imenu več žen, Neznosne razmere. Par kmetov iz šentvidske župnije na Dolenjskem je prodalo sedem volov zna- ■ nemu trgovcu v Zatičini, Pogodili so se, ^ trgovec je vole tudi zaaral. Ko jih pr'ne' 1 Ijejo na določeni dan v Zatičino na kolodvor, jih par žandarjev kratkomalo za-) pleni. Ni pomagalo nobeno ugovarjanje. Oddati so morali vole, ki so jih odpeljal' v Litijo. Žandarji so se izgovarjali, češ, da so posestniki prodali čez maksimalno ceno, poleg tega je baje trgovec živino hotel z napačnimi izvoznicami izvoziti meje. Vole je dal okrajni glavar v Litili prodati raznim liberalnim mesarjem, seveda pod ceno. Možje so bili poklicani v Litijo. Vsi so bili obsojeni na globo, neka teri tudi na zapor, , Zakaj se je zgodila kmetom la ne' znosna krivica? Če v Ljubljani mešam prodajajo po 22 K meso, ali ne bi bil. vsak kmet naravnost trčen, da bi prodajal živino po maksimalni ceni? Ali je mar maksimalna cena zalo nastavljena, da bodo mesarji na račun kmeta bogateli? Če je liberalna vlada mesarjem dovolila, da smejo po 22 K meso prodajati, je s tem tudi rekla, da odpravlja vse maksimalne cene. Tako neumni kmetje menda vendar nismo, da ne bi videli razlike med prodajno ceno 10 kron in ceno za meso 22 kron. Okrajne glavarje, ki s kmetom tako ne-čuveno ravnajo, bomo morali pa malo natančneje ogledati. Ali je okrajni glavar zato v Litiji, da dela kmetom skrbi, stroške, pola, sitnosti, mesarjem pa nabavlja z uradno pomočjo po ccni živino? Ali smo kmetje brezpravni? Ali ne hujska okrajni glavar s takimi odredbami kmeta naravnost k silobranu. Mi zahtevamo, da se oškodovanim kmetom takoj izplača celotna vsota za vole, kakor so jih prodali trgovcu, dalje povrnejo vsi stroški in pota, Kmetje, zapomnite si to: Ta krivica sc jc ugodila kmetom takrat, ko je v Ljubljani paševal dr. Žerjav, ljubljenec in po-speševatelj samostojnežev. Vlekel se je on zanje in oni zanj samo radi tega, da bi mogli ob tla pritisniti ogromno večino kmetskega ljudstva, organiziranega v Kmetskih zvezah, ki slučajno noče prisegati na svobodomiselni program. Drug' drugega so potrebovali, ne da bi kmetu pomagali, ampak zato, da bi oslabili odporno silo krčšanskega ljudstva proti zlim namenom liberalnega svobodomiselstva. Ploha naredb. (Dopis z dežele,) Novih naredb ie toliko, da jih ne more poznati niti tisti, ki prebira Uradni list, tem manj jih more poznati ljudstvo, ki ima čez glavo drugega dela. In vendar je taka nepoučenost za marsikaterega hud udarec. Dokaz temu ie članek v 45. št. »Slovenca« pod naslovom: Previdnost pri nakupu usnja. Če kmet iz Grosuplja za drag denar kupi 3 kg usnja v Ljubljani, potem mu ga pa »varnostni organi« zaplenijo, poleg tega nalože 200 K globe in še 3 dni zapro na podlagi postave proti verižništvu, mora ob tem vsakemu človeku zastati um in zavreti kri. Nimam pri roki naredbe proti verižništvu in prav je, da se verižništvo, ki zlorablja ljudsko stisko, strogo kaznuje. Toda če kupi kmet nekaj usnja za dom, kako se more to imenovati verižništvo in tako kruto kaznovati. Kakor omenja članek, se zahteva dovoljenje okr. glavarstva, da sme kdo iz Ljubljane usnje nesti. Prvič bi bilo treba take naredbe razglasiti tako, da bi jib vsi slišali in ne le v »Uradnem listu«. Drugič naj bi se vpoštevalo, da je čas tudi za kmeta drag. Kako naj izgubi cel dan ali celo več dni, da mu na glavarstvu, kjer uradujejo za stranke le par dni v tednu, dovolijo iz mesta nesti malenkost drago plačanega usnja, T r e t j i č in to je glavno, naj se poslanci kot zastopniki ljudstva potrudijo, da se take naredbe odpravijo. Na tisoče vagonov so razni sleparji že spravili preko državne meje in »zaslužili« pri tem milijone in nikdo jih ni oviral, če pa ubog kmet kupi za drag denar družini najnujnejših potrebščin tedaj morajo nastopiti državni varnostni organi, da preprečijo veri-ženje. Potem ni čudno, če se mešajo pojmi o pravici, Zatajeni prijatelji. V potu svojega obraza se je trudil bivši deželni predsednik za stranko liberalnih kmetov. Hotel jih je spraviti na noge, Vedel je, da so mu zvesti oprode, ki podpirajo ginljivo vdano ' njegovo proti-kmetsko politiko. Na njihovo željo je raz-puščal občinske odbore, kjer so načelovali naši pristaši, in je nastavljal samostojne liberalce. Pri srcu mu je bil zlasti Ekonom. Sam je osebno posredoval, da so dobili vagone, premog in druge ugodnosti. Z eno besedo: bili so si najboljši in naj-zvestejši prijatelji. Glasilo liberalnih kmetov je kar od veselja poskakovalo, da je bila na krmilu liberalno-socialistična vlada in z nekakim zadoščenjem jc oznanjalo svetu svoje veselje, da je bila VLS kot najmočnejša zastopnica kmetskega stanu potisnjena ob stran. Veselilo se je, češ, pri nas je tudi že tako kakor na Češkem, kjer so tudi zastopnike krščanskega ljudstva nasilno pritiskali ob tla. Sedaj je pa kar naenkrat in hepričakervano prišel preobrat. Liberalci in socijalisti so morali zopustiti svoja mesta, kjer so šest mesecev brez ljudske kontrole svojevoljno vladali z ljudskim denarjem. Na krmilo je prišla tudi ljudska stranka kot najmočnejša kmetska zastopnica, še več, iz njenih vrst smo dobili tudi prvega kmetskega ministra za kmetijstvo. In glej čudo; Samostojneži so že v Belgradu, sc plazijo okoli ministrov in zatrjujejo, da nimajo z nikomur nobenih zvez, tudi z dr. Žerjavom ne. Vemo, da zveze s tem nasilnim, protiljudskim in protikmetskim človekom, ki je samovoljno teptal ljudske pravice, niso posebno priporočljive. Lepo pa le ni, da samostojneži tako hitro zatajujejo svojega prijatelja. Gospodarske ljudskešole. Narodna zbornica v Pragi je sprejela zakon o gospodarskih ljudskih šolah, ki je stopil te dni v veljavo. Ta nova oblika šole naj izpolnjuje dvojno nalogo. Potem, ko je kmetski sin ali dekle zadostilo splošni šolski dolžnosti, naj bi te šole poglobile njegovo splošno izobrazbo, ki jo je pridobil na navadni ljudski šoli. Na drugi strani naj gospodarske ljudske šole pripravljajo kmetsko mladino na poznejše praktično življenje s tem, da dopolnjujejo njih znanje z najvažnejšimi nauki iz praktičnega gospodarstva, da okrepijo željo po višji gospodarski izobrazbi in pripravljajo za obisk nižjih kmetijskih šol. Pouk je dvoleten, traja celo šolsko leto in je po zimi bolj teoreliče.., po leti pa praktičen, na polju, v gozdu, pri sadju itd. Kjer se bo pokazala potreba, se bo razširila šola za en letnik, v katerem se bo gojila predvsem ona stroka, ki prevla- duje v dotičnem kraju. Učni predmeti so: učni jezik (češčina), računstvo, osnovni nauki iz prirodoznanstva in narodnega gospodarstva, v kolikor se tičejo kmetijskih pridelkov, državoznanstvo, zadružništvo in zavarovanje, nauk o zdravju in telesni vzgoji. Dekleta se bodo v šoli učila gospodinjstva in vzgojeslovja. Pouk naj dopolnjuje knjižnica, čitalnica, razgovori, izleti in predvsem praktične vaje. — Gospodarska ljudska šola se ustanovi tam, kjer si tega želi občina ali močne krajevne kme tijske organizacije. O tem odločuje kmetijsko ministrstvo, ki obenem imenuje učitelje, Poučevati morejo učitelji ljudskih in meščanskih šol; gospodarske predmete morejo pa poučevati samo učitelji s strokovno kmetijsko izobrazbo. Pouk je za učence brezplačen. Šolo obiskovati je pa dolžna v okrožju dotične šole vsa mladina nad 14. letom, če ne obiskuje kake druge gospodarske ali srednje šole, ali če se ne posveti kakemu drugemu — ne kmet-skemu —' poklicu. Stroške za vzdrževanje šole, plače in nagrade učnemu osobju, nosijo krajevni činitelji (občine itd.). V revnejših krajih bo po možnosti prispevalo k stroškom kmetijsko ministrstvo. Za praktične vaje poleti mora imeti šola kos zemljišča in potreben inventar. Šola stoji pod upravo in nadzorstvom krajevnega šolskega odbora, ki sestoji iz zastopnikov vlade, šolske občine, ravnatelja, učiteljstva in onih činiteljev (društev, zadrug itd.), ki se zavežejo, da plačajo letno vsaj 100 K za šolo. Ni mogoče prerokovati, kakšen bo praktični pomen tega zakona. Največ težav bo delalo denarno vprašanje; saj so občine, ki bi mogle nositi ta težka finančna bremena, zelo redke tudi v bogati Češki. Če se pa ta zakon, ki je danes še papir, vsaj deloma uresniči, bo to blagoslov za češko kmetijstvo. Iz Kmetskih Zvez. JAVOR POD LJUBLJANO. Pri nas smo imeli dne 22. svečani javen shod Kmetske zveze. Priredil ga je Josip Galc, načelnik K. Z. v Trebeljevem. V obširnem, dve uri trajajočem govoru, nam je pojasnil sedanji položaj, razložil kakšnega pomena bodo volitve in temeljito odkril programe vseh strank. Spoznali smo, da je program naše VLS edino pravi. V naši župniji je malo gnezdeče »Samostojne« stranke, katere glavni kolovodja je bil tudi na shodu. Slišal je temeljita pojasnila, kako slavno zgodovino ima že »samostojna kmetska stranka«, ki t noži, palicami, surovim obnašanjem proti Kmetski zvezi nastopa, Govornik nam je povedal: »Samostojni in liberalci pravijo: Kmetska zveza je iz »farških ljudi«. Pri nogah so neumni kmetje, pri glavah pa »farji«, ki vodijo kmeta in ga drže v svojih krempljih, jaz vam pa lahko dokažem, da so samostojni, liberalni ljudje, ki nimajo namena kmetu pomagati, ampak ga usuž-njiti pod komando liberalne gospode in dohtarjev. Samostojna stranka ima pri nogah birte, prckupce, trgovce, ki so bili i skozi in skozi liberalci, v sredini so 31 rsj oni kmetje, ki so jih priliznjene besede zvabile v mreže svojih sovražnikov, pri glavah pa so dohtarji, veleposestniki, sploh ljudje, ki hočejo kmeta usuž-njiti, pa so čez noč postali njegovi laži-prijatelji.« Uvideli smo, da je-sedaj treba se odločiti po našem pravem spoznanju v tabor Kristusov ali tabor satanov. Mi, ki hočemo biti pošteni, se bomo podali v tabor Kristusov. Na poziv govornika, naj se ovržejo njegova izvajanja, ako so laž, je bil molk, niti besedice ni bilo ugovora. To kaže, da ^Samostojni« ne bodo pri nas mogli uspevati. Sprejele so se resolucije: Vlada se brez nas nima vtikati glede nastavitve cen živini in drugim pridelkom kmetov. Vlada naj skrbi, da ne bomo trpeli škode pri izmenjavi denarja. Mirovna konferenca v Parizu naj upošteva pravičnost pri določitvi mej Jugoslaviji. Žene in dekleta so protestirale proti izključitvi od volilne pravice, vlada naj krivico popravi. Ob koncu shoda smo sklenili, da naj fci sc shod večkrat napravil, ker potrebno jc, ca sc nam pojasni, kako se razmere razvijajo. TOPLICE. 22. februarja jc imel na Toplicah in Gornjih Sušicah dobro obiskana shoda g. Bore. Po sod ie nastopilo tudi ženstvo za svojo voiilno pravico. Najlepši vspeh pa jc, da so samostojni pokazali svojo barvo. Lepa ie! Priduševanje — alkohol — vodi :;a Johanca, izdatki za šminko, tega je polno njih srce. G. Bore jim je takoj vrgel šminko v obraz, da še danes rdeči hodijo okrog. Znani razgrajač krojač je pa razvil najkrajše program samostojnežev: Vere imam več kot vi vsi — v cerkev pa ne hodim in nc bom. Jc pač samostojna vera. Celo trezni libcralci se sramujejo, da jc ta nestvor v njih sredini. Do sedaj smo pometali možje, da ni tudi ene liberalne smeti v občinskem cdboru. Samostojni, čujte: prihodnjič pa bo žvižgala ženska metla. Te pt znajo ':e bolj. Grozno bo vaše pogorišče, V BEGUNJAH PRI CERKNICI te je vršil v nedeljo dne 22. februarja izvrstno obiskan političen shod. Ljudstva je bilo toliko, da smo zborovali kar na prostem. Govorila sta gg. Stanovnik in profesor Dolencc. Prvi je obravnaval domačo politiko, drugi nam je pa natančneje razložil, kako se je razvijala vrednost krone in dinarja. Ljudstvo jc z zanimanjem sledilo izvajanjem obeh govornikov. Samostojni so poslali na shod cvet svoje stranke. Kakor se sliši, so se s pijačo pripravljali na svoj nastop. Takoj po prvih besedah so začeli delati nemir. Ko so bili opozorjeni, da je njihovo ravnanje kaznivo, so postali nekoliko mirnejši. Tu pa pripeljejo od samostojnih naročenega osla. Šum in ogorčenje Je prekinilo potek govora. Naše vrle gospodinje, ki so stale v bližini, so povedale nekaj prav krepkih liberalcem v brk posebno še oslovemu lastniku, ki se je osramočen izgovarjal. Samostojni res niso mogli na grši način pokazati svoje surovosti, kot so jo s tem oslom. Osramočenje, ki so fe hoteli nam napravili, je padlo z vso težo «anje nazaj. Sicer bi se pa liberalni rogo-viiežj lahko naučili od te živali vsaj mirne- ga zadržanja. Ves nadaljni potek shoda je bil destojen, dasi živahen. Po obeh govorih ie naše ženstvo manifestiralo za žensko volilno pravico. Nastopila jc zastopnica žena in gospodinj in podala nekaj vzrokov, kako upravičeno protestira kmetska žena proti krivični nameri dati volilno pravico le mestni in tovarniški ženi. Končala je z besedo; »Vse ali pa nobena!« Nato sc je stavilo vprašanje, ali so za to, da sc vpelje splošna ženska volilna pravica. In vse, tudi moški, je z velikim navdušenjem zahtevalo, naj se vpejle za vse zastopc. Končno so se sprejele resolucije, da shod z zadovoljstvom jemlje v vednost odstop de-mokratsko-socialistične vlade, o maksimalnih cenah, o cariiu, o samoodločbi, o odpravi prisilne vciaške dolžnosti, o verski Šoli. Z živijeklici na Nn tiske zveze in S. L, S. se je shod zaKliucil -• O razbojni-štvu, k- so ga samostojni zvečer izvajali, bo pa govorilo kazensko sodišče. NA TREBELNEM. pri Mokronogu se je vršil javen shod Kmetske zveze dne 15. februarja. Shod se je izvršil nadvse lepo in sijajno G. govornik župnik Bajcc iz St. Janža se jc zavzemal za upravičene zahteve kmetov in pojasnil krivice, ki so se godile kmetske-mu stanu pod socijalistično - demokraško vlado. Ljudstvo je bilo zelo ogorčeno nad rešitvijo valutnega vprašanja 1:4, ki bo slovenskega kmeta pripravila ob tričetr-tinc denarja in nad maksimalnimi ccnami, ki se nastavljajo le kmetskim pridelkom, ne pa temu, kar kmet rabi. Pokazal je prav jasno na bistvene težnje liberalnih kmetov, da hočejo vsepovsod po svojih shodih in s svojim listom »Kmetijski list« ubiti ugled duhovnika. Shoda so se udeležili tudi vsi samostojni kričači in divjaki s svojim g. učiteljem in njegovo soprogo, S svojim zverinskim rjovenjem so hoteli preprečiti shod, pa naši fantje so jih brzo porinili ven in zaprli vrata za njimi. Nato se je vršil shod mirno in lepo, pred vratim pa so divjali »samostojneži«, bilo je prav kakor v menežariji. Lomili in razbijali so na vrata, svoje žene, ki so jih krotile, so po tleh premetavali, rjoveli so kakor lačne in razdražene zverine v zve-rinjaku in v tem divjanju so skrunili narodno himno: »Lepa naša domovina-'. Vsakemu, ki ima le še kaj čuta dostojnosti, so se zagnusili. Vse povsod se -e govorilo: Gorje svetu, gorje kmetu, ko ti prišla taka stranka, taki ljudje do besede! Knjižica: »Primite tatu" se kupi v jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Razgled po svetu, Jugoslavija. j Predsednik deželne vlade za Slovenijo je postal zopet dr, Brejc. Naše ljudstvo se je oddahnilo, ko je izginil iz deželne palače samodržec dr. Žerjav, ki je preganjal naše kmete in v naročju nosil samostojne birte in trgovce. j Nova vlada popravlja. Trgovinski minister dr. Kramcr je še 18. februarja dal dovoljenje, da se izvozi 1000 vagonov ko-ruze v tuje države. Nova vlada jc na svoji seji dne 21. februarja preklicala, j Preiskava se bo uvedla v ministrstvu za prehrano. Znano jc, da je socialist Bukšeg kot prehranjevalni minister svoj posel tako slabo vodil, da so cene moki tekom njegovega ministrovanja poskočile za 500 odstotkov. j Narodno predstavništvo je sklicano za 3. t. m. Na dnevnem redu so sledeče točke: potrditev mirovne pogodbe z Nem. čijo, zakon o dvanajstinah, o vojnih dobičkih in volilni zakon. Liberalci in socialisti se sej ne bodo udeleževali, ker b; radi preprečili zborovanje. j Hrvaška vlada jc sestavljena iz Narodnega kluba in radikalne stranke. Ljudska stranka, ki je na Hrvatskem stdaj taj. močnejša, ni hotela v vlado, ker so ji ponujali samo eno mesto. j Radič, voditelj seljačke stranke os svobodi. Novi hrvatski ban dr, Laginja je ukazal izpustiti iz zapora znanega K.idiča, ki ga je samcdržcc Svetozar Pribičevič, bivši minister za notranje zadeve, da! pred letom dni zapreti. Radič sc jc menda pregrešil proti državi, toda preiskava se ni vršila. Ker je lo nepravilno človeka zapreti brez takojšnje preiskave, jc hrvatski ban ukazal Radiča izpustiti, preiskavi pa se bo šc vršila. j Mladina in kinematografi. Ministrstva za notranje stvari, za verstvo in zi . prosvelo izdelujejo sporazumno odlok, p katerem se določa, da sme mladina izpod 15 lcl obiskovati kinematografe samo oo gotovih dneh, ko sc bodo predstavljale samo zanjo primerne predstave. Druge dni bo obisk kinematografov mladini prepovedan, ker se drugače mladina pohujšuje. j Protestantov v Jugoslaviji jc 200 tisoč v Banatu, Bački in Baranji, 51 000 v Hrvatski in Slavoniji, 10.000 v Bosni in Hercegovini, 20.000 v Prekmurju (Slovencev) 2500 v Sloveniji in 100 v Belgradu. ( j Kužna spalna bolezen se jc pojavila v Dalmaciji. Največ slučajev te nove bolezni ie v občini Opuzena. Bolniki, ki zbolijo na tej epidemiji, padejo v brezčutno spanje in v tem stanju umrejo. Govori se, da so bolezen semkaj zanesli italijanski tihotapci. REKA. Wilson ne popusti za las. Ker jc antanta kljub Wilsonovemu ugovoru obstajala na tem, da se Jugoslavi a ukloni njenim krivičnim ukazom, je Wilson poslal znova pismo v Pariz, da od svojih na- F zorov glede jadranskega vprašanja tudi za las ne popusti. V pismu precej ostro biča krivično stremljenje Italije po priklo-pitvi tujega ozemlja in žuga končno, da bo pustil antanto na cedilu in na svojo pest na novo sklenil z Nemčijo mir, ki bi Fran- ^ ciji in Angliji ne ugajal. Vsled tega je antanta zopet postala nekoliko krotkejša izjavila, da želi novega pogovora o dranskem vprašanju. AVSTRIJA, Dunaj izumira. Lela 1910. je imel čez dva milijona prebivalcev, letos jih inia 400.000 manj. — Obupno gospodarsko stanje avstrijske republike zbu,a celo pri kra-tuaiskih Angležih slabo vest. Bivši minister Asquith je rekel na nekem shodu sledeče: »Mirovni pogoji, postavljeni Avstriji so še težji od pogojev, ki jih je morala sprejeti Nemčija. Avstrija je bankrotirana država. Kljub temu pa se ji nalaga, da mora plačati odškodnino v denarju in da mora izročiti še 19.000 glav goveje živine, konj in ovac. To se zaiiteva od države, katere piebivalstvo se nahaja v tako bednem položaju, da se zanj nabira miloščina po angleških cerkvah, ker bi brez te miloščine umrlo od gladu. Po tej mirovni pogodbi bi Nemška Avstrija morala začeti življenje z mlinskim kamnom dolga na vratu, z irčrpanimi finančnimi sredstvi in z nasičeno industrijo. Vrhu tega je gospodarski razvoj Avstrije podvržen komisiji za odškodnine, v kateri Avstrija sama ni zastopana. To postopanje ni niti državniško, niti trgovsko in ne pokazuje nobene zdrave človeške razboritostil CEHOSLOVASKA. Ustavni odbor je dokončal svoje delo novi ustavi. Vsa država se razdeli v žu-pe, ki bodo imeli svoje deželne zbore in odbore. Ti deželni zbori ne bodo imeli zakonodajne oblasti, temveč samo upravnu oblast. Dosedan,* deželne meje ostanejo. Računa se, da bo v prihodnjem državnem zboru sedelo r>oleg 150 čeških poslancev 45 Slovakov, 9 Rusinov, 4 Polja1' 16 Mažarov in 76 Nenuev, težko JtalilSe za čehe. — Za verižnike bodo uvedli na ČešKem telesne kazni — batine, in smit-no kazen. Pri nas v Jugoslaviji smo imeli pod vlado gospodov liberalcev in socialistov tudi batine, pa ne za verižnike, temveč za — hrvatske kmete. — Svofccdo-miselci so povsod enaki. Poznajo samo j nasilje in krivico. Kdor ne trobi v njihov rog, naj pogine. Tako sc je češki minister za Slovaško, dr. Šrobar izrazil na shodu svoje stranke; »Slovaško ljudsko stranko bomo z vsemi silami prtganjsli. Na Slovaškem bodo krvave volitve.« Slovaška ljudska stranka ima samo eno slabo lastnost — katoliška je. RUSIJA. Rusija je ponudila mir rumunski in japonski vladi ter Zjedinjenim državam. Iz tega se vidi, da ruski boljševiki resno mislijo na to, kako bi'svojo državo čimpreje uredili in jo na znotraj utrdili. Ruski boljševiki so pa tiči. Lansko leto so skušali po receptu socialnih demokratov napravili socialistična nebesa na zemlji s tem, da so odpravili zasebno last in skušali uresničiti še druge socialistične nazore, s katerimi šarijo socialisti po cclem svetu. A glej, pokazalo se je ravno nasprotno: namesto nebes jc nastal pekel. Prišla je splošna zmeda, nihče ni botel več delati, kradlo se je vseprek (zakaj zasebna last je bila odpravljena) in lakota je bila vsak dan večja. Tedaj so pa beliševiški voditelji videli, da je socializem samo velika goljufija in so ubrali druge strune. Mobilizirali so nove armade in sicer delavne armade, dali so jim v roko namesto pušk krampe in drugo delavno orodje, upeljali — 12urni delavnik in pod kaznijo zapovedali delo, delo in zopet delo. Na ta način se bo v Rusiji zopet povrnil red in z njimi bogastvo. Socialisti so pa za eno blamažo bogatejši. AMERIKA. V Zedinjenih državah je ženska volilna pravica vpeljana že v 23 državicah. Ostane jih še 13, pa tudi v teh upajo ženske,, da bodo prišle do prihodn.ih predsedniških volitvah do svoje pravice, zakaj, zgodilo se bo, da bodo ženske za te volitve postavile svojo kandidatinjo, katere geslo bo, da se mora Ameriki postavno prepovedati kajenje tobaka. — Tudi v Ajne-riki razsaja speča bolezen. Neki Bond Tho-mas spi že dva tedna nepretrgoma in ga umetno hranijo. Tedenske novice. Politične. -j- Poziv »Kmetijskemu listu«. V 8. jtevitk. poi-oca »Kmetijski lista o knjižici »rnniita tutul« Očitati ji ne more ničesar drugega, le okolikor piše o »saiuosio,ni« kmcvM sUanki, pravi, da jo je spisal »pet-fekien tanatičeu norec, ki zlobnonesraiuno zavija in na vse pretege laže, ki ga ni sra~a popolnoma nič ter živi še tisoč let zdui.j za nami.« — Ali sle tudi vi drugi cualeiji »tatu« imeli la vtisk, da jo je r,pisal perfekten fanatičen norec, če sploh veste, kakšen je tak norec? Ti »kmetje« namreč so tako učeni, da govore napol latinsko in jih mi pošteni Slovenci komaj razumemo. — V čem knjižica laže, o tem list ne pove nobene besedicc. Zato n.u rečemo tako-le: Priimke dajati, z norcem zmerjati, ni težko. Kdor ničesar drugega ne zna, zmerjati zna. In kdor ne ve nobenega pametnega odgovora, si pomaga z zmerjanjem. Poživljamo »Kmetijski list«, da natančno in nadrobno pove, v čem knjižica laže in nori, da stavek za stavkom ali odstavek za odstavkom ovrže in dokaže, v čem jc ne-resrica in norost. Ako tega ne stori, potem tfemo, da ničesar drugega nc ve odgovoriti kakor zmerjati. — Ljudje božji pa, i vam je kaj za resnico, vzemite knjižico v roke, berite in sodit,e, kakšen »norec« je knjižico spisal. To je moral biti zelo pameten »norec«, ki je v živo zadel in razkrinkal norenjc vseh demokratskih, samostojnih in drugih političnih lažnikov, p Proti duhovščinL Zadnji »Kmetijski list« prinaša spomenico, ki so jo samostojneži poslali slovenskim škofom, kjer jim zatrjujejo, da niso proti duhovnikom. Tako na prvi strani »Kmetijskega lista«. Na to pa sledi na 3. in 4. strani istega lista kar osem napadov na duhovščino. p Brezvestnost. Po deželi hujskajo agentje »samostojnežev« s hudičevimi lažmi, Prva laž: »Škof so telegrafično prosili papeža v Rimu, naj posreduje pri laški vladi, da ne bi dalje pošiljala slovenskih ujetnikov do nov, dokler ne bodo končane pri na« volitve, češ, da so ujetniki proti SLS, Zato so poslali Lahi Slovence v Sicilijo, kjer kopljejo žveplo. To delo pa je silno nezdravo.« — Druga laž: »Korošec je po- slal na Laško več vagonov živil zato, da bi pridržali Lahi naše ujetnike, dokler ne bodo pri nas končane volitve.« Seveda take novice sekajo pri že itak zbeganem l,ud-stvu nove skeleče rane. — Tem hujskačem se ljudstvo nič ne smili. Vesele se, ko gledajo solze naših žena in otrok, katere jim povzročajo »samostojneži« s svojimi satanskimi lažmi. Fejl p Zelo lahke zasluge. Jugoslovanska kmetska zveza ,e poslala v belgrajsko vlado svojega zastopnika kmeta Roškarja, ki ie postal minister za kmetijstvo. S tem je Jugoslovanska kmetska zveza pokazala, da ima res smisel za kmeta. Sedaj pa prihaja liberalni »Kmetijski list« in hoče svojim bravcem natveziti, da je minister Roškat zasluga — samostojnežev. Umevamo: samostojneži si dosedaj še niso pridobili drugih zaslug za kmeta kakor da so s palicami in nožmi razbijali kmetske shode in da so se držali suknje proslulega advokata dr. Žerjava, in zato si laste sedaj tujih zaslug. No takih zaslug si bodo pridobili še mnogo. Stavimo, da bo prihodnji »Kmetijski list« prinesel vest, da je tudi novi kmetijski poverjenik v Ljubljani zasluga — sa« mostojnežev. p Pristranski cenzor. Kadar je »Domoljub« prinesel kakšno notico z naslovom; »Nasilje dr. Žerjava«, tedaj je bil »Domoljub« gotovo konfisciran in sicer navadna tako pozno, da je imela uprava lista občutno škodo. Liberalna »Domovina« št. 24 pa je prinesla članek z naslovom »Zločinci pri krmilu«, kjer blazno obrekuje sedanjo osrednjo vlado, pa državnemu pravdništvu se vse to zdi dopustno. Skrbeli bomo, da se bo kmalu poseglo v to gnezdo pristranskih cenzorjev. p Rova o ob pravem času. Dr. Žerjav1, mož nesrečnega spomina, je zadnji čas strašno hitel, da bi kolikor mogoče veliko rešil za liberalno stranko. Ravno je hotel spraviti deželno banko za vedno v liberalne roke, je novi predsednik dr. Brejc posegel vmes in napad na deželno banko preprečil. Ravnotako je hotela vlada odtrgati slovensko Prekmurje od Slovenije (liberalcem ni dosti, da izgubimo Goriško in Istro) in se je že tiskal tozadevni odlok v Uradnem listu. Novi predsednik je ukazal stroje ustaviti in odlok vzeti iz stroja. p Žlahta za žlahto. Svoj čas jej slovenska vlada postavila vsa nemška posestva in podjetja v SiO^euji pod kuratclo in jiin postavila kuratorie, tekozvane sekvestrj, ki jim seveda niihpva ne ravno naporna služba nese mastnih dobičkov. Dr. Žerjavo-va žlahta je pri teh koritih posebno dobro odrezala. Kar več sekvestrov je združenih v eni roki. Pri vsem tem so seveda liberalci lahko celo navdušeni Jugoslovani in slavnostno oojo: Lepa naša domovina .,, p Tudi dr. Lukanu, glavnemu poverjeniku za agrarno reformo, znanemu liberalcu in govorniku samostojnežev je poklonila liberalna vlada kopico sekvestrov. Fletno je biti za liberalnega poverjenika. p Samodržtvo dr. Žerjava. Kako samo-lastno je postopal bivši predsednik dr. Žerjav in sicer .proti izrec.ii vol i ljudstva je razvidno iz slučajev Selca in Goren a Sava, Na željo samostojnežev je dr. Žerjav razdelil občino Selca v dve občini, I.iudstvo je 5' kilo nad tem samovoljnim činom svobodomiselnega pokrovitelja samostojnežev fako ogorčeno, da se je dr. Žerjav zbal in naredbo preklical. Ravnotako jc hotel Go (renjo Savo (kolodvor) odklopili od občine Stražiščc in jo priklopili občini Kranj, S lem bi občino Stražišče znatno oškodoval na davčni moči. Vsi protesti ljudstva v občini Stražišče niso nič pomagali, dr. Žerjav jc hotel ustreči svojim liberalnim prijateljem v Kranju. Tedaj pa je dr. Žerjav od-letel in je posegel vmes novi predsednik dr. Breje, ki sc je oziraje na splošno ljudsko željo vse dr. Žerjavov© postopanje ustavil. p Valutna preosnova. Jugoslovanski klub stoji na stališču, da sc valutno vprašanje uredi v narodnem predstavništvu v razmerju 1:1. To razmerje bi dobilo v narodnem predstavništvu tudi večino, ker je več poslancev s kronskega kot z dinar-fkega ozcnilia. Sedaj so pa liberalci izjavili, da ne gredo v državni zbor in s tem bi po icr.obi ^n nemarnosti liberalnih po-slanccv v zbornici prodrlo razmerje 1:4, torei listo. česar se najbolj bojimo. Državni zbor na katerega smo polagali svojo zadnjo nado, bi sklenil ravno nasprotno, ker imajo poslanci z dinarskega ozemlja večino, ce ni liberalnih in socialističnih potk iccv v zbornici. Zato bo vprašanje mo-lalo ostati zopet nekaj časa nerešeno. To «c imamo zopet zahvaliti liberalni ljubezni t/o našega kmeta, p Centralizem in samouprava. Liberalci c!e|ajo na vse kripljc na lo, da bi ie v našo ustavo uvedel centralizem, to se pra\i: o vsem bo odločevala vlada v Belgradu, posamezne pokrajine ne bodo nobenih pravic imele, in vsi državni dohodki ae bodo stekali v Belgradu od koder se bo denar zopet pošiljal v posamezne pokrajine. Kako bi bilo to liberalno stališče skrajno pogubno za Slovenijo, naj omenjamo samo šolske zadeve. Na Hrvatskem je nad en milijon ljudi, ki ne znajo brati, v Bosni celo 85'/o, v Makedoniji še več, v Sloveniji samo 10%, Torej bi bilo na Hrvatskem, v Bosni in Makedoniji nepri-fierno več šol kot pri nas. Če bo morala So stališču centralizma vse šole zidaM ržava, bomo morali Slovenci plačati cgroTno svoto za makedonske, bosanske in hrvatske šole, sami pa bi od tega mč »c imeli. Toda liberalci bodo Še nnprej e^itralifti, samo da klerikalce pritiT.* jo ob steno. Domače novice. d Uredništvo »Domoljuba- iziavlja, da Tome Alojzij, kaplan na Bohinjski Bi-»trici sploh ni dopisnik »Domoljubov« in je pripravljeno to s prisego potrditi. d Pravila našim dopisnikom, število naših dopisnikov se — kar nas izredno ve-eeli — danzadnevom množi. Da pa bodo mogli vsi redno in takoj na vrsto priti, naj se drže teh-le pravil: 1. Kar misliš listu sporočiti, stori hitro in odpošlji takoj dokler jc še novo. 2. Piši kratko. Dolgi dopisi ne pridejo kmalu na vrsto ali sploh ne pridejo. Napiši: kaj se je zgodilo, kje in kako. Kar je več, je odveč. 3. Piši razločno, posebno imena in številke. 4. Delaj kratke stavke. 5. Ne piši nikdar na obe listove' »trani. 6. Osebnih napadov se izogibaj, v kolikor niso neobhodno potrebni za javno 6' korist. Posebno se je izogibati osebnodru-žinskih zadev ki nimajo s politiko nikafcš- nega stika. , , ,. d Civilne obleke in podpore invalidom. Vsem pripadnikom bivšega topniškega polka št. 7, pozneje 128 v Ljubljani, od-nosno Celovcu, Dunajskem Noveromestu in nazadnje v Mariboru, se o-bavlja. da so se vse civilne obleke oddale v skladišča pu-kovske okrožne komande v Mariboru, kjer jih dobe oni, ki jih Še niso sprejeli. Istotia so se oddale tudi civUne obleke pripadnikov topniškega polka št. 3, pozneje 106 v Mariboru. — Vsem invalidom prvega krdela, ki so že prosili, ali nameravajo pro siti za podpore, ki bi jim pripadale po pra vilih sklada za vdove in sirote in za ko-jega se je zbiralo v polku samem, se naznanja ludi, da je bil ta sklad naložen pri Kranjski hranilnici v Ljubljani, ki ga je predala v sodno hrambo toliko časa, da sc odloči, kdo je upravičen ta sklad dvigniti oziroma upravljati. Prošenj za podpore itd. ni vlagati na Topniško poveljstvo v Mariboru ali kako drugo tukajšnje krdelo, ker sc iste ne bi mogle vpoštevati. d Nemarnost od strani oblasti. Ob novi progi, ki gre iz Dravelj proti sv. Križu stoji ob Dunajski cesti ogromna množina vozov. Večinoma so to dvokolesni vozovi. Stali so tam že nekaj let med vojsko in še vedno stoje na solncu in dežju. Les je pre-perel in železje zarjavelo. Morda bi se dalo še kaj porabili, osi, kolesni obroči... Čim dalje se pusti, tem slabše |e. Čudno gospo darstvo. Česar nimamo, kupu emo iz tujine za drag denar, kar pa imamo, to pustimo ležati, da nam uniči čas. Tako zboljšujemo našo valuto. Ali ne bi bili poslanci poklicani, da tudi o takih »malenkostih« govorijo? d Vojaški nabori I. 1896—1900 so odloženi. Pač pa se mora o mladeniči teh letnikov zglasiti, kakor je bilo razglašeno. d Umrl sv0,lm štabf"» * namenom, da razbile shod. Ponovno ga je pro.il g. Snšnik, ..i m otflaii k besedi po govor«, Vse prošnl« ^iblfebr^i^e,L(ndstVo I« bUo U& r«- kar fe želel, to fe dobil. V nedeljo. dne 22. ». «., •«> t« ustanovil« okrajna t Z. za veUkolaški okraf.PrUU so k ustanovnem obenem zboru zastopniki krajevnih K. Z. h Dobrčpol, Strug, Sv. Ore-gor a, Roba ia Skocifana. G. poslanec Sknll nam fe pofasnll nalogo in korist novoostonov-ljene organizacije, ki naj dela res za ljudstvo. Posebno nas fe zanimala misel o ustaaovitvl lesnih zadrug, ker edino te bi nas rešile nenasitnega oderuštva udovsketfa kapitalizma, ki tiči v raznih velikih privatnih podfetnh, predvsem v bankah, ki že segajo s svojimi grabežljivimi rokami po naših lepih gozdovih. Privatni trgovci so kopovali pri nas les po 70 Km, a prodajajo ga po 600 - 700 K. Namea zadrug bi pa bil, da bi sc les dražje plačeval, čisti dobiček bi se pa porabil v občekoristae namene, kot za ceste, vodnjake i. dr. Obenem nam je g. poslanec tudi lepo pojasnil politični ln gospodarski položa . — G. ministru za poljedelstvo se jc kot tovarišu kmetu poslal pozdrav in hkrati prošnja, naj vse svo|c moči zastavi za odpravo dohodninskega davka v Sloveniji za kmetski stan, ker ravno letos ie pritisk najhujši. Nato so ie izvolil odbor: načelnikom |e bil izvoljen tov. Anton Pogorelec iz Strug. Ustanovila se [e tudi lcsna_ zadruga za obodarje in škafarje našega okraja. Namen te zadruge je, urediti trgovino lesnik izdelkov, predvsem pa nabaviti svoiim članom niih potrebščine. kot les, železo i. dr. Isti dno fe imela svoj redni sestanek tudi tnk. »Ženska zveza«, ki je bil res polnoštevil-no obiskan. Po običajnem predavanju c govoril še g. Ft. žužek, ki je vnemal dekleta in žene za delo ca narod, predvsem na izobraževalnem polju. Pojasnil jc tudi pomen ženske vo-livne pravice. Nato je še g. poslanec v krasnem govoru obiazložil naloge ženskih organizacij, ki so se začele ustanavljati tudi po deželi. Sprejeta le bila tudi resoluci a za splošno žensko volivno pravico. IZ 21ROV. Pri nas mrgoli polno strank in slrančic. Gotovo je malokje tako razvito strankarsko življenje kot v Žirch, zato pa tndi toliko zmot in prevar pri nekaterih dobrih katoliških možeh. Rodi v cerkev, je zgleden kristjan, pa ga dobiš zapisanega pri »samostojnih«, pri »so-cijal-demokratjh«, pri > narodno-tociafalnl« in Bog vedi, kje še vse! Kje pn ,e vzrok? Reči smemo, da v tem, ker sklada javno delo in politično delo drug na drugega ia si misli: samo, da je nekaj narejenega pa bo prav, pa naj to stori moj tega ali onega prepričan al Ko je pa »n e k a j« narejenega, pride prepozno kesan e in nezadovoljnost in jadranje za zapeljivimi besedami iz jedne stranke v drugo. — Možje, iantje in žene: enotno v vašo Kmetsko zvezo, ki ne obrača plašča po vetru! ŠMARJE PRI LJUBLJANI. Kmetske žene in mladenke so imele dne 22. februarja mnogobrojno obiskan shod. Kot govornica je nastopila mladenka Marija Krač-man in je za svoja krasna izvajan a žela vsestransko pohvalo. S shoda se je odposlal brzojavno ministrskemu predsedniku t Belgrad in pismeno deželni vladi v Ljubljani sledeči protest: Do 200 kmetskih žena in deklet, zbranih na svoiem shodu dne 22. februarja 1920 v Šmarju pri Lfnbl ,->ni, protestira proti krivičnemu in protilfudskcmu načrtu občinskega volilnega reda in zahteva enako volivno pravico za vse državljanke brez razlike izobrarbe in brez razlike sloja. IZ ŠT. JERNEJA. t,., y.ncd.€li°' 22. iebruarja, smo imeli pri nas Kar tri zelo znamenita zborovanja: van e kmajiuosamcznega člani. Člani so vsem izvajanjem zelo mirno sit. dili in «o bili prav zadovoljni. Nato so se vršile volitve načelstva in nadzorstva, na ktr • vse članstvo enoglasno pritrdilo podani« predlogom. Tudi v slučajnostih je bilo par jt-drnatih predlogov v korist zadrmie. IZ PREDDVORSKE OBČINE. Tudi pri nas vse kaže. da bocieio kmalt občinske volitve. Posebno libcralci brnsij« pete. Liberalci pravim, ker ako bi rtkel -u-mostojneži'-, se jim to ime prav nič r.c poda, če bi rekel klerikalci, bi jim ra seveda ne bilo všeč. Posebno neki mlad gosp<»c, ki jim ne bo m«r v prvi vrsti lesten žep, kot ic libcralccn bil še vedno, temveč korist občine. Janez Kopriva- IZ VELIKOVASKE OBČINE. Odurna Mimostojna sapa piha tudi po naših hribih. Tukoišn i župan, ki je nedavno sit-kel liberalni Irak, je navidezno odložil še rdečo kravato, cblckcl oa je oguljeno samostojno suknjo in s 380 vabili ie zaklical v občino, da prireja v Kibčnh javen shod. Osebno si te4a iz iiuhezni do lastne kože ni upal nikomur povedati, zato tudi njegov papir ni model o?1'" čudefev. Ko pa sta se v nedelo 22. svccaoa .spustila čez Grmače ncsamostojno-libera™] Slibar ln Lovrač .tedaj so sc dvignili tndi nasi možje. Mogočno sta se bližala rjiola Mora?-čana prostoru, kjer so sc zbirali zborovalci, a namesto na svoje pristaše sta nalctc.a m števiJre naše somišljenike. Peščica rde:kar-jev-tujcev — nekaterih se le še držala zaicia dlaka od ponesrečenega shoda na Jevn,.l!U'r u jc sprejela v svojo sredo. Pričelo sc ie Pomenkovanje ln vpraševanje po govornjun-Lovrač, povabljen kot govornik, sc jc «?rl'v°' ne bo govoril. ŠMbarja jc ovirala ze^fl rdečkarjem pa tudi ni dišalo kislo grozdi«. » zadnjem hipu re fe spomnil izriaidl iti da shod ni naznanjen ln se zato nc smo šiti. Tako je bila komedija končana h samostojnih rešena. Znani pravdar in odDorn liberalne posojilnice, p. d. »nedolžni« kateremu bi bila poverieua čast predsednisi'^ je shod nalašč zamudil, žunan pn ie odaaie« gledal ua pozorišče z grenko zavesi o, o* za vedno minuli časi, ko je sr,m izbirat in . stavlral odbornike. — Polomili je v gostilni P »Lovšetu« r.lediln prosta zabava. rdečkarji z Lovračcm in s Sllbarjem navMew nekaj sporeklis v udrihanju po duhovmK«® ^ zabavljanju čez klerikalce pa so se nio strnile v eno ... STARITRG PRI RAKEKU, Kakšno moč ima kapitalizem. posebno tole: Lesni trgovci Iz LosKe " w '»važaio mnogo lesa. Da pa več ib»k iluzijo, so dobili od bivše liberalno- socialistične vlade dovoljenje, da smejo izvažati les na Rakek iu od tam naprej gre za ogromne cene na Italijansko. Vse druge življenske potrebščine pa morajo čez Velike Lašče, kjer vozniki po pravici računajo velikanske prevozne-cene; ta nespametna odredba vlade pomnožu-je kapitalistom že itak ogromno premoženje, kmetom pa krade danar iz žepov, Zadnji čas fe, da vlada to izvažanje lesa. ki dela le kapitalu denar, prepove, ker, če posamezna oseba ne sme na vlak Rakek—Ljubljana, naj tudi les ne gre na Rakek—Italija. Zamenjava denarja je tudi pri nas ljudi precei razburila. Tudi pri tem je oškodovan Ie mali posestnik, ki si je z velikim trudom in pridnostjo prislužil par kronic, od katerih mu je pa ostalo bore malo. Tudi tisočake, ki so iih nekaterim kapitalistom odvzeli, bo povrnil in plačal mali posestnik. Za zgled- kapitalistu, gostilničarju e bil odvzet en tisočak kot nepravi. Kako pa more tak človek pretrpeti tako strašno zgubo! Da ne bo n'egov žep cic občutil, je podražil takoi isti dan žganje pri '.k litra za eno krono. Kdo bo torei tisočak trpel? Zato boj kapitalizmu in alkoholu. HINJE. Z ozirom na to, da je g. Malasck, strokov-li učitelj na Grmu sam želel, naj se shod, ki ga le v imenu »Samostojne« priredil v Hinjah, nc spravlja v javnost, je za tega gospoda jako otročje, ako pusti preglašati blamažo, Ia so jo i tem shodom doživeli on, njegov pr' ,;ek in vsa »Samostojna.< v Hinjah, v »KmetiibKem list u' kot nekak uspeh. Da je kot pol. agitator popolnoma pogorel, prizna tudi Kmetijski list sam. Ako bi ne bilo župnika zraven, bi se bila morda vpisala v Kmetsko stranko nek »luft-inženir- brez ped! zemlje in neka ženska osebnost, ki si šteje zadnje čase v čast, ako more župniku ponagajati. Tako se pa niti eden ui vpisal. Občudovali pa smo govornika kot strokovnjaka in ga občudujemo še danes, zakaj to kar nam je obetal, presega naše skomine. Vzor vsakega kmeta je zlasti danes, da doma pridela sladkorno peso in z njo tudi sladkor, žita pa toliko, da bi ga izvažal. Kako rad bi prijel Krajinčan za kosilni srp ter z n'im kakih 14 dri podiral zlato pšenico in jo potem na mlatilnici zmlatil. Bolj kot zabeljeni žganci dišijo Krajničanom bližnji šumeči jalovi gezdi kneza Auersperga. Popravil bi z lesom svoja stoletja stara in razdrapana gospodarska poslopja Vse to in še več nam je strokovnjaško obeta. g. strokovnjak Ma'asek. Lice Suhekra-iine bi se nopolnoma spremenilo. Danes mora kmet, vtako pet rodovitne zemlje skrbno obdelati, dn ima kaj požeti z navadnim srpom ter otepsti na skednju in da ima družina kruh vsaj ob delu spomladi in poleti. Ker ni skoraj nič mehkega lesa v Suhikraiini, je veliko pomanjkanje stavbenega lesa. Pač so vlačili in ie vlačijo različni, samostojni kmetje kakor trgovec Može iz Dvora in drugi mogočne hlode Iz knezovih gozdov. Toda kmet ni imel do da-«es šc drugega od tega kakor raztrgane ceste. Drogove, ki si jih ie kmet prilastil ob polomu 1. 1918 v knezovem gozdu, je moral drago plačati pri sodišču. Tako, gg. samostojne*', sedaj razumete., da |c Krajinčan občudoval modrost g. Malescka, pa s« mu tudi v pest smejal, ker ie vedel, da le vse obetanje gola farbarija. Če so naši kmetje nemoteno poslušali govornika ter mu brez hrupa stavili svoje pomisleke, dokazuje nič več kakor to, da so ljudje dostojni, kateie čednosti tako silno manjka ravno samostojnim. IZ MOKRONOGA. Bil sem 18. jan. t. I. na shodu na Gori. Nekaj sem zapazili Zakaj so ravno birti, konjski mešetarji in pa mesarji tako strašno ženo za stranko samostojnih? Kmetje, vendar spoznajte, da ti ljudje, ki so na shodu rjoveli, razgrajali, zasramovali, da ti ne morejo in smejo biti vaši voditelji. Najprvo naj se nauče olike, dostojnosti, krščanske ljubezni in pravičnosti, potem šele naj vas vodijo. Kdo vam |e mej vojsko jemal žito, seno, konje, živino? Ali ne ravno ti mešetarji? Ah je bilo, vse pravično? Kako so se vozili iz vseh dolin v Mokronog skupaj, se posvetovali, pisali in računali, potem so se pa vozili po vaših vaseh, vzeli seboj rojake ali pa orožnike, pa vam vzeli za bera- ško ceno vsel In te pijavke, ki so bili svoj čas nafhuiši avstrijski biriči, sedaf zabavljajo čez Avstrijo, doma pa bankovce »peglafo«. ki so jih »zaslužili« pri vaši živini in vaših pridelkih. O kmetje, kako ste udarjeni s slepoto, če tem razgrajačem verjamete! In če bi črez noč vstala iz groba stara Avstrija, bi ti hlapci vladni takoi pred njo pokleknili, pa ji poljubili noge in obenem vprašali: »Tetka, kateremu kmetu hočemo kri spiti? < Slabo se jc pral g. Majcen iz Št, Janža — on, ki je pobiral sam žito za vlado. Obdajali so ga razni »zaupniki« ki so pa vsi bogati, pa nobeden nima žuljev na rokah od dela. Kmetje, ali niste tem ljudem orali, vozili, se jim klanjali? Zakaj? Povejte sami! In ti gospodje nai bi vam gospodarili? Le za njimi, še hlače vam bodo slekli! Kako je to, da so ti gospodje v 2 letih postali bogataši? Kmet poglej v svoj hlev, poglej v svojo kaščo — pa odgovori. BRITOF PRI KRANJU. Pri nas smo napravili tri jeklene zvonove, ki imajo prav prijeten glas. Najbolj se je prizadeval za nje Janez Robljck. Sprejem in blagoslov zvonov sta se izvršiin zelo slovesno, kar priča; kako z \o smo jih pogrešali. Ana Mohor, ki jim je šla še naproti, ni mogla niti pričakati, da bi jih obesili, ampak jc poprej umrla, dasi re bila v najlepših letih. Sploh jih sedaj več čaka, da bi jim zvonili, kakor da bi bili od samega veselja zboleli. — Na pustno nedeljo je prišel britofske zvonove pogledat tudi g. Kuralt iz Šenčurja, toda tukaj ga poznamo kot starega liberalca in kot moža, ki ga jc šele vojska na noge postavila in samo-stoinega napravila. Zato je g. Vovk s Piim-skovega rekel: »Smo mislili, da bodo ljudje bolj vneti, so pa tako mrzli.« STARA LOKA OKOLICA. Poglejmo našo svobodno Jugoslavijo. Prinaša li nam tistih nad, s katerimi smo jo po-mageli ^graditi? Ne, ne. Dan z ar dnem beži čas in z njimi naši upi. Demokratična država, oj, to je samo na papirju, ljudska volja molči, ker molčati mora, in tega sc prav dobro zavedajo, pridno poslužujejo razni vodilni javni organi. Kje je pravica? Na tisoče podpisov je bilo prvo od kmetskih žena in deklet ~a zgradbo naše Jugoslavije na mainiški dck:n raciji in danes ta kmetska para nima besede — volilne pravice, ko gre za bodočnost naše nove države. V petletni voiski je r ' ozala naša žena, dekle svojo moč vprid skupnosti in danes sc nje znoj in trud nlačujc s preziranjem. Kdor jc hotel govoriti resnico, je moral priznati, da ni bila malenkost delo kmetic brez moških, in poleg tega še z vojaštvom prenapolnjeni kraji, in danes naj molči ta trpeči del naroda. Ne zavidamo meščank, ki so no nerazsodnosti gotovih ljudi prišle do veMave, o ne, tudi tistikrat iih nismo zavida'c, ko so nekatere ob času najbolj napornega kmetskega dela pohajale z vojaki, pa najsi bodo že Madžari ali Nemci. Toda zdaj, ko gre za bodočnost Ju-goslavife, izjavlja vse naše ženstvo, ki je do zadnje podpisalo majnfško deklaracijo, da zahteva zase isto pravico glasovanja pri volitvah, kot se misli priznati meščankam. Vse ali nobena, to je naš protestni klic, brez zborovanja. Dobro se zavedamo česa se vlada boji, toda dobro naj vlada premisli, kam s tem vodi nje že itak zafurani državni voz. DOBROVA PRI LJUBLJANI. Takozvani »Samostojneži« so pri svojem varihu Žerjavu dosegli, da je naš občinski odbor razpuščen in da zasede občinski stolček njih pristaš. Sedanji župan ni imel druge napake, kakor da je bil pošten, da je vodil občinske posle nepristransko ter v redu in da je presojal politični položaj kot — mož. Taki kremeniti značaji pa seveda bodejo samostojne švigešvage ter jim delajo napoto pri bodočih volitvah — Potemtakem se tudi ne moremo čuditi, da ti ljudje pišejo o našem g. župniku v »Kmetijskem listu« laži, ki pa so bile že na javnem shodu ovrženc, ter mu groze z občinskimi volitvamL Zapomnite se pa: Vi obračate, zavedni volilci bodo obrnili. Pod klopjo boste imeli potem priliko in čas premišljevati o krilatih besedah, ki ste jih objavili v svojem glasilu. IZ MIRNE PECL Na taboru samostojnih kmetov v Novem mestu je mnogo govoril tudi g, Skalicky. Do-brikal ae ie na vse načine kmetom. Škoda, da ni bilo nobenega pravega moža iz Malega vrha, občine Mrnui peč, navzočega, da bi bil vprašal g. Skalickyja, kako je delal med vojsko kot žitni komisar za kmeta. Zgled: Vrh« čanom je bilo zaplenjeno več žita, ki je bilo odpeljano v mlin že pred razglasitvijo izkaznic. Nič ni pomagalo, da smo šle gospodinje frosit g. žitnega komisarja, naj nam vrne žito. udi prošnja potom županstva na okrajno glavarstvo, na kateri je mlinar sam potrdil, da je bilo žito pripravljeno v mlin že pred razglasitvijo izkaznic, ni izdalo nič. VrhČani nismo dobili ne žita nazaj in ne denarja. Možje, ne poslušajte takih ljudskih voditeljev) Me gospodinje vam znamo povedati, kako so ti in njim podobni ljudski »prijatelji« med vojsko delali za kmeta. — Več žena iz Malega vrha, IZ PREČNE, Dragi » Domoljub«! Morda ne veš, da smo' tudi pri nas oddali občino v roke Samostojnežev. Hudo so želeli uživati ta med, le navidez so se branili, Gosp, Anton Turk se je odpovedal županovanju, na njegovo mesto te nastopil podžupan Osolnik, liberalno-samostof« nega mišljenja. Malo je občin, ki bi imela tako majhno občinsko dokiado, kakor fe bila pri prejšnjem županu g. Turku, On ni skrbel za svoj žep, da bi občino kaj goljufal, ampak j« znai dobro premisliti, kako bi se dalo malo naložiti davčnega bremena našemu občanu. Od sedanjih občinskih gospodarjev se pa slišt, da hočejo večjo občinsko dokiado. Hočejo, da se poviša za 20 odstotkov. Samostojneži, ali ste prijatelji kmetov? Ali je to prav? — Dole-njc-kamenška cerkev že tudi rebra kaže, bet je pod komando »Samostojnega pepčka«! Ali ste vi za kmeta? Ali se ne bi vsako leto neka| popravilo z majhnimi stroški! Zdaj bo, pa kmalu ves les gnil. Kdo bo potem delal in platcval? Kmut siromak! Gospodje Samostojneži se bodo pa smejali! Proč od »gorskih so« beickov«! Možje voiilci, pomnite, komu od« daste glasove pri volitvah! Nedaite se zapeljati od Samostoin'h poglavarjev, ampak volite tako, da ne bo kesanja. — Kmet. IZ. VEL. RAČNE. Dne 18. iebruarja je priredila iiberalnai i Samostojna kmetska stranka svoj shod v šoli na Kopanju. Zanimivo je, da, so bili predsed« nik temu shodu naš »zmožni« župan Janez Brodnik. Govonika pa sta bila znana samostojna kmeta Remžgar iz Borovnice in kmet' vseh kmetov in gostilničar Rus iz Grosuplja. On in vsa njegova družina bi morala od lakotei umreti, ako bi sc on sam pečal s poljede!-' stvom. Je pa zato imeniten »birt«, pri kate« rem imajo zavetje ljubljanski verižniki. Posebno se je odlikoval v svojem govoru kmet ,Re;n« žgar, ki je čisto natanko vedel povedati, ko« liko ženskega lepotičja je kupil dr. Korošec odf Amerike, ko je prevzel tisto ladjo v Solunu. Dokazoval fe tudi, koliko milijonov dobička je pri tem naredil — menda zase. Isti govornik je »razlagal«, da bo naenkrat vsega dovoli, čo se vpišejo v »Ekonom«. Nepoučeni poslušal« ci so mu seveda kimali, češ, to bo koruze. Na« šlo sc jc tudi par ljudi, ki so pristopili kot delničarji tega društva in plačali po 200 K. Da bi se stvar pojasnila, je Kmetska zve« za sklicala v nedeljo, dne 22. februarja javen shod na Kopanju. Shoda se je udeležilo okrog 1000 ljudi. Samostojni so se cel teden pripravljali, kako bi shod razbili. Prosili so Grosupeljsko »gospodo«, Slivniškc samostojne in Radenske naprednjake, da bi prišli pomagati zborovanje preprečiti. V to razbiialsko službo so vpregli: Ant. Mehleta, p. d. Jamnika: mož je znan po svoji znani rekviziciii med vol« sko in po »inteligentnem« sinu, bivšem nad« poročniku Ivanu, ki je z našimi vojaki jako čudno postopal; dalje znanega blrta Joškove« ga ata. Med to družbo so bili še trife odlični učenjaki. Znani Žagar iz Slivnice, nadalje zgodovinar starega veka Tomažek iz M. Rač-ne in penzionirani pek iz mesta »Predulce«* kateri se odlikuje po svoji moči z »boksanjem«, Toda vsem tem in njihovim pomožni- kom se ni posrečilo shoda razbiti, čeprav so Uoškov stric začeli v resnici prav .PO.P«jSie lajati. Shod se ie najlepše obnesel m le oči odprle, da so spoznali samostojne libe-žalne kmete. Prihodnje volitve pa bodo poka-ttale, da je liberalizem pogorel v Radenski dolini. Krščansko misleči kmetje, držimo skupal, da nas ne uniči kmetski liberalizem! MEKINJE. Dobili smo pri nas meščansko Solo za deklice. Poverjeništvo za uk in bogoč. |e namreč odredilo, naj se tukajšnja osemrazrednt-ca pri uršulinkah preuredi v petrazredno ljudsko in frirazredno meščansko šolo, kar se fe že zgodilo. — Usmiljeni bratje so dobili od g. Karola Pollaka nekdanje zdravilišče in vilo »Louise«, kar nameravajo uporabiti za bolnico. Ker mislijo s potrebnimi pripravami in popravami v kratkem začeti, se zna zgoditi, da bo Gorenjska še to leto imela svojo moško bohiico, kakor jo ima Dolenjska že veliko let. Poročila sc Je 9. iebr. Marija Jan p. d. Gušče-va iz Godiča z Jožefom Perne iz Spodnjih Stranj. Bilo srečno! Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana 'Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vioge, in jih obrestuje po 3u/i brez ltakega odbitka. uruta niii ii Minirati i.mline. Glei inseral! Letošnji Pastirski list. m. _\ideli smo torej in naša pamet nam pravi, da je država ?.a našo korist potrebna in v njej potrebna močna oblast, močna vlada, ki more s svojimi postavami tudi našo vest zavezati. No. odkod pa more prihajati taka oblast? Ud ljudi nel Kot ljudje smo si vsi enaki; vsi imamo razumno naravo, prosto voljo in svoje živl:eniske, časne in večne namene. Po naravi smo eden od drugega neodvisni; edino otroke moramo izvzeti, ki so po naravi odvisni od svojih staršev, od katerih imajo življenje in vzgojo. Kako bi mogel in se drznil kdo nad menoj gospodariti! Kako mojo po naravi dano svobodo tako omejevati, da bi jo moral jaz zadušiti in le njegovo voljo izpolnjevati? Ali bi to ne bilo grdo nasilstvo, sramotno suženjstvo? In vendar ie v državi nujno potrebna vrhovna oblast, ki nas more v vesti zavezati, da izpolnjujemo njena povelja. Drugače bi ne bilo v državi ne reda. ne miru, ne varnosti, ne poštenosti. Odkod torej tej vrhovni državni oblasti tuka za mir in varnost potrebna obvezna moč? Mi moramo reči, da od onega, odkoder naSa na družbo navezana narava izhaja, namreč od Boga. On. vsemogočni, je človeka ustvaril, On mu ie dal tako naravo, da se mora človek za dosego svojih namenov združiti v državo, ki mora imeti tako vrhovno oblast, da nas more v vesti zavezati, in jo moramo ubogati. Ce nam je pa vsemogočni Stvarnik tako naravo dal, je niegova volja, da vrhovno državno oblast ubogamo. IV. Bog nas vlada pa kako? V verskem življenju nam je kar naravnost dal cerkveno 3' vlado, ki jo je pooblastil za vse verske zadeve. Vso oblast je dal Petru in apostolom, ter njihovim naslednikom do konca sveta, točno torej vemo, kateri so v verskih zadevati nas; poglavarji. Vemo, da ;e na čelu Cerkve rimski papež, kot naslednik sv. Petra; vemo, da papež ne more in ne sme vladati sam, ampak mu je Gospod pridelil škofe kot naslednike apostolov, katere mora pri vladanju Cerkve vpoštevati in uvaževati; vemo, da imajo Jkot: je posebne pomočnike, namreč duhovnike, ki v zvezi z njimi in po njih s papežem oznanjajo vernikom večne resnice, jih posvečujejo s svetimi zakramenti in jim razglašajo voljo božjo; vemo, da so papež, škofje in duhovniki postavljeni za vernike, da pooblaščeni od samega Gospoda vernikom služijo in se za nje žrtvujejo. Tako je v Cerkvi natančno določena njena vladavina in njena ustava. Toda vladavina in ustava države pa ni tako določena. Gotovo je jasno to, da nas naša človeška narava sili v družabno, v državno zvezo, po kateri naj bi dosegli vse, kar nam je za vsestransko blagostanje potrebno, kar pa ni mogoče brez močne vrhovne oblasti, ki nam zapoveduje in nas po zapovedih votli. Gotovo in določeno pa ni že po naši naravi, torej po volji božji, kakšna naj bo ta vrhovna oblast. Zato pa vidimo v zgodovini in v sedanjem svetu razne načine določevanja onih, ki to vrhovno oblast imajo, jo vrše in države vodijo. Vidimo kralje, pa tudi predsednike držav. Predsednike voli ljudstvo za neko število let. Tudi kronane vladarje so nekdaj volili, sedaj je pa kraljeva oblast navadno dedna v isti rodovini po točnih zakonih. Zaradi nujnih zahtev in zavoljo raznih nasilnih prekucij v prejšnjem stoletju so vladarji popustili in postavno določili, naj ljudstvo izbira svoje zastopnike, ki naj v deželnih in državnih zbornicah sklepajo postave v prid ljudstva, ki pa naj bodo veljavne in obvezne le, ako jih potrdi vladar. Na ta način je začelo ljudstvo sodelovati pri vladanju sebe samega. Volilna pravica je bila o početku omejena, polagoma pa si |e ljudstvo priborilo splošno in enako volilno pravico. Ljudstvo je šlo vedno dalje in na več krajih se ie začelo širiti javno mnenje, da namesto cesarstev in kraljestev naj nastopi republika, namreč ljudo-vjada, po kateri si ljudstvo voli nc le zastopnike v zbornice, ampak tudi predsednika države. Katoliška Cerkev nikoli ne določuje, kako objiko naj ima država, ampak pripozna vsako dejansko vlado. Ona pripozna cesarje, kralje, predsednike republik. Nc vmešava se v ta vprašanja, tudi takrat ne, ako vsled vojske in nasilnih prekucij pade vlada in vladavina, ki je bila do tedaj zakonita, ako pride na vlido druga rodbina, ali ako se cesarstvo in kraljevina premeni v republiko. Sai postane ta sprememba v vladavini tekom časa zakonita, ako se utrdi in jo ljudstvo prizna. Stare oblike izgube poprejšnjo pravico že zavolio prepo-trebnega miru, kakor ga zahteva splošni blagor in katerega bi nova prekucija zopet za leta uničila. Nova vlada postane nositeljica tiste družabne oblasti, brez katere nobeno društvo ne more obstati in napredovati in o kateri smo že dokazali, da ima obvezno moč od Stvarnika naše družabne narave. (Dalje.) "Junakinja iz Štajra. Povest. Prevaja"' (Dalje.) Tedaj je potihnil hrup surove sodrge. Pe-sti, ki so jih suroveži ravnokar dvigali proti šČn&mM.P*tr-U £",er.tu' s,° iz*inile P° žepih Širokih hlač, in kamni, s katerimi so iru žu- gab, so ropotali po tleh. Za podivjano . idrgo so zastonj vsi dokazi, pravi mož pa jo užene. Če Henrik pravi: Fe|!«, potem je »fej«, ia človeka mora biti sram. Le tuintam so posamezni divjaki še psovali Štefano, Henrika in celo njegovo franco-sko mater. „, Henrik je slišal psovanje. btrese! se je po vsem životu, kakor bi ga bila ranila zastrup. ljena pšica. Se materi v grobu ne dajo miru! Preko meniha, ki je držal v koščenih rokah rožnivenec, preko oborožene kompanije je zavpil Henrik Hendel: »Če pes laja na zvezdo, le-ta zato nič manj ne sveti, in pes ni vreden, da bi ga brcnil z nogo!« S pridušenim glasom je zaklical: Štajersko koračnico!« Ia zaropotali so bobni, izprevod pa se je pomikal skozi umikajoče se množice, prav kakor takrat, ko je Štefano rešil s sramotnega odra. Danes so kače opikale njega samega in njegovo že davno v grobu počivajočo mater; ves je bled v obraz in ustnice mu drgetajo, ko jezdi naprej. . . Nad mestom se blesti Tabor, tam gori počivajo pod kamenito ploščo košči-ce njegove matere, ki so jo danes opsovali zato, ker se je danes-njen sin sladki deklici na ljubo zavzel za rimskega duhovnika . .. Štefana, Štefana! Kaj vse bom moral še pretrpeti zaradi tebe? Izprevod je odšel skozi mestna vrata, zadaj so obmolknili glasovi sodrge. Most je bil Firazen, tudi na trgu pred bolnišnico je bilo e malo ljudi. Le redki so pozdravili patra Al-berta, in še ti le nekako plaho in iz daljave. Je pač treba dokaj več poguma, spoštljivo pozdraviti meniha, ki ga imajo krivoverci za hujskača in psovača, kakor ga je treba, če velja v nedeljo dve uri daleč iti k sveti maši... Še stoje vislice ne daleč proč od bolnišnice, še vlada sodnik Hendel v Štajru ... Bog nas reši njegove strašne roke. Molče je korakal Albert naprej svojo pot, obraz mu je neizpremenjen, kak or bi bil izklesan iz kamenja. Prišli so do bolnišnične cerkve, na kojih vratih je pater Albert videl nabito oznanilo, na katerem je bilo zapisano z velikimi črkami: Na Binkošti evangelijska pri-diga. Albert je sicer vedel, da so vse cerkve v Štajru izgubljene za katoličane, da štajerski trinog ne trpi nobenega tabernakeljna več, toda silno ga je pretreslo luteransko oznanilo na čestiti, starodavni bolnišnični cerkvi. Ko ga je zavrgel skoraj ves konvent, ko so ga zatajevali lastni duhovni otroci, ko ga je psovala lu-teranska sodrga, mu je ostalo oko suho, toda — sedaj se mu je zdelo, da mu je meč bolečin prebodel srce .. oči so se mu porosile solz, ki so mu kapale po bledem, upadlem obrazu. Izprevod se je pomikal proti Vizerfeldu. Tam je Štefana stala bledega lica ob oknu gostilniške sobe, kar je prisopihal bratec Krištof domov: »Že prihajajo, takoj bodo tu.« Štefana si je z belo ruto pokrila glavo ter se je lahno gibajoč blede ustne podala na prag. Mati je stopila za n;o. »Štefka, za božjo voljo, moraš ii res povsod biti, kjer je nevarnost, moraš tudi sedaj biti zraven, čudim se, da sem še živa.« Štefana se je smehljala: »Mamica, bodi brez skrbi, danes ničesar ne storim. Pusti, da vidim danes zadnjikrat svojega duhovnega očeta. Krištof, kako je bilo —?« je bolestno vprašnla. »Si-li videl svetega gospoda?« _ »Seveda sem ga videl. Ves čas sem tekel ob izprevodu, ko so ga peljali skozi Štajer,« Sopihajoč je pripovedoval malček: »Dobro sem videl... veliko vojakov ga je spremljalo .. . imeli so lepe perjaste klobuke, gospod stotnik je bil najlepši, to so bili ljudje nesramni, ves čas so zmerjali gospoda, rekli so mu: kužni menih, strupeni menih, in ne vem, kaj še vse, to je bilo tako grdo.« Štefanina roka se je tresla na bratčevi čopasti glavici. »Kužni menih,« je hropela. »0, kako se ljudje lažejol Kako brezbožno in nesramno! Kaj takega govore o božjem možu, ki je Štajer rešil kuge! — Oj da bi smela govoriti, samo govoriti, toda molčati moram, to je grozno, to je strašno ...« »In potem, kako se je obnašal stotnik?' je vprašala z mokrimi očmi, zadržujoč solze. »Se je li kaj ganil ali nič?« ♦Ta je bil zelo hud na ljudi,* je rekel Krištof. »Jezik za »obrnil jim je klical, kaj da imajo proti menihu, da ni res. da bi bil menih zastrupil Štajer, kuga, da ni prišla v štajer, je rekel, in obmolknili »o, samo par jih je še psovalo.^ ^ poplačal,« j« tiho rekla Štefana. »Torej ie vendarle moŽ-bes«da, to je lepo. Po Clajnkovi ulici je postajalo vedno bolj živahno, naenkrat je bilo slišati krepke korake po taktu stopajočih vojakov in ropotanje bobna. So ie tu. Jezus, stoj nam na stranil Štefana je potisnila ruto na oči. Ko je Zeler umiral na vislicah, je smela moliti pod vislicami, sedaj pa mora molčati in vendar bi <«ko rada zaklicala na ves glai Štajerci, Šta-jerci, ne pustite ga jim, iztrgajte ga iz rok krlvovereem, kaj bomo počeli brez njega 7 Stotnik je lahal spredaj, bil je resen in mrke!. Za njim so vojaki pehali meniha. Henrik se je pazno oziral proti Vizerfeldu. Ne, nj le videti. Sicer ie bilo precej ljudi ta. toda bili so samo revni ljudje, delavci, mali branjevci, in so žalostnih obrazov stali tuintam v malih gručah. Le malo jih je plašno, nekako sramežljivo pozdravljalo meniha, ki se je bil v štajru do smrti trudil in penal za katoliško stvar. To je oiačilo tega svetal Albert ie vse mirno prenašal. Resno oko mu je plavalo preko male (rede, ki ima sicer dobro voljo in trdno vero, pa mu je vseeno danes tako tuja. Je-li čuda? Saj jjre kazni nasproti; njegovi lastni samostanski bratje ga imajo za sanjača in rovarja, kaj naj pričakuje od preprostega katoliškega ljudstva/ — Bližajo se Švertneričini gostilni ,pri jelenu'. S stotnikom vred se pater ozira proti gostilni in je zelo zadovoljen, da ni Štefane na izpregled — pokorna mu |e do pičice. Toda glej, Se je mislil nanjo, ko je — stopila čez prag. Odklanjajoč je zamahnil z roko — toda otlo je že prepozno. Z desno roko je vodila bratca, z levo pa sestrico, zadaj ji ie sledil stare.Si brat. Kakor popotni angel, bleda in ljubezniva, se je rinila skozi vrste ljudi tja do jetnika, ki so se ga ljudje sramovali. Stotnik in ljudstvo, vse je strmelo, ko je pred ubogim, zaničevanim patrom pokleknila na cesto v prah. Bratci in sestrice so pokleknili poleg »je. Stotnik )e na svojem konju zavpil: Stoji In obstalo je moStvo, ki bi jo bilo sicer s svo-Smi kovanimi čevlji pohodilo z malčki vred. Albert je za trenutek obstal, toda i nejevoljnim obrazom. »Ti 11 nisem nekaj naročil?« je je/.no rekel in je dvignil svojo revno, zašito meniško haljo, da bi šel naprej. Štefana je zrla nanj s pogledom, polnim. žalosti in globoke hvaležnosti, toda ni ničesar izpregovorila, ker ji je prepovedal. Tedaj pa jc postavila predse malo Minaelco in ji je stisnila roko, Mihaelca je z drobnim, čistim glaskom začela govoriti, da so se vsem, ki so stali naokoli, porosile oči, celo Albert je bil ganjen vsled nedolžne zvijače pobožne deklice: »Prosimo gospoda patra, da bi nas in vse Štajerce blagoslovili, in se zahvaljujemo gospodu za vse dobrote, ki jih je nam in vsem Štajercem izkazal.« Albert je dvignil svojo koščeno roko, in po Štefaninem zgledu jih je mnogo upognilo svoje koleno pred svetnikovo roko, pater Albert pa je izpregovoril blagoslov: »Naj vas blagoslovi vsemogočni Bog, Oče, Sin in Sveti Duh.« Štefana je globoko nagnila svojo z belo ruto pokrito glavo in je intela. Tedaj se je spomnil Albert njenega mučeništva in onega dne, ko je nosila Gospoda v svojih rokah. Po blagoslovu ;e Štefana vstala in je izpolnjujoč voljo svetega moža še vedno molčala. Toda iz njenih žalostnih oči je odsevala globoka bol, da jemlje slovo in jo zapuSča •amo. — Strogi mož ni mogel kaj, da bi ji ne rekel v slovo par besedi v tolažbo in opomin. Rezko in hripavo je zvenela njegova beseda: »Štefana, ostani trdna v ven, močna v boju zoper sovražnike svete vere, zvesta v ljubezni do Jezusa. Spominjaj se tega.« »Spominjala se bom, duhovni oče.« Nato se ie sklonila, poljubila mu je roko, isto so storili otroci, potem pa se ie mirno in spodobno ž njimi vred vrnila nazaj v hišo, Stotnik je pustil, da |e moštvo stalo, do- kler je Štefana stala v njegovi sredi, in ni obrnil oči od nje. ki je bila tako ihibeznivo-krasna v svoji ialosii in ponižnosti. Menih, kaj ve o tem ta cepec. , Divje mu je zavrelo v srcu, ko je predeni pokleknila in mu roko poljubila ,,., nesramnemu psovaču, ki jo je spravil na sramotni oder. Ta hudobni, hladni, stari mož jo svari pred sovražniki vere, to so luterancl; ona pa mu tako nebeško, tako pobožno odgovarjal Spominjala se bom tega, duhovni oče. In vendar jo neki krivoverec ljubi nad vso mero, — srce bi si dal izrezati h prsi, če bi ga zaželela; — na mnogo ranah ie krvavi vsled n'e. Pa ničesar ne ve o tem. Dal je bobnarjem znamenje, naj zabobnajo v odhod; votlo so zapeli bobni, in izprevod se je začel pomikati dalje. Štefana, ki se je doslej kakor Kristova junakinja držala pokonci, je sedai naslonila svojo glavo na podboj vrat in je tiho vase -ihtela: »Proč je, proč — Štefka, zdaj si pa sama tu in zapuSčena.« III. Dolgo je slonela Štefana ob podboiu veznih vrat in je prisluškovala korakom odhajajočih vojakov in peketanju kopit stotnikovega konja. 2e dolgo ni bilo nič več slišati, ona pa je Se vedno nepremično slonela in zrla v smer, kjer je izginil žalostni sprevod. Kakor v sanjah je videla vse dobrote, ki ji jih je izkazal sveti duhovnik, ki so ga bili ravnokar kakor brez-častneža odpeljali iz Štajra. Globoko žalostna misli na vse, kar se je zgodilo od njene prve izpovedi, ki jo je opravila pri patru Albertu, do te ure. Spominja se. kako io je vodil na poti izveličanja, kako ji ie tolikokrat in tolikokrat podelil Izveličarja, kako ji je s svojim zgledom izkuSal vtisniti v srce ljubezen do Jezusa, do križa, do trpljenja ... Kako ie z romarji stopal in moiil pred njo, ko je zlato solnce vzhajalo izza gora in so jih liki beli sneg pozdravljale gore iz Štajerske sem — to je bil svel( blagoslovljen dan^ In kako je stal pred sodnikom, kakor nekdaj apostol Pavel pred visokim zborom... Tn kako je smela zanj izpričevati; o, to je bila zanjo sreča in milost, — veselo je vse to pretrpela ... In zopet se je spomnila na oni srečni Veliki teden, na oni dan, ki je bil največ|i in najsvetejši od vseh, kar jih je doživela .,, Ko je z Izveličar-jem stopala po stopnicah v temni stolp, črna zračna svojat je frfotala okoli nje, kar so se odprla vrata, in sveti mož je sedel poleg postelje, potem ji je vzel iz rok Gospoda, in v čudnem jeziku je začel moliti na postelji umirajoči mož, prejel sveto popotnico in je umrl ... In gospod Albert je rekeh Sedai moram pokopati to ubogo truplo. Zdrsnila se ie, v boli in hrepenenju ji je pokalo srce. Proč so ga pognali... njenega očeta, dobrotnika .,., ki ie še tisočkrat več kakor zanjo storil za drude Štajerce,.. hranil jim je duše z duhovnim kruhom ... rešil je vsem telesno življenie, ko je bil vzel k sebi kužnega moža in mu stregel — sedaj je proč, ne vrne se več, kakor razbojnika so ga pahnili iz Štajra. — Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše miSice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Felleriev Elza-fluidl Bodete se čudilil 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 27 K. Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave •Fellerjeve Elza-krogljicel 6 škatljic 12 kron. Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 12 K. Omot in poštnina posebeia najceneje. Eugen V. Feller, Stnbica donja, Elza trg St. 16, Hrvatska._A JJfififnO.l rn 'Bnn<;1l ^ose iz Humanievasi. ki ruyma J K ]e s I u 211 pri domobranskem polku št. 14," 2. stotnija, vojna posta 100. Ce ve kdo kaj o njem, nai sporoči Marl I Nose Ru-manfavas St. 7.0. p. Straža nr' Novem mestu. Podpisani preklicuiem, ker VT6KIIC« sem dne 4. febr.iarja 1920. v Pr. Polici St 20. obrekoval domačega župana Janeza Jereba o nepravem pristopanju glede vojaških proženj. — Ravno tako poravnam nastale stroSke. Adergas št. 1, 32. februarja 1920. Vldle Anton, nadučltelj. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice io poso ilnice v Zgorn.em Tuftlnja ki se bo vršil v nedeljo dn« 21. marca 1926 ob 4. vrl pepoldoa v hiamimtalh prostorni r Z g. ToMa.o »t M, Dnevni red: 1. čitan e in odobrenje zapisnika o cad njem občnem zboru. ss. Poročilo načelstva. 3 Potrjenje računskega zaključka za L 191& 4. Premetnba pravil. R, Porofiio nadzorstva. 6. Slučajnosti. Naidslvo, Ako bi o napovedanem času sklicani občni zbor ne bil sklepčen, vrši se ura posneje na Mcm kra u drugi < bčni zbora istim dnevnim redom, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih. Vabilo na Kmetijskega društva v St. Vid« nad Ljubljano, r. z. z o. i. kl se vrši v nedeljo dne 7. marca 1930 ob 3. nri popoldne v Cerkveni dvorani. Dnevni redi 1. Poročilo načelstva. 2. ' oročilo nadzorstva. 3. Poti jenje letnega zaključka sa 1.1911, 4. Volitev dveh članov v načelstvo. 6. Slučajnosti. Načelstvo. miši - podgane sienlce-ScnrM in vsa golazen mora poginiti ako porabljate mofa najbolje preizkui. in splošno hvaljena sredstva koti proti poljskim miiim 7 K, za podgane in mUi 7 K, za ičurke 8 K, posebno močna tinktura za stenice 7 K, uničevalec moljev 6 K, prašek proti mrčesom 6 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uii pri živini 5 in 10 K, prašek za uSi v obleki in- fierilu 6 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-enjadi (unič. rasti.) b K, praSek proti mravljam 6 tC, mazilo proti garjam 10 k. Polilja po povzetju Zavod za eksportt M. JONKER, Petrinjska nI. 3, ZAGREB 1. Zanesljivo nk|{H«p starejša moč se dober ■ llllflaa» sprejme pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na F. 8. skrauar, Vičnia gora, Dolenjsko. — Neoienjeni imajo prednost. 780 licenca poštenega sprejmem tako i za kovaško obrt Mihael Hromeč, kovafi v Sneberjah, p. Devica Marija v Polju. Les kakor blode. trame. deske. Jamski les, drva fn stoječe go?dove za posekati kuni in plača po najvišjih dnevnih cenah r>egove A Comp,, Kolouvorska al ca 31. Manufakturna ln modna trjjovinn IVANKA PRAPROTNIK Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29 Sriporoča veliko izbiro raznovrstnega bla^a za iozka in žen ko obleke, svile in volnenega, kontonlne, cviiha, odele, nogavice, robce m rasnega perila Najboljše vrste sukanec. Kdor hoče dobro blago in poceni kupiti, naj se obrne na to domaČo tvrdkol Vzrorci se ne razpošiljajo! IT Z o p e t ogromno pošiljate v manufakture naravnost iz inozomstva je prejela tvrdka H. Stermecki v Celju in sicer volne, cefirje, tiskanino, etamiaa. batista za ženske obleke, sukna kam-garna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanoga platna za perilo, klo-ta, cviiha, robcev, svile ln šo mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaja, zaradi nakupa v vo-likanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razentega vedno volika zaloga lastnoga izdelka »raje, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških In fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, Janski, moški ln otročji vedno v velikanski ir-ilri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev, lustr, cenik zastonj! Na debelo samo vl.nadstr. Veletrgovina D 1'lopmorki Cell8 i,ev" 305' razpošiljala« II. dlGI111GII I, Slovenija. Imate bolečine? V licu? V celem telesa? Vas mati glavobol? Trganje po u-dih? Trpite na reamatlzmn In gihtn? Sta se preblad.-lJ? Nt morata spa i? Niti delali? Ste nervozni in preveč občutljiv za mriU zrak? Poizkusite vendar Feller-Jev pravi Elzailuidl Čudili se bodete! Občutili bodete čuvstvo zadovoljnostlt Rešeni ste bolečin ln hvalite Fellerjev F.lzatluid kot dobrega prijatelja v hudih dneh. 6 dvojnatlh alt 2 veliki specijaini steklenici 27 K. Zagorski sok proti kašlju in pranim bolečinam, 1 steklenica 5 K. Vaš želodec nt v redu? Trpita na počasni prebavi? Slabem apetttn? Rabita mi i o, za-uosljlvo odvajajoče sredstvo? Oj, kako bodete zadovoljni, ako samo soiz-kusite Fellerjeve prave Elsa-krogljlcel Te so ros dobre! 6 Skatljlc 12 K. Želodec okrepču-Švedska tinktura, 1 velika steklenica 12 K. Pravi balsom, 12 malih steklenic 30 K, Lahko še na- točita 1 Fellerjev Elza-mrče9ni prašek, 1 vel. škat-l|a 3 K. Zobno kapljice, steklenica 3 K - v. Očesne kapljice 3 K — v. Za-nesljivo mazilo zoper srbečino ln srbečico, lon-Jft£ .10 K- Močna Irancovka v steklenicah po 6 K in 16 K. Omot ia poštnina posebej, a najceneje! Engan V, feller, lekarnar, Slabiča donja, Elzatrg St, l«, Hrvatska. PrimeiaJ krmi Haslin onkrat na teden eno post. Ob pomanjkanja krme ko se uporabljajo nadoinestilua sredstva sa krmila pa se primeša dvakrat na teden. 11 asek Mastin, dietetično sredstvo, ta živino, je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, a i a-rizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko pa enkrat jiolzkusijo. iu ga ponovno labijo. 5 zavojev praška Mastiu zadostuje za 0 mesecev za onega prašička nii vola. Ako se Mastin pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga nuročite po pošti. 5 zavojev Mastina 20-50 poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje (naftomazilo) uniči pri ljudeh in živini, garje, lišaj, srbečico, kožno bolezni, izpuščaje, Ne smrdi, nemaže porilo. 1 lodčckli kron. Po pošti kron 9 50 v. Lekarna Trnkoczy Ljubljana, Kranjsko. Ziaven rolovža. marcu Na drž. poaestvu v Mallokl se sprejm. -:u in aprilu t, 1. več krepkih dečkov 9 rtnmnrnnLa enega za veliko delo in eno /L POmOiniKd, ga za mulo 8|>rcjme Anton Podgoršek, krojaški i p, St. Vid n. Lj. S « I.U U1UIV % JU1V 4«U»UH mojster, Sr. Gameljr.e 4, Cenjenim starim ia novim cdjomalcem uljudno naznanjam, da sem ravnokar dobila veliko izbiro volnenega stola, cviltia io druzega moDuiakiurnega blaga, dalje nogavic, sukanca (cp kravat. Brinje Uzorci s« oe pošlljojo zaradi prehitrega menjavanja druzega blaga. S spoštovanjem se priporoča Marija Rogelj, Ljubljana, Sv. Petra cesla št. 38. v dveletni, praktični Umotijski pouk. l'oiasnil» daje Oskrbmš.vo drž. posestev v Maliloki, , Vel. Loka, Po enjsko._ 7|« ' Kmečka družina^ ali majer z 3-4 delavskimi močmi se iščo n» večje posestvo pri Celju. Stanovanje, zemlja ali doputat in plača po dogovoru. — Ponudbe la vprašanja na upravo ..Domoljuba« pod »Po, »lana in delavna tirnžlna 743« _ samo prvovrstno blago, se dobi pri Fran Pogačniku v Ljubljani, Dunajska c. 31. Cementne cevi, strešnik, grobne oklepe, stopnice iz umetnega kamna i. t. d. • • nudi F. Banda Adrujj, Ljubljana, Karlovska c.8, Bukov, Mov, smrekov les posekan v gozdih, postavljen v tovarno ali tudi celo gozdne parcele v kamniškem okraju kupuje tovarna losniti izdelkov in upognjenega pohištva I. Bahovec nasl. Duplica p. Kamniku. Vabijo se lastniki lesa zlasti v okolici tovarne, da stavijo svojo ponudbe. Les se strogo realno obračuni in takoj plača. Cementna strešna nii najbolj trpežno vrsto se dobi pri tvrdkl loan Jelačln, Ljubljana Emonska cesta 2. 4 m [ UUDSKd POSOJILNICA | t Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta it. I obrestuje hranilne vloge po čistih 3°t Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog jn nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. Odgovorni urednik Anton Su$aik v Ljubljani Tiska Jugoslovanska tiskarn«.