nf Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan Izvzemži nedelj in praznikov. t List slovenskih delavcev v Ameriki. t The onljr Slovcnic daily in the UnitedStates. » Issued every" day" except Sundays and Holidays. cy—--^ fXLEFON PI3ABNE: 4687 OORTI*AXDT. Satom* as ftecead-Olam Matter, September SI, 199$, s* 1k s Foot Office at Hew York, If. Y., mnder tka Act of Oongress of Mnrck S, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 271. — ŠTEV. 271. NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 18, 1908. — SREDA, 18. LISTOPADA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVL Iz delavskih krogov. Pričetek z delom. V BAZNIH PAPIRNICAH V DRŽAVI NEW HAMPSHIRE, SO ZOPET PRIČELI Z DELOM. V tovarni za izdelovanje strojev v Pavrtucket, R. L, zopet delajo. ŠTRAJK V MAINE. Berlin, N. H., 17. nov. V tuk. papirnicah, ki so last International Paper Co., in * kterih se že tri mesece m delalo, so sedaj zo]>et z delom pri-eeli, dasiravno se še ne dela v toli-kej meri, kakor običajno ob dobrih časih. Pričakovati pa je, da se bode do konca tega tedna zopet delalo z vsenri stroji. V nadalje bodo v vseh tovarnah te družbe najemali deJav-•e, i\e da bi so pri tem ozirali zia to, »padajo li delavci k unijam, ali ne. ftumford, Me., 17. nov. V tuk. ve-fckej papirnici, so nastale diference med delavci in njihovimi delodajalci radi plače in delavnega t-asa. Ker •i nioi^lo priti do sporazuma, so včeraj delavci pričeli s Štrajkom. Z de-k*n so pa prenehali pred vsem radi tega, ker je tovarniško vodstvo brez pravega vzroka odslovilo dva delavca. Providence, K. I., 17. nov. V tovarnah Fales & Jenks Machine Co., kakor tudi v tovarni Easton & Burn-ham Machine Co., se jo v ponedeljek pričelo z delom. Sicer se je delaJo v »»beli podjetjih vse poletje, toda le po par dni na teden, tako, da je bil zaslužek delavcev uprav neznaten. Tudi v Aleika Mills, ktera tovarna je bila skoraj vse leto zaprta, se je v ponedeljek pričelo « delom. PONESREČENI PREMOGARJI. Vzpenjača se je utrgala in šest pre-mogarjev je ubitih. Pittsburg, Pa., 17. nov. V premogoven! rovu Elsworth št. 1 v countv-ju Washington se je utrgala vzpenja-ča in pri t»-m je bilo šest premogar-jev na mestu ubitih, dočim je bil je-den smrtno ranjen in trem se ni prav nič zah ira zgodilo. Nesreča se je pripetila. ker so bile železne vrvi vzpe-njačo pokvarjene. Vzpenjača je padla 2S."> čevljev globoko. Kov je last Ellsworth Coal Co. Zmaga prohibicijonistov. Columbus, Ohio, 17. nov. Včeraj se je vršila Local Option volitev in prohibicijonisti so zmagali v county-jih Muskingum, Tuscarawas in Hancock. V countyju Muskingum je 82 gostiln, v Tuscarawas t>2 in v Han-eoeku le 23. Vse te gostilne bodo »orale prenehati s poslovanjem. Nemški vojaški zrakoplovi na Francoskem. Pari«, 17. nov. Današnje jutranje časopisje javlja, da so v Franciji vznemirjeni, ker prihaja preko meje vedno večje število nemških vojaških balonov, v kterih so častniki nemške vojske. Vlada je naročila svojemu poslaniku v Berolinu. naj pri vladi protestuje proti pošiljanju baloi jv preko meje. za leto 1909. Slovenska pratika Kleinmayerjeva in velika pratika Blaznikova ste dobiti po 10 centov komad. Razprodajalci, kteri jih vzamejo sto komadov po $6.00. Nadalje imamo v zalogi še nekaj iztisov knjig »družbe sv. Mohorja" in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 s poštnino ali eks-presnimi stroški vred. Rojaki v Clevelandu, Ohio, in okolici dobe iste tudi v naši podružnici T Clevelandu, O., 6104 St. Clair Ave. K. E. TJpravniltvo "Glasa Naroda". 82 Cortland t St., New York, N. T. Sladkorjev trust obdolžen skrivarenja. VLADA ZJEDINJENIH DRŽAV GA SEDAJ TOŽI NA PLAČILO 3.624.121 DOL. Proti trustu je sedaj vloženih sedem obtožb hkrati. PREVARE. Poroča se nam, da je zvezina vlada po zvozinem pokrajinskem pravniku Simsonu vložila sedem tožb proti sladkorjevemu trustu, oziroma proti American Sugar Refining Co. Pri tem se gre za svoto v skujpnem znesku $3.624.121. To svoto bode moral trust plačati (ako bode kedaj plačal!) vsled tega, ker se je baje dognalo, da njegovi uradniki pri tehtanju uvoženega sladkorja goljufajo vlado za carino. Prva obtožba proti tru>tu je bila že v oktobru vložena in pri tej se gre za svoto $1.500.000. S to tožbo zahteva vlada plačanje imenovane svote, za kojo je bila po trustu na carini ogoljufana tekom zadnjih šestih let. Ostalih šest tožb je vlada vložila koncem minolega meseca in s temi zahteva plačanje carine za dobo zadnjih dveh let. Prve prevaro so baje že zastarane. Zvezini pravnik navaja v svojej tožbi natančno način, po kterem so trustovi uradniki vlado goljufali. Na vsakem vozu so bile namreč pritrjene take napa ve, da se vsled teh prava teža sladkorja ni nikdar zamogla dognati, oziroma, da se je vedno dognalo, da sladkor mnogo manj tehta, kakor je tehtal v resnici. Kazensko svoto, 7.a ktero toži sedaj vlada imenovani trust, je pokrajinski pravnik Simeon izračuni! natančno po številu funtov sladkorja, kojega je trust uvozil v Zjedinjene države, ne da bi plačal zanj predipi--ano carino. Zastopniki trusta so že vložili od-ijovor na tožbo in naravno zaniku-jojo vse navedbe ter zahtevajo dokaze. Obravnava pride kmalo na vrsto pri višjem sodišču. Pretkan goljuf. $700.000 prisvojil. PETER VAN VLIS SINGEN V CHICAGU, JE KRADEL 20 LET, PREDNO SO MU PRIŠLI NA SLED. Pri sodišču je priznal vse svoje lopovščine in je bil obsojen v 141etno ječo. PREVARE PRI ZEMLJIŠČIH. VSE PREMOŽENJE SO MU UKRADLI. Potniku, ki je bil namenjen v staro domovino. Chicago, 111., 17. nov. Peter Van Vlbšsingen je včeraj pri sodišču izpovedal, da je tekom let na goljufiv način pridobil svoto v znesku 700 tisoč dolarjev in sicer s tem, da je ponarejal posestne listine in druge note. Vlissingen je spadal med najuglednejše cihicaške trgovce s zemljišči. Par ur potem, ko so ga aretirali, je sam prosil, naj ga takoj obsodijo in to je sodišče naravno tudi storilo s tem, da ga je obsodilo v 141etno ječo. Med aretacijo in obsodbo je mi nolo le malo ur. Prijeli so ga v njego-vej pisarni, 172 Washington St. Pri sodišču je s solzami v očeh izjavil, da je tekom zadnjih 18 ali 20 let dobival denar s pomočjo ponarejenih listin, ne da bi mu kedaj kedo prišel na sled. Dasiravno je mnogo ponarejenih listin zopet kupil naaaj, je na ta način ogoljufal najmanj 25 osob in sicer za veliko svoto $700.000. Podpise je ponarejal s pomočjo neke električne in fotografične uapra e, kojo je imel vedno v svojej pisalnej mizi. Kadar je dobil kak podpis kakega bogatega človeka, ga je vedno fotografiral in tako mu je bilo prav lahko potem tudi denarne nakaznice ponarediti. Pri obravnavi se ni niti malo zagovarjal in je le prosil, naj ira takoj obsodijo. Popoludne ob 1.30 je bil aretovan in zvečer ob 5. uri je že sedel v zaporih countv ja kot jetnik. Aretovati ga je dal T. -J. Lefens, ki ima svojo pisarno v istem poslopju, kakor on. Tega je prevaril z ponarejenim podpisom za $4000. Vli-singen je star 4.> let in se je lani oženil z Jessie Rooseveflt-Blend-ovo. o kterej so je tedaj trdilo, da je sorodnika predsednika Roosevelta. Za revizijo tarifa. Sladkor in tobak. UVOZ SLADKORJA IZ FILIPINOV NE ŠKODUJE DOMA-ČEJ SLADKO RJE VE J OBRTI. Nadaljevanje posvetovanj pred kon-gresovim odsekom za varnostno carino. Iz Californije je dospel v New York 45 stari Nemec Henry Meinicke z namenom, da se poda v svojo staro domovino, ker je nekoliko bolehen. Seboj je imel vse svoje prihranke mnozih let v skupnej svoti $2500. Z njim je prišla tudi njegova žena. V New Yorku sta se nastanila v hiši 269 West St. Na ulici se je seznanil z dvema kacih 40 let starima možki-ma, ki sta takoj postala njegova prijatelja. .Teden izmed teh je nameraval potovati v Evropo z istim parni-kom kakor Meinicke in vsled tega ga je naprosil, naj shrani Meinicke njegov denar. Dal mu je $30 in to svo-tieo je Meinicke shranil v svoj mali kovček k svojemu denarju. Njegova znanca sta se potem odstranila in ker jih pol ure ni bilo nazaj, je pogledal v kovček. Razun imenovanih $30 ni našel v njem niti centa in tako je prišel ob ves denar, za kojega se je v Californiji več let moral mučiti. Zadevo je prijavil policiji, toda le malo je upanja, da bode še kedaj prišel do svojega denarja. Tatvina na ta način se je v New Yorku pripetila že neštetokrat in tudi marsikak Slovenec je že na ta način prišel ob svoj denar. Radi tega svarimo rojake, ki potujejo, da skrbno čuvajo svoj denar in da ne sklepajo na ulicah prijateljstva z ljudmi, kojih ne poznajo. Konec plovitbe na kanalih. Albany, N. Y., 17. nov. Minolo sredo so oficijelnO končali plovitbo na kanalih Oswego in Champlain, kajti voda na kanalih bode kmalo zmrznila. Čuvaji kanalov opravljajo še službo vsaki večer do 6. nre, ker je morda še kaka ladija na kanalih. Letošnja plovitba po kanalih se je dobro izplačala. Kanal Erie ostane S« do 1. decembra odprt prometu. Nesreče z avtomobili. Chicago, 111., 17. nov. Avtomobil, kojega je vodil neki Wilson, je za vozil sredi skupine otrok, ki so se igrali na ulid. Pri tem je bil 8 let star deček Armstrons: na mestu ubit in več družili dečkov je nevarno poškodovanih. Spokane. Wash., 17. nov. Tukaj je padel velik avtomobil raz višino in pri tem je bilo pet osob nevarno ranjenih. Miss Marv Niehols je vsled poškodb kmalo nato umrla. Ostale so prepeljali v bolnico. San Jose, Cal., 17. nov. Trgovec s pohištvom A. A. Busey iz Oaklan-da, Cal., je pri vožnji z avtomobilom zajedno s svojo ženo in petimi gosti ponesrečil. Avtomobil je padel raz 18 čevljev visok nasip in se je prevrnil. Vseh šest osob je zadobilo nevarne poškodbe. Sacramento, Cal,., 17. nov. Avtomobil, s Merim se je vozil C. N. Derby s svojo ženo in 41etnim sinom, je nek tovorni vlak pri Natroni povozil. Deček je bil na mestu ubit in stariši so nevarno ranjeni. Prijet nemški ogleduh. Brest, Francija, 18. nov. Tukaj so zaprli rezervnega nemškega poročnika nekega gardnega polka eesarja Viljema, imenom Viljem Brauna, ki je izvršil tako zločine proti nravnosti, kakor razni cesarjevi prijatelji, med kterimi je bil tudi "grof" Eulen-berg. Razun tega je policija tudi iz njegovih zaplenjenih spisov dognala, da se je bavil z ogleduštvom. Žrtve morja. Kolikor se je moglo statistično do-gnati, je popolnoma izginilo na morju v prošlem mesecu 28 parobrodov s 40,792 tonami in 48 jadrnic s 16,417 tonami. Poleg tega so dohitele razne nezgode, na primer požari, trčenja itd. g« 288 parobrodov in 133 jadrnic. Washington, 17. nov. Včeraj so se pred kongresovim odsekom za varnostno carino nadaljevala posvetovanja glede revizije carine, oziroma varnostnega tarifa. Bivši filipinski governer Luke T. Wright, oziroma sedanji vojni tajnik zvezine vlade, je tem povodom izjavil, da jo prepričan, da je vsa bojazen domačih pridelovalcev in izdelovalcev sladkorja, ki so v strahu, da bode prost uvoz filipinskega sladkorja škodoval njihovej obrti, neosnovana. Sladkorja se v Zjed. državah v-aki> leto porabi v večjih količinah in pridelek sladkorja kar se ga na Filipinih pridela, nikakor ne more zadostovati za tuk. potrebščine. Vsled tega je popolnoma izključeno, da bi filipinski sladkor, tudi če bi se uvažal carine prosto, vpljival na domače sladkorjevo trgo-višče. Na Filipinih se v ostalem pridela sedaj le j*> 400.000 ton sladkorja na leto in ako se ta količina ne poviša na 2.100.000 ion na leto. filipinski sladkor ne inore škodovati domačemu. Pridelek sladkorja na Filipinih do imenovane količine se pa ne more kar tako hitro porisati- in za to bode treba najmanj 50 let. Radi tega po Wright o vem mnenju ni niti najmanjšega razloga, čemu naj bi se filipinski sladkor ne uvažal v Zjed. države carine prosto. Predsednik odseka Pavne je poten: dejal. da bode odsek najbrže priporočil kongresu, da sprejme zakon, ki naj določa, koliko ton sladkorja se zamore vsako leto iz Filipinov carine prosto uvoziti v Zjed. države. Po njegovem mnenju preti našej slad-kornej industriji od cufbanskega sla Ikorja mnogo večja nevarnost, ne-uo od filipinskega. kljub temu se je pa uvozna carina na eubanski sladkor znižala za 20%. Carine prostemu uvozu sladkorja z Filipinov je pa nasprotoval za--topnik F> rney iz M chigana. ki zastopa pridelovalce pese. ki je dejal, da sladkor iz Cube že sedaj škoduje doir.ačej obrti, kajti na Cubi se vedno več sladkorja prideluje. Še večja bode pa škoda potem, ko se prične tudi iz Filipinov uvažati sladkor carine prosto. Po sla Ikorju je prišel zopet na vrsto tobak in sicer oni južnih držav. Tovarnarji so vsi jedini v tem. da se po možnosti onemogoči uvoz tobaka iz inozemstva, ker uvoz pred vsem škoduje domačej obrti. Nadalje so bili včeraj pri odseku zaslišani tudi zastoniki jekla, premoga in lesne obrti. Vsi so se upirali predlogu, vsled kterega naj se zniža carina na uvoz takih izdelkov iz inozemstva. 0 uvozu kave iz otoka Puerto Rico se bode razpravljalo šele potem, ko pride posebna delegacija lastnikov kavinih nasadov iz Puerto Rico v Washington. Washington, 18. nov. Mornaric ni oddelek je danes 1000 delavcem vla-dine ladjedelnice povišal plačo od 5 do 10%, tako, da dobivajo sedaj ravno tako dobro plačo, kakor njihovi tovariši pri druizih vladinih podjetjih. Položaj na Balkanu. Mednarodna konferenc?. MEDNARODNA KONFERENCA GLEDE POLOŽAJA NA BALKANU SE VRŠI DNE 15. DECEMBRA. Ricciotti Garibaldi je nabral 20,000 prostovoljcev za boj proti Avstriji. O KONFERENCI. Neštevilne zarote na Kitajskem. CESAR IN CESARICA STA BILA ZASTRUPLJENA PO REFORMATORJIH. Tudi ministerski predsednik Yuan Shai Kai je postal žrtev zarotnikov. DINASTIČNE HOMATIJE. Rim, 18. nov. V odseku italijanskega parlamenta, ki se bavi z ino-stranimi deli, se danes za trdno zatrjuje, da se prične v Rimu dne 15. decembra mednarodna konferenca, pri kterej se določi bodoči položaj na Balkanu. Rusija je izdelala natančen program za konferenco, ktera se na nikak način ne bode prestavila na kasnejšo dobo. Rim, 18. nov. Navdušenje v Italiji za Srbijo in Črno Goro je doseglo danes vrhunec, ko je general Ricciotti Garibaldi, sin znanega italijanskega junaka, javnosti uradoma naznanil, da je 20,000 italijanskih prostovoljcev pripravljenih', da se vsaki moment zamorejo prepeljati v Črno Goro ua pomoč Črnogorcem, t slučaju, da se prične vojna proti Avstriji. Prostovoljce je nabral Garibaldi sam tekom zadnjih par tednov. Rim. 18. nov. Odbor, ki skrbi z* priredite* mednarodne konferenee idede Balkana, je naznanil Srbiji in Črni Gori, da se ne moreta udeležiti konference, kajti prisostvovati bodo zamoglo le one vlasti, ki so svoje-časno podpisale pogodbo, sklenjeno pri beroliuskera kongresa. Dovoljeno bode seveda, da se konference udeleže tudi delegatje iz Srbije, Črne Core, Bolgarije in Rumunske, vendar pa slednji ne bodo imeli pravice glasovanja glede odločitve, pač pa pravico glasovanja pri posvetovanjih. Trebinje, Hercegovina, 18. nov. — Avstrijsko vojaštvo, ktero so tukaj izredno pomnožili, gradi sedaj noč in dan utrdbe, ker je pričakovati, da prekoračijo Črnogorci avstrijsko j mejo. Peking, 17. nov. Tukaj se danes z vso gotovostjo zatrjuje, da je ministrski predsednik Yuan Shai Kai, ki je bil nasproten reformam, zastrupljen in da je radi strupa umrl. Tudi cesar in cesarica, ki sta umrla jeden za drugim sta bila zastrupljena, baje po reformerjih. Smrt imenovanih treh oeob bode baje omogočila, da pride na prestol princ Chun, oziroma sedanji regent Kitajske, ki je obljubil, da bode izpolnil vse želje stranke refonnerjev. Penang, Straits Settlements, 17. nov. Kang Yu Wei, ki je glavar vsega kitajskega reformnega gibanja, »e mudi sedaj v Penangu. Kang je bolan in je prisiljen ostati v postelji in radi tega danes ni mogel eprejeti časniških poročevalcev. Imenovani reformer je bil iskren prijatelj pokojnega cesarja do leta 1898, toda ko so v imenovanem letu odvzeli cesarja vso oblast, je moral bežati iz dežele. Vse reforme, koj<» je pokojni eesar uvedel, so bile delo Kan:« Yu Weija. Ko je prišla pokojna eesari-ea vdova zopet na krmilo, so ga skušali umoriti, vendar je pa srečno uS^l iz Pekinga. Njegov tajnik je danes naznanil časniškim poročevalcem, da je Kang Tu Wei prepričan, da je prišlo na kitajskem dvoru do velike zarote. Povedal je tudi, da je od noveea re genta, princa Chuna, pričakovati mnogo reform, ker je zelo napreden človek, vendar pa ne bode irogel mnogo opraviti, dokler bode še Yuan Shai Kai na krmilu. Vsi reformerji zaupajo princu Chunu, toda vsi žele, da se odstrani Yuan Shai Kai. Shanghai. Kitajska. 17. nov. Sem kaj se javlja, da je bila kitajska cesarica vladarica zastrupljena in si- Zamorci beže pred nočnimi jezdeci. Nashville, Tenn., 16. nov. V okolici Henriette, Chatham county, so se zopet pojavili nožni jezdeci in mnogo zamorskih rodbin je ostavilo državo Tennessee. Tekom zadnjih dveh tednov so nočni jezdeci anonimnim potom pozvali zamorce, naj pokrajino ostavijo in jeden zamorec je dobil že pred mesecem dni pismen poziv, naj deželo ostavi in naj si to ne pusti dvakrat svetovati. Ker pa tega ni takoj atoril, so prišli kmalo nato na njegovo posestvo nočni jezdeci, ki so mu požgali hiio in vsa gospodarska poslopja. Dunaj. 18. nov. Avstrijska vlada izjavlja, da niso resnične vesti., da je , eer t;tk'n-! potem, ko je umrl kitajo: odredila splošno mobilizacijo proti j eesar. Zatrjuje se. da ~o jo pristaši Srbiji, pač pa da je pomnožila vse j prinea Chuna zastrupili, ker niso čete 1."». (sarajevskega) vojaškega j trpeli., da bi ona vpljivala na novega kora. Semkaj se javlja, da so ev- vladarja. Tukaj krožijo vsakojake ropske vlasti naprosile Srbijo, naj j senzaeijonelno vesti in pričakovati v nadalje več ne zbira svojih tet ob \ ™ Kitajskem radi do- avstrijskej meji in naj tudi rezervi- j godkov zadnjih dni. kmalo do veli-ste pošlje domov. To se bode zgo- kansko revolucije in državljanske dilo. ako tudi Avstrija to stori. : vojne, to tem bolj. ker je znano, da j namerava tudi princ Chino razpredanju oglasijo. Cena Koledarju je .'>0 centov. Upravništvo "Glasa Naroda". Na električnem stoln. Auburn, N. Y., 17. nov. Včeraj so tukaj elektrokucijonirali Italijana Andrea Delverno, ki je v Rome, N. Y., umoril svojega rojaka Antonio Pageja. Eksekucijo so izvršili zjutraj ob šesti uri in pri tem so morali električni tok dvakrat odpreti. Delverno je do zadnjega trenotka trdil, da je popolnoma nedolžen. On je vedno trdil, da sta se sprla in oba zajedno potegnila nože; pri tem je pa njegov nasprotnik padel in se nabodel na nož. Denarje v staro domovino pošiljamo 50 kron, zrn 20.60........ 100 kron ta 41.00........ 200 kron ta 102.50........ 500 hiti za 204.50........ 1000 km sa $1018.50........ 5000 kxss Foštarina je vtota pri Uk Doma se nakazane vsoto splačajo brea vinarja oAilka Msis denarne poiOjatvs S. kr. postal bran: -i vraA v 11. 4» 12. dnek. Denarje nam ports ti jo najpxilli-lojo do $26.00 ▼ gotovini ▼ priporo-tanem ali letMifaaaet pismu, vsSjo ttteoko po DosMstfc Festal Hour Order sli pa Now York Bank Draft FEAJn IADZK OO., II Oorttsndt ŠL. Vow Yssfc. M. Y 6104 ML Okdr Avt, M. X Nemški cesar se je udal in obljubil, da ne bode več nepremišljeno govoril Ker se je po vsej Nemčiji pričela agitacija proti cesarju Viljema, ki je nedavno izdal razne državne tajnosti in tako blamiral Nemi jo pre 1 vsem svetom, da jej sedaj nihče ne more zaupati, ga je včeraj državni kancler Buelow pozval, naj mu da svojo besedo, da ne bode v javnosti več nepremišljeno govoril in tudi ne občeval z zastopniki inozemstva, dokler se ne posvetuje z državniki, koji mu bodo posedali, kaj sme govoriti in kaj ne. Cesar je tudi obljubil, da se bode v nadalje ravnal natančno po določilih nemške "ustave", za ktero se dosedaj ni nikdar zmenil. Cesarjevo izjavo je danes vladino časopisje že objavilo. Včeraj so pokopali cesarjevega po-bočnika Huelsen Haeselerja. Pogrebu je prisostvoval tudi cesar Viljem. Navzočih je bilo tudi kacih 1500 radovednežev, ki se pa za cesarja niti zmenili niso. Le nekteri so se odkrili in to je bila vsa cast, kojo je dočakal Viljem. Preje je množica cesarja burno pozdravljala. Nesreča na morju. Philadephia, Pa., 18. nov. Kapitan semkaj došlega parnika St. Helenaj ki je dospel iz Strrabaye, naznanja, da je 800 milj jngoistočno od tuksj rešil kapitana in 16 mornarjev an* gleške jadranke Osberga, ktera S4 je vsled viharja potopila. Ponesrečene mornarje so izkrcali v Lewes, Del. Oče ubil sina. Royston, Ga., 17. nov. Semkaj se javlja, da je v Madison countyju ustrelil Joe Rousey svojega sina Iso-ma. Oba sta se pričela prepirati radi neke malenkosti in potem sta tudi oba jeden na drozega streljala. Očeta niso zaprli. "GLAS NARODA" ^iovenic Dally.) ■cned and published by the »JVENIC PUBLISHING COMPANY (m corpomtion.) FRANK fiAKSER, President. VICTOR VAIJAVEC, Secretary. LOU IF BENEDIK, Treasurer. 1'imce of Ifn^inett: of the corporation and jftddrescAi of *!>ove officers: Cortland t ^irest, HoT'x.'^h of Manhattan, New York 05tv> N- Y. t,la v?: -a Oanatfi . o) h-l* . list rji Ameriko in let« z* riecic Sew York . , pol za meeto New York '\7iopo ia vrfe !eto . . . fci.OO 1.50 4-«W Nevarne stavbe. v V nekem predmestju mestnega dela Brooklyna v New Yorku je pred par dnevi nastal požar, ki je v izredno kratkem času uničil ves blok poslopij. Ogenj se je razširil tako hitro I>o vseh hišah, da je pravi čudež, da pri tem ni nihče zgorel. Pri takih požarjih na omejitev požarja niti misliti ni in le ugodnim slučajem se je zahvaliti, da se požar ni razširil še na daljne bloke, kjer stoje ravno ta-2.00 j ke stavbe, kakor na onem, ki je po-4.50 | svet-.,.n popolnemu razdejanju. Često-175 krat predstavlja pri nas vrsta hiš, ki „ pol letu „ ,, četrt leta pn pobijamo e kupno tri številk**. ! so sicer vedno krasne in lepe, nič NARODA'1 izhaja vsak dan iz- j 'Jruzega, nego navaden lesen hlev, v vsema nedelj in praznikov. ««OLA8 NARODA" {"Voice of the People") . lived rtven day, except Sundays and Holidays. v4nb«*Tiption yearly $3.00. ^Advertiseir.ont on^agreement. ^piai bre podpisa in oeobnosti .*e ne i^enur noj <*« tiiafcovoii pošiljiti po kraja narociukov »»more preprečiti razširjanje po-■iStiimo, da se uam tadi prejšnje žarov. Kljub temu. da je vse to stavbe- kterem se ločijo jedna hiša od druge j le po tanjki leseni steni. Jedna je-1 dina streha zadostuje čestokrat za ; celo vrsto takih hiš. Povsem narav-| no je. da v takih hišah ni prav nič takega blaga, ki bi za moglo kljubo-, vati ognju. Vsaka nova stena, ki prične goreti, daje požarju novo hra-: no. kajti zidanih sten med hišami običajno ni in to je j edina stvar, ki rekovalca, potem pa odgovoril počasi in pikrim povdarkom: — Surovi smo kajpada — zato nas pa streljajo kakor zajee!___Ali pa moremo potem drugačni biti T Vprašanje je le: kedo je bolj surov: oni, ki strelja, ali ta, ki se pušča streljati?... Nastala je tišina. Z obraza vseh je bilo razločiti učinek teh besedi... Delavec pa je zopet začel: Ueber-haupt aber sind die mit den dreifar-bigen Biindern... Dovršil ni, kajti v tem trenotku je vstal njegov sosed Slovenec ter za-trrmel nad njim: "Prepovedujem si vsako nadaljno žaljenje našega naroda!" To je pomagalo. Obrekovalee je utihnil. Oni s trobojnico je hvalež-no jKJgledal svojega somišljenika, dvijmil se in odšel iz kupeja. Cez kratko časa pa se je vrnil s klobukom v roki. "Oprostite, gospoda — začel je — nabiram za uboge žrtve, ki ležijo v bolnišnici v Ljubljani, vsak naj nekoliko doloži..." In vsakdo je dal svoj obolus — celo Nemec... Zgodilo se je čudo: oso-da tepta nega našega naroda stopila je pred oči vseh in duhovi prej tako n^ruaui, da hitreje naj naKkmne*. '.o1^■■ ** u .fšil::«tvam naredita naslov "OL^žs NAKODA" «2 CortUu It 8tr*et, New York Cit\ Telefon- 4H87 Cortland t V prospeh farmerjev. so se pričeli farmer j L jeziti, ker skuša predsednik Roosevelt povzdigniti način življenja in kulturo naših farmerjev. Beli ljudje na jugu si namreč domišljajo, da so največji gentle-mani na vsem svetu in radi toga jim ločeni so se složili v jedni misli: Po-nikom in onim ljudem, ki grade hiše, I moč žrtvam!... znano, se pri nas še vedno zida na j Nabralo se je nekoliko kron. Hvala stoline takih stavb Te hiše pričajo ! P^srčna! Svoto izročim skupno z go- sicer o marljivosti ljudi, kteri so to- i spodom. ki mi naj tja sledi, postaje- liko časa hranili in marljivo delali. I načelništvu v Ljubljani, da jo odih južnih državah prinranui aenai za ^raunjo s\uje m Še in radi tega je samoumevno, da j na mrtvaškem odru... Razglednica so oni vsekako zaslužili boljše do- Je šla rok do rok — solze bolesti movje. nego je ono. koje si era de. jin pnjenja s<> prihajale v oči... oziroma koje jim grade razni špeku- Duhova preminulih združila sta lanti, kterim je varnost bivanja v mahoma prijateljsko svoje rojake in takih hišah deveta briga. Poštena Pričela se je — obsodba nemške suni treba nikake večje 'St^ ka- stavbinska obrt seveda pri tem tudi; norosti... Nikdo se ni več oziral na korfinja je (,a. kojo že imaio. Ke- trpi na svojem ugledu, kajti i rahle živce navzočega Nemca dor Pa hoče to kulturo "povzdigni- —no je. da agentje špekulantov ne : Zakaj smo ^teptam, razdvojeni „ . .. , . . miruieio orei dokler ne pregovore Kpr smo obzirni m ponižni proti tuj- ti . ta trotovo nusk, da je na svetu mirujejo prej, uojvier nt jueBu>uic ^ . . . , . , .. ' Hudi da si nabavilo svoio hišo. ki' — a dlakocepezi proti sorojakom! se kaj bolj vzvišenega z ozirom na JJum» ua nauavijo ui»u, . ...j . , , ^ . / , K, ... nrivzanrav ni družeča ne^o velik -Moralo je priti do katastrofe — kulturo. kakor so farmerji našega pra%zapra\ ni aruzej.d, ^ut .. - , , zaboj. Radi teea bi bilo umestno, da morale so pasti žrtve: to nas je strez- Predsednik je takoj skušal storiti ' ^ kakor hitro mogoče napravi zakon, ^ - nam odprlo oči. . . Tudi jaz vse, da bi tako mnenje preprečil. | ^ hi predpisoval način, po kterem j-tim posledice. Zasledujejo me ka- Vsled tega je imenoval dva nova ko- ! mora biti vsaka hiša zgrajena, ker! kor hudodelca! In kaj sem^stonl? misarja in sedaj zahteva, da komisija ^ na ta način se bode stavbenim spe- ; ^ aroval sem na osodepolm večer svo- ^topi nemudoma v doti^ s prebival-! Mirtam storilo konec varanja lju-1 Jfga sinčka pred brutalnostjo tujca. atvom na deželi, kjer naj fannerje ! ^ ki" «o čestokrat po več let morali j To Je moje hudodelstvo. . . Sedaj me zbira v šolah. ,ako da bode vsakdo braniti ^nar za nabavo zaboja, ko- ; P^atelj..brzojavno obveščajo, da sem naznanil sv „je želje in tudi vsakdo ^ imenujejo špekulantje "hiša".** me isee orozmstvo Do- . _ ' ____bro! Grem in se javim sam; nf: pu- povedal svoje nasvete. Roosevelt -" ■ .... . .. . stim jim veselja, da bi me gnali ka- ^ kor navadnega lopova!... Straha ni- „ . , ArtVe. 'mam pred zakonom; strah me je le dobre ceste. To je sicer lepa naloga. 1 toda zajedno nas spominja na to, da —o— se je pri nas že večkrat skušalo iz- T1.. , , , .. ,, ' . , , , . v Bilo je v vlaku ob prvih popoldan- delati lep«' ceste. Tako se je nekoč . .. , J. T • , 1 skih urah. \ ozil sem se proti Ljubljani štirinajst dni potem. . . V ku- Poslednji lučaj. Resnična povest iz italijanščine. lansko zimo Mlada jahalka je obledela in se je prijela za Brce. "Tako, jaz naj grem, da postaneš svoboden, da bodeš odvezan od tvoje i obljube, naredim naj prostor rude-čej Angležinji, ker ima denar? Ali Slovensko katoiKAkc V cirkusu Corti sem lausnu umui - ... - ... . . si pozabil na pnsego? videl dva kot Kitajca preoblečena llX. , ,- , , ,, ri ... I Xe bodi vendar dolgočasna . le Italijana, ktera sta prav spretno me- ^ vedaL tala nože. Kitajci so prinesli, .tx, • ,- , , , , „ . ., "Pojdi, kamor spadas!" to umetnost ze pred stinde-1 ti . . , .. . _,, . . , .. . A. tako govoriš o meni? je re- setimi le«ti v E\-ropo. Kitajee An-: n . , ,, , „ ... - ,,, , kla jahalka. "Toda varuj se, Anto- Hee je bil pr^, ki se je odlikoval v • . , , , ^ .. „ „ ' . ., nio, spreeledala bom tvojo eoljufi- metanju nožev. Kasneje je opustil . , n . , ^ . ... . . , vost! Proč od tu naj grem. da bi se to obrt in pncel prodajati v Berohnu G^enjj podp, društvo cr svete Barvan caj. Ta sta bila manjša z Maud!" Niti ne mislim na to, toda ubog dva italijanska metalca nožev, , . , , - , „ . v a ... gospodar sem in moram gledati, ka- moz in zena. Zena je bila;, , . . ; . » ., . . v.. 1 ko k denarjem pridem. S sedanjo od moza; ernih las in ocn. , . , družbo ne moreni napraviti premo-1'onosno je nastopila in nikdar ni ka- . . ,, . . , , . . zenje, to sama sprevidis. ' i zala kacecra strahu. Njen moz je bil . ... , v. ., . , . . , L)obi^r». irrem in hočem zasluziti! I velik in zelo miren človek. Pri pred- „ . ... . , , „ . , 1 oda prisezi mi preje, da ne bos to t stavi se je zena postavila na visoko „ , , , žensko vzel! ■ leseno, navlasc za to napravljeno ste- , iT1 . . . . , ,. , , . "Bngantina — saj nisem otrok — no; moz pa iz daljave deset korakov ... . . . , „ .,, , , . .. . lahko storim, kar hočem! spretno metal nože; sedaj tik rok,; ,,ri . . „ . .,,, , .... , I risezi. Antonio, prisezi! nog. telesa, ob glavi in vratu. Ako, , .,, i .. , "Oh, pojdi — k vragn! oi napravil naimaniso napako, bila . , . v J J * Brzo kakor mačka je skočila Bn-I bi zena ali usmrtena, ali težko ra-1 . , . ... , . , . gantina v stran in prijela za blesce- njena: zena pa se niti z očmi ne ca- . ... ' . " . . , . . : co sekirico, uola. Kes predrzna lirra, v kterej je . . . ,. . ^ ,, .. . " , , . . i "Prisezi nu — ali pri Bosru— človeško življenje takorekoc na niti Z)edln]ene države Severne Am«rik» Sedež: Forest City, Pa, >nodiM«U lanuarja I90J * | -O-O- ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZU ZAVERL, P. O. Box 374, Fereet City, Fa* Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 61. West Minerai, X. tajnik: IVAN TELBAN, P O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St, Cleveland. Ohla. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERCMAN, predsednik porotnega odbora, Weir, KAROL ZA Ti AR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pk. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddock Avenne, dock. Pa. FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Min St., Luzerne, Pa. predlaga farmer jem pred vsem, naj »krbe za to, da se povsodi izdelajo pričelo gibanje v onih državah, ki so odstopile komad svojega ozemlja za District Columbia, da se zgrade lepe in dobre ceste. Vsi zastopniki mest peju je bilo pet Tržačanov-Slovencev in en trd Nemec, prav iz Rajha, kte- za družino. Kdo bode za nje skrbel, ki so dosedaj živeli od žuljev mojih rok... Nesrečnež, je prenehal — solze so se mu udrle. . . Sočutno smo ga pogledovali. Vlak je vozil počasneje in polagoma obstal. "Laibacli — remu na čast se je nemškutarilo.. . Ljubljana!" — se je zaslišalo... Od ao glasovali v postavodaji za ta pred-,,,, __» „ » . , iiii ij , . , - , Kden Trzaranov, finančni nadpaznik, mk zakona zasledovani je vstal, polog, docim so zastopniki iz dežele1 ,, . . „ ______, . . _______v.____ ___ glasovali jednoglasno proti predlogu. Ko so jih potem vprašali, zakaj so glasovali proti predlogu, so zopet vsi jednoglasno izjavili, da bi šla njihova zopetna izvolitev rakom žvižgat, ako bi glasovali za gradnjo dobrih eest. Njihovi politični vodje doma . „ _ . , . v , . , . -, . m i si j a vem u Prusu na srce. Financ- Tn v tem meglenem ozračju zdelo se namreč potrebujt-jo vedno obilo de- J , ....!.. , , v- , ,, ....... .. . ; nega nadi)azmka soproga, bolehajoča ; mi je, da plavati duši nedolžno ustre- narja za i»lK>ljsanje in popravljanje ^ . 1 \ * . . „ , , , , , na protinu, provzrocila je razgovor5 Ijenin... eest. D«aaT se sicer izda, toda delo i V. . t l. i , .. . ... , i ,o tei baje ntKizdravnivi bolezni, a za-, ln zahrepenelo je v meni: prepo- se nikdar m ixvtsi, kajti to delo spa- . . V, i-, v , .' . .......,,, kljucek je bil, da je vsakdo navzočih ! di ta — mueenika — meglo, moreeo da med takozvani "politični job", j , , . . , . . . . ...j , - v. . , , x , hotel to boleren ae imeti m je tožil nas rod, in napoei naj dan! In nad vozil se je s svojo ženo v svoj rojstni nudivši navzočim roko v slovo, ki so kraj Ptuj — žalostno proslulo me- ; mu jo vsi prisrčno stiskali — h*o... Drugi, iz Trsta vozeči se, oči- Nekaj trenotkov potem stopal sem vidno delavskega stanu, je bil na- po Ljubljani — težko izkušeni.... meujen na Zidan most. Hvalil je s Zgodaj je še bilo in temno. Tožna posebno vnemo vse možne in nemož- jesenska megla je pokrivala mesto in ne vrline Nemčije ter'pihal s tem do- t branila pogled na najbližje predmete. viselo. Pri tej predstavi sem se spomnil na neko osobo iz moje mladosti. V sedemdesetih letih sem bil zaposljen kot jahač v malem, a dobrem cirkusu Belli, kteri je isti čas potoval po Nemčiji in Nizozemskem. Ponos cirkusa je bila Brigantina, mlada ciganka. na po! še otrok; imela je črne oči. iz kterih je že odsevala prava strast ciganskega rodu, ki ni poznala meje v ljubezni, niti v sovražtvu. Njena jahalna umetnost je nadkri-ljevala vse, kar sem doslej videl. Opravljena je bila kakor Italijanka, v kratkih krilih, obšitimi s školjka-! mi in peresi; za vratom je imela korale. ob strani pa svilnato vrečico z malimi rtlmenimi krogljami. Skakala je umetno po hrbtišču neosed-lanega konja, vrgla se z mačjo hitro-stjo naprej in objednem vrgla kroglje v zrak in jih vjela; to je ponavljala, da je gledala naprej in nazaj, pokle- j kavala in vstajala; nedosegljivo. spretna je bila in to v teku konja. Potem so prinesli v sredino kroga debelo, široko desko, s kredo napravili bel krog — kak čevelj v premeru; potem pa podali jahalki več malih, svitlih, zelo nabrušenih sekiric; te je brzo jedno za drugo po zraku zmetala v krog, in jedna ni drugo dotaknila, a nijedna ni priletela izvan kroga. Gledalci so bili zelo preseneteni in mirni pri tej predstavi, in vsakdo se je oddahnil šele, ko so iz sredine odnesli desko; Brigantina pa je na hrbtišču konja spočivala. Zakaj je ostala ta spretna jahalka v tem malem cirku.u1? Zaljubila se je v posestnika, ki je bil še mlad in kteremu so stari pred kratkim umr- j li. Antonio Belli je bil pravi proto- j tip možke lepote; močne lepote, ru-1 javega obraza, nos je imel orijentalič- ' Vroče solnce je napravilo Senco podobo Brigantine s sekiro na precej razdrapanej platenej ograji cirkusa. Belli se je surovo nasmehnil. Računal je na svojo moč in veliko spretnost, ter se podal, da bi deklici iz rok iztrgal sekiro. "Torej nečeš z lepa iti, ti mali satan? Dobro, pripeljem ti jih par z bičem za ušesa, potem pa van vržem ' — ti vlačuga!'' Ta psovka je Brigantino razburila še bolj. Kri jej je šinila v obraz, glasno zaupila — in sekira je priletela skozi zrak. Obtičala je v Belli-jevem vratu. Zadeti je nemo padel in njegova kri je pobarvala sveže žaganje v cirkusu. To je bil poslednji lučaj Brigantine. Drugi dan so potegnoli iz kanala njeno truplo. Brez vseh obredov so pokopali lepo deklico, ktere srce je v življenju tako strastno bilo... POROTNI IN PRIZTVNT ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora. Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajnika: IVAN TELBAN, P. O. Forest City, Pa. SKLAD xa spomenik padlima žrtvama Lnnder in Adamič in za podporo ranjencem v ljubljanski bolnišnici: Iz Taylor, Wash.: Mihael Skerbinc $1.00, Jernej Skerbinc 50c, Anton Frank. Ivan Fink in Fran Mesojedec po 25c; skupaj prejeli po Mihael Skerbincu nabrano svoto $2.25. Josip Pucelj in tovariši v East He- I lena, Mont., $7.05. Ivan Verhovec in tovariši v Hous- i ton, Pa., $1.75. X>osedaj izkazano $129.41. Živeli darovalci in njih nasledniki! Uredništvo "Glasa Naroda". V u v g 4> e ■M m V i O © «3 >00 *> N Društveno glasilo je "GLAS NARODA." I Zvišanje obrestne mere. ! Hranilne vloge sklepom leta 1907 3,165.025-00 kron. Varnostni zakladi sklepom 19^7. čez 114 tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron. NAZNANILO. Glavna posojilnica registr. zadruga z ncom. zavezo v LJUBLJANI, Kongresni trg št 151 obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vloge po 3 01 4 L 4 takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-nega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. <*istih K.. 4-75. Po 4naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po in za 3 leta preje nego naložen po 4 Kojaki! Kdor hoče Bvoj denar ngofluo in varno naložit; naj ga pošlje v našo posojilnico. Pošiljatve za Zjed. države posreduje* tvrdke FR. 8AKSER CO., 109 Greenwich St., New York Upravni svet. ! Zvišanje obrestne mere. ! N o o- n 2 B o 3 n n 9 Ako pa Iimm kedo dobivati denar za poprava Met, mora pred vsem skrbeti ra to, m ««ite skrajno slabe. Farmarji pa »reda niso povsodi taki, Wjtl Mboto maramo misliti, da •o U pa&titf taki. Kajti pred vsem dob« *ai 4*aax v poke in Sel« potem ga dth m»i avoj« politične prijatelje. AUa p« ilani postavodaj* ne cavnaje tako, kakor žele politiki, potem meae£« po preteka svoje dobe ▼ poliMea (rob, io v tega neie ni-kie ill. Dveeto dedičev za $2400. Pri kreoklynskem nadsodišču se je pričela obravnava plede dedščine Montrossa, ki je umrl pred sedmimi leti in ki je ostavil premoženje vredno $2400. Dasiravno je pokojnik, ko je še živel, večkrat izjavil, da nima aiti jednega sorodnika, se je po nje-govej slmrti dosedaj oglasilo že ka-cih 200 sorodnikov, kteri trdijo, da so z njim v sorodstvu po materinej in po očetove j strani. Nekteri sorodniki so najeli odvetnike in sedaj je že devet tr>?.h vloženih na pripozna-nje dedščine. Vsem dedičem preti sedaj nevarnost, da ne hodo dobili niti centa, temveč da bodo morali vrhu tega plačati še velike sodne stroške in tudi stroške svojib odvetnikov, kteri niso nikakor manjši, kakor oni, koje zahteva sodišče, koje se bode nagradilo naravno z zapuščino. Veliki Krakov. Občinski odsek mesta Krakova namerava predložiti zakonski načrt o združitvi mesta Krakova z 11 sosednimi občinami krakovskega in vjelie-kega okraja ter z obmejnimi graščinami v skupno občino, vsled česar bi štel Krakov 150,000 prebivalcev. o njenih aasledkik. vajinima grobovoma vstani, ozdrav- Bolehajoei rod !.. . Moje misli so j !jen dolgotrajne bolezni — složen slo- b vi gnile aaprej — v Ljubljano. Se-li še po »m a jo sledovi vojaških krogel j t Ia krvavi sledi ubogih irtev ?... In bratje — so se li sprijaanili T... E, bolehajo — bolehamo vsi — in ne-osdravljiva je ta bolehavost. . . globoko ukoreninjena — »astarela 1 _.. . In malodn&noet ja prihajala... Zadremati sem skužal — a nietm mogel — ošabni taji flsaovi so me motili... Tam nekje blizu Postojne vstopil je v kupej visok mož, žilavih mišic, orlovim nosom. Trobojni trak se mu je vil preko prs. Pogledal je srepo po nemško govorečih ter hotel sesti. — — Tu ni prostora, idite v drug kupej ! — obregnil se je nad njim finančni nadpaznik, ki je hotel imeti rezerviran prostor za svojo ležečo bo-lehno ženo. — Ne, tukaj ostanem, plačal sem ravno tako kakor vi — za sedeži S tem je bil napovedan besedni boj, ki se je zvršil z vso srditostjo udobnost svoje soproge branečega se na edni in v svoji pravici prikrajšanega na drugi strani. Konečno je došlec svoj prostor vendarle obdržal s pripombo, da gospa še vedno lahko leži, ako jo je volja. Finančni nadpaznik se je udal v osodo ter dajal svojemu gnjevu odslej duška še v nemško govorjenih zabavljicah. Oni delavskega stanu pa je čutil potrebo, da je nežnočuteče živce navzočega Prusa tolažil — z obrekovanjem svojih rojakov-Slovencev! — Das Volk ist hirzulande roh und un-gebildet— — Obraz moža s trobojnico se je stemnil kakor oblak ob hudi uri; prodirajoče je pogledal ob- venski rod!. Dušan Dobršek. USTNICA UREDNIŠTVA. Viljem Verhnik, Cleveland, Ohio. Vse ameriško časopisje poroča, da se eaai aboljšujejo in vse časopisje pri-' naža poročila, da se tovarne odpirajo. Celo najbolj zagrizeni demokratski in soeijalistieni listi pišejo o — pro-speriteti, ki je zavladala, odkar je bil Taft izvoljen predsednikom. V Ljubljani ni nikogar z našim imenom in mi nimamo nikakih ko-ristij od tamojšnib agentov; ako rabijo naše ime za svojo kupčijo, je gotovo znamenje, da uživamo p°vsoke-patento. VANA ZDRAVILA. VOZNE USTE . mh pr« altih i rt. Prodaja Pošilja DENAR v stari krajlzanealjivo ia pošteno. Zastopnik "Gla» Naroda" 82 Cortlandt Street, Now York. Kje so rojaki ANTON TANKO, FR.: Kje ste MARJETA in MARIJA PO NAZNANILO. Vsem Slovencem in Hrvatom v Cherokee, Crawford Co., Kansas, kteri mi kaj dolgujejo, naznanjam, da pridem dne 28. novembra na Carono, Kansas, in bodem obiskal vse dolžnike. Kdor mi ne bode plaeal, obelodanil ga bodem v vseh listih s polnim imenom. Joe Spolak, (18-20—11) Carona, Kansas. TANKO, VENCELJ ČAMPA in FRAN ČAMPA f Vsi so doma iz Vine pri Sodražici. Za časa krize so dobro jeli, pili in pa 66 igrali in sedaj so jo popihali v druge kraje bfrez da bi omenili, kedaj na-imeravajo plačati $226.63, za ktero svoto so se zadolžili. Varujte se enakih tieev! —'Andy Arko, Box 531, Newcomerstown, Ohio. (18-20—11) Rojaki, naroiajt« m na "Glaa Naroda", najveSji in najeeaejK davvaik. NIK V AR? Rojene ste v vasi Sleme, fara Sv. Trojica na Blokah. Prosim, kdor ve izmed rojakov za naslov, naj ga naznani na: Joseph Štrukelj, 1428 Lawrence St., Denver, Colo. (18-20—11)' Kje je IGNAC HERVATH? Služil je v Poli pri vojakih in sem je prišel meseca junija. Oglasi naj se pismeno ali pa ustmeno pri "Glaa Naroda82 Cortlandt St., New York, kjer izve vs« potrebno. (18-20—11) Jugoslovanska lakoiporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEO. (Radi bolezni na dopusta v ■vTopL) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P, O. Box 105, Ely, Minn, NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-, dock. Pa. ALOJZIJ VTRANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, loath Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Mina. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 116 7th Street, Oalumet, Mich. IVAN KERŽIŠNTK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, III. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVE C, 711 North Chicago Street, Joliet, HL Kraje/na drnltva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov 1n druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nebo-aem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 116 7th St., Calumet, Mich. Pxidejani morajo biti natančni podatki v*%k« pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 2. novembra se je r. južnejra kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 75 Hrvatov. Ranjen d z dne 20. septembra. Od leh je samo t>e dijak Borštnik v bol-nici. T»- dni je vstal in hodi nekoliko z berpljami po sobi, toda le nekaj Uurakov, ker je rana odprta in kost nezaeeljena. Borštnik bo potreboval največ časa, da okreva, a posledice bo gotovo vedno čutil, ker zdrobljena noga ne bode nikdar tako jLUnkcii nirala ko zdrava. Ker je prestal crrozne bolečine, je tudi v obče zelo os!abel, in bo moral čez zimo v milejše podnebje, da si okrepča slabo zd ravje. Ostala petorira je pa že zapustila bolnieo, a nobeden še ni za delo zmožen. Tomšič, ki je bil pretrpljen skozi pljuča, je pri svoji materi in ne bo celo zimo mogel v službo, in m verjetno, da bi bil še za težko delo. Miha Golovšek ki je bil ustreljen v levo ramo, še ne more vzdigovati roke. Pavel Štrukelj, ki je bil »clreljen ▼ stegno, še nima začel je ne rame, in bo tudi dlje časa potreboval, da ozdravi. Oba bodeta pa gotovo čutila vedno posledice, ker GolovŠsk kot mesar potrebuje krepkih >»k, i* P. Štruklju se je morala arterija um. stegnu podveza ti, ker je bila ■•▼araost, da vsled poškodbe ne tekrvavi. Teekakor so to teik« telesne potikodke, in se lahko posledice še pozaejo pokaiejo. Josip Simon&t je imel sjm. ia nogi vsJed strela rasmeftarjeao ia Ae tudi ni za delo aposobe«. Kdix* Martin Štrukelj, ki je bil a bajonetom od zadej v hrbet eaibodea, ima aaeeljeno rano, a je se slab. Vseh pet ranjencev dobiva od vodstva bolnice redne tedenske podpore ia ubranih milo darov. Vsi so tudi dobili novo zimsko obleko, perilo, zimsko suknjo in čevlje. Podporo bodo dobivali toliko časa, da okrevajo in postanejo za delo zopet zmožni. "Kranjska hranilnica". Dne 3. novem! ra je imela "Kranjska hranilnica" prav hud dan. Že ob polu 10. nri dopoldan, ko je prišlo na vrsto komaj par vlagateljev, ji je zmanjkalo denarja. Poslati so morali po denar v "Kreditanstalt", med tem ko «o ljudje vznemirjeni čakali. Vkfgat-elji so celo dopoldne in celo do polu 2. ure popoldne morali čakati. da so dobili izplačila. Mlekarna pogorela. Dne 31. oktobra zjutraj okrog 2. ure nastal je o-genj v mlekarni Roleta v Št. Petru na Krasu. Ker je veliko pomanjkanje vode, ognjegasci niso mogli razun par vreč otrobov ničesar rešiti. Pogorelo je vse orodje, vozovi, seno in celo en konj. Škoda je zelo velika. Kako je ogenj nastal, in to v hlevu, se ne ve; najbrž« po neprevidnosti. Slovenski povelj evalni jezik je vpeljalo veteransko društvo v Kranjski fro vi Njegov načelnih, podžupan Peterman, je prišel že pred petimi leti z istim predlogom, pa tedaj razmere še niso bile zrele, da bi bila prodrla taka "nečuvena" zahteva. Sedaj je protiglasoval en sam moži-ček. Naprednejši so pa v Kranjski srori le kot v Kranju. Ogenj. Nedavno je pogorel v C'ečni vasi pri Novem mestu kozolec Mati-ja Kristana, dalje dve njegovi gospodarski poslopji ter tri taka poslopja Ane Lukman. Zirorela je vsa stelja. seno in poljski pridelki. Škode je 15.000 K. zavarovalnine pa 2260 K. Kako je ogenj nastal se ne ve. — Smrtna nesreča. V Dobi ič ah v Beli krajini je padla soproga ondotnega župana Marija Vertin. tako nesrečno z voza. da si je zlomila tilnik in da je umrla. Aretovan je bil v Ljubljani bivši čevljarski vajenec Karel Schwenter rodom iz Ljubljane, ker je na sum-u. da pred kratkem ukradel v Borovnici nekemu " Aruerikancu" čez 200 K denarja. Oddali so ga sodišču. PRIMORSKE NOVICE. Smrt pod vozom. Voznik tovarne v Podgori Viktor Pinavčič je padel T>ri vožnji pod voz, ko so se mit konji splašili. Reveža j« auečkalo, da je ostal mrtev. Premestitev voja&tva. Dragone. v Slov. Bi&triei pridejo prihodnjo pomlad v Gorico, v Sk>v. Bistrioo pa ■ameste huzarj«. Is Soče bo potegnili trapi* aokega Miho Želeanika, ki je bil baje del a ve« v neki tovarni oement« v Ljubljani. Miha Železnik se je porooil 24. okt. t. L v Podgori pri Gorici a Julijano Kodrii, ki je rojena v Podgori ter je bila delavka v tamkajšnji papirnici. Dva dni po poroki je Železnik izginil. Iskali so ga cel teden, slednjič so ga našli v Soči pri Grejni tik Podgore. Kaj bi bilo gnalo mladega moža v smrt, se ne ve. Sploh pa ni dognano, ali si je sam vzel življenja ali ga je kdo usmrtil. Govori se namreč, da bi bil Železnik ustreljen v s-ce.- Zaprli so nekega njegovega rojaka po imenu Franc Kocbek, ki se zdi Oblasti sumljiv, da bi bil mogoče kriv Železnikove smrti. Toda najbrže je ta sum neopravičen. ŠTAJERSKE NOVICE. Kibiciral je. V Jančarjevi gostilni pri Sv. Marjeti ob Pesnici na Štajerskem je posestnik Reiss kibiciral. ko je gostilničar Jančar igral s tremi drugimi na karte. Ker je Reiss vedno delal opombe kljub opominom, naj bo tiho, popadel ga je Jančar in tako o mlatil po obrazu, da zgubi najbrž obe očesi. Eno je že zgubljeno. — Posledice ljubosumnosti. Tovarniški delavec Ignacij Segarc na Štajerskem je živel že dalj časa v prepiru z ženo in taščo. Bil je silno ljubosumen. Nedavno ob 4. zjutraj (!) je našel Segarc zopet povod ljubosumnosti. V tem stanu svoje razbur- jenosti je sprožil samokres na taščo, ne da bi jo zadel, ženo je zadel v levo nogo, na to se je pa sam ustrelil. Zarli so na Zidanem mostu nemškega natakarja na kolodvorski restavraciji Julija Pessla, a ne zato ker je Nemec, ampak zato ker je kradel svojim nemškim kolegom denar. Pogorelo je v Arji vasi gospodarsko poslopje posestnika Baderja. Zgorelo je tudi mnogo poljskih pridelkov in nekaj svinj. Drugo živino so rešili. Domača požarna hramba in sosednji iz Gotovelj in Žalca so krepko pomagale, celjska je pa prišla. kakor navadno, takrat, ko je že vse zgorelo. HRVATSKE NOVICE. Moža umorila. Na Reki je žena honveda Jožefa Kalmerja v družbi svojega zapeljivca počakala zvečer svojega moža in ga napadla. Kalmer-ju sta iztrgala bajonet in mai ga zasadil v trebuh. KaLmer se je mrtev zgrudil na tla. BALKANSKE NOVICE. Položaj v Sandžaku. Sarajevo. 2. novembra. Odkar je avstrijsko vojaštvo zapustilo sandžak Novi Pazar, se je položaj tam zelo poslabšal. Na mejah se že pojavljajo srbske čete. Turške posadke se še vedno niso pomnožile, dasi je poveljnik nujno zahteval pri vojnem ministerstvn vojaško pomoč. Pašičeva izjava. Petroprrad. 2. nov. Bivši srbski ministerski predsednik Pašic, ki je spremljal prestolonaslednika v Petroirrad, je izjavil, da bo napravilo v Srbiji in Črni Gori mora-lično zadoščenje, ako Rusija ne prizna aneksije Bosne in Hercegovine. Ako se aneksija zakonito ne prizna, bo Avstro-Ogrska izolirana in prisiljena h koncesijam. RAZNOTEROSTI. "Ca di can". V Milanu razširjajo ceste in bo v to svrho morala izginiti s površja zemlje tudi groznih spominov polna "hiša psov" — "ca di can". To hišo, ali bolje rečeno, pa-lačo, je za svojih pettisoč psov sezidal tiranski vladar vojvoda Barnabo, ki je nastopil vlado leta 1354. Značaj tega vladarja bil soroden najkr-voločnejšim rimskim cesarjem. Mislil ni na dražeča, nego na lov in na svoje pse. ktere je iz početka držal v gori omenjeni palači, pozneje pa jih dal v rejo po hišah meščanov in kmetov. Pri tem je postopal tako: Ob določenih rokih so morali oskrbniki prignati pse pred vojvodo; ako se je knezu zdelo, da je pes shujšan, moral je oskrbnik plačati kazen, ako je bil pes predebel, je moral istotako plačati kazen, ako je pa kak pes poči nil. so vzeli oskrbniku vse njegovo premoženj j. Xa ta način si je vojvoda pridobil ogromno premoženja. Toda psi so mu služili tudi kot krvniki. Zu čisto malenkostne pregreške je metal svoje podložnike psom. da so jih raztrgali. Vendar pa je kazen zadela tudi njega; njegov nečak Gian-galeazzo, ki je vladal v Paviji, je po zvijači prišel v mesto s svojimi jezdeci, dal prijeti svojega strica in ga vreči v ječo, v kteri je ostal do smrti. Nemci prodirajo v Rusijo. "Kur-jer Warszawski" poroča, da so nemški izseljenci že naseljeni v velikih prostorih v ruski Poljski. Ako se kje kaka nemška naselbina naseli, sezida si tudi šck>, ki vzgaja nemško de-eo v pruskem ia velikonemškem duhu. ▼ okoliei Novega dvora rn Modli-na pri Visdi so že naselbine, ki v u jib ne moreš govoriti s prebivalci v poljskem jeziku. Vobee godijo se ▼ poljskem kraljestva take reži od strani nemških naselnikov, ki !bi imela vzbuditi pozornost znerodajnih krogov v Peterburgu. Nemška invazija — piše Hst — je že proč vrgla krinko in poprej ponižni prišlsc iz-preminja se v naseljenca, ki sd domi-šljuje, da podira amerikanske gozdove in razširja kulturo med Indijanci. To so resnične pred straže nemške armade v privislavskem kraju. Rusko vojno ministerstvo se je že čutilo prisiljeno, da je tirjalo bližje podatke iz Varšave o nemškem gibanjn v ruski Poljski. Telovadna nemška društva po svoji organizaciji in uniformi napravljajo na opazovalca takšen vtis, kakor da bi bile vedne predstraže in postojanke nemške armade v poljskem kraljestvu. Nemški naseljenci čutijo se že tako mirne in trdne, da že prehajajo v agresivno akcijo." Shod ruskih delegatov na praski slovanski konferenci. Petrograd, 4. novembra. Ruski delegati, ki so se udeležili praške slovanske konference, so imeli konferenco v Petrogradu, na kteri so razpravljali o raznih aktivnih vprašanjih, ki se tičejo slo-vanstva. Konferenci je predsedoval poslanec M. V. Krasovskij. Na predlog Aleksandra Stahovica pe je sklenilo, ustanoviti čitalnico, kjer bodo na razpolago listi vseh slovanskih narodov. "Obščestvo slavjanske vzajemnosti" nastavi plačanega tajnika in urednika tednikn, ki bo zar-stopal slovansko idejo. Takisto Be je tudi sklenilo, da je treba takoj pričeti s pripravljalnimi deli glede ustanovitve posebnega slovanskega brzojavnega agentstva. Na predlog V. A. Maldakova so zborovale! dolo- tikar umetnin?' čili, da je treba prirejati predavanja o slovanskem vprašanju v Petrogradu, Moskvi in v drugih ruskih mestih. Na predlog grofa Bobrinskega se priredi v provinciji prvo tako predavanje v Vilni. Končno se je izbral poseben odsek, ki ima sestaviti brzojavko na češki narod, v kteri ruski delegati na slovanski konferenci v Pragi protestirajo proti stališču dr. Kramara glede aneksije Bosne in Heree gro vi n e. Za kratek čas. Le kadar boste spali! Tinče: "Oh. oče, kupite mi boben! Lepo prosim!" Oče: "Boben? Pojdi, pojdi! To je vse preveč ropota!" Tinče: "Oh, prosim! Saj bom bob-nal le takrat, kadar boste spali." Divjaki. Metod: "Prosim, oče. dajte mi denarja. da se popeljem v državni zbor!'' Oče: 4'Kaj hočeš ti v državnem zboru ??' Metod: "Divjake bi rad videl!" Dobro zdravilo. Že dva meseca je bila moja žena zagrljena in je težko govorila. Odkar jemlje vaše zdravilo, ne more skoraj prav nič govoriti. Prosim, pošljite mi še dve steklenici Vas hvaležni — Miha Ropotec. Zato. Gostilničar: "Nikdo še ni toliko pregovarjal moje vino, kakor vi." Gost: "Verujem, zato sem tudi kri- V sodniji. Gospa zagovornica: "Prosim, da zateženko upoštevate pomilovalne razloge, ona je v sili ukradla v modi zastarelo obleko in kdor mora tako obleko nositi je že dovolj kaznovan!'' Po komersu. Gospodinja (ko je zjutraj prinesla kavo in zagledala tujega dijaka v postelji): "Vse prav, klobuk, suknja. palica, vse prav, samo osoba dijaka ni prava!" PROŠNJA. Znano je čitateljem "Glasa Naroda", kakor tudi drugim Slovencem po Ameriki, da je pogorela mnogim Slovencem v Chisholmu, Minn., vsa njih lastnina ob priliki velikih gozdnih požarjev, ki so divjali v onem kraju. Tamojšni Slovenci se nahajajo v najhujši bedi in siromaštvu ter nujno potrebujejo radodarne pomoči. Obračamo se ponovno do vseh radodarnih rojakov, ktere ni prizadela kriza, da blagodušno po svojih močeh prispevajo z malimi darovi ali večjimi, kakor kdo more, v korist nesrečnih pogorelcev v Chisholmu, Minn. Vsa darila naj se blagovolijo pošiljati na "Glas Naroda", 82 Cort-landt St., New York, ali pa na Rev. John Tscholl. Chisholm, Minn. Vsem darovalcem se že vnaprej v imenu človekoljubja kar najprisrčneje zahvaljujemo. V imenu slovenskih pogorelcev na Chisholm izrečem vsem dobrotnikom presrčno hvalo. Pričakujemo še od druzih rojakov pomoči. Chisholm, Minn. Rev. John Tscholl, župnik. Odpustljivo. — "Vi ste v noči od 4. na 5. oktobra tega leta v pijanosti na promenadi klop razbili!" Zatoženec: "Da, gospod sodni _____ dvor!____ Toda prosim pomilovalno postopati, ker to je bila klop, nakte- . Lep0 Pohi8t™> „ P03«*™ priporoč-rej sem se spoznal z - mojo ženo!" za novoporocence, je na prodaj. Podrobnosti izvedeti je pri lastniku: Frank Zelene, 168 4th Ave., Brooklyn, N. Y. Spoznala ga je. On: "Nikar se tako ne bližaj raz-ložnemu oknu, meni se dozdeva, da je na novo pobarvan!" Ona: "Zelo čudno, dragi, to praviš že pri tretji prodajalni zlatnin." Oh ta osoda! Gospod in gospa Vrček sta zvedela, da se je njih "Pufek" zopet zgubil. Ko sta se podala na pot v iskanje psa je gospa Vrček vzdihnila: "Oh, da moramo baš mi imeti tako neumnega psa f»» Nedolžnost. Išeem brata IVANA FATUR, doma iz Zagorja na Notranjskem. Pred dvemi leti je bil v Somerset, Colo., in od tedaj nič več ne čujem od njega. Prosim cenjene rojake, kdor ve kaj o njem, naj mi blagovoli naznaniti njegov naslov, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Max Fatur, Box 74, Trestle, Pa. (14-20—11) Pozor! Slovenci Pozor! ^SAUON^' Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke=ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y, MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI £AMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatjzem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, polucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazuije. srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bo-r^ lezni na notranjih zeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno U čiščenje, belitok., padanje maternice, neplodovitost i. t. d. v. 3 On edini na posebni moderni način hitro ji in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ^ ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi -J ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z t- zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdrav-J niske zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako ip brez koristi trosite težko prisluženi denar, temveč na-fi tanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jezfku H in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nasto-js pila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: 3 nn i is a LLINS N. Y. Si!ED!SAL INSTITUTE i 140 WEST 34th ST., 3 NEW YORK N. Y. imodernlm kogl|lž£cill Prva ženica: "Gospa Menček, prosim vas. da ljudje ne evedo, kar Sveže pivo v sodičkih in buteljkah Is ?em vam včeraj povedala!" j druge raznovrstne pijače ter unžjsks Druga ženica: "Od mene ne zvedo smodke. Potniki dobe pri meni čedno nič, ako le gospa Čapla ne pove dru- prenočišče za nizko ceno prim, tej sem ravnokar povedala!'' Postrežb« točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim SI se toplo priporoča Martin Potokar (64 So. Center Ave. Chicago, It Zdravju najprimernejša pijac-a je ^LEISY PiVO^f' ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. I(adi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelay pivo je najboij priljubljeno ter se ccbi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Ako hočeš dobre postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oeršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo, Tudi naznanjam, ia bi^m ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike iunke itd. Govorim v vseh slovao&jLiii obiim. eksl Slovencem in Hrvatom pri-poročam svoj SALOON v obilen pose t. Točim vedno sveže pivo, dobra i? vina in whiskey ter j? :mam v zalogi zelo flne amodke. Rojakom pošiljam donar^ Je v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino sa '"Glas Naroda". V rveri sem a gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z veiespoito van jem Ivan Govie, Ely, Minn, itmi Novi parnik na dva vijaka "Martha "Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. > m. spodaj aavs4eal aerl na Ana vijaka imajo Aidaa, imjra, i * < iajulj* m U hwdmjlu 6eie vežaih lisftp Iz NEW YORKAIza IH. razred selite: AVSTROAMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) -ac Rtflmpramjti in najcenejša parobrodna črta za Slovence In Hnrate. sv- LJTTKJAFl. fAMOVCi................ IL RA1KBI> do PA aH ABOMimVA odplujo aa 18. nor. Ta pmik pluje 4iwkfcno ▼ Paiobtod "LAURA* (na vijaka) odpfajo a5. Phdpt Broe. & Co., Gen. Agents, ________tea oo, i&n na svojam pota prott ..IU M 960M V padišahovej senci. --- t ■ ■ Spieal Karal May; za "Glaa Naroda" priredil L. P. TRETJA KINJIGA. IZ BAGDADA V STAMBUL. (Nadal jevanjc.) Mož, odide k Bebejem. jaz pa zapovem tovarišem, da nabašejo rs© puttee ia revolverje. Pes je ležal pri mojih nogah in veselja cvilil, dasi mu je ▼sled utrujenosti visel jezik iz gobca. "Kaj misliš, emir," vpraša Amid el Gandur; "ali je pes stražnika tit*-—''. pri kterem smo ga pustili?" "No vrjamem. Najforž je moža zapustil, ker je predolgo ležal na i ■jom. Cut al je pri nj<'m celo popoldne in celo noč; uboga žival je grozno ! trudna. Halef, daj mu jesti! Vode dobi šele pozneje." Šejk leži zvezan na tleh in ne sipregovori besedice; toda s pogledom je opazoval vse naše delo. Na obrazu sem mu bral, da ne postage nikdar ' aai prijatelj. Z napetostjo smo pričakovali, kakšen odgovor nam prinese šejkov brat. Bebeji so sedeli tesno vsaksebi in se burno posvetovali. Konec no se , vrne naš sel. "Gospod, prinašam vam mir," reče. "Pod kterim pogojem?" "Brez pogojev." "Tega nisem pričakoval. Videl sem, da si ze vlačiti s seboj šejka, ponavljam še enkrat." "In zakaj vprašuješ?" "Ali nisem menda upravičen, efendi?" "Pravico in.a-, kterej nw'em oporekati. Hotel sem ga obdržati pri sebi. dokler ne bi bil prepričali, da nas njegovi voj nitki več ne preganjajo." "In kedaj se prepričaš, da smo varni?" "V kratkem času; mi jahamo naprej do poldne; nato pa vi poiščete na pripravnem mostu nočno taborišče, jaz pa jaham nazaj in prepričan bom, da dobim sled Bebejev, če nas pregaujajo. Jutri predpoldne sem pa »opet pri vas." "Ali je sovražnik vreden tolikega truda?" "On ni vreden, toda naša varnost zahteva tolike previdnosti." "Zakaj pa ne olajšaš nam in sebi svoje varnosti?" "Na kakšen aačin?" '' Ti veš, da je šejk naš sovražnik ?'' 'Celo hudoben sovražni je." "Ki nas je vedno zalezoval, da nas usmrti." "Gotovo." "Ki nas je celo izdal, ko je bil v naši oblasti; poklical jo k sebi svoje ljudi, ko si ti zapustil dolino, da braniš psa." "Imaš prav, Mohamed Emin." "Po postavah Šamarjev je zaslužil večkratno smrt." "Kaj veljajo postave Šamarjev v tem kraju?" "Vsepovsod, kjer Šamar lahko sodi." (Šamar je mogoče« red Arab-oov, k kterim je tudi Mohamed Emin pripadal.) "Aha, torej hočete ujetnika obsoditi? — Kako slutim »te se glede eodbe že zjedinili! In kaj ste sklenili?" "Obsodili smo ga na smrt." '' In zakaj obsodbe že nis-te zvršili ?'' "Ker ti nisi bil navzoč, emir." "Torej nimate p< -uma obsodbe brez mene zvršiti; toda pogumni ste dovolj, da sodite ujetnika brez mene! Ah, Mohamed Emin, zašel si na napačna pota, ker jetnikova smrt bi bila tudi tvoja." "Kaj misliš s t eni i besedami?" "Mohamed Emin, tu sedi moj prijatelj David Lindsay-bej in tu moj iir&bri had/.i Halef Omar. Meniš, da bi tebi moja prijatelja dovolila, jetnika brez moje vednosti usmrtiti?" "Branila gotovo ne bi, ker vesta, da sva jaz in moj sin močnejša kot sama," "Res je, da sta vidva najhrabrejša sinova Hadedinov, toda pomisli, da tudi Lindsay in hadži Halef še nikdar nista čutila strahu v sebi. Kaj meniš, kaj bi naredil jaz, ko bi ob svojem povratku opazil, da ste ujetnika umorili brez moje vednosti?" "Dejstva bi ne mogel spremeniti." "Res je, toda tudi vaša smrt bi bila zapečatena. Utaknil bi pred teboj in tvojim sinom nož v zemljo in bi se z vama 'bojeval kot maščevalec onega, ki je bil umorjen. Alahu samemu je znano, če bi se vama posrečilo mene premagati." "Emir, molčimo raje o tem. Saj vendar vidiš, da smo te pTej vpra-iali, predno smo hoteli eodbo izvršiti. Sej k je zaslužil smrt; poevetujmo se torej, kaj sasloii za svoje izdajstvo; radi bi slišali tudi tvoje mnenje!" "Posvetovali? Ali ne veste, da sem obljubil njegovemu bratu, da takoj spustim šejka, ko s© prepričam, da nas njegovi vojniki ne za.-sledujejo?" "Obljubil si ^prehitro. Obljubil si, ne da bi nas vprašal. Kaj si morda naš zapovednik, ker sd prilastuješ nekako poveljstvo nad nami?" Mohamed mi je vrgel v obraz očitanje, kterega nisem pričakoval, j Molčim nekaj časa, da pomislim, nato pa odvrnem- "Prav imate, ko trdite, da sem sempatja ravnal po svoji volji. Vendar se to ni zgodilo, ker sem sebe smatral vašim zapovednikom, temveč iz drugih vzrokov. Vi ne razumete kurdskega jezika, toTej sem skoro vedno sam govoril za vas. Ali naj vas. pri vsakem vprašanju, pri vsakem odgovoru vprašujem za svet? Ali ima človek čas se posvetovati s svojimi tovariši, ki ne razumejo jezika dežele, kjer se nahajajo, pri vsakem važnem dogodku, ko jo treba hitrega dejanja? Ali ai bilo vedno koristno, če ste storili tako kot sem vam svetoval?" (Dalg« prihodnjič.) Cupagnie taste Transailafldp (Francoska parobrodna družba.) MREKTNA CBTA DO HAVRE« PARIZA, SVIGE, INOMOSTA IN UURUAK Poštni parnild o©:* 'La Pro»encew na dva vijaka.........,........14,200 ton, 30,000 konjskih moč La Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ „ ;La Lorraine" „ „ „ .................12,000 „ 25,000 „ LaTourame" „ w ..................10,000 „ 12,000 „ * 'La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 „ * La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9.000 „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. :J*rBiki •dpinjejo od sedaj naprej vodno ob četrtkih ob 10. nr Ufiol&dne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. f -f A SAVOIE !.9. nov iPOfc *LA PROVENCE 84. dee. 1901. A PROVENCE unv }»<* *LA LORRAINE 3L dee. 1908. ♦LA LORRAINE 3. dec. 1908 *LA TOURAINE 7. jan. 190». •LA TOURAINE 10. dec. 1908 La Bretagne 14. jan. 1909. La Bretagne 17. dee. 1908 *LA SAVOIE 21. jan. 1909. POSEBNA PLOVITVA. Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje 7. nor. v Havre. Parnik CALIFORNIA odpluje dne 12- dec. v Bordeaux. Ssano drugi in tretji razred od pomola H4 N. R., vsaoije sap. 44. ab«c ttau trsgfga /naroda lo JR*?r»: M vifja. IhuntU ^ *■?«»>€ iuusvts.^: ".ar. i M« W, Kozrnirisk', ^ Vi Oea. ss MARKO KOFALT, 844 & 846 So. 2nd Street, 8TEELTON, PENNA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici ža izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Vollmachn in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem ptrobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in paro-bradne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mr. MARKO KOFALT je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. "GLAS NARODA". HARMONIKE bodisi kakortnekoli vrste izdelujem ia popravljam po najnitjih cestah, a dele trpetno in sanesliivo. V popravo zanesljivo vsakdo polije, ker sem le sad 16 let tukaj v tem poslu ia sedaj ▼ svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse drage harmonike te računam po delu kakoritoo kdo zahteva bres nadaljmih upraianj. JOHN WENZEL, 1017 E. Pozor Rojaki f Novoiznajdeno garantirano mašilo sa plešaste in-jnolobradce, od katerega o 4 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo 1 Jtevmatizem ali trganje v nogah, rokah in krita Vam popolnoma odstaanim. Potne noge kurje oCeaa, bradovice in oaeblfno Van v S dneh popolnoma odstranim, da' te to resnica se jam« $600. Upralafte so P" — Jakob Wah8ž, P. O. Box 09 CUBVRUAND, OHIO. UČNI KNJIGE. SLOVENSKI, vezan DUŠNA PAŠA (spisal čkof Pr. Bar, raga,) platno, rudeča obreza 75e^| broširana 60c. > ABECEDNIK JEZUS IN M ARU A, vezano v slono- j 20c. kost $1.50, fino vezano v nanje AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI $2.00, vezano v platno 75c. | TOLMAČ, 50c. KUUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano ! ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, v slonokost $1.50. | 40c. MALT DUHOVNI ZAKLAD, Sagrin, ČETRTO BERILO, 40c. zlata obreza 90c. i Oimnik: BESEDNJAK SLOVEN- NEBEŠKE ISKRICE, vezano v plat-; SKEGA IN NEMŠKEGA JE-no 50c. j ZIKA90C. EVANGELIJ, vezan 50c. , GRUNDRISS DER SLOVENI-j SCHEN SPRACHE. vezan $1.26. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80c., HRVATSKO — ANGLEŠKI RA7, fino vezana $L75. j VORI, veliki 40c, mali 30c. SRCE JEZUSOVO, vez. 60c. j HITRI RAČUN"AR, 40c. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. j E1ATEKIZEM mali 15c, veliki 40c. SV. URA, zlata obreza, fino vezano NAVODILO KAKO SE POSTANE OTROŠKA POBOŽNOST, 25cl RAJSKI GLASOVI, 40c. $2.00. VRTEC NEBEŠKI, platno 70c., slonokost imit. $1^0. 17 centov na dan kupi Oliver. Ta iudovita ponudlba — Oliver pisalni stroj novega modela Št. 5. — je odjprta vsakemu povsod. To je naš novi in poptxlarm načrt za prodajo Oliverjevih pisalnih strojev na majhna plačila. Pisarva Oli-verjeva stroja je Čista, krasna, se rada. bere; Oliver pisalni stroj je vidni fino vezan $3.00. DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV. 5c. NAVODILO ZA SPISOV AN JE RAZNIH PISEM, nevez. 75c. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30s. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35c. ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40c. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 50c. SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00. SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja, dokaz človeškega napredka. Skoro pri vseh trgovin ali ia poslih j so odpravili svinčnik in pero, ki 86 ; rabita samo ia podpise. Trgovske šole in učiteljišča, uni- j verze poduenjejo svojo uoence v pisavi na pisalne SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA* 40c. SPRETNA KUHARICA, broširova-do 80c. SPISOVNTK UUBAVNIH IN ŽE- NITOVANJSKIH PISEM, 25c. VOŠČILNI LISTI, 20c. Btroje, posebno ZGODBE SV. PISMA na Oliver pisalna j STARE IN NOVE ZAVERE, 50e. stroje. Ves svet se je pričel zanimati za 1 ZABAVNE pisalne stroje Oliver Typewriter Co. kar pomenja, kolike važnosti so isti pisalni stroji. Največ se proda Oliverjevih pisalnih strojev, ker so logični stroji in odgovarjajo vsem zahtevam. Oliver pisalni stroj prvači vsero drugim! Hranite cente in kupite 7T)e OLIVE1? T^pe^Vri-ter Standard vidni pisalni stroj. Načrt prodajati Oliver pisalni stroj po 17 centov na dan je jako ugoden. Stroj dobi lahko vsakdo na svoj dom vsepovsod. Denar, ki ga izdate za tobak, zadostuje, da kupite pisalni stroj. Klerki z malimi plačami lahko kupijo pihalni stroj. Ko se vadijo pisave na Oliverju, se lahko pripravljajo za boljše službe. Dečki in deklice, ki hodijo v šolo, lahko kupijo Oliverjev stroj, če hranijo svoje cente. Po tem načrtu lahko kupite Oliverjev stroj, ki stane $100. Nekaj malega plačate takoj, potem pa hranite vsak dan 17 centov in plačate -mesečno. In kdor se nauei pisave na Oliver zasluži denar, da se mu stroj splača. Zmožnosti delovanja. Oliver pisalni stroj več dela — boljše in ra^novrstneje — kot vsak drug stroj. Jednostavnost, trpežnost, lahkota pri delu in vidnost so glavni temelji tega stroja. Lagodnosti pri tem stroju so: — the Balance Shift — the Ruling Device — the Double Release — the Locomotive Base — the Automatic Spacer — the Automatic Tabulator — the Disappearing Indicator — the Adjustable Paper Fingers IN RAZNE KNJIGE. DRUGE ALA DIN S ČAROBNO SVETILNI- CO 10c. ANDREJ HOFER 20c. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 90e., nevez. 70c. AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA, 20c BARON RAVBAR, 20c. BARON TRENK, 20c. BELGRAJSKI BISER, 15c. BENEŠKA VEDEŽEVALKA, 20c. BOŽIČNI DAROVI, 15c. BUCEK V STRAHU, 25c. BURSKA VOJSKA, 30c. BOJTEK V DREVO VPREŽEN VITEZ, 10c. CAR IN TESAR, 20c. ČAROVNICA. 25