It ali j n in Avstrija ter manjšine
(Od našega dopisnika iz Gorice)
(
V	času prizadevanj za postopno zbližanje med evropskimi narodi in državami, v dobi živahne dejavnosti raznih že obstoječih evropskih ¡političnih in gospodarskih organizmov za dosego dejanskega zedinjenja, še vedno prevevajo Evropo stoletni narodnostni spori- Ti se danes kažejo v sicer različnih oblikah in odtenkih. V praktičnem oziru Se tovrstne težave pojavljajo predvsem v reševanju manjšinskega vprašanja v raznih državah. Težko bo dandanes najti državo, tako na zahodu, kakor na vzhodu, ki bi popolnoma in objektivno znala zadovoljivo rešiti podobne probleme.
V	zadnjem času vlada v Italiji precejšnje .razburjenje v vladnih krogih in v javnosti zaradi Obnovitve teroristične dejavnosti na Južnem Tirolskem. Kot znano, živi tu močna nemško govoreča narodna manjšina, ki ima v bocenski pokrajini pravzaprav večino, izvzemši mestna središča (Božen, Meran) ter uživa veliko jezikovno avtonomijo na vseh področjih javnega življenja. Vse to je omenjena narodna skupnost že dosegla po dogovoru De Gasperi—Gruber
ESLOVENA libre
BUENOS AIRES 20. julija 1967
ZAPLETI NA BLIŽNJEM VZDU
V Kairu so se minuli teden sestali predsedniki Egipta, Alžira, Iraka, 'Sirije in ¡Sudana ter ¡so na tajnih sejah obravnavali razmere, ki so nastale po nepričakovanem porazu Arabcev, !ki so jim ga prizadejali Izraelci. Poročila o sejah so bila silno skopa odn. so se vsa osredotočila v že toliko rabljeno frazo, da namreč razpravljajo „o odstranitvi posledic izraelskega napada“.
Po končanih razgovorih sta alžirski piedsednik Boumedienne in iraški predsednik Ar-ef odletela na poročanje v Moskvo, istočasno pa so v Kairu objavili, da bo Nasser sedaj nadaljeval s tesnimi diplomatskimi stiki in razgovori s Titovo Jugoslavijo in Indijo.
Izrael je medtem potrdil priključitev jordanskega dela Jeruzalema k iz- mahniti svoje vojš na položaje pred raelacemu v en0 celoto ter sporočil v , začetkom sovražno,. Sovjetski delegat
najnujnejše potreilzraelske države, tako da je sedaj p.la praktično neodvisna glede te ocene industrijske surovine. ¡Izraelskijaški sunek skozi sinajski polotok; jil tako hiter, da Nasserjeva vojska imela časa uničiti ali vsaj zažgati petrolejske vrelce. Ves 'komipleiks je pl Izraelcem v roke popolnoma nedotain.
V Združenih naih je Glavna skupščina znova prelo:; zadevo Bližnjega vzhoda v razipraVprnostnemu svetu ter je s tem dokaz svojo popolno nemoč v reševanju tah problemov. Varnostni svet tudi ra dosti večjih iz-gledov na uspeh, kpač ZSSR trmasto vztraja pri Kosyg;vi zahtevi, da morajo Izraelci takoin brezpogbjno u-
letal in helikopterjev. Ameriški obrambni minister McNamara je bil na obisku v Saigonu ¡ter je imel z vrhovnim ameriškim poveljnikom v Vietnamu Westmorelandom razgovore o vprašanju ¡povečanja števila ameriškega vojaštva na tem bojišču- Po vrnitvi v ZDA je McNamara objavil, da bodo število ameriškega vojaštva v Vietnamu v prihodnjih 90 dneh znova zvišali, prav tako morajo okrepiti svoje sodelovanje tudi drugi ameriški zavezniki na jugo-vzrodnem azijskem področju.
Hongkong
V Hongkongu so komunisti nadaljevali z nemiri proti ¡britanskim obla-
v Varnostnem sv-i je celo zagrozil, da bo na Bližnjenvzhodu spet prišlo do novih sovražnoi, če Izrael ne bo
Združenih narodih ter v Vatikanu posebej, da je pripravljen dovoliti svobodno upravljanje svetih krajev in spomenikov vsem trem verstvom — krš- | takoj in brezpogo) vrnil Egiptu, Si-canstvu, islamu in judovstvu — katerih G ji in Jordaniji zadenih področij, zgodovina se je odvijala v Jeruzalemu, j Združeni narod,so minuli ponede-\ atikan je poslal v Jeruzalem svojega ijek ¡poslali na po-očje sueškega predele,s-ata, ki je stopil v stik z izraelski- kopa svoje opazov^e ter jih namestili mi oblastmi glede problema krščanskih na obeh straneh ¡tnala, da bi nepristransko poročali 1 Thantu o morebit-
spomenikov v mestu.
V notranjosti sinajskega
polotoka
iz leta 1946, s katerim sta se Avstrija so Izraelci začeli črpati iz bogatih ,pe
IB 1 f 9 1 1 1 U ZvVvvTy\r* r, 1... — _ iii.  / .	1 .	4- 1 ~	1	.	. . _
in Italija obvezali spoštovati ozemeljsko nedotakljivost nekdanjega avstrijskega južnotirolskega ozemlja v okviru italijanske suverenosti z mejo, ki je na Brennerju, ter vse pravice nemško govorečega prebivalstva. Kmalu nato je Italija ustanovila avtonomno deželo J Iridentinsko-Gornje Poadižje, s čimer, je bocenski .pokrajini s pretežno nem-1 sko večino kot nekak ¡protiutež priklju-! čila še skoraj popolnoma italijansko Tridentinsko, južnotirolski
Nemci pridobili v vsem tem času vse glavne jezikovne pravice narodne manjšine, s svojim še močnim zastopstvom v rimskem parlamentu (trije poslanci, .dva senatorja) pa so v prejšnjih letih večkrat skoraj: odločili vladno večino. Ne smemo tudi pozabiti, da je za njimi vedno zelo energično stala matična država Avstrija.
Dunajska vlada je zlasti zadnje desetletje zelo uspešno zagovarjala borbo svojih rojakov ¡pod italijansko suverenostjo. V teh letih pa se je južnotirolski problem zelo zaostril in je prišel celo pred razpravo v Glavni skupščini OZN leta 1961 ter pred Evropski svet v Strassbourgu. ¡Povečalo se je tudi delovanje skrajnežev tostran in onstran meje. Vršila so se medsebojna dvostranska pogajanja, katerih neuspeh je privedel do ohladitve meddržavnih odnosov med Dunajem in Rimom, kar je psihološko zelo negativno vplivalo v odmevih javnega mnenja. Poleg tega se skoraj redno vsako poletje obnavlja terorizem, ki zahteva tudi svoje žrtve in ustvari še bolj mučen vtis. če je ‘jasnd, da moramo vsak terorizem odločno obsoditi kot protinaraven in protikrščanski, se moramo pa tudi zavedati, da je dobil v vseh teh časih plodna tla za svoj nastanek. Italija do svojih manjšin ni bila
tralejskih vrelcev, ik.i jih j-e upravljala	__ _______,	...........
italijanska ¡petrolejska družba ENI do- | trali za kršitev prknirja že plovbo ka-
ni’h -kršitvah premija med Egiptom in Izraelom.
V Kairu so oba-vili, da bodo
kar najbolj odločno ter je policija napadla in zaprla ¡vrsto komunističnih sindikalnih poslopij- Na desetine komunistov so spravili v zapore- Britanski vojaški poveljnik Hongkonga je po radiu pozval kitajskega vojaškega poveljnika onstran meje, naj zapove komunističnim kitajskim izgrednikom, da morajo prenehati z nemiri. Odgovora seveda ni dobil z kitajske strani, pač pa od izgrednikov, ki so dan po pozivu uprizorili najbolj divje izgrede.
Vsi e d suše je v Honkongu racioni-rana potrošnja vode- Glavni vodni rezervoarji ležijo izven kolonije na kitajskem ozemlju ter so bile doslej vse prošnje, da bi Kitajci napeljali vodo v rezervoarje iz drugih vodnih ležišč, ki
stem, toda te so minuli teden nastopile -ostajajo neuporabljana, zaman.
I Z
TEDNA
V TEDEN
I šestih zjutraj. Izgrede so uprizorili kri-' minalni elementi med črn-okožci, ki so !-pod pretvezo zaščite človečanskih pra-
slej za Nasserj.a, odslej .naprej pa jih za Izrael. Dnevna ¡količina izčrpanega petroleja iz teh ležišč, ki so blizu gore Sinaj, je tolikšna, da zadošča za
terekoli izraelske ladjice po sueškem prekopu, trdeč, da je Nasserjeva prepoved -uporabe su^kega prekopa Izraelu ¡se vedno v vdiavi.
Agrarna reforma — nov korak v izvajanja Freleve „nekrvave revolneije“ v Čilu
’ •	11	'	Jniflll V
Papež Pavel VI. je objavil, da bo 25. julija obiskal pravoslavnega patriarha Atenagora v Carigradu. Z njim bo govoril o bodočnosti, varnosti in po- vic sprostili ¡svoje gone po ropanju sebnem značaju svetih krajev v Jeruzalemu ter o popolnem edinstvu med rimsko in pravoslavno Cerkvijo. S tem Obiskom bo papež nadaljeval svoje napore za edin-stvo od leta 1054 ločenih Cerkva.
Humberto Castelo- Branco, biv. brazilski predsednik, je postal -dne 18- t -m. žrtev letalske nesreče.
V Čilu je bil v nedeljo, 16. t. -m. izvoljen za predsednika krščanske demokratske ¡stranke senator Rafael Agu-stin Gamucio, ki v stranki pripada skrajni levici ter Freievo vlado napada, da prepočasi izvaja strankin program, za ¡izvedbo „nekrvave revolucije“.
¡Čilski krščansko
'ST5CTTIIK—OTT
TJUUÍIIUV
lemoVi-ateL-i	...... i..	. • , . .  ^v
■j- u,i je ~v—rredeljo, najem.
dne 16. julija, pod-pisal zakon o izvedbi j Izvedba zakona o agrarni reformi agrarne reforme v Čilu. S tem je uspeš- j zasleduje dva cilja: do zemlje naj pri-no zaključil boj z opozicijo v senatu, dejo v ¡prvi vrsti tisti, ki jo sami obde-ki mu je nagajala, kjer in kakor je [ lujejo. Pa ne samo obdelujejo, ampak mogla. Zlasti -socialisti, ki imajo v se- jo morajo dobro obdelovati, da bo drža-
Venezuelski zunanji minister Igna-cio Iribarren Borges je ob vesti, da čil-
umcevanju-
Gral De Gaulle potuje na francoski križarki Colbert na daljši obisk v Kanado. V Kanadi bo imel najprej razgovor s ¡predsednikom kanadske vlade Lester Pearsonom, ve:s ostali čas bo pa posvetil obisku francosko govorečim kanadskim provincam. Ogledal si bo tudi svetovno razstavo Expo v Montrealu. Ni še -nobenih izgledov, da bi med de Gaullo-vim obiskom v Kanadi prišlo do sestanka med njim ter ameriškim .predsednikom Johnsonom.
Gral. De Gaulle je bil prejšnji teden pred odhodom na obisk v Kanado na razgovorih v Bonnu, kakor jih predvideva sporazum o prijateljstvu med Zahodno Nemčijo in Francijo. Med svojim obiskom v Bonnu je zahodno-nemšk-emu i	-Ir. ¡Kiesingerju čisto odkrito
nima nse proti temu, da Latinsko-ame- | povedal, da-je proti sprejemu Anglije
natu -tudi svojega predsednika div A-llemdeja, katerega je dr. Frei dvakrat porazil kot socialističnega predsedniškega kandidata pri volitvah.
Zakon o agrarni reformi daje vladi pooblastilo za razlastitev vse neobdelane ali slabo obdelane zemlje. Dalje vseh zemeljskih kompleksov, ki presegajo 80 hektarjev v centralnih državnih področjih in so last ene same osebe.
Po agrarni reformi razlaščeno zem-
va dosegla -drugi cilj, t. j. povečanje poljedelske proizvodnje ter živinoreje, da Čilu v bodoče ne bi -bilo treba več uvažati živil iz inozemstva.
Po zakon.u o agrarni reformi bo prišlo do lastne zemlje ter bodo postali lastniki zemlje do 100.000 kmečkih ljudi. Koristi od tega bo pa ¡čutilo 8 milijonov ¡Čilencev-
Po zakonu o „čilenizaeiji“ -bakra, ki je bil sprejet pred dvema letoma ter
ljo bo država plačala z -boni, ki se bodo j j-e državi prinesel velike koristi s tem,
z letnimi tremi obrestmi amortizirali v 25 letih- Vrednost razlaščenih zemljišč bo določena na osnovi davčnih -prijav iz leta 1964.
Zemljo bo država dala kolonom in ‘ j poljedelskim delavcem, s-tarim nad 18 let. Dobili jo bodo lahko samo taki, ki
ker rudnike -bakra po tem zakonu sedaj izkoriščajo mešane, t. j. čilsko-ameri-ške družbe in ne več samo ameriške, je zakon 0 izvedbi agrarne reforme najvažnejši zakon, ¡ki ga je ob nastopu svoje vlad-e napovedal dr. Frei za izvedbo svoje „nekrvave revolucije“ za
-bodo zemljo sami obdelovali, nikakor zboljšanje socialnega -položaja
Štiri bojišča
riška organizacija za solidarnost narodov ustanovi svojo podružnico v Čilu, izjavil, da je venezuelska vlada ob takem zadx‘žanju čilske vladne stranke ,»skrajno neprijetno presenečena“. Tako zadržanje čilskih kršč- demokratov je obsodil tudi vodja venezuelske kršč. demokratske stranke dr. Rafael Calde-
v Evropsko, gospodarsko skupnost, ker bi s prihodom Angležev v to evropsko ustanovo Evropska -gospodarska skupnost izgubila sedanji evropski značaj. Kiesinger je -de Gaullu priznal, da je on za sprejem Angležev v Evropsko gospodarsko skupnost, da pa ¡iz tega ne dela vprašanja, ker ne mara razbiti
ra. Latinskoameriška -organizacija za nemško-franeoskega prijateljstva.
solidarnost narodov je namreč povsem komunistična ustanova, ¡saj je -bila ustanovljena na zadnjem trikontinentalnem komunističnem zasedanju v Havani.
V severnoameriškem mestu Newark v državi New Jersey so bili prejšnji teden siloviti pogromi med črno in belo-kožci. Trajali so ve-č dni ter so zahtevali 19 mrtvih ter okoli tisoč ranjenih. Guverner države je- bil ¡prisiljen objaviti policijsko uro od desetih zvečer do
Walter Ulbricht in Willi Stoph sta
-bila zno-va potrjena na svojih položajih. Prvi kot predsednik vzhodnonemške republike, drugi pa kot predsednik njene vlade. Potrditev je bila enoglasna, kot je rod komunisti navada.
Albanska komunistična vlada je zaprla vse katoliške cerkve. Več jih je dala tudi zažgati. Albanija je, kot znano, edini evropski satelit komunistične Kitajske.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Obisk paragvajskega predsednika Stroessnerja
pogojev za upokojitev, bodo ob odpustu dobili odškodnino. Lahko ;pa še tudi šti-
-Predsednik Paragvaja, gral. Alfred Pendii'e za popolnitev ¡stroke za privatne službe ter bančne kredite za pri-
Kongo
V Kongu se je vladnim vojaškim oddelkom posrečilo zadušiti upor belih in
nikoli preveč velikodušna, in kar je da- niercenarjev in bivšemu kongoškemu la, je pač naredila bolj pod zunanjim j predsedniku čombeju vdanih katanskih pritiskom kot pa sama od sebe. To ve-' vojakov. Mercenarji so se zasidrali na mo predobro tudi primorski Slovenci, ki kisangaškem letališču ter se branili hi hib znJnvnli-n, vi	vsaj i pred splošnim napadom vladnih čet z
več desetinami talcev, ki so jih ugrabili ob svojem umiku. Ko je nato Mednarodni rdeči ¡križ poslal v Ki-sangani letalo, da -bi z njim evakuiral belce, so -S presenečenjem ugotovili, da so se mercenarji ponoči umaknili in pustili talce na svobodi. Vladne čete zasledujejo ok. 140 najemnikov, ki so ¡se uma-
bi bili zadovoljni, če bi uživali del pravic južnotirolskih Nemcev.
In Avstrija ? Videli smo že njeno načelno stališče. Prav je, da se -poteguje za lastne rojake izven svojih meja. To bi si marsikdaj pričakovali tudi mi Slovenci od svoje matične države, a -žal zaman. Pri tem pa bi ¡se dunajska vlada morala predvsem potruditi, da bi vsaj pravično zadovoljila in uredila tonili proti vzhoidni kongoški meji.
manjšinski položaj v lastni državi, še j ....................................
pred nekaj leti je takratni avstrijski -podkancler ¡Pitterman dejal, -da bo Avstrija moralno upravičeno zagovarjala manjšinske pravice južnotirolskih Nemcev le, če bo uredila manjšinsko vprašanje na Koroškem. Borba koroških Slovencev (in verjetno gradiščanskih Hrvatov) za dosego osnovnih pravic, ki jih
Stroessner je od torka na obisku v Argentini. Na letališču v Buenos Airesu mu je izrekel pozdravne besede
Nigerija
V Nigeriji traja vojna med vlado v j Lagosu ter vlado v Biafri naprej ter si , ob prihodu gostitelj argentinski pred-obe strani pripisujeta zmage. Vladni , sednik gral. On-gania. Paragvajskemu vojaški oddelki s-o se baje približali na 1 gostu na čast je -bilo med obiskom pri-60 km do glavnega mesta uporniške ¡pravljenih več slavnosti in pogostitev.
-Biafre, Enugu. Uporniška Biafra je mobilizirala večino moškega prebivalstva za odpor proti centralni vladi.
Vietnam
¡Na Vietnamskem bojišču so se mi-
sita slaba volja in poganska nestrpnost šovinističnih ter -nacističnih krogov. Najbolj žalostno pa je pri vsem tem še dejstvo, da ni zadnja med to okostenelo druščino prav cerkvena oblast na Koroškem!
Iz vsega tega je dovolj razvidno, da se v manjšinskih sporih med obema
Med svojim bivanjem v Argentini si je gral. Stroessner s spremstvom med drugim -ogledal tudi veliko jeklarno San Nicolas, s predsednikom Onganio pa imel več razgovorov, me-d katerimi sta si izmenjala misli o v-seh vpraša nuli teden bili hudi boji tned ¡komunisti njih, zlasti tistih, ki se tičejo varnosti in Atmerikanci. Težke izgube v moštvu -obeh držav spričo kom. gverilske de-in materialu so Amerikanci doživeli javnosti v Boliviji. Za danes je napo-vsled nenadnega napada na postojanko vedan .podpis sporazumov med obema Danang, kjer je bilo uničenih tudi več državama, ki se nanašajo zlasti na ra-
................................... zne pristaniške in letalske olajšave.
v domovini. To je brez dvoma velika Odhod je določen za jutri dopoldne, krivda komunistične vladavine nasproti Paragvajski predsednik je sedaj star
vatno gospodarsko dejavnost.
V Buenos Airesu pripravljajo 81. mednarodno razstavo čistokrvne plemenske živine. Sredi priprav za to razstavo je umrl večletni predsednik Argentinske kmetijske družbe Faustino Fano.
Argentinska vlada je poslala iz Salte v provinco Jujuy na argentinsko-bolivijsko mejo močnejši oddelek vojske. S' tem hoče preprečiti v-sak: pask-ur. bolivijskih kom. gverilcev, da bi se . j pred zasledovanjem bolivijskih oboroženih sil zatekli na argentinsko ozemlje.
Msgr. Juan C. Aramburu — nadškof -iCoadjutor buenosaireškega nadškofa kardinala cTr. Caggiana, bo v začetku avgusta prevzel svoj novi cerkveni položaj v Buenos Airesu.
Za navega drž. tajnika za poljedel-
poleg naravnega zakona narekuje tudi, omenjenima državama posredno križajo Državna pogodba glede manjšin, pri-ča j tudi slovenski problemi ter interesi, ki prav nasprotno. Avstrijska vlada je pol- so pa -v veliki meri zapostavljeni prav na lepih besed, v praksi pa jo pregla- zaradi nezanimanja vladajočega režima
slovenskemu narodu. Po drugi strani 55 let. L. 1951 je postal glavni povelj
ipa je ¡tudi jasno, da državi z zahodno nik paragvajske vojske. Za predsedni- stvo in živinorejo je imenovan ing. demokracijo in krščansko pobarvanimi ka je -bil prvič izvoljen leta 1954, po vladami, kot sta Italija in Avstrija, še novno ¡pa leta 19-58 in 1963.
nista našli pravega prijema za reševanje tega delikatnega vprašanja v res demokratičnem in katoliškem duhu, ki
V nekaj vrstah
Garcia Mata.
V mestu Isidro Casanova v občini Matanza na področju Veh Bs. Aires* je prišlo v industrijskih napravah za polnjenje jeklenih tub z gorilnim plinom
Vlada je izdala zakon o racionali
ga je tako vzvišeno nakazal ¡blagopo- 1 zaeiji -državne uprave. 'Po tem zakonu do e&Isplozije, ki je zahtevala več ,člo-kojni Janez XXIII, z encikliko „Pacem ¡bodo -odpustili iz -državne službe okoli veških življenj, veliko ljudi pa je za in terris“.	A- B- 80.000 uradnikov. Vsi tisti, ki nimajo dobilo hude opekline.
Tito po
Goebbelsovih stopinjah
Govori komunističnih oblastnikov ne sam0 v Sloveniji, ampak tudi po ostalih republikah v Jugoslaviji so po zadnjih vojnih dogodkih na Bližnjem vzhodu usmerjeni samo v prepričevanju ljudi o pravilnosti odločitve komunistične partije in njenega totalitarnega režima v državi, da se je Jugoslavija v vojnem spopadu med Izraelci in arabskimi državami povsem odkrito opredelila za sovjete in Arabce in da ni ostala to, kar je trdila, da je, nevtralna, ali kakor doma pravijo „nevezana ali neuvrščena“ država. To delajo vsi od samega Tita na vrhu partijskega in državnega vodstva do zadnjega partijskega priganjača na vasi ter zatrjujejo, da niso zavrgli načela nevezanosti, ampak so z jasno opredelitvijo za Arabce in z obsodbo „agresorja“ Izraela samo omejili vojni spopad in utrdili mir v tem delu sveta.
Komunistični funkcionarji so svojo angažiranost na arabski in sovjetski strani pojasnjevali zlasti na treh večjih sestankih: Dne 28. in 29. junija na plenarni seji zvezne 'konference Soc. zveze delovnega ljudstva, na sedmi plenarni seji ZKJ 1. in 2. julija v Beogradu ter na slavnosti kom. bojevnikov v Brežicah 2. julija.
Zaradi dogodkov na Srednjem vzhodu j,skoro| pozabili na svoje novražlnike“
Zvezna konferenca Soc. zveze delovnega ljudstva je bila sklicana za izvolitev novega vodstva, vendar je bil osnovni ton vseh govorov in razprav: položaj države v zvezi s sovražnostmi med Izraelom in Arabci. Vsi govorniki so hranili Titovo udeležbo na sestanku v Moskvi in njegovo izjavo, s katero je državo postavil na stran Sovjetov in Arabcev ter proti Judom. Nekateri govorniki so naglašali tudi potrebo, da mora biti država pri sedanjem položaju v svetu pripravljena, da ne bi imeli le „poroštva pred presenečenji, marveč tudi proti propagandni, obveščevalni in diverzantski dejavnosti morebitnega ‘a-gresorja’.“ Talko doma vsi komunistični funkcionarji uporabljajo to tujko namesto slovenske 'besede ‘napadalec’. Ivo Mišura je zatrjeval, da so zaradi „zavzetosti za politiko miru in koeksistence nekoliko pozabili na svoje sovražnike, ki menijo, da takšna našo pripravljenost“. I. iDjerdja je pa naglašal, da je treba „še bolj, utrditi kurz naše politike, začrtane v tej krizi, utrjevati pozicije v nevezanem svetu, krepiti odnose s socialističnimi (komunističnimi op. p.) državami“, razvijati pa tudi zveze s takšnimi državami „kot je Francija, ki vse jasneje odkrivajo, kje je njihovo mesto ob krizah, kakor je ta na Srednjem vzhodu“.
I ito priznava, da gre na Srednjem vzhodu „za boj med silami napredka in reakcije“ t. j. med komunizmom in svobodo
iSedma plenarna seja CK Zveze komunistov Jugoslavije je bila sklicana zaradi preosnove partije in pregleda opravljenega dela po prejšnjih zasedanjih. Toda tudi na tem sestanku je prevladovala debata o zunanjepolitičnem položaju. Samo o njem je govoril tudi Tito in zagovarjal svojo sedanjo politiko. Govor je bil poln izpadov „proti imperialistom“, t. j. proti zahodnim zaveznikom. Po njegovih izvajanjih so „imperialisti hoteli razbiti enotnost a-ratoskih držav“. Zatrjeval je tudi, da so svoje akcije razširjali tudi v Evropo, kjer da jim je pa „stališče Francije glede atlantskega pakta prekrižalo račune“. •	■	■■ \
Zagovarjal je moskovski sestanek komunističnih funkcionarjev ter svojo udeležbo na njem. Za njegove sklepe je dejal, da „pričajo o razumevanju pomena in potrebe pomoči politiki nevezanosti in nevezanim državam“. V nadaljnjem je pozival komuniste, da je treba krepiti obrambno sposobnost dr-zave, ker se lokalna vojna lahko prenese tudi na druga področja. Zagotavljal pa je, da „ljudstvo ve za kaj gre in kaj bi ga moglo doleteti, če ne bi bilo pripravljeno.“
Tito je zagovarjal tudi potrebno podpiranje Arabcev z gmotno pomočjo ter je povedal, da j.e Jugoslavija odposlala v arabske države te pomoči v vrednosti 8 milijard starih dinarjev. Pomoč do viednosti treh milijard dinarjev bodo plačali ljudje z nabirkami, pet milijard pa gre na račun države.
0'b „izraelski agresiji“ Se je Tito v govoru dalje pritoževal, „da niso povsod na svetu razumeli, da gre za izraelsko agresijo. Skoro vse socialistične stranke v Evropi, kakor tudi drugi demokratični
Jubilejno slovensko gledališko leto
V Ljubljani po dveh letih dela zaključujejo priprave za jubilejno slovensko gledališko leto ob stoletnici ustanovitve Dramatičnega društva Slovenskega gledališča v Ljubljani.
Ravnatelj Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani Bojan Štih je na tiskovni konferenci d,ne 1- julija poročal o poteku jubilejnih slavnosti. Te bodo naslednje:
Dne 5. oktobra bodo v prostorih Narodnega muzeja odprli razstavo „Sto let slovenskega gledališča“- Razstavo bodo pozneje prenesli v Maribor, Celje, decembra meseca pa tudi v Trst. Prvotno so mislili, da bo do jubileja Gledališki muzej že imel lastne prostore, pa se je vsa stvar zavlekla'.
Gledališki muzej bo začetek praznovanja jubilejnega gledališkega leta zaznamoval poleg omenjene razstave še z „Zbornikom gledaliških razprav“, ki
Osrednja točka praznovanja v Mariboru bo Teden slovenskih gledališč od
6.	do 11. novembra in pogovor o gledališču, njegovem odnosu v kritiki, publiki, kulturi. Celje bo praznovalo jubilej s Tednom nove slovenske dramatike.
V	Ljubljani bodo oktobra, novembra in decembra gostovali: mariborska Drama, celjsko Ljudsko gledališče in Slovensko gledališče iz Trsta. Za april ali maj ali pa celo junij je Slovenskemu narodnemu gledališču v Ljubljani napovedan obisk Narodnega Divadla iz Prage, s Prodano nevesto, zagrebške Opere in verjetno še katerega gledališča.
V	jubilejne slavnosti bo uvrščen tudi Dan igralca, ki bo pod okriljem Združenja slovenskih dramskih umetnikov z vrsto pogovorov in nastopov.
Pripravljalni odbor za izvedbo jubilejnega gledališkega leta je imel v na-
Spustovanje in ljubezen sc morata raztezati tudi na tiste, Iti v družbenih, političnih ali tudi v verskih stvareh drugače mislijo in ravnalja l akur mi cim globlje jih bomo človekoljubno in dobrohot.o razumevali v njihovem mišljenju,
laže burno začeli z njimi razgovor.	. ..
Ta ljubezen ih dobrohotnost nas seveda nikakor ne sme delati brezbrižne do resnice in dobrine. Nasprotno, ravno ljubezen priganja Kristusove ucemce, naj resnico, ki odrešuje, oznanjajo, vsem ljudem. Toda razlikovati moramo med zmoto, ki jo je vedno treba zavračati, in med tistim, ki se moti m ki vedno «oranja dostojanstvo človeške osebe, tudi tedaj, kadar ga obremenjujejo kriv. ali| manj pravilni verski nazori. Edino Bog je sodnik in preMkovavec src, zato nam prepoveduje soditi o notranji krivdi kogar koli.	9,
Pastoralna konstitucija o ^vijjedan^
Primer pisatelja Vinka Nikoliča pred argentinsko javnostjo
obsega 500 strani ter v njem sodeluje Črtu še več prireditev, pa jih je moral 18 avtorjev ter „Bibliografijo gledali- opustiti, iker ¡sta občinski skupščini Ma-ških predstav na Slovenskem“. Biblio-1 ribora in Celja, dveh gledaliških in kul-grafija bo obsegala 700 strani ter v turnih sredi.-- na Slovenskem zavrnili prvem delu kronološko podaja ipregled prošnjo, da bi finančno podprli izvedbo
vseh premier in obnovitev
venskih gledališčih od. Trsta do Maribora. Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo v Sloveniji od ustanovitve Slovenskega dramatičnega društva leta 1867 do danes več kot 5000 premier. Drugi del Bibliografije vsebuje register avtorjev in del.
vseh sle-! določenih prireditev, t. j. obiske Jugo-slovenskega dramskega pozorišta iz Beograda, Narodnega pozorišta iz Novega Sada, Narodnega pozorišta iz Prištine, Makedonskega narodnega gledališča iz Skopja, Hrvatskega narodnega kazali-šta iz Zagreba ter zagrebške Opere v Celju in Mariboru.
Nezaposlenost -
Kam z mladino, ko bo zapustila \ osemletko, dokončala višje obrtne in strokovne šole ter razne fakultete na I univerzi? To vprašanje se postavlja z , vedno večjo ostrino pred tiste, ki sedaj odločajo o gospodarskem življenju ter o družbi v Sloveniji, kajti vedno bolj pogosto naletavamo v listih na njihove ugotovitve, da v trgovini, industriji in obrti za vse ni zadosti mest in prav tako ne prostih mest za vajence.
O vprašanju zaposlovanja strokovnih moči ter o vedno večji brezposelnosti strokovnjakov je 'bil dne 23. junija razgovor tudi na skupščini Republiške skupnosti za zaposlovanje v Ljubljani.
Iz izvajanj raznih govornikov izhaja, la spada vprašanje zaposlovanja
Kakor smo že poročali, je pred letom odšel iz Argentine hrvatski pesnik in književni organizator ter dolgoletni urednik reprezentančne hrvatske revije v inozemstvu Vinko Nikolič, argentinski državljan, da v Franciji nadaljuje z izdajo svoje revije. V Franciji je dobil dovoljenje naselitve za .tri leta ter je v redu izdal nov zvezek Hrvatske revije. Ko je pa pripravljal nadaljnjo številko, je v tiskarno prišla francoska policija, razdrla stavek, urednik pa je dobil dekret, podpisan od notranjega ministra, i da mora zapustiti v 48 urah Francijo. (Dogodek je razburil javnost, da se celo v svobodni Franciji preganja svoboda 'tiska! Zvedelo se je, da je Francija i prepovedala list in izgnala urednika na 1 zahtevo — komunističnega jugoslovanskega veleposlaništva- Za pesnika in v obrambo pisateljske svobode se je zavzelo tudi Pisateljsko društvo v Argentini (SADE) in poslalo poslanico na sorodno francosko društvo, naj ipterve-cev, ker se je gospodarski položaj v j nira prj francoski vladi- Prepoved je državah, v katerih so zaposleni, po-	resnično nato preklicana. Toda —
pereč problem v Sloveniji
slabšal.
V razgovoru o naraščajočem številu brezposelnih so se mnenja govornikov strinjala v ugotovitvi, da rešitev teh problemov ne sme biti prepuščena samo komunam, ampak se mora zanje brigati tudi družba. In kje bodo iskali rešitev ? V iskanju novih delovnih področij v inozemstvu, ker jih ¡doma ni. Ne v Sloveniji, še manj pa v ostalih republikah, odkoder odvišna nestrokovna delovna sila že tako prihaja v Slovenijo in si v .njej išče dela in zaslužka-
Tako bo slovenska delovna sila v še večjem številu prisiljena odhajati v svet ter si v njem iskati zaposlitve, iker je ¡Homa	■—-—-„¿„vin, Un-
munističnih oblastnikov ne more dobiti.
mladine po končanih šolah brez dvoma v ospredje sedanjih družbenih, zlasti gospodarskih, pa tudi političnih problemov. Kajti pri komunalnih zavodih za zaposlovanje je trenutno registriranih
14.000	brezposelnih, med katerimi je večina z višjo strokovno izobrazbo. Nekateri govorniki so zatrjevali, da je število brezposelnih še enkrat višje, ker omenjeni zavodi veliko brezposelnih sploh nimajo vpisanih.
H gornjemu številu 14.000 nezaposlenih bo treba v prihodnjih mesecih še prišteti 9.000 absolventov srednjih šol,
2.000	absolventov višjih in visokih šol ter okoli 9.000 učencev osemletk, ki bodo tudi iskali zaposlitve. Položaj se bo še poslabšal ob dejstvu, da se bo letos ( vi vso cerkveno posest zemlje v smislu vrnilo iz inozemstva nekaj tisoč delav- določil novega zakona o agrarni reformi.
Bolivijski predsednik grab Rene Barrientos je razpustil vladno koalicijo takoimenovane fronte bolivijanske revolucije, s pomočjo katere je bil 3. julija izvoljen za predsednika republike. Za ta korak se je odločil iz notranjepolitičnih razlogov. Spričo akcije komunističnih gverilcev v državi ter zadnjega poskusa komunistično usmerjenih rudarjev po prigrabitvi oblasti, bi rad ipojačal in dvignil ugded ter avtoriteto vlade s pritegnitvijo v vlado opozicio-nalne socialistične falange.
Kat. Cerkev v Kolumbiji je obvestila vlado, da je. pripravljena izročiti drža-
madež na francoski vladi je ostal m vzbuja neverjetnost v očeh svobodnega sveta in tudi ogorčenje.
V Argentini tudi zato, ker se argentinski zastopnik v Parizu ni dovolj zavzel za svojega državljana. Zdaj je
desetine kulturnih Hrvatov, ki so se uveljavili kakor koli v Argentini, množeč nje kulturni in gospodarski dvig-Prof. Ante Gazzari, Hrvat, sošolec pesnika Nikoliča, je podal literarno silhueto pesnika, ki je preganjan, in poudaril pomen njegovega dela za hrvatslko emigracijo. Dt. A. Vázquez je nato v vehementnem govoru podal mednarodna juridična pravila o dolžnostih državljanov, ter o pravicah, ki jih tudi naturalizirani novi državljan mora dobiti od države, ki ga je sprejela. Poudaril je, da ni bil njegov primer dovolj vzet v zaščito pri zastopnikih svoje države (Argentine), napadel pa predvsem francosko „svobodo“ in osebno predsednika De Gaulla.
Za konec je govoril o svobodi umetnika in o ¡pomenu svobode za kulturno ustvarjanje še bivši dolgoletni predsednik SADE (Ang. pisateljskega društva) dr. C. A. Erro, ki se je postavil za demokratizacijo kiulture -ter proti vsem „sloganom in mitom“, ki vedno delajo nasilje svobodni misli. Nikolič se je tako uvrstil v vrsto tistih borcev za svobodo pisanja, ki jih je že toliko v zadnjem času pod totalitarizmi sedanje dobe. „Argentinski pisatelji stoje na njegovi strani.“
Sledila je recitacija Nikoličeve pes-
(13. t. m.) priredil „Centro de estudios mi Materi, ki jo je prevel g- Kadic, San Ignacio — Tribuna de principios“ j recitiral pa prof. Gazzari. S tem se je
v City Hotelu posebno javno prireditev, ki naj obsodi ta postopek domačih in francoskih oblasti ter javno pribije „princip svobode umetniškega dela“. Zborovanje je otvoril g. H. Danelli, ki je poudaril, da je namen ¡prav tega društva „braniti .principe“, v tem primeru svobodo 'tiska. Nato je predsednik tliimliico	Dissaut podal zgodovino
hrvatskega naroda, ter zlasti njega prinos k argentinski kulturi, omenjajoč
zaključila počastitev Nikoliča, s katero je Hrvatom uspelo, da so njegov primer dvignili v argentinsko in po njej v svetovno javnost; manj. 'pa v 'tem, da bi ta javnost zvedela, da ni vsega kriv le francoski ,/totalitarizem“, ampak predvsem intervencija jugoslovanskega komunizma. To je bilo poudarjeno samo v podnaslovu prireditve na vabilu: „Implacable persecución comunista“, in potem le tako mimogrede...	td
Nova trgovinska pogodba med Jugoslavijo
in Italijo
elementi v Franciji, Italiji, Beneluksu in Skandinaviji so se postavili na stran Izraela. Pokazalo se je, da se v takšnih
o potrebi, da se Jugoslavija opira na „napredne sile“. Kat znano, komunisti izraz „napreden“ uporabljajo samo za
in podobnih položajih socialdemokratske j komunistične države. Talko zadržanje stranke nagibljejo h kapitalističnim in- j utemeljuje z ugotovitvijo, da so si ko-teresom. To se delno kaže tudi v Zdru-; munisti „zmago v revoluciji priborili, Ženih narodih.“ Izrazil pa je upanje, „da j ker so se opirali .na vse napredne sile se bo proces iztreznjenja nadaljeval in v svetu in ker so vodili tako politiko, nekega dne bo »vendarle vsemu svetu ja-j da so si zagotavljali njihovo pomoč in sno, da pri tem ne gre samo za spopad oporo“. Zatem j.e pa javno potvarjal med Izraelom in arabskimi državami,' resnico, ko je zatrjeval, da so 'komunisti marveč za mnogo širše stvari — za boj vse „svoje uspehe v zgraditvi socialistične, na osnovah samoupravljanja
Pogajanja med. Jugoslavijo in Italijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe so se začela 9. januarja t. 1. v Beogradu. Dne 20. januarja so jih Italijani prekinili iz povsem političnih razlogov. Italijanska delegacija je iz zunanjega ministrstva dobila od zunanjega ministra Fanfanija navodilo, da mora postaviti za sklenitev nove trgovinske pogodbe med obema državama italijansko izsiljevalno zahtevo ter jo utemeljiti s (političnimi razlogi, t- j. z zahtevo, da za osebne legitimacije na Koprskem ne bi smela biti označena kot pristojna oblast SR Slovenija, ker da znanega londonskega sporazuma o re-
šitvi tržaškega vprašanja rimska vlada še ni ratificirala. Jugoslovanska vlada na to italijansko zahtevo ni pristala ter so se zaradi tega pogajanja razbila.
Do nadaljevanja razgovorov med delegacijama vlad obeh .držav je prišlo šele 26. junija t. 1. In sicer znova v Beogradu. Jugoslovansko delegacijo j.e vodil namestnik zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Boris Žnuderl, italijansko pa pooblaščeni minister v zunanjem ministrstvu Maurizio de Strobel.
Razgovori so bili zaključeni prvega julija iter je bila tega dne tudi podpisana nova trgovinska pogodba med obema državama.
med silami napredka in reakcije.“
Po Titu „agresiji na Srednjem vzhodu ploskajo vsi reakcionarji.“ Po njegovi izjavi je ta „agresija povzročila, da so se n. ipr. v Grčiji in Italiji začele širiti govorice tudi na račun Jugoslavije.“ Svoj govor je Tito zaključil s pozivom, „da je nadaljnja aktivizacija nevezanih eno izmed bistvenih vprašanj.“
Zaletavanje Sergeja Kraigherja v „imperialiste“
Na sestanku partizanskih bojevnikov dne 2. julija v Brežicah je govoril sed. predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Sergej Kraigher. Tudi on je branil politiko partije do sedanjega položaja j na Srednjem vzhodu in uporabljal skoro j enake-besede, kakor so se jih posluževali v Beogradu, kar ¡dokazuje, da gredo navodila iz Beograda na vse strani države, kako je treba prikazovati zadržanje sedanjih kom. oblasti. Tako je tudi Sergej Kraigher zlasti hvalil Francijo, kakor so to delali v Beogradu na obeh partijskih sestankih. Tudi on je govoril
zgrajene družbe lahko dosegli, ker so se v boju proti imperializmu in neokolonializmu opirali in našli zaveznike v naprednih silah, predvsem v zatiranih in osvobojenih narodih Azije, Afrike in Latinske Amerike“- Resnica je povsem drugačna; in jo .poznajo prav talko dobro komunistični funkcionarji, |š.e bolj pa narod, da je edina pomoč prihajala vsa leta v Jugoslavijo, ne iz Moskve, ampak od „imperialistov“ na zahodu.
Tako komunistični funkcionarji branijo svojo opredelitev za Moskvo in egiptovskega diktatorja Nasserja pred
tistimi, ki ¡še vedo, da obstoja na svetu | da hi postali oni večinska stranka lepše in srečnejše življenje za narode j državi in dobili vso oblast v svoje roke; in posameznike v demokratskih državah, j republikanci še iščejo svoje mesto; libe-kot je pa pod komunistično tiranijo. ! ralci so še vedno na zaprtih položajih; Svoje partijce pa sam0 s tem še bolj j komunisti se pa ne ¡morejo izviti iz hujskajo proti zahodnim zaveznikom sindikalno-vidalijevskega oklepa ki jim ter te zmerjajo z „imperialisti“, name- ga je dal Vidali pred 20 leti. sto, da bi ljudem govorili resnico in jim i V nadaljnjih izvajanjih je dr. Bb-pošteno povedali, da so pomoč v vseh tteri nalogo kršč. demokracije na Trža-dosedanjih stiskah dobivali vedno na iškem označil takole: Trst naj bo evrop-
fcačetek nove dobe na Tržaškem?
Italijanske politične skupine na Tr-1 nem pomenu in naj zajema področje žaškem je v povojnih letih označevalo ( Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in sovražno zadržanje do Slovencev, ali! Koroške, v širšem krogu ¡pa še štajer-vsaj nerazumevanje njihovih narodnih,' sko, Zgornjo in Spodnjo Avstrijo, Ba-kulturnih in gospodarskih potreb. Od ■ varsko, Sredozemlje in afriški svet. Se tega ni bila izvzeta niti krščanska de- pravi: utrdi in uredi naj se sodelovanje mokracija. Zadnji njen kongres dne 24. in 25. junija v Trstu pa kaže, da bo morda le italijanska krščanska demokracija svoje odnose do drugih narodnosti, t- j. zlasti do Slovencev, skušala ¡postaviti na krščanska načela.
V tem pogledu so bila zanimiva izvajanja strankinega tajnika dr. Botte-rija. V svojem referatu je pred strankinimi delegati razvijal naslednje misli:
Preteklost je del zgodovine. Mladi rodovi gledajo naprej v novi svet, odprt za sodelovanje. Tudi kongres kršč. demokracije hoče gledati naprej.
Stališče kršč- ¡demokracije do drugih strank je po njegovem mnenju tole:
.Socialisti si predvsem prizadevajo,
Zahodu, nikdar pa ne v Moskvi!
Iško središče v gospodarskem in kultur-
med narodi na zunaj, na znotraj pa naj bo dvogovor med obema narodnostnima skupinama. Dr. Botteri je poudarjal, da morajo Italijani na tem področju postaviti lastno ideologijo proti liberalno-nacionalistični preteklosti, kajti po zatrjevanju govornika je slovenska narodna manjšina opustila iredentizem in je njen vodilni razred lahko in tudi mora biti dragocen element pri deželni evropsko usmerjeni politiki. Ta vodilni slovenski razred bo po mnenju dr. Botte-rija skupno z demokratičnimi silami ne samo .dragocen tolmač, ampak tudi stvarnost pri snovanju skupne politike, lako se bo zgodilo, da se takoimenovane koncesije slovenski narodni manjšini ne bodo zdele kot negativne za državno trdnost, ampak bodo znatno pripomogle k poglobitvi evropskega pogovarjanja, slovenska narodna manjšina pa bo dosegla svoje cilje in bo lahko igrala tvorno vlogo v italijanski državni stvarnosti ter ne bo več zaprta vase.
Da bi le ne ostalo samo pri teh lepih besedah in programu kršč. demokratskega tajnika dr. Botterija, ampak, da bi se tudi začele spreminjati v dejanja.
Buenos Aires, 20. julija 1967
8V010DMA SLíVENIJA
Stran 3

Goriška in Primorska
Izbruh sovraštva in jrezira italijanskega liberalca prot Slovencem
V' tržaškem pokrajiiskem svetu je
inozemstvi trg^ na katerem ga skoro povsod spodnese Sovjetska zveza. Pa ne samo v inozemstvu, v sami Jugoslaviji se to dogaja. N.pr. železarna v žer
Litostroj preživlja hude čase” be- ve opere Orfej in Evridika je bila pred remo v Delu z dne 15 junija, kajti pro-: 205 leti v 'Dunajski operi, izvodrija	“je precej	pod	planom”,	na	V ,.republiškem koordinacijskem dd-	' liberalni svetovalec Joni grdo žalil Slo-
drugi	strani pa	tovarniški	obrat	s	svo-:	boru za racionalizacijo in industrializa-	vence. Prikazoval jih ji kot nepomem-
jimi izdelki skoro da ne more več na1 cijo stanovanjske graditve v Sloveniji“ bno skupino na Tržaškem brez lastne
so ocenjevali gradivo za „bližnje širše	kulture in razumnikov Po njegovem
strokovno posvetovanje o uresničevanju	mnenju so Slovenci „knetje“. To oz-
stanovanjske reforme v Sloveniji in o	na-ko je zanje uporabljil v najslabšem
akcijskem programu za uresničenje	pomenu, t. j- za zabite, kulturno za-
Zenici potrebuje težke žerjave, ki bi programa stanovanjske graditve v SRS ostale ljudi. Po zatrjevanju Jone bi bilo veljali približno štiri milijone starih j do leta 1970.“ Na sestanku sta pred- tudi Slovensko gledališči v Trstu praz-din. Radi bi	jih vzeli pri Litostroju,	j	stavnika bančnih	zavodov napovedala,	no, če	ne bi skrbeli	za dovoz	ljudi „z
plačali bi jih	pa v štirih letih. Sovjet-1	da bodo denarni	zavodi v bodočnosti	onkraj	meje.“
ska zveza pa ponuja enake žerjave z verjetno še bolj zmanjšali bančne kre- j . Na napad svetovalci Jone na Slo-■osemletnim kreditom po 2%. Jasno. da 'lite za graditev stanovanj. Ing. Ivan- vence je -odgovoril slavinski svetovalec so se v Zenici odločili za nabavo'pri šek se je pa -na sestanku zavzemal za Saša Jludolf dne 28- junija kot zastop-Rusih. Celo iz Bolgarije manjši železar- to, da bi „morali imeti več posluha za nik siovenske skupnosti na Tržaškem, ^ki obrati ponujajo podjetjem v Jugo- zasebne graditelje, ker da je „-privat- y obrambo Slovencev nisiploh in njih-o-siaviji svoje	izdelke na kredit. Lito-	na gradnja v SRS	že presegla 40%.“	! ve časti ter kulturne	izobrazbe	je spre-
stroj pa za	svoje izdelke, čeprav so ^ Ljubljani so	se 26. junija začele	govoril	odločno besedo. Navajal je ve-
cenejši. ne more nikomur kreditirati., xv- poletne igre. Naznanile so jih fan- lika delo slovenskega kmetskega ljud-Poročevalec v listu na vse to odgovar- j v preddverju Križank. Ob začetku gtya y teh krajih za njihovo gospodarja: “Kaj pomaga vse to, če mi ne mo- poletnih iger so v Viteški dvorani od- ^ gko utrditev in nji.hov kulturni razvoj iemo kreditirati, drugi pa lahko. Če Prli tudi razstavo „15 letnica festiva- 1 te.r dvig. odločno je zavračal tako mi-smo zainteresirani za domačo industrij- la“ skupaj z razstavo plastik Aleksan- šljenje na italijanski strani 0 Slovensko o-piemo in če hočemo imeti podjet- dra Kovača.	' cih, kakor ga je v tržaškem pokrajin-
ja ki j0 bodo izdelovala, potem mo- Umrli so. V Ljubljani: Mirjam Ko- skem SVetu izpovedal predstavnik Staramo ta problem odpraviti, če ga ne \ vačič roj. Volčič. Jože Jeram, umet. iy.ans&e liberalne stranke, po katerem bomo, potem ne vemo kako bo. S ser- j slikar, Ivan Rauter, Marija Herga roj. b; bilo za Italijane najbolje, da bi vsi vi-sno dejavnostjo tovarne ne bomo re-1 Wilfan, Viktor Skopec, šofer, Marija sl,ove.nci ostaH za vedno samo kmetje
Klemenčič roj. Eržen, Rudolf Ravnikar, in se ne brigali za nj- drugega kakor
nnnlr Tnc>i,v» nnoirov nmo Ir iilrvo Tj a -
Zaradi zmanjšane proizvodnje v Litostroju delavstvo tudi ne prejema pol-
upok., Josip Kunaver, uipak., Olga De- samo za obdelavo zemlje, da bi po-vvald, upok., Milan Kodrič, vet. bolni-ar, Pavla Hočevar, uradnica, Ladislav
! rušili vse svoje kulturne domove, zapr-
nih plač. To ustvarja slabo razpolože- Bre’celjnik) upok. in’ Jože Štiglic v Re- :
S10VINCI PO SVITU
ZDRUŽENE AMERIŠKE DRŽAVE
Glas z „osme“ v New Yorku.
Zaključek SRAS sezone kulturnih večerov v !N. Yorku.
Ko je te dni na tem kontinentu pričela pritiskati poletna vročina, smo ob koncu junija za zadnjim predavanjem SKAS kulturnih večerov zaključili kulturno življenje Slovencev te .sezone
Ko podajamo tole poročilo je omembe vredna okoliščina, da so bila preda vanja dobro pripravljena, aktualna in zanimiva. Lepa udeležba poslušalcev, ki je z veliko pozornostjo sledila predavateljem, je ponovno potrdila, da si želi kulturne obogatitve; zlasti je v prvi vrsti omeniti vzpodbudni zgled akademske mladine SAVE katere člani so se debat pogumno udeleževali-
Spored predavanj:
14. oktobra, France Gorše: prikaz sodobne izvirne grafike.
11. novembra. Rev. dr. Franc Blatnik, SDB-. rimske katakombe.
9 decembra, dr. L. Puš: sodobna religiozna glasba-
13. jan. Rev. Karl Wolbang CM: slovenski misijonarji in delo v misijonskem zaledju.
10. februarja, g. Rudi Večerin: slovenska sodobna lirika.
Vsak teden ena
RAZPOKANI PLAMEN France Balantič
Nekdanje dni iskal sem dobre žarke poslednjih blodnih ustnic in besed, isk\al živali dobrih nemo sled in Sem pogrelzal se v brezzvezdne
jarke.
Lovil sem va,s\e mraka lesketanje, ki večno se v samotah gor ki> oho če, M z ledom je ovil roke tresoče, da bobnal} cul krvi sem šepetanje.
Obstal sem zmuoen pred noči nasipi; bolestno so vzdrhteli daljni kipi, da peska sem na glavo jim natrosil.
Pozabe v temi nisem si izpmsil, zaman sem ječal skozi trdi dlani. Izgubil pot ob uri siem mzklani.
PO ŠPORTNEM SVETO
Letošnji jugoslovanski nogometni prvak je Sarajevo, ki je zbral v 30 tekmah 42 točk z 18 zmagami in 6 neodločenimi igrami, šestkrat pa je bilo moštvo poraženo. Drugo mesto je pripadlo Dinamu iz Zagreba s 40 točkami (15 zmag, 10 neodločenih in 5 porazov), tretji je Partizan s 38 točkami in 4. je lanski prvak Vojvodina s 33 toč-■ kami. Ljubljanska Olimpija se je prav I v zadnjem kolu rešila izpada: Prema-i gala je Hajduka iz Splita z 1:0 in je ' obstala na 14. mestu
— s 23 točkami. Iz 10. marca, Rev. dr. Franc Blatnik prve ]jge gta j2pad]a Sutjeska iz Nik-
nje m napeto vzdušje ki je n.pr. dne 12. junija že privedlo do tega, da so v Litostroju “stroji molčali štiri ure”, kar je nov izraz pri komunistih za stavko.
V ljubljanski Operi so 15. junija imeli zadnjo premiero v letošnji sezoni.
Poli so opero Wilibalda Glucka Orfej in Evridika. To opero so v Ljubljani uprizrili že pred ¡četrt stletjem in nazadnje v sezoni 1943/44. Obakrat jo je dirigiral Demetrij Žeibre, režijsko pa pripravil Ciril Debevec. Letos je bil -dirigent Ciril Cvetko, režiser pa Hinko Leskošek. Krstna predstava Glucko- | roj. Gosak v Žičah.
čici ob Savinji, Angela Zavašnik roj. Šušteršič v Dolnieah, dr. Janko Kalan, zobozdravnik v Kranju, Jerca Čebular roj. Kvas v Kamniku, Olga Butkovec v Trbovljah, Marija Podlogar v Želi-mljah, Franjo Šafarič, šolski upravitelj v. p. v Jurskem vrhu, Fini Kopač v Novem mestu, dr. Janko Drnovšek, odvetnik v Brežicah, Karel Albreht, upok. v Vrhovcih, Tone Kovič, sodarski mojster v Tacnu, Marija Vidali roj. Setnikar, foiv. -trg. v Domžalah, Marija Ferbežar v Šmarju in Terezija Hanžič
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Občni zbor SKASa
Sloven&ko k atoli tik O aUaJomolta oia rešinstvo- je imelo 8- julija t- 1- svoj redni letni občni zbor. Pri volitvah odbora za novo poslovno dobo je bil izvoljen dosedanji odbor pod predsedstvom Marka Kremžarja in tudi ostali odborniki so obdržali svoja stara mesta. in sicer: Božo Fink podpredsednik, Stane žužek tajnik in Milan Magister blagajnik. Isto velja tudi za nadzorni odbor, v katerem ostanejo še eno poslovno dobo izvoljeni na lanskem občnem zboru. In sicer: Miloš Stare, dr. Jože Dobovšek in Rudolf Smersu-
ARGENTINI
li vse svoje šole ter zažgali svoje kulturne revije in knjige, ter opustili sploh vsako .pobudo za socialni in kulturni razvoj slovenskega prebivalstva v Italiji, da s tem ne bi vznemirjali Italijanov.
Slovenski tabor na Repentabru
bo letos v nedeljo, 23. julija. Bo v duhu proslave 1200-letnice pokristjanjenja Slovencev. To bo zlasti prišlo do poudarka z uprizoritvijo drame Zorka Simčiča „Krst pri 'Savici“.
Na taboru bodo nastopili tudi združeni pevski zbori ter godalne skupine.
Koroška
Na Koroškem imajo letos pet slovenskih novoma-šnikov. So to: Stanko Trap iz Šmihela pri Pliberku, Valentin Gotthardt iz Melvie pri Šmohorju,
Vrstni red in tematika prihodnjih predavanj je naslednji: 25. julija: Al-'berto D. Faleroni: Sovjetska strategija I JerneJ CameJ 12 žltare vesi> Leopold
vanja iz Beljaka.
V Celovcu je umrl dr. Karl Pieck, lektor za slovenščino na dunajski uni-
ir	i—A^movi-Lri ? J- avorvicLta*—_
Dardo 'Palmerio: Gverila in p-rotigveri-la v Argentini; 8. avgusta: Enrique ^
Martínez Codo: 'Gverila po doktrini Re- ¡ gisa Débraya; 22. avgusta: Renato Vi- j verzl_ glione: Pravni pogledi na gverilo. J ...........................................
Obvestila o predavanjih so redno Slov. srednješolski tečaj ravn. Marko
objavljena tudi v zadevni rubriki toue-nosaireških dnevnikov La Prensa in La Nación.
ADROGUE
Dne 2. julija je bil ustanovni sesta-jneik krožka Slovenske dekliške organi-I zacije. Navzočih je bilo 13 slovenskih PREDAVANJA	| deklet. Za predsednico je bila izvolje-
Na Sovjetološkem inštitutu. Pravne j na gdg, -Majda Lebarjeva, duhovni vo-faikultete buenosaireške katoliške uni- dj-a krožka je lpa g. Marjan Bečan. Na verze, Juncal ¡¿41, Capital, so, ^kakoi us(.anoV:nem sestanku je imela zanimi-
Bajuk:
SDB: oris osebnosti pok. dr. Farkaša. (Za ta dan je imel rajni dr. Farkaš napovedano predavanje o problemih novih emigrantov.)
14. aprila, dr. Franjo Delak: zdravje in šport.
12. maja, prof. Rafo Lenček: pomen slovanskih jezikov v naši dobi.
16. junija, p. Jakob: problemi naj-novejših naseljencev v Franciji.
30. junija, ing. Ludvik Burgar: problemi današnje aviacije.
Ko se ob tem razmišljanju oziramo na -opravljeno kulturno delo, ki je že za nami v pretekli sezoni in ki je kot tako odšlo v zgodovino, in če bi rekli, da je kulturno življenje pod zvonom sv. Cirila na ,,osmi“ potekalo le po normalnih kolesnicah, bi vsekakor premalo povedali. Bili sta dve prireditvi, ki sta obe dosegli višje kulturno nadpovprečje, tako tudi v pogledu nad-številnega obiska udeležbe, in sicer: 1.
ki je bila 20. maja, in 2- Koncert slovenske pesmi, ki ga je priredil in izvajal /novoustanovljeni moški zbor „Fantje z osme“ dne 10. junija.
Dokler bo kaj discipliniranih verni-I kov redno obiskovalo cerkev na „osmi“ in dokler bo odmevala v njeni dvorani sladka slovenska beseda in donela
šiča in Čelik iz Zenice. V prvo ligo pa pride letos še drugi slovenski zastopnik Maribor kot prvak druge zahodne lige, in Proleter iz Zrenjanina,
Na lahkoatletskem turnirju v Pragi je Polde Milek (Triglav-Kranj) postavil nov jugoslovanski mladinski rekord v skoku v višino s 210 cm. Na Finskem v mestu Turku je istega dne, 1. julija, bil velik mednarodni lahkoatletski turnir v počastitev 70-letnice legendarnega finskega atleta Paava Nurmija. Na tem turnirju je osvojil prvo -mesto v skoku Todosijevič s 210 cm., Karasi pa na teku 100 m tretji z 10,6.
Lahkoatletski dvoboj med Poljsko in ZSSR je bil 1. in 2. julija. Bil je v Ka-towicah, kjer ga je gledalo 100-000 gledalcev. Nov -evropski 'rekord! v metu krogle je postavil Guščin (!S'Z) s 19,64 metri. Pri moških so zmagali sovjetski atleti, pri damah pa Poljakinje.
Cestno državno- kolesarsko prvenstvo je bilo 1. julija v Makedoniji. Ekipa ljubljanskega Roga (Škerlj, Hvastja, Kunaver) je osvojila naslov pred Odredom iz Ljubljane (Bol-težar. Kalan, Spamnger). Pri posameznikih pa je na progi -162 km, -osvojil naslov prvaka Rudi Valenčič (Rog-Lj.), ki je premagal 132 tekmovalcev iz 28 klubov.
nedelja, 23. julija, o-oisk narodnega muzeja v mesto La Plaa prevoz brezplačen. Odhod ob 8.30 izmed Slov. hiše, se ni bati, .da bi usahnila rast kultur Ram-on Falcon 4158- Prigve na telefon nega življenja naših rojakov v New 612-0014, družina Dolina.	j Yorku.	France On rt«
Prireditev ob 100-letici dramatske-1 ga društva v Ljubljani j preložena na C*LE
Srebrna maša župnika in dekana dr. Antona Trd-ana
Silva. V cerkvenem govoru je lepo govoril o Sloveniji in Slovencih ter orisa] srebrnomašnikovo duhovniško pot.
milozveneča domača -pesem, vse dotlej K ““j*. j* leP°,PrePeval cerkveni ca	j_ „•	,	_	' z|bor, po njej j,e pa bilo za duhovnike
in o»žje prijatelje -slavnostno kosilo.
je znano, vsak tore-k zvečer ob 9 enourna predavanja o sodobnih problemih s sovjetološke-ga področja-
poz n ej si cas.
( DAROVALI SO
Zedinjena Slovenija s prav toplo zahvaljuje Slovenski hrtiilnici v Ra-
vo in aktualno predavanje ga. Anica ; mos Mejii za lep dar, k ga je poklo-Kraljeva.	■ I nila šolskemu odseku.
V nedeljo, 9. julija, je imel g. dr. Anton Irdan, žu-p-nik in dekan v mestu Graneros -srebrno mašo. Na slavnost je
-prišel tudi pristojni škof
Popoldne je. prišla v Graneros na srebrnomašni-ško slavje g. dr. Trdana mladina iz prejšnje dr. Trdanove fare v Akuleo. Kar poln av-tobus je je bilo. Na slavnosti -popoldne je, nastopil krajevni pevski zbor g folklornimi točkami in ustvarjal med, srebrnomašnikovimi gosti praznično -razpoloženje.
K -srebmomaš niškemu jubileju g.
msgr. Raúl dr. Trdanu iskr-
eno čestitamo!
Pred krstno predstavo Vombergarjevega Martina Krpana v soboto 23. julija v Slov. hiši
Vomberg-arja kot dramatika dobro
poznamo tako iz predvojnih časov v Ljubljani, kakor taboriščnih in povojnih: vedno in vedno je pisal dramatske igre in prizore, ki so šle v stotinah pa tudi v tisočih čez slovenske odre (samo igra „Vrnitev“ je v 1. 1936 šla — po statistiki Prosvetne zveze —	1200
krat!), ter je svojo popularnost pridobil predvsem s slušnimi igrami v Slovenskem radiu. Prav s temi je dosegel zanimanje tudi v inozemstvu in bi morale .iziti v nemškem prevodu. Največ uspeha je dosegel s svojo gogolj-sko, v naše vaške razmere postavljeno Vo-d-o, katera ni šla sa-mo čez slovaški oder, ampak so -se zanjo zanimali tudi — avstrijski filmski režiserji! Voda, Vrnitev in Zlato tele: tri knjižno izišle drame so že zdavnaj razprodane, -pa tudi že stokrat preigrane tako v domovini kakor v tujini, če bi pa kdo zbral njegove eno-dejanke, predvsem radijske, kakor tudi druge priložnostne in „burkaste“, bi jih imel zajetno zbirko, kjer hi ne bilo vse -brezvredno, temveč nekaj m-orda celo zelo dobrega „za vsak dan“. Vombergar je dramatik, katerega Voda je šla čez deske Narodnega gledališča v Ljubljani, ki se imenuje tudi po vojni med dramatiki v književnih zgodovinah (Janež) in celo v mednarodnem Leksikonu dramatskih pisateljev!
„Martin Krpan“, je drugo njegovo
celovečerno delo, ki bo doživelo krstno predstavo na emigrantskem odru (manjših priložnostnih igerc ne -štejem!). Ko sem ga vprašal nekoč, kako je prišel na to idejo, mi je rekel, da se je doma ob Maroltu (glasbeni folklorist) mnogo pečal s folklorno snovjo, ter si je -obnavljal pripovedovanja špinovega očeta s cerkljanske fare, ki jih je poslušal v mladosti in imajo marsikatere precej stika z Levstikovim Krpanom. Ob njih -mu je Levstikov Krpan dobival -polnejšo podobo ter je sklenil, da bo Levstika dramatiziral kot nekako sintezo Levstikove notranjske snovi v zvezi z gorenjsko, kot je bila njemu poznana. Noče samo odrsko ilustrirati Levstika, ampak podati novo „ljudsko“ igro s Krpanovim problemom.
V tem prijateljskem kramljanju ali „intervjuju“, -sem mu stavil še -dve vprašanji, ki se tičejo te nove dramatizacije -Martina Krpa-na.
Prvo: „Kako si iz epičnega pripovedovanja Levstikovega Krpana napravil dramatični konflikt, igro in predigro in napolnil snov z-a pet dejanj!?“
„Takole sem gradil dramo in snoval napetost: v prvem dejanju sem nakazal zaplet na cesarskem dvoru: Brdavsov poslanec prinese cesarju ultimat, v katerem -terja cesarično; cesar se odločno upre zahtevi in celo žali Brdavsa. Drama se sproži na Dunaju. — V drugem
dejanju je nov zaplet nfNotranjskem: v nasprotju sta si poglar mejašev in Krpan zaradi tihotapljen soli (v resnici pa gre za mejačevmaščevanje), ker ga je Krpan pognal;o je vasoval pri njegovi sestri! Krpanride navzkriž s postavo, kar prvi zaplcpojača, kajti mejač se napoti naravni na Dunaj, da ga zatoži cesarju. Ce: pa se spomni Krpana in njegove ni, ter ga da poklicati na Dunaj kot zaje upanje v njegovi stiski (zaviralni jment!). Na Dunaju se napetost stopne: Cesar se (prepriča o Krpanovi moči mu ponovi obljubo, da mu da princeMarjeto, če premaga Brdavsa. Nov viralni moment nastopi, ko se cesar in princesa upreta cesarjevi odločbi- slednji za-viri: Krpan ,se počasi pravlja na borbo, poseka cesarici lijki je užaljena, cesar nervozen, kgre prepočasi „naprej“. Mejača prinistru Vr-ba-nu zapletata stvar in ta Krpana.
Višek napetosti naši pred; in med bojem Krpana z Besom. Krpanovi sovražniki so »¡(prepričani nad zmago Krpana, hudo oi jim bilo spet, če bi tako podprta žba padla v vodo. Napetost raste eše v peto dejanje, po zmagi, kajti !eta, princesa se je zdaj odločila a'pana, pa tudi Krpan jo ima rad. K je postal ljubljenec vsega mesta, en tistih štirih ministrov, ki So nrani užaljene in maščevalne cesarfo zavezništvo in zavist zaradi čski jo doživlja ta „tihotapec“, jilpelje do
odločitve da javno- obtožijo Krpana del0 vzel tako, kot si dvorsko življenje tihotapstva, m celo „veleizdaje“, ker se!	, .	,.	.	,,	.	.
je nekoč izjavil: ,Kaj me briga mejah T ?? pnp°Vedka’ ln ne z»odovm-re	„•	t me miga meja., sk.0 resnij?n0. Cesar na kadi kot
Ce cesarju m prav, da hodim preko, pa „	,	...
• -	n > i piemo-znejsi graščak ah gruntar, m mi-
naj jo prestavi do Gradca!“ Po Miho vem nasvetu (ki služi na dvoru) zve. kaj- se pripravlja ter sklene zapustiti Dunaj. Sliši tudi cesarjev prepir s cesarico zaradi Marjete. -Cesarju je žal, a je vesel, da se je talko „odločil“ in bo spet „mir pri hiši“.
Pred odhodom -pa nastopijo ministri, da ga „aretirajo“, -pa udarijo z obtožbo v praz-no. Krpan celo dobi mošnjo denarja in pismo, ki mu daje pravico tihotapstva- Krpan se težko odpove princesi. Vsi -se prisrčno poslavljajo od njega, le minister Gregor ne reče ničesar.“
„Kakor vidim, je to Levstikov Krpan, pa spet ni. Privzel si nekaj motivov, ki jih v Levstiku ni. Krčmo si prenesel iz drugega dela Krpana, ki ti je gotovo- znan. In druge osebe in snov?“
„Drugi del Krpana sem bral šele letos, pa se nisem -dosti oziral nanj, razen -da sem dal mejače v [krčmo. Vse sem vzel iz folklornega blaga še izpred Levstikovega časa, kot sem -ga povedal tebi za tvojo razpravo. Tudi .sem cse-be, samo z besedo omenjene pri Levstiku, kakor n. pr. (norček Stehan, razvil širše in jim dal vlogo. Mejače sem razvil v smislu zgodovinskih (podatkov. V celoti pa sem hotel napisati dramo v duhu ljudske pripovedke, kot jo je tudi Levstik dal Močilarju v usta. Zato sem
nistri se gibljejo temu okolju -primerno, razen cesarice, ki je visokega š-pan-skega rodu in aris-tokratka, iči viha nos.. . Osebni služabniki na dvoru s® pravi Kranjci, kakor jih je zamislil tudi Levstik v drugem -delu. Kot sem rekel: nove osebe sem vzel iz folklornega blaga, enačic Levstikovi narodopisni zgodbi, in skušal ostati v svetu takega pripovedovanja Levstikove zgodbe, to-da s -poudarjeno igro in protiigro, kar terja prenos iz epike v dramo.“
Podnaslov tvoji predelavi pravi, da je to satirična igra? Si to ost posebno poudaril?“
„Morda bolj kakor Levstik, zato sem karlriral dvor, -pa tudi falsificiral „.pravico ‘ ki naj -pokaže, kako nas je Dunaj -plačeval, tudi če smo ga reševali pred katastrofami, lu.di humorju se nisem izogibal.“
„In je-zik?“
„Na to sem posebno -pazil, da js govorjen v duhu Levstikovem in naših klasičnih starejših pisateljev. Ho-tel sem, da -bi se igralo v narečju, usper pa sem v toliko, da sem dal govoru gorenjsko po-barvanost in klenost arhaičnih c-blik s starimi poudarki ter tudi s tem skušal -ostati v okviru lju-dske „štorije“.
Tako Vombergar.
Tine De-beljak
OBVESTILA
Sobota, 22, julija:
V prostorih Slovenske hranilnice v
R. Mejii predavanje Rude Jurčeca: Kriza na Bližnjem vzhodu in njeni vplivi na gospodarstvo v Evropi.
N-a pristavi v Castelarju oib 17 sestanek SPZ.
Mladenke iz Morona in okolice od 10—il5. leta pa imajo na istem kraju sestanek ob 15.15.
Nedelja, 23. julija:
V Slomškovem domu družinska nedelja. Ob 10. uri sv. maša prelata g. F.
Odbor Slovenske hranilnkse
vabi vse svoje člane in prijatelje na zanimivo predavanje Ruda Jurčeca
Kriza na Bližnjem vzhodu in njeni vplivi
na gospodarstvo
v Evropi
v soboto, 22. julija, ob 20
v prostorih Slovenske hranilnice
Bartolome Mitre 97, Ramos Mejia
Novaka, nato predavanje Zorka Simči-čh.. Kaj danes pomeni ibiti Slovenec.
Petek, 28. julija:
Družabna pravda vabi na predavanje in razgovor o socialni okrožnici ,,'Populorum progressio“. Začetek ob 19. v Slovenski hiši.
Sobota, 29. julija:
V	Slovenski hiši ob 20. krstna predstava Martina Krpana (Fr. Levstik -— Joža Vombergar).
Nedelja, 30. julija:
Sestanek zaupnikov Slovenske krščanske demokracije — SLS ob 10.30 v Slovenski hiši.
V	Našem domu v San Justu folklorno družabni večer, ičeho-slovaški gostje bodo izvajali svoje najlepše narodne plese. Lepo vabljeni!
Slomškov dom
NEDELJA 23. JULIJA
•	ob 10 uri sv. maša in pridiga ič. g. prelata F. Novaka.
•	ob 11 uri predavanje g- Zorka Simčiča.
„Kaj DANES pomeni hiti Slovenec?44
(vprašanja, dvomi, odgovori)
® Skupno kosilo.
Vsi rojaki vabljeni!
SLOVENSKO GLEDALIŠČE BUENOS AIRES
F. LEVSTIK — JOŽA VOMBERGAR
MARTIN KRPAN
Satirična komedija v petih dejanjih
(devet slik)
REŽIJA: MAKS BORŠTNIK
NASTOPA NAD 40 IGRALCEV:
Bajec Lučka, Bavdek Angelca, Batagelj Maruška, Beznik Frido, Borštnik Maks, Debeljak Joža, Debeljak Tine mn., rajcuga júíij, rsjaiga ravei ni!.. Fink Andrej, Gerkman Franc, Hribovšek France, Jerebič Stanko, Markež Ciril, Marn Marjana, Mehle Marija, Mežnar Tone, Nose Maks, Novak Stanko, Perharič Janez, Pikec Ludvik, Pograjc Alenka, Reja Frančiška, Repovž Jošiko, Repovž Marija, Rezelj Lojze, Rode Janez, Rode Tone, Štancer Ludvik, Urbančič Tinka, Vombergar Jože, Willempart Marijan ml-, Willempart Mojca, Žakelj Jože.
Stražarji, dvorjani, ljudstvo.
Krstna predstava v soboto 29. julija 1967 ob 20 v dvorani Slovenske hiše, Ramón L- Falcón 4158.
Predstave še: v nedeljo, 30. julija ob 17;
v soboto, 5. avgusta, izredna predstava za vse slovenske otroke, toično ob 15.30; ob 20 še ena predstava; v nedeljo, 6. avgusta, ob 17 (zadnja predstava).
Vstopnice v prodaji en teden pred predstavo v Dušnopastirski pisarni (lahko se rezervirajo tudi po telefonu: 69-9503). Vstopnice po 300 in 200 pesov, za otroke pri predstavi v soboto 5. avg. ob 15.30 po 50 pesov.
NAŠ DOM V SAN JUSTU
vabi na
F0LKLORNI DRUŽABNI VEČER
V nedeljo, 30-7-67 ob 16. uri
• Slovandd sprejem čeških gostov — Naš dom
• Češki narodni plesi — češka folklorna skupina • Izvrstna lovska jedila
• Sodeluje oitkester “Planika-Edelweiss”
ESL0VENIA UBRE
Editor responsable: Miloa Star« Redactor: José Kroaelj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aiwa
MLADINSKA TOMBOLA SDO - SFZ
Glavni dobitek
LEVING
ter 50 tombol in 100 činkvinov
	T. E. 69-9503
	Argentina
O oz ta ÜJÛ-ccu «	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
go * >■ °iro S <	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Begiatra Naeiaaal Aa la P»ip*»W ; Intelectual No. 910.387	
6. AVGUSTA OB 14.30 URI
V SLOMŠKOVEM DOMU V RAMOS MEJIJI
Podprite mladino s temj da darujete dobitke in se gotovo udeležite tombole
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1967: za Argentino $ 1.900----Pri poši-
ljanju po pošti doplačilo $ 100.—. Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto.
Talleres Gráficos Vilko S-R-L., Estados Unidos 425, Bs. Aires- T. E. 33-7213
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE!:
SLOV. DOM V SAN MARTINU vabi na
Druge domače koline
v nedelja; 6. avgusta, popoldne
Sodeluje priznani orkester PLANIK A-EDELVVEISS
Že v soboto pcljoldne si bo lahko vsakdo nabavil za dom krvavice in mesene klobase (izdelek mojstra Miklavca)
••••••»•«•»■•»»■•»•••••■■■••»•»»»»•••»•»•••••••■i«
SDO
SFZ
CA11APACHAY Prireja 13. avgusta
IS. Mladinski dan
DOBRA, VESTNA IN POŠTENA
KUHARICA
z najboljšimi priporočili do 45 let starosti, ki bi malo pomagala tudi v domačinstvu, dobi takoj zaposlitev.
Na razpolago ima svojo sobo, plača je pa $ 16 000,—.
Mesto je v Olivosu. Tel. 797-8394
Vsem sorodnikom, -prijateljem in znancem sporočamo, da je v petek, 23- junija 1967, končal zemeljsko pot in odšel v večno domovino oče, stari oče in tast, gospod
Jernej Poljanšek
Dočakal je starost 87 let- Pokopali so ga v nedeljo, 25. junija 1967, na Selih pri Kamniku. V ponedeljek, 24. julija 1967, oh 19 bo v Slovenski kapeli zanj sv. maša. Lepo ga priporočamo v molitev!
V domovini žalujejo Ip-o njem:
sinovi: Anton, Jože, Janez z družinami; hčere: • Terezija, Angela, Iiozka, Zefka z družinami, hči Ivana — sestra Serafina, usmiljenka, v Avstriji.
V Argentini:
hči Marija Mali roj. Poljanšek, Alojzij Mali, njen mož, in Gregor Mali, duhovnik, njen svak.
Bela pe,č, Ramos Mejia, Buenos Aires, 17- julija 1967.

■IIIIIIIIB«
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público
Pta- baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Buenoa Aires
T. E- 35-8827
Prijateljem in znancem sporočam, da je umrl na svojem domu v San Justu moj mož, go-spo-d
Jože Senjor
Pokopali smo ga 11. julija na pokopališču Villegas- Zahvalim se g. msgr. Marconu za poslednje sv. olje in g. Janezu Langusu, ki ga je spremljal na zadnji poti- Najlepša hvala družini Ferjančič za vso pomoč ob smrti in pogrebu. Posebej -hvala vsem darovalcem cvetja, štajerskim rojakom in vsem, ki so rajnika prišli kropit in .ga spremljali na zadnji poti.
Priporočam ga v molitev.
Žalujoča žena Francka roj- Jurjevčič in ostalo sorodstvo
■ ■araaia«M*
Janez Jalen
Trop h r e a
Por
Petru je bilo koj žal da mu je ušla beseda. Bilo je pa že -prepozno. Spet se je spomnil lisjaka, ki se je bil ujel v nazobčani sklopec za gobec, on sam pa za prenagljeni jezik.
„Že -mogoče. O tem naj razsodijo višji gospodje.“ Kranberger je bil miren.
„Naj kar.“ Peter se je počutil kakor nebogljen zajček, ki ga zvitorepa prinese mladim lisičkam, da se igrajo z njim in vsega upehanega nazadnje zadavijo in požro.
Kranberger se je . naredil prijaznega. Hkrati je razkazoval svojo oblast. Položil je Petru roko na ramo: „Peter Hribar! Kot bivši četovodja in kot zaprisežen lovec iprav gotovo veste, kaj je služba.“
„Mislim, da sem še preveč dokazal,“ je revsnil Peter.
„Prav, pra-v. Zato nikar ne zamerite, če vas povabim s seboj najmanj na Bistrico.“
„Nisem tako neumen, da bi že dolgo ne vedel, kakšen bo konec.“
„No, prav, prav. Zato boste razumeli, da morava vzeti s seboj tudi -krivce in tisto staro puško.“
„Potrebno ni. Upirati pa se ne morem.“ Peter je ponudil Kranbergerju puško in krivce. Žandar je oboje sprejel.
„Še v kuhinjo poglejva,“ je poskrbel Peter, „če je ogenj umrl. Bi ne-
56
! zvoncev
cit
rad pogorel. Se vam še ne sanja, kaj mora človek pretrpeti, preden iz niča leže -pod lastno streho.“
„Prav, iprav,“ je bil koj -voljan Kranberger.
Stopila sta čez prag. Resa se je ves čas pritiskal k njegovi-m nogam.
„Bo mar pes šel z nama?“ je zaskrbelo -žan-darja.
„Mar naj doma pogine? Bi ga bilo bolj škoda kakor marsikaterega krščenega psa. Ga že med potjo komu zaupam.“
„Debro, dobro. Tudi puško bi lahko nesli .sami. Saj menda ni nabasana?“
„Ne bojte se. Zadnji strel iz nje je upihnil ruševca.“
Peter si je vrgel očetovo zastarelo puško prek rame. Kranberger pa je segel v torbo in vzel iz nje verižico. Jezno je nasršil -brke in -bolj zalajal kakor spregovoril: „Sedaj pa, fant, je te igre konec. V imenu postave: Roke navzkriž!“
-Peter je prebledel, upreti se pa ni mogel. Kranberger ga je vklenil. V zasmeh -mu je za verižico na rokah zataknil še ru-ševče-ve -krivce. Peter je zaškripal z zobmi. Žandar ga je dregnil s puk-inim kopitom in surovo ukazal: „Marš naprej! Greva k Tkalcu, da te pokažem Jerci-“
Da je imel Peter proste roke, bi se -bil najraje spozabil- Stekel -bi bil na-
zaj v hišo, snel puško s stene in Kran-bergerja pri priči ustrelil. Tako se je pa potajil. Zaničljivo je pogledal žan-darja in mu rekel: „Se bo že pravica izkazala. Zame in zate.“ V trdnem upanju, da se kmalu vrne, je -odšel izpod napušča svoje nove hiše, ki jo je bil to -pot zaklenil žandar- Resa je sam od -sebe stopil na njegovo levo in hodil skoraj s podvi-tim repom tik gospodarja.
Da bi ga čimbolj osramotil, je Kranberger Petra nalašč -gnal skozi vas. Ljudje so se spogledovali, skomizgali z rameni, zamahovali predse z rokami in se bolj molče kakor pa s pridušeno besedo spraševali, kaj naj ta sprevod v troje pomeni. Vsi so milovali Petra, preverjeni, da se osovraženi Kranberger -samo znaša nad njim.
Na vrhu klanca je stala gru,ča moških. Pete-r ni mogel molče mimo njih. Pokimal jim je in jih kakor potolažil: „Nič se ne bojte! Dolže me česar nisem zakrivil.“
Moškim so se mrki obrazi spet razjasnili. čudnik je pa skoraj na glas pripomnil: „-Narobe gredo. Pes in Peter -bi morala gnati vklenjenega tistega, ki zadaj hodi.“
Drugi so se smejali. K-ran-berger je slišal besede in smeh, pa je moral oboje -požreti- Ni si upal nastopiti. Bi se osramotil. Vedel je, da bi za vse na svetu ne izdali, kdo je spregovoril. Toliko je 'že skusil Bohinjce.
Znojev Martinc se je :pa še dolgo rotil, da že kako vrne žandarju Petro-
vo osramotitev. Kar sikal je: „Hudiča, kaj mu -ga je treba vklenjenega -goniti. Pa v takem mrazu. In s puško na rami in krivci na rokah. Svinja. Samo počaka naj!“ Vsi so bili Martincu voljni pomagati, kadar pride čas za to in če bo treba-“
P-od Studorom se je bil drvar Cencelj pravkar namenil pogledati k Tkalcu. Tedaj je zagledal Petra in Kran-bergerja. Hitro se je potajil in skril za vogal. Tam je prisluhnil in slišal žan-darja povpraševati po Boštjanu- Da je šel z vozom -po drva, so mu odgovorili. Žandar se je jezil, zakaj ga ni počakal, ko mu je vendar naročil- Nato je prisekal Jerco, da je njen ženin oster -strelec. S prvo kroglo je Bitenca do
izvilo Jerci. Iz Petra pa je bruhnilo: „Da te sram ni vpraševati!“ Cencelj je slišal dovolj. Odhitel je naravnost b Grmu.
Špelea je Petra čakala na pragu. Solze -so ji stale v očeh, pa ni vedela, ali od jeze ali od sočutja. Peter jo je že zdaleč ugledal, čudno sram ga je ga je bilo pred njo. Morebiti mu privošči. Kako-r grešnik je sklonil glavo in se namenil, da Špelci ne bo pogledal v obraz. Pa še preden je prišel do nJe> ga je špelea glasno spodbudila: „Peter! Pokonci nosi glavo! -če bi ves svet trdil in če te na vislice obsodijo in če sam pri-sežeš, da si res ubil Bitenca, jaz ne bom verjela.“
Petra je presunilo. Nasmejal se je dekliču. Reči pa ni vedel drugega ka-
kor: „špelea. Po-skrbi za Reso, dokler se ne vrnem.“
„Resa!“ je poklicala špelea. Pes je planil v dekle, ,se vzpel -po njej in jo obliznil iprav na ustnice. Pa že se je o-brnil in začel togotno lajati za žan-darjem.
Onkraj vasi je Kranberger Petra razklenil. Rekel mu je celo, naj gre z njim vštric, -da se bo videlo, kakor bi hodila skupaj samo slučajno, vsak po svojih službenih opravkih. Peter je odklonil in ka-r naravnost povedal, da -bi še svojega psa ustrelil, če bi hodil z niim vštric. Kranberger ga je preslišal. Začelo ga je skrbeti, kako -ho zagovarjal svoje ravnanje, če se bo Hribar -pritožil. In kakor vidi, se bo prav. gotovo.
Oblaki na nebu so se pretrgali. Skoznje je posijalo sonce. Od novinčka je bleščalo, da je vid jemalo. Peter je postal tožljiv. Kar same so se mu zapirale oči. 'Skrbelo -ga sk-oraj nič več ni. Hodil je čimdalje -bolj počasi. Za njim pa se je v soncu svetlikal Kranberger jev. baj-onet.
Ciganski križokljuni
Nočilo se je. Iz Save je vstajala prosojna megla. Pričel je pritiskati mraz. Onstran vode pri Koriti je zalajal lisjak. V pečeh nad cesto se je o-glasila sova. Potegnil je veter in na rahlo zamajal drevje.