Razne stvari. Iz domačih krajev. Sedemdesetletnica cesarjeva. Predno izide prihodnja številka našega lista, stopil bo naš presvitli vladar Franc Jožef I. v sedemdeseto leto svoje starosti. Že sedaj se delajo vsepovsodi obširne priprave, da se dne 18. avgusta slovesno proslavi ta relevažni dogodek. Mi pa že danes donašamo vladarju naše ljubljene Avstrije svoje najudanejše čestitke ter kličemo: Bog ohrani, Bog obvari, nam cesarja, Avstrijo! Našega mil. kneza in škofa je obiskal v ponedeljek tržaški škof, msgn. Andrej Šterk, ki se je delj časa mudil v Rogački Slatini. Poročil se je 13. t. m. pri Sv. Janžu na dravskem polju gospod dr. Franc Peitler, sodnijski pristav v Kozjem z gospico Marico Hren-ovo, hCerko tamošnjega nadučitelja. Cestitamo! Osebna vest. Gosp. dr. Fran Jankovič, zdravnik v Konjicah je imenovan okrajnim zdravnikom v Kozjem. V »Domovini« št. 63. beremo sledeče: »Štajarc, giftna krota« in »Pettauer Zeitung« se hvalita, da imata med naročniki tudi ptujskega prošta č. g. Fleka. Ker to ni mogoče, da bi slovenski in še tako odlični duhoven podpiral lista, ki ravno tako napadata vero in cerkev, kakor narodnost, prosimo pojasnila, da zavrnemo grde laži teh listov«. Tako »Domovina!« — Enakega pojasnila bi prosil »Slov. Gospod.« iz ravno zgoraj navedenega uzroka. V trajen Slomšekov spomin se je ustanovila na Ponikvi ljudska knjižnica in pa Slomšekova ustanova za revne dijake. Rogačko Slatino je zapustil Josip J. Strossmajer, škof djakovski in sremski. Pred odhodom so se mu poklonili še Siovenci in Hrvati. Sinček ljubljanskega meščana gosp. Druškoviča mu je poklonil ob tej priliki šopek ter mu zaklical v imenu Slovencev: «Srečno potuj in zopet se nam vrati!« Strossmajer bo slavil dne 8. sept. petdeselletnico svojega Skofovanja. Hrvati bodo ta dan prirejali posebne slavnosti v znak hvaležnosti napram velikemu jugoslovanskemu škofu. »Preljubo veselje, oj kje si doma?« Povej kje stanuješ, moj ljubček srca!« No, za nedeljo dne 26. t. m. si ga je najela slovenjebistriSka Citalniea za celi dan in še pozno v noč. Tu se bo govorilo in pelo, popolna harmonizacija eeljske narodne godbe bo med posameznimi točkami zibala srca naša v sladkih sanjah, tamburaši nas bodo navduSevali kljubezni za narod in domovino, >krojač Fips« bo skrbel za smeh, Novak pa za naše telesne potrebe, saj konjiči so že priškrebljali ter pripeljali visokocenjenega, občečisianega starega pohorjanca, ki je prelepo rumen, kot čisto zlato. Zato pa odbor Slovence vabi, če se Vam pit' ne gabi, le prid'te v goste k nam, bomo dobre volje tam, saj najlepši to bo dan, za pohorjansko stran. Sicer ne bomo samo ene zapeli, vendar bomo prav veseli, kajti prijatelje bomo vabili, pa tudi sami ga bomo pili. Tam zadi za hišo pa že Sotor stoji, je z venci obložen, da komaj drži; če solnce bo vroče, bo senco nam dal, če dež bo namakal, pod streho nas zbral. Zato pa kdorkoli leze ino gre, naj pride sam in Se koga s seboj privede! Smodnik je raztrgal ženo posestnika Polca v Spielfeldu, ko je šla z lučjo v klet, kjer je bil shranjen smodnik. Z lučjo je žena prišla preblizu sodu smodnika in se je užgal. Klet se je podrla in kamenje je zagreblo razmesarjeno nesrečnico. Izlet na Menino priredita skupno kamniška in savinjska podružnica «Slov. planinskega društva* v nedeljo, dne 19. t. m. Odhod iz Kamnika ob 7. uri, iz Gornjega Grada ob 8. uri zjutraj, t. j. po prvi božji službi. Izletniki, ki gredo 5ez Vransko, tudi lahko odidejo od ondod še le ob 8. ali 9. uri. Dobro došel vsakdo! Število udeležnikov naj se naznani gosp. Kocbeku v Gornji Grad, da preskrbi pijačo; jedila naj vzame vsak seboj. Razgled z Menine je prekrasen in obširen. Turisti, ki hočejo ostati v nedeljo večer na planini, lahko v Gornjegrajski koči prenočujejo. Prostora je za čez 20 oseb. Nastopili bodo tudi pevci <kamniške Lire», iz Ljubljane pridejo »Planinski piparji* in drugi. Tedaj: «Prid' vrh planin, nižave sin! V Novicerkvi pri Vojniku je utnrl dne 4. julija t. 1. na svojem posestvu pesnik Iskrač-Frankolski. Ta mož je bil po poklicu kmet, a se je kot samouk visoko izobrazil. Izdal je pesniška dela: Veronika Deseniška in Petrovška Mati Božja. NesreČa pri streljanju proti toči. V Vešeniku na Štajarskem ie pri streljanju proti toči zagnalo Fr. Pukla 38 korakov proC od strelne postaje. Pukel je precej poškodovan. Gederovci na Ogerskem. Zopet sds _^ H.darovali sledeči gg. knjige in časnike ogerskinj/ )31ovencem: J. Muršec, kapelan veliko število> • * ^Sarnostan sv. Trojice v SIov. gor., M. Kletšah/ f ^T^j$^aar na Koroškem, J. Janžekovič, kapelanS1 Lv Tskrena zahvala! Tatvina. V noči od 8. na 9. t. m. udrli so neznani lopovi v prodajalno »Kmetijskega društva« v Leskovcu pri Ptuju ter pobrali precej blaga za obleke. Denar je bil varno shranjen, le nekaj drobiža so dobili v pest. Tečaj za učitelje meščanskih šol se otvori v Mariboru dne 24. septembra t. 1. Sprejema se učiteljstvo, ki ima usposobljenost za javne ljudske šole, brez tega dokazila bo sprejem le izjemoma. V Spitaliču je daroval včeraj dne 15. avgusta novo sv. mašo benediktinec č. o. L. Sivka. Propovedoval je ob tej priliki čast. g. profesor Josip Zidanšek. Crničar. Z ozirom na naš gospodarstveni članek o črničarju v zadnji številki se nam poroča, da je mozirski župnik RodoSek začel pripravljati črničarja šele, ko je poslanec Žičkar priobčil tozadevni članek v Mohorjevem koledarju, da je torej pridelovanje Crničarja pripisati poučljivemu spisu Zičkarjevemu. Bizeljsko uditeljstvo se še nahaja med onimi hvala Bogu, že redkimi prikaznimi, ki Se vedno mislijo, da more Slovence le nemščina osrečiti. Kajti bizeljsko učiteljstvo se trudi na vse načine, da bi vteplo otrokom mnogo nemščine v glavo. Upamo, da bodo vrli bizeljski narodnjaki storili potrebne korake, vsaj čas bi že bil! Ogenj je uničil zadnji petek poslopja Jakoba Čučeka, Terezije Godec in Marije Bregant v Slivnici. Ogenj je povzročila strela. Ker je prišla od vseh krajev hitra pomoč, posrečilo se je ogenj omejiti. Dvakratna prepoved Mestni magistrat celjski naznanil je po plakatih, da se prepoveduje Slovencem za cine 15. avgusta vsak naroden znak na hišah ali kjer si že bodi. Naš bojazljivi magistrat pač vidi strahove tam, kjer jih ni. Dokler slavnost sama na sebi ni dovoljena, se mu ni treba bati, da bi se narodni znaki kje razobešali, ker bi bilo to nezmiselno. Celjska fakinaža tudi nikakor ni hotela verjeti, da ne bode 15. avg. nič gostov prišlo, ktere bi bilo za ometati, ter je šla danes na kolodvor Cakat tistih, kterih ni bilo. Od Sv. Trojice v Halozah. Povodom razdelitve državne podpore revnim haloškim vinogradnikom si štejemo v dolžnost, javno iskreno zahvaliti vrlega poslanca, preč. gosp. Žičkarja, ki se je tolikanj trudil, da nam je pomoč izposloval. Ob tej priliki izražamo tudi skrbnemu poslancu jednoglasno svoje neomajno zaupanje in velespoštovanje, in to tem bolj, čim bolj izvestni krogi, ki nimajo srca za prave kmetske koristi, tega pristnega kmetskega zastopnika nemilo gledajo, prezirajo ali celo po listih napadajo. Mi poznamo svoje prijatelje, in teh se bomo držali vsaki čas. Bog živivrlega poslanca Žičkarja! — Pri omenjeni razdelitvi obžalujemo le, da se ni od poklicanih faktorjev do cela uvaževala naša prošnja, ker tako bi bili, seveda v manjših svotah, skoro vsi potrebni podporo dobili, in vsi bi bili zadovoljni. Slomšekova slavnost v Šmartnem pri Celji. Mnogoštevilni gostje zbrali so se preteklo nedeljo na Slomšekovi slavnosti v Šmartnem v Rožni dolini. Prišli so gostje iz Celja, Vojnika, Žalea. Iz Celja došel je tudi korporativno Celjski Sokol ter naznanil svoj prihod z glasnim trobentanjem. Domačega ljudstva udeležilo se je pa menda vse do zadnjega te lepe slavnosti. Z največjo pazljivostjo poslušalo je liudstvo govor čast. gospoda župnika iz Galicije, ki je temeljito in obSirno opisal življenje in delovanje nepozabnega škofa Antona Martina Slomšeka, tega največjega slovenskega rodoljuba. Bilo je nekaj čez vse ganljivega in častitljivega videti, kako nekako s svetim strahom je sledilo ljudstvo poljudnim besedam govornikovim. Res, tako se ne posluša opisovanje še tako gorečega Ijubitelja naroda, ki pa je mogoče skrbel samo za časno srečo narodovo, ampak tako se posluša •življenjepis moža, angelja v človeški podobi, katerega prva skrb je bila svoj narod večno osrečiti; in to je bil naš Anton Martin Slomšek. Ko je slavnostni govornik končal, nastopil je domači gospod župnik in povdarjal, kako zasinehovanja vreden je človek, ki se baha s tujim jezikom, svojega pa zaničuje. V dokaz terau prednašal je dobro osoljeno pesera »Proklete grablje«, vzeto iz ranjkega šaljivca Brenceljna. Smešno-duhovito predavanje je večkrat pretrgal neutešljiv smeh in odobravanie, kar jasno dokazuje, kako se je ljudstvu samemu nespameten in smešen zdel oni študent, katerega so morale grablje zopet naučiti materinščine. — Burki «Gluh mora biti» in «Prvikrat pri fotografu* so domači diletanti izborno prednašali. Dobro izvežban šmartinski pevski zbor, sestavljen iz krepkih kmetskih fantov, je kaj lepo prednašal razne zbore. Najbolj je dopadal «Pogled v nedolžno oko». Po vsporedu začelo se je petje na vseh koncih in krajih, in lahko rečemo, da je imela vsaka miza svoj pevski zbor, kateri so se kar med seboj skušali, kateri bode boljše in lepše zapel. Ko je priplula tiha noč s svojimi temnimi krili, začeli smo se gostje poslavljati od prijaznih narodnih Šmartincev, ter se polagoma odpravljati domov. Precejšnja družba Celjanov bila nas je med zadnjimi. Vozeči se v romantično-bledem mesečnem svitu, spominjali smo se z zadovoljnostjo lepe zabave. In vzbudila se nam je želja, naj bi se og!asile že druge vasi in trgi okoli Celja ter z vsakoletnimi veselicami širili in krepili med Ijudstvom sveži narodni duh. — Bog vas živi, vrli Šmartinčani! »Štajerc« nima sreče. Tudi tukajšnjitrgovec K. Piehler »pri Dovi frančiškanski cerkvi«, kateri prodaja svoje platno izključno le Slovencera naše okolice, tudi deli »giftno kroto« — »Štajerca« ljudem. Toda zadnjo soboto so jo s »Štajercem« skupili v tej prodajalnici. Prišel ie zaveden kmet iz gornjeradgonskega okraja v to prodajalnico. Dali so mu Štajerca. Toda kmet odločno zavrne ta list, da so gospod trgovec in nemški (?) komiji kar ostrmeli. Da bi vsi Slovenci tako nastopali, kmalu bi trgovci ne upali vsiljevati našim ljudem ptujskega nemčurja v slovenski obleki. Za celjski študentenhajm je hotel celjski Nemec pobirati tudi v Zagrebu. Toda zagrebški Hrvati so mu tako gorke povedali, da ie kmalu izginil iz Zagreba in sedaj ni več duha ne sluha za njim. Dvorni svetnik Šuklje je padel v veliko nemilost pri štajarskih Nemcih. — V Rušah pri Mariboru je namreč na postaji zahteval v slovenskem jeziku železniški vozni listek. Ker pa je železniški uradnik bil vsled tega nevoljen in zahteval naj govori Šuklje v nemškem jeziku; naznanil ga je Šuklje pri ravnateljstvu in uradnik je bil prestavljen. Ta uradnik je z nemščino res daleč prišel! Vitanjski Slovenci so dobili svojo gostilno s kegljiščem. Vitanjske novosti. Dne 5. avgusta je vihrala z vitanjske kapelanije narodna zastava v pozdrav novodošlemu župniku č. g. Alojziju Arzenšeku. Slovenski fantje so se s ponosom in veseljem ozirali na njo. Toda kmalu je izginila zastava. Kam neki? Na višji ukaz je prišel mož redu ter jo odstranil. In slovenski fantje so zrli žalostno za njo ter se vpraševali: »Zakaj v našem trgu ne smejo vihrati slovenske zastave, a frankfurtarice pa smejo!« Castna imenovanja. C. o. Kalist Heric, gvardijan mariborskega frančiškanskega samostana je imenovan kn. šk. lavant. konzistor. svetnikom, vikarij č. o. Ludvik Wellenthal pa kn. Sk. duh. svetovalcem. Častitamo! Posvečenje nove cerkve v Mariboru se je izvršilo v soboto. V nedeljo sta se blagoslovila stranska altarja. Popoldne v nedeljo se je prenesta v slovesni procesiji čudodelna podoba Matere Milosti iz začasne cerkve v novo eerkev. Ta sprevod je bil veličasten; udeležilo se ga je več tisoč ljudi. Posebno nežen utis }e naredil pogled, kjer so šle v procesiji majhne deklice z lilijami in drugimi cvetlicami. Vsak dan prihajajo sedaj procesije v novo cerkev. V pondeljek pridejo Slovenci iz dravske doline s posebnim vlakom. Prekmurci so prišli na Veliko Gospojnico v več procesijah v Maribor. Duhovniške vesti. C. gsp. vojaški kapelan Jakob Tajek je postal stalni učitelj na mariborski kadetni šoli. Častitamo! Umrl je dne 13. avgusta vsled srčne kapi župnik v Gomilici sekovske škofije, č. gsp. Martin Tomažič. Rodil se je pri Sv. Petru blizu Maribora in je vedno bil zvest svoji slovenski narodnosti. R. I. P. Iz drugih krajev. Evharistiški shod. V četrtek po katoliškem shodu, dne 13. sept. bo v Ljubljani evharistiški shod slovenskih duhovnikov, častilcev presv. Reš. Telesa. Vabila se razpošiljajo. Katoliški redovi na Francoskem. Francoski časnlk «Verit6» nam podaja sledeče številke: Na Francoskem je sedaj več kot 1200 redovnih samostanov. Ti poučujejo in vzgojujejo dva milijona mladine, za kar država ne potrosi niti beliča. Dalje se vzdržuje po teh samostanih nad 100.000 starih ljudij in do 60.000 sirot. V bolnišnicah se (po redovnih osebah) neguje okoli 250.000 bolnikov. Ko bi država morala vse te bolnišnice prevzeti v svoio oskrb, potrebovala bi na Ieto 100 miiijonov frankov (t. }. tri milijarde frankov, kapitala). To so številke, ki pač glasno govor^, kako katoliška cerkev ublažuje tudi zemeljsko bol, ki pričajo, da premoženje cerkveno ni ¦ mrtva roka», da ima marveč država v cerkvi krepko oporo pri izvrševanju svoje naloge. Pač ne zasluži katoliška cerkev, da se toliko psuje — tudi pri nas. Zrtve revščine. Pri novih zdravilih in načinih zdravljenja je treba uSinek zdravil prej poskusiti. Prej so se k temu jemale živali, najčešče morski prašički. V Londonu. pa take poskuse delajo na zdravih ljudeh. V enem letu pride na kliniko čez 1000 Ijudi — revežev, ki pustijo v svoje telo štrkati razne strupe, zavživajo novih zdravil, pustijo se operirati — za denar, da ne bi umrli od lakote! Kaj človek vse ne stori iz revščine! Orjaški hrast v Slavoniji. Brodska občina je hotela poslati na pariško svetovno razstavo hrast, ki gotovo nima na celem svetu sebi enakega, a zavoljo orjaške velikosti ni mogla ga odposlati. Hrast meri v premeru 3 metre in 10 ctm., in obseg znaša 60 kubičnih metrov. Stroški za peljanje hrasta iz gozda na kolodvor znašajo 300 kron. Na kolodvoru se je pokazalo, da se orjak ne more naložiti na noben železnični voz. Hrast je star blizu 100 let. Velika nesreča na železnici se je zgodila 12. t. m. nedaleč od Rima. Ker je vsled pokopa kralja Umberta bilo mnogo ljudi iz dežele v Rimu, priredilo }e železnično vodstvo za odhajajoče posebne vlake, ki so s presledkom desetih minut zvečer odšli iz Rima. Proti Ankoni so bili naravnani trije vlaki. Toda nedaleč od Rima se prvemu vlaku pokvari zavorna naprava, in moral je vstaviti, da oskrbi popravo. V tem pridrči drugi vlak in z vso silo udari v prvega Da tretji vlak ni trčil v drugega, hiteli so mu nekateri potniki nasproti ter s krikom opozorili strojevodjo na pretečo nesrečo. V nesreči je bilo 16 ljudi ubitih, okoli 100 ranjenih, 4 vozovi so popolnoma razruSeni, 2 močno poškodovana. V prvem vlaku se je peljal tudi ruski veliki knez Peter, ki je oženjen s črnogorsko kneginjo Milico, sestro italijanske kraljice. Zgodilo se velikemu knezu in njegovi soprogi ni nič. Italijanski kralj in kraljica sta se v vozu pripeljala na kraj nesreče ter tolažila ponesrečence. Lakota v Iudiji se je lakota razprostranila na 800.000 kvadr. kilometrov tako, da gladuje 10 milijonov Ijudi. Uzrok lakote je velika suša in nje posledice, zlasti pa angleška vlada, katera ima vsako leto od Indije 720 milijonov dobička. Šola, ki je veljala 8 milijonov rubljev. V Moskvi so zidali v spomin 25letnega vladanja umrlega carja Aleksandra III. obrtnijsko šolo, ki se odpre na jesen. Poslopje je ogromno in se v njem nahaja mnogo oddelkov za razne stroke obrtnije. Za zidanje se je izdalo 8 milijonov rubljev. Dima na železnicah ne bo več! Neki član glavnega ravnateljstva saških državnih železnic je iznašel napravo, ki skoro popolnoma odstranjuje nadležni dim na železnicah. Poskušnje z novo napravo so izborno izpale ter se je pokazalo, da železniški stroj na ta način prihrani mesečno najmanj 13.000 kg. premoga. Naprava velja za vsak stroj še ne 100 mark. Saške železnice bodo nove naprave veljale 150.000 mark, prihranile bodo pa ua leto premoga za 4 milijone mark. Sliko škofa Dobrile ie izvršil akademični slikar Josip Dekleva v Celju. Slika je nareiena v naravni velikosti. V rokak drži škof knjigo »Otče, budi volja tvoja«, ki se je toli omilila isterskemu ljudstvu. Umor kralja Umberta in loterija. V Italiji se je pretekli teden milijone zastavilo na naslednje številke: 56 (kraljeva starost), 10 (ura umora) in pa 73 (umor kralja). Slučaj je hotel, da je v soboto bila zadeta samo številka 10, ostale Stevilke pa so bile zadete le «pri piki». Prišle so številke 55, 72 in 47. Italijanski loteristi so silno hudi, da se je loterija na tak način ponorčevala iz «svetih številk* in pograbila milijone dobička. Izseljevanje v Ameriko. Ameriška uradna statistika poroča, da se je prve tri mesece tekočega leta iz Avstro-Ogerske v Ameriko izselilo 23.611 oseb, in sicer Hrvatov iz Hrvatske in Slavouije 2044, Mažarov 3513, Slovakov 7438, Nemcev 1209, Židov 3604, Rumunov 27, Rusinov 697, Italijanov 312, Srbov 17, Poljakov 4488, Cehov 240, iz Dalmacije, Bosne in Hercegovine 127. Minulo leto pa se je iz naše države izselilo v Ameriko 64.835 oseb, in sicer 39.859 moških in 24.676 ženskih. Po narodnosti je bilo največ Slovakov, dalje 4900 Mažarov, Nemcev 4314, Rusinov 1400, Hrvatov in Slovencev 8643. Največ Slovencev in Hrvatov izvabi v Ameriko znana tvrdka Nodari v Vidmu v Italiji. Oblastva naj bi pazila na te agente. Društvene zadeve. Slomšekova slavnost v Ljutomeru vrSila se bode dne 8. septembra. Preložena je na ta dan, da se omogočijo nektere druge slavnosti, ki so napovedane na 2. septembra. Slavnost se vrSi ob vsakem vremenu. Pri slabem vremenu vrši se program v veliki telovadnici Franc Jožefove Sole. Dne 9. sept.  bode velezanimiva vozna dirka na Cvenu pri Ljutomeru. Na saviujski Triglav ! Dne 30. t. m. priredi se dijaški izlet na savinjski Triglav, t. j. Mrzlica pri Žalcu, kjer se nahaja Hausenbichlerjeva koča, last slovenskega planinskega društva. Namen izleta je, praznovanje 701et. presvitlega cesarja in se bode v ta namen sestavil poseben vspored, kateri se bode pozneje naznanil. Za sedaj se opozarjajo gg. abiturijenti in dijaki srednjih in visokih Sol, naj bivajo kjerkoli v širni naši domovini, naj se udeležijo tega izleta, kjer bodejo vživali par blaženih ur v krasnem razgledu po divni naSi domovini. Čitalnica v Slov. Bistrici priredi v nedeljo dne 26. avgusta veliko Slomšekovo slavnost. Slavna posojilnica postavila je v ta namen šotor, tako da se bo vršila slovesnost ob vsakem vremenu. Svirala bode celjska narodna godba. Natančneji vzpored objavi se prihodnjič. Vabilo na veliko tombolo, katero priredi društvo »Gospodar« v Petrovčah dne 19. avgusta t. j. v nedeljo ob 4. uri popoldne v gostilni M. Kavčič-a v Petrovčah. Dobitki so jako raznovrstni in velike vrednost in je pričakovati velikega zanimanja. Igralna tablica stane samo 15 kr. ali 30 vin. Gisti dobiček od tombole porabi se v nakup društvenega žitočistilnega stroja. Tombolo bodo kratkofiasili domači pevci v mešanem in možkem zboru in bode iz prijaznosti sodeloval pevski zbor gotoveljskih fantov. Če bi takrat slučajno močno deževalo, vrsi se tombola drugo nedeljo ob istej uri pri vsakem vremenu. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, zato vabi tem potom k prav obilnej vdeležbi najprijazneje odbor. Od Sv. Antona v Slov. gor. Dne 19. avgusta priredi tukajšno bralno društvo v čast stoletnice naše dike, našega narodnega buditelja Ant. Mart. Slomšeka, sijajno veselico s petjem, govori in igrarai. Domači in okoličani, pridite! Vabilo k slavnosti, katera se priredi v proslavo Slomšekove stoletnice, sedemdesetletnice Nj. Veličanstva, dne 19. t. m. ob 3. uri popoludne v Št. Andražu pri Velenji. Sodelovali bodo iz posebne priiaznosti tudi pevci in pevke iz Saleške doline. Vzpored: 1. Slovesne večernice ob 3. uri v župni cerkvi sv. Andreja. 2. Petje in deklamacije šolske mladine na slavnostnem prostoru pri Grmovšekovi gostilni. 3. Narodne pesmi, poje šaleški pevski zbor. 4. Tombola in prosta zabava. Cisti dobiček pri tomboli se bo obrnil za nakup učnih pripomočkov za tukajšnjo šolo. V Št. Andraža pri Velenji priredi se 19. t. m. slavnost v spomm sedemdesetletnice Nj. Veličanstva, in stoletnice Slomšekovega rojstva. Zanimanje za to sploh prvo ljudsko veselico je posebno v Saleški dolini živahno. Ako bo vreme ugodno, utegne se zbrati ta dan prav mnogo gostov v priiaznem Št. Andražu iz savinjske in šaleške doline. Slomšekovo slavnost priredi ormoSka čitalnica v nedeljo, dne 26. avgusta 1900, na vrtu gsp. Andraža Kalchbrennerja v Ormoži z mnogovrstnim vsporedom. Začetek ob */25 uri popoldne. Vstopnina za osebo 1 K, za kmete 40 vin. Uljudno vabi ODBOR.