VESTNIK * MMMnmtUtMMMHMHtHHMHHtHMHHHMHMHMMtMHMMMMntMUg Poštni urad 9020 Ceiovec E Verlagsposfamf 9020 Kiagenturt E § tzhaja v Celovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 3 šilinge = mesečna naročnina 12 šilingov E E ceioietna naročnina 120 šiiingov E P. b. b. 5uMmmMMmtM)nm)Hmm)HHHnnmnmm)HMmtmtMMtMt)f5 LETHtK XXXII. CELOVEC, PETEK, 5. AVGUST 1977 TE V. 31 (182$! SEJA IZVRŠNEGA ODBORA ZSO: Procesi proti našim aktivistom so poiitični procesi Dne 2. avgusta 1977 je izvršni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem na svoji seji obravnaval vrsto perečih vprašanj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Med drugim je razpravljal o bližnjih procesih proti številnim koroškim Slovencem, ki se bodo začeli 19. avgusta tega leta na Dunaju. Ta dan se bodo morali braniti pred sodiščem štirje selski mladinci, ker so se uvrstili v vrsto tistih, ki so javno protestirali proti nedemokratičnemu in nezakonitemu ugotavljanju manjšine. Vrsta drugih procesov pa naj bi sledila, če bo šlo po volji avstrijskih oblasti. Izvršni odbor ZSO ugotavlja, da pomenijo taki procesi poskus kriminalizacije tistih Slovencev, ki se javno zavzemajo za pravice svojega naroda in ki so 14. novembra sledili pozivu obeh osrednjih slovenskih organizacij pod geslom: „ne damo se preštevati". Procesi pa pomenijo tudi poskus kriminalizacije celotnega gibanja za pravice koroških Slovencev. Zato je treba, je ugotovi) IO ZSO, mobilizirati vso slovensko javnost na Koroškem in nemško govorečo demokratično javnost v Avstriji, da v široki akciji nastopa proti tem političnim procesom in izraža svojo solidarnost z obtoženimi slovenskimi aktivisti. V nadaljni točki seje je bila poudarjena potreba po pospešeni informaciji mednarodne javnosti o našem problemu. V ta namen sta obe osrednji organizaciji naslovili pismo generalnemu tajniku OZN, dr. Kurtu Waldheimu in ga prosili za sprejem, ko se bo 20. avgusta mudil na uradnem obisku na Koroškem, da bi go seznanili z našo problematiko. 15. avgusta pa zaseda v Ženevi podkomisija OZN za odpravo diskriminacije in pospeševanje manjšin. Izvršni odbor ZSO je sklenil, da pozove zunanje ministrstvo Avstrije, da le-to posreduje zastopnikom koroških Slovencev možnost, da bi informirali to komisijo o perečih vprašanjih koroških Slovencev. V kolikor zunanje ministrstvo tej želji ne bi ustreglo, so koroški Slovenci prisiljeni, da bodo sami in na lastno pest informirali mednarodne gremije in javnost o svojem vprašanju. Nadalje je izvršni odbor ZSO ponovno razpravljal o vprašanjih predšolske in šolske vzgoje na Koroškem in obravnaval še vrsto novih vprašanj. Vanče na Bližnjem vzhodu Tabor Dobr!a vas Od 1. do 7. avgusta teče v Dobrii vasi iniciativa „Camp Eberndorf/Tabor Dobria vas", ki so jo sprožiti nekateri stovensko in nemško govoreči občani. Kot pravijo v vabitu vsem občanom in gostom, ki so ga razposiaii vsakemu gospodinjstvu, hočejo s to prireditvijo prispevati k razumevanju obeh narodnosti in tudi pokazati na obstoj Sto-vencev v tej občini, na obstoj njihove kutture, in to prav v času, ko praznuje ta tržna občina svojo H-ietnico obstoja in ko ji uradna Avstrija na pod-tagi zakona o narodnostnih skupnostih jemije njen dvojezični značaj in jo progtaša za nemško občino. V okviru tega tedna je bita pripravtjena podij-ska diskusija s temo ^Dvojezičnost tudi za Dobrto vas" — „Zweisprachig-keit auch fiir Eberndorft". Sodetovati so občinski odborniki Wastt, Goiavč-nik, Kert, Hud) in Picej iz občine Do-brta vas, Žitara vas, Ptiberk, Gtobas-nica in Skocijan, nadatje tajnika obeh osrednjih organizacij, dipt. inž. Fetiks Wieser in dipt. jur. Fitip Warasch, dr. Apovnik ter mnogi drugi izmed navzočih postušatcev. Diskusijo je vodit so-iniciator tabora Det Vedernjak. Še dva sta bita povabtjena, da zavzameta mesto na podiju: župan in ravnatetj Hafner fSPO) ter podžupan in dežetni postanec Leo Uster (UVP). Obadva sta se odtikovata s svojo odsotnostjo, nista se upata na javni diskusiji zagovarjati zakona o narodnostnih skupinah, ki je menda .evropski modet", nista se upata zavzeti statišča do pro-btema dvojezičnosti v svoji tastni občini, nista se potrudita doprinesti k totikokrat citiranemu .botjšemu razumevanju in spravi", — čeprav je Uster na podobni diskusijski prireditvi v Gradcu izjavtjat, da najraje rešuje probteme z diskusijami. Majbrž jima je zmanjkato poguma, ker verjetno ne moreta z argumenti zagovarjati pro-timanjšinskih ukrepov vtade in svojih strank. gtavarstvu samo, če bo dotični našet uradnika, ki zna in je tudi priprav-tjen govoriti stovensko; na dežetni vtadi in dežeinem sodišču vetja v gotovih primerih isto. Rezuttat tega je, da Stovenec iz Dobrte vasi prav v vsakdanjem živtjenju [v največ primerih, kadar občuje s kakim uradom, je to občina) ne bo mogei uporabiti svojega materinega jezika. Hajbotj živahna pa je bita diskusija, ko so občinski odborniki poročati o svojih tastnih izkušnjah v občinskem odboru. Tako je v vsaki občini samo nekaj mandatarjev, ki ne razumejo stovensko, ktjub temu pa niso priprav-ijeni niti postušati, če kak stovenski mandatar spregovori v svoji materinščini. V Ptiberku predvideva posiov-nik možnost stovenskih viog, toda ko se je stovensko frakcija postužita te pravice, so ji očitati, da zavtačuje po-stovanje. V Skocijanu še do danes niso uradno otvoriii otroškega vrtca, ki je bii zgrajen tudi z denarjem sioven-skih občanov, samo ker so stovenski občinski odborniki zahtevati, da naj bo otvoritev dvojezična. Diskusija je bita žeto zanimiva in živahna. To žetimo tudi za nadatjnji program. V Južni Afriki se zopet obeta ,vroče poletje' /ImerišAi državni seArctar Cyras Vanče je v ponede/jeA nastopi/ potovanje po R/ižnjea vzhoda. Na tej tarneji Ao Vanče oAisAa/ Egipt, Ti-Aanon, 5irijo, /ordanijo, SaadsAo y4raAijo in /zrae/. Oh čadni zap/ete-nosti po/ožaja na tern Aoč/jivem oA-močja, v aspeh Vancejeve misije /e ma/oAdo verjame. OA prihoda Van-cea v Egipt je Sadat ponovi/ znana fgrpfovs^d sta/išča, da se mora /z-rae/ arnaAn?ti z vseh ozeme/j, Ai jih je zasede/ /Kuga 7967 in to po določenem voznem reda. 7U/est:MC! p;! morajo sode/ovati prt mirovnih pogajanjih fn dohiti državo na zahodnem Arega /ordana in na območja Gaze. Rer je /e ma/o verjetno, da Ai se Vanče sesta/ s pa/estinsAimi vodite/ji, pa je sta/išče P/ O amerišAi v/a-di itaA znano, str; je pos/trrrreo s temi sta/išči Carterja pred nedavnim preda/ saadsAi premier emir zlAde/ ^4ziz. PT.O je v te; pos/trrrrer izrazi/a pri-prav/jenost vzpostaviti Jedera/ne a/i Aonjedera/ne vezi z /orr/ttrri;o s pogojem, da Ai prej prizrrtr/i avtonomijo ptriestirrs^e države. V pos/anici je tadi rečeno, da je treAa MSttrrroviti pa/estinsAo v/ado v izgnanstva, Ai Ao izrtrzi/tr privrženost nrtčeiom iistine OZN in &i /?i sor/eiovtritr ntr ženevski &on/erenci. Ntr V m 5 -< m a O VS Z > O -J m a O V) tu Ul > o 2 5 < > SLOVENSKA R A PROSVETNA Z P ! S U J E ZVEZA zMzgyrtzt%nM zmicctzj kabaretističnih tekstov, ki obravnavajo v satirični, zbad-ijivi, ironični aii kritični obiiki situacijo okrog avstrijske manjšinske poiitike (Tateišturm, posebno štetje itd.) Možne obiike so songi, protestne pesmi, skeči, satirični diatogi, iitanije, vici, ironizirane novinarske reportaže, zbadljivi teksti na račun raziičnih izjav avstrijskih poiitikov, karikature (tudi samo ideja), kabareti aii raziični prizori, humoristično predavanje — skratka obtika kritično humoristične izpovedi je prepuščena vsakemu posamezniku. Omejitev giede doižine ni. VS) PRiSPEVKi BODO PRiMERNO HONORiRAN)! PET NAJBOLJŠiH PRiSPEVKOV PA TUD) NAGRAJENiH! Vsi prispevki pa bodo poteg tega še na posebni prireditvi bodisi uprizorjeni, prebrani oz. predstavijeni širši pubiiki. Podrobnejše informacije dobite po tetefonu štev. 32 S $0 (SPZ Ceiovec). Prispevke pa poštjite do 30. septembra 1977 na nastov: Stovenska prosvetna zveza, Ga-sometergasse 10, 9020 Cetovec. VABiMO VSE K SODELOVANJU — SODELUJTE VS) — VAB)MO VSE K < > E 2 O < Ul m Ul O o m r* O < > z vi O o m [— e m < Ul < E O < Ul m Ul o o m K Tesnejša povezava z matičnim narodom na knitnrnem področju Že naslov knjige izpove jedrnato vsebino teh izbranih Kokotovih pesmi: „Mrtvo uročeni", „Die Totgegiaubten" živijo, in eden njihovih najučinkovitejših dokazov življenja je prav ta naša živa literatura. Slovenska literatura je bila in je še vedno — in zlasti v tistih časih, ko je bil slovenski narod obsojen na smrt, ko je bil že proglašen za mrtvega, kakor v času narodnoosvobodilne borbe in ne nazadnje tudi danes na Koroškem — prepričlijv dokaz naše življenjske volje in zavedne borbe za enakopravno življenje. Takšen dokaz in izraz našega bitja in naše borbe na Koroškem je danes tudi Kokotova iirika. Slovencem Kokota ni več treba predstavljati. Njegove pesmi nas skoraj že deset let spremljajo v našem boju, ne da bi ga samo komentirale iz vidika opazovalca, marveč tudi vzpodbujajo k boju iz vidika soborca za naše pravice in zavednega kulturnega delavca. Tem važnejše je zato danes, da bo naša literatura znana tudi čim širšemu krogu našega naroda soseda. Zlasti, ko opažamo v zadnjih časih vedno večje število somišljenikov med demokrati sosednega naroda, ki se z nami vred borijo za naše pravice, je potrebno, da jih tudi intenzivneje seznanimo z našim bogatim kulturnim delom. Temu namenu služi tudi prevod Kokotovih pesmi. Knjiga .Die Totgegiaubten" bo izšla v založbi Blaschke Verlag, Darmstadt, Reutlingen, St. Michael. Pesmi pa so prevedli avtor Andrej Kokot sam, Peter Kersche in Horst Ogris. Z izdajo te knjige je bil „po-dan literaren dokaz, da tako bogastvo podob kot tudi intenzivna čustvenost slovenskega jezika dopuščata literarno veljaven prevod v nemščino", je rečeno v založniški informaciji. Nadalje daje ta informacija kratek pregled slovenske literature in slovenskega jezi- V soboto 30 in nedeijo 31. julija so beneški Slovenci priredili v Kamenici že 6. kulturno srečanje med sosednimi narodi. Medtem, ko je v soboto ob krasnem vremenu pelo in plesalo ob jedači in pijači nad 2000 beneških Slovencev, pa se je vreme preko noči zelo poslabšalo. V nedeljo pa je bila na sporedu birma in pester kulturni program. Kljub slabemu vremenu se je zopet zbralo mnogo ljudi na Kamenici in se udeležilo maše in birme, ki jo je celebriral videmski pomožni škof Emilio Pizzoni. Ob 17. uri pa se je ka. Naprej pa piše, da je „vsak jezik zase posebna kulturna dobrina, ki se naj za vse čase ohrani", kajti ne gre, da bi „vrednost nekega jezika sodili po edinemu kriteriju, koliko ljudi na svetu se ga poslužuje." Knjiga „Die Totgegiaubten" je — kakor že rečeno — namenjena v prvi vrsti sosednemu narodu, pomeni pa tudi obogatitev knjižnice vsakega Slovenca. Zelo primerna pa je kot darilo znancem, prijateljem in tovarišem pri narodu sosedu, ker bo tudi temu primerno opremljena. Knjiga bo izšla tik pred božičem 1977 in bo stala 90 šilingov. Naročite jo lahko takoj pri avtorju na naslov: Andrej Kokot, A-9020 Klagenfurt/Celovec, Durch-laf;straf;e 69/1 začel kulturni program, na katerem so sodelovali Veseli planšarji, Beneški pevski zbor, Rezijanska folklorna skupina, furlanska skupina iz Passian di Prato in pevski zbor SPD „Zarja" iz Železne Kaple. Benečija je izredno nerazvita pokrajina v Italiji. Prebivalci le zelo težko najdejo primerna delovna mesta in je zato emigracija zelo velika, kar seveda pospešuje asimilacijo in romanizacijo tamkajšnjega slovenskega življa. Vrhu tega pa je Benečijo lani prizadel strašen potres, ki je opu-stošil tudi predele Beneške Slovenije in Kanalske doline. SR Slovenija se je potrudila za hitro pomoč Benečiji, kar je otrdilo narodno in politično zavest beneških Slovencev. Zato je tudi Primorski Dnevnik ob priliki srečanja v Kamenici pravilno napisal: .Danes lahko rečemo, da so mejne zapornice večkrat postale odprta vrata, skozi katera je prihajalo naše upanje: zaradi pomoči pri reševanju neposrednih problemov v naših po potresu prizadetih vasi, zaradi olajšanja morja gorja, ki je prizadelo ljudi v naših zapuščenih hribih, zaradi pouka, ki nam ga je dala Slovenija pri popravljanju hiš, zaradi reševanja nesluteno velikih problemov, ki so leto 1976 spremenili v epopejo ne samo za Furlanijo, temveč tudi za Benečijo." Zdaj, ko je dosežena zmaga v borbi proti naravnim katastrofam, pa je Beneškim Slovencem še potrebna zmaga v boju za njihovo popolno enakopravnost. V tem boju pa uživajo tudi popolno solidarnost nas, koroških Slovencev. Tesne vez: med 5Zoven- c: Zn matičnim narodom so že tradicionalne. KZjn/: tema pa je še dovoij možnosti, da /d se te vezi še množile in Zn se ta^o ^aitarno živijenje ^o-roš^i/? 5/ovencet: razvijalo vzporedno s Unitarnim adejstvovanjem matičnega naroda. $ti^ov naš:/: prosvetni/: draštev s ^MZtnrno-poZZtZčnZn:: organizacijami S/ovenije je že dos/ej lepo števi/o; tre/m se je samo spomniti gostovanj po^/icniZ: ^a/tami/: an-sam/dov na Korošcem, ^ot so npr. /jaZdjans^a opera, drama itd., aii pa izredno ve/i^ega števi/a gostovanj amaterski/: ^aitarniZ: draštev Slovenije v naši/: ^rajiZ: in o/:ratno gostovanj naši/: prosvetni/: s&apin v Sloveniji. Sem spada seveda tadi že tradiciona/na vazeniš^a mZadins^a Zi-^ovna ^oZonija in podo/me prireditve. KZjnZ* tem razveseZjivim dejstvom pa je še dovoZj dragi/: možnosti za še ožje sodeZovanje. To so agotoviZi na razgovori/: med Zvezo ^aZtarniZ: organizacij S/ovenije na eni strani in operna osrednjima prosvetnima orga- nizacijama ^oroš^iZ: SZovencev — S/ovens^o prosvetno zvezo in Krščansko kaZtarno zvezo — na dragi strani. OZ:e strani sta se zmeniii za sodeZovanje na dosZej novi/: področji/:. Tako se naj MSf::novi na Koroškem Knjižni kZak, miš/jen predvsem za mZadino in najmZajše, kjer Zn se doZn/a do/:ra ZeposZovna otroška mZa-dinski Ziteratara. Zveza kaZtarniZ: organizacij S/ovenije se je pokazaZa tadi pripravZjeno, da Zn sprejeZa na svoje strokovne seminarje za pevovodje, režiserje in knjižničarje tadi zastopnike koroški/: SZovencev. Trav izok-razZ?a režiserjev Zn spet poživi/a amaterske g/eda/iške skapine. Zdspešna m/adinska Zikovna ko/o-nija v Vazenici pa je Zn/a povod za razmiš/janje, a/i ne Zn' kazaZo podoZ:-ne ko/onije za naše najmZajše avesti tadi na /iterarnem, gZedaZiškem, g/as-kenem in športnem področja. Razgovori so vsekakor pokazaZi, da okstaja še dovoZj možnosti razširitve kaZtarno prosvetnega sode/ova-nja med koroškimi S/ovenci in matičnim narodom. Lep obisk v beljaškem mestnem muzeju Mestni muzej in znani relief Koroške, to sta dve ločeni lokaciji v Beljaku, je lansko leto v času od 2. maja do 15. oktobra obiskalo 17.339 ljudi. Ena tretjina obiskovalcev je bila mladina. S tem številom je bil dosežen rekorden obisk. Beljaški muzej je poleg svoje funkcionalnosti, da predstavlja javnosti zbirke likovnih umetnin ali predmetov in zbirke z območja drugih poučnih znanosti, tudi mesto oziroma kraj znanstvenega raziskovanja. Tako vsebuje 12. letnik glasila, ki ga izdaja muzej, „Novosti iz starega Beljaka" (Neues aus Alt-Villach) spet celo vrsto zgodovinskih prispevkov, med drugim „Arheološke dragocenosti iz Beljaka in okolice" (Archaologische Kostbarkeiten aus Villach und Umgebung). Slikovna dokumentacija o gradbenem razvoju mesta s posnetki sta-nih znanosti, tudi mesto oziroma kraj znanstvenega raziskovanja. Tako njene slikovne dokumentacije traja že več desetletij in je nekakšna posebnost beljaškega mestnega muzeja. Nadalje so bila izvedena bistvena dela s strani arheološkega in naravoznanstvenega oddelka. Lansko leto so restavrirali 35 slik in dve renesančni skrinji. Slednji predstavljata sedaj dva nova dragocena razstavna predmeta. V knjižnici so na novo vezali 45 del in jih tako rešili pred propadom. 6. kulturno srečanje med sosednimi narodi Iskanje starih korenin Američani odkrivajo svoje poreklo Ameriška nacija pravzaprav ni nacija v klasičnem smislu. Na „novi celini" so se naselili, se med seboj pomešali in spojili priseljenci iz vseh predelov sveta. Ker se fenomen močnega naseljevanja nadaljuje, je naravno, da se novo naseljeni milijoni ljudi ne vraščajo takoj v ameriško „nacijo", marveč se pridružujejo raznim .nacionalnim skupnostim". Kljub temu pa je lani velika dežela slavila svojo 200-letnico in nikomur ne bi padlo na misel trditi, da ameriška nacija ni nacija, čeprav ne v klasičnem smislu. Ljudje so se v desetletjih in stoletjih toliko spojili, da predstavljajo velikansko skupnost, ki so jo označili kot anglosaško skupnost. Toda tistim silam, ki so strnjevale veliko nacijo 215 milijonov ljudi v neko skupnost, so se začele „upirati" določene tendence, ki ubi-tajo prav obratno smer. Že nekaj let se kažejo centrifugalne sile, ki so značilne za trenutne razmere v ZDA: dežela, ki je lani slavila svojo dvestoletno zgodovino, doživlja „manijo" iskanja porekla svojih ljudi. Na desettisoče, morda stotisoče Američanov brska po arhivih in išče svoje poreklo, na desettisoče jih odhaja čez Atlantik ali čez Pacifik, da bi odkrili svoje ^korenine". Že pred desetletji je ameriški zgodovinar Marcus Lee Hansen zapisal: „To, kar hoče sin pozabiti, skuša vnuk odkriti." V tem smislu je mogoče tolmačiti tudi sedanjo težnjo ameriškega mladega rodu, ki vrta po svoji preteklosti, da bi odkril svoje prednike, ki so težili za tem, da bi se asimilirali, se stopili v eno nacijo. Mnogi vnuki in pravnuki doseljencev trkajo na vsa mogoča vrata in brskajo po zaprašenih arhivih, da bi zvedeli, od kod izha-jajo. In Amerika ne bi bila Amerika, če takšnega pojava ne bi znala izkoristiti tudi gospodarsko. Neka turistična agencija je v tej „maniji" odkrila možnost velikega dobička ter uvedla potovanje po ZDA, .da bi omogočila vsakomur, da poišče svoje poreklo". Spet druga agencija organizira polete v razne predele sveta, da omogoči mladim Američanom, da obiščejo domovino svojih prednikov in zvedo za svoje poreklo. Neko podjetje pa je prišlo na trg celo s posebnimi srajcami z napisom ..ameriške korenine". Mnogi menijo, da gre za modno muho. Verjetno je to — vsaj v določeni meri — tudi res in se bodo Američani prej ali slej naveličali brskati po svoji preteklosti. Toda trenutno je tako, da se v ZDA veliko govori prav o tem pojavu, za katerega najdejo tudi razloge v povsem utemeljenih elementih. Ameriški sociologi trdijo, da je vedno manj Američanov, ki bi bili ponosni na pripadnost veliki naciji. Po tem, kar se je dogajalo v Vietnamu; po tem, kar je v svetu in doma pomenil škandal Vater-gate; zaradi dejstva, da je Američan v svetu na slabem glasu, ker se preveč obnaša kot ^svetovni žandar" — ni nič čudnega, da je povezava v veliko nacijo popustila in marsikateri Američan išče raje svoje prvotno poreklo, pa naj izvira to na siromašnem škotskem ozemlju, v bedni južni Italiji, v siromašni Dalmaciji ali kjerkoli drugod. V knjigi ..Poiščite svoje korenine" piše Edy Westin: „Nova dežela je uqila doseljence in jih silila, naj bi na svoje poreklo pozabili in postali Američani. Danes pa ni več tako, ljudje so na račun raznih dogodkov izgubili to vez in tavajo in iščejo svoje bolj trdno sidrišče." Sociolog William Thomas pravi, da gre trenutno za manijo, ki pomeni uničevanje procesa amerikanizacije. Nekoč je asimilacija pomenila bistvo obstoja; danes ni več tako. Italijanski pisec Luigi Barzini, ki je svoja otroška leta in mladost preživel v ZDA, pa se takole spominja nekdanjega procesa asimilacije, ki so mu pravili topilnica: .Topilnica je velikanski stroj, v katerega nas postavljajo. Iz njega izhajajo anglosaški Američani v oblekah .Bratov Brooks' in z istim načinom govorjenja ter mišljenja. To mišljenje pa je veljalo le do šestdesetih let, torej do časa, ko se je ameriška mladina uprla. Iluzija o homogeni že pretopljeni družbi je začela usihati. Na ZDA gledamo danes le kot na nekakšno mešanico narodnosti, ki vlečejo vsaka v svojo smer. Prisilno vtapljanje v eno nacijo je torej povsem popustilo." Gibanje za prebujanje etničnih zavesti se je razvilo predvsem v sedemdesetih letih. Danes vodilni ljudje v ZDA vedno bolj opažajo, da je dežela pravzaprav velikanski mozaik najrazličnejših narodnosti. Po neki poluradni anketi o etničnem poreklu živi samo v Texasu 26 ..različnih kultur", za katere bi mogli reči, da gre za različne nacionalne skupnosti. O vzvodih in namenu sedanjega pojava pravi Mike Nowak v svoji knjigi .Vzpon nepre-topljenega etnosa" med drugim: .Črnci so bili katalizator, rekli bi raje pobudnik, ideator. Črnci so prisilili ves naš sistem, da spremeni svoja življenjska pravila." Ko so razne nacionalne skupnosti opazile Črnce, ki so se začeli ponašati s svojim črnskim poreklom, s svojim afriškim, celo suženjskim izvorom, so začeli raziskovati svoje poreklo, svojo preteklost. Na vprašanja, kaj pravzaprav hočejo, kaj želijo, odgovarjajo takole: .Prav nič drugega kot zvedeti, kaj pravzaprav sem." To se pravi, da se mnogi Američani ne čutijo več stoodstotne Američane. Zato so se napotili proti .svoji preteklosti" — obiskujejo župnijske in druge urade, vojaške ustanove, pregledujejo sezname doseljencev, celo sezname potnikov ladij pred davnimi desetletji. Pri tem pa pogosto naletijo na velike težave, kajti marsikaj se je medtem porazgubilo, uničilo. Velike težave delajo tudi razni dokumenti, ki so napisani v .tujih" jezikih, ki so jih potomci priseljencev že pozabili. To pa izkoriščajo spretni dobičkarji, ki so osnovali že pravo .industrijo", ki Američane animira za raziskovanje njihovega porekla ter jim posreduje kratka, vendar draga navodila, kako priti do dokumentov, ki naj pokažejo in dokažejo, kje ima kdo svoje stare .korenine". Uspelo srečanje z Ziljani V soboto 30. julija so slovenski Športniki in planinci na Koroškem vabiti na srečanje na Brski pianini. Žat oziroma k sreči pa se je to srečanje v zadnjem trenutku pretožito na višje težečo Potudnikovo pianino (1736 m), ki se razprostira tik pod 1999 m visokim Poiudnikom, ki je nekakšen veijak na tem območju Karnijskih Alp. Do te priviačne in visoke pianine vodi iepo izpeijana cesta, tako da je kijub precejšnji višini pristopna vsakomur. Na majhnem kupu tik pod Poiudnikom se drenjajo maie iične pastirske koče, katerim domačini pravijo tače. V eni od njih, ki predstavijo prijetno in iepo urejeno gostišče, je bii naš ciij in tam se je odvijaio naše srečanje. Poleg števiinih športnikov in planincev ter tajnika Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliksa Wie-serja, so se srečanja udeležili tudi Ziljani z najzahodnejše slovenske jezikovne meje in ostale Zilje, kar je srečanju dalo še pomembnejše obeležje. Lepi razgled na Ziljske Alpe z znanim Negaiom v ospredju in na bližnji Poludnik, katerega so oblegali številni planinci ter lepo vreme, so mnogo prispevali k temu, da je bil potek tega srečanja tudi temu primerno nagrajen z uspehom. Slovenska pesem ob zvokih harmonike je veselo odmevala po planini in številnim tujcem, ki so na tem področju na dopustu, naznanjala, da tu še prebivajo Slovenci. Navzoči Ziljani so pridno pomagali peti in kar z obrazov smo lahko razbrali, da jih je domača Slovensko prosvetno društvo „Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na KOROŠKi VEČER ki bo v soboto 6. avgusta ob 20.30 uri pri Voglu v Št. Primožu. Sodelujejo: mešani pevski zbor SPD .Danica", trio .Korotan" s pevci in ansambel .Zvezde izpod Karavank " Vs: prisrčno taljeni/ pesem prevzela, saj so kar naprej zahtevali, da zapojemo to in še ono pesem. Na povratku v dolino smo zavili še na Dolško planino. V gostišču, kjer smo se ustavili je spet zaorita slovenska narodna in borbena pesem. Tudi v tem gostišču so nam domačini pomagali peti in počutili smo se kot ena sama družina. Vabiti so nas, da jih moramo spet kmalu obiskati. Med našimi izletniki je bilo tudi nekaj ljudi, ki še niso .prodrli" tako daleč v ziljski dolini, zato je bito njihovo presenečenje tem večje, ker so mogli na lastne oči in ušesa ugotoviti, da na skrajni zahodni zemlji po Slovencih avtohtono naseljenem ozemlju danes še mnogo govori slovensko. To je žilavo ljudstvo ki mu še Hitler, ki je s tega območja izselil mnogo slovenskih družin, ni mogel do živega in zato ga tudi smrtna obsodba, ki mu je bila izrečena s strani avstrijske uradne politike, ki se ujema z zahtevami nemško nacionalističnih krogov, ne bo mogla ugonobiti. Vsekakor smo na tem srečanju s strani domačinov opazili navduše- nje in voljo po ohranitvi tega kar so podedovati od svojih prednikov, med katerimi je bil najbolj poznan in ugleden deželni in državni poslanec Franc Grafenauer z Brda, ki je bil pomemben slovenski politik in borec za pravice koroških Slovencev ter dolgoletni predsednik Ziljske in pozneje Celovške podružnice Slovenskega planinskega društva (od leta 1900 do prve svetovne vojne). Po drugi strani pa smo tudi mi, ki smo obiskali to najzahodnejše področje, kjer prebivajo še naši ljudje, prišli do jasnega zaključka, do smo Ziljani kot Ro- žani in Podjunčani ena sama družina in da smo tako kot člani te družine dolžni da si vzajemno pomagamo. Čeprav so Slovenci v Zilji na papirju odpisani, kot da jih ni več, kar je očitna revizija avstrijske državne pogodbe in hkrati nadaljni madež sramote, ki bremeni Avstrijo v svetu, se koroški Slovenci tako dolgo ne bomo nehali boriti za naše pravice, torej tudi za pravice Ziljanov, dokler ne bo izpolnjena zadnja točka obveznosti, ki jih je prevzela Avstrija v državni pogodbi iz leta 1955. Naša deviza se slej ko prej glasi: tujega nočemo, svojega ne damo. Srečanje slovenskih športnikov in planincev v Karnijskih Alpah konkretno na območju Poludnika, nam bo ostalo v prijetnem spominu. Tem potom se iskreno zahvaljujemo tovarišema odborniku ZSO Franciju Wuttiju in Niku Pruggerju za vso prizadevnost, ki smo je bili deležni na tem lepo uspelem srečanju. Mladina desetih evropskih dežel obiskala ZSO V sredo 27. julija so udeleženci tritedenskega mednarodnega seminarja .ekumenskega mladinskega tabora* na Rebreci pri Železni Kapli (o katerem smo že porčali v prejšnji številki našega lista), obiskali Zvezo slovenskih organizacij, da se podrobneje seznanijo z delom in problemi te organizacije. Tajnik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser, predsednik Zveze slovenske mladine Teodor Do-mej in sodelavec Slovenske prosvetne zveze Marjan Srienc so pozdravili in sprejeli mladince iz Finske, Švedske, Danske, Nizozemske, Belgije, Švice, Škotske, Irske, ZDA in Avstrije. Tajnik ZSO Feliks Wieser je na kratko orisal zgodovino in razvoj organizacije, ki jo zastopa in zgodovino koroških Slovencev nasploh. Ob tej priložnosti je zainteresiranim mladim poslušalcem nakazal tudi trenutno politič- no situacijo. Poudaril je, da tako imenovani zakon o narodnih skupnostih ni rešitev manjšinskega vprašanja oziroma člena 7 avstrijske državne pogodbe. Nazorno je prikazal, kako po novem zakonu zgleda vsakdanjost koroškega Slovenca — kaj sme, kaj ne sme; kdaj in kje se lahko poslužuje materinega jezika in kdaj nima možnosti uporabljati svoje materinščine. Tajnik ZSO je zaključno poudaril, da je bil namen teh zakonov Slovencem odtrgati dve tretjini njihovega avtohtono naseljenega ozemlja, s čemer pa se koroški Slovenci nikakor ne moremo strinjati. Nato je Marjan Srienc, sodelavec SPZ orisal kulturno življenje koroških Slovencev in med drugim poudaril, da so v nekaterih krajih — ki ne dobijo dvojezičnih krajevnih napisov in kjer je uradni jezik samo nemški (npr.: Skocijan) — slovenska prosvetna dru- štva močnejša in aktivnejša od nemških društev. Prav to pa prepričljivo dokazuje, da naše ljudstvo hoče živeti in da je izpolnitev člena 7, ki zagotavlja koroškim Slovencem pravice, naš dokočni cilj. Kot zadnji je spregovril predsednik Zveze slovenske mladine, Teodor Do-mej in nakazal vlogo, ki jo igra slovenska mladina v boju za pravice koroških Slovencev. Poudari) je, da je prav mladina sprožila ta boj in da se le-ta vedno močneje vključuje v borbo za njih obstoj in pravice. Domej je orisal tudi gospodarski položaj koroških Slovencev, ki je vsekakor nezadovoljiv. Nasploh je gospodarstvo tisti instrument večinskega naroda, s katerim najbolj psihološko pritiska na odvisnega slovenskega delojemalca. Poleg tega pa je treba objasniti, da je gospodarstvo na dvojezičnem ozemlju mnogo manj razvito kot v drugih predelih Koroške. Tudi na področju šolstva se je situacija po letu 1958 bistveno spremenila v škodo Slovencev. Mnogi starši, ki kljub vsemu pritisku dajo otroke v slovensko gimnazijo v Celovcu imajo poleg tega zaradi oddaljenosti še večje finančne stroške. V diskusiji, ki je bila zelo živahna in konstruktivna, so se mladinci še posebno zanimali za možnost čim bolj uspešnega in učinkovitega delovanja na teh koroških tleh. Ta skupina mladincev, ki je bila tri tedne na južnem Koroškem, in je v tem času en teden preživela in delala na slovenskih kmetijah v okolici Železne Kaple, se je tako seznanila s problemi manjšine na licu mesta. Vsa ia spoznanja, ki so se nakopičila, so zbrali v pismu, ki so ga poslali zveznemu predsedniku Kirchschlagerju, zveznemu kanclerju Kreiskemu, avstrijski zvezni in koroški deželni vladi, vsem trem avstrijskim strankam, škofu J. Kostnerju in še mnogim drugim ustanovam in osebam javnga življenja. Vsebino tega pisma bomo objavili prihodnjič. Zveza slovenskih izobražencev prireja skupen obisk 12. mednarodnega grafičnega bicnaia v Moderni gaieriji v Ljubijani. Pod strokovnim vodstvom si bomo ogiedai) bogat izbor sodobne grafične umetnosti iz vsega sveta. Zberemo se v soboto, dne 20. avgusta ob 7.30 uri na parkirnem prostoru pred giavno ieiezniško postajo v Ceiovcu, od koder se bomo peijati z omnibusom v Ljubijano. Vrni« se bomo ob ca. 18. uri. Prosimo vse čiane in interesente, da se prijavijo pismeno aii po teiefonu na nasiov: Marica Tischier, Ceiovec, Richard-Wag-ner-Straffe 7/i, tei. (0 42 22) 80 87 0$ aii 8$ 7 13 do najkasneje 16. avgusta! Od(*or Škocjanskega župnika Kogleka ni več .V sredo pozno popoldne je v Celovcu umrl župnik iz Škocijarra Jožef Koglek zaradi težke bolezni v 72. letu življenja", se lapidarno glasi besedilo v poročevalni službi krške škofije 28. julija 1977. Vendar pomeni izguba škocijanskega župnika za nas koroške Slovence, zlasti pa za Slovence v Podjuni mnogo več kot izgubo dušnega pastirja, saj je bil župnik Koglek že v svojem življenju simbol vztrajajočega slovenstva na Koroškem. Z njim so Podjuna in Koroški Slovenci izgubili steber narodnostnega življenja na Koroškem. Jožef Koglek se je rodil leta 1906 v Rožu. Gimnazijo in bogoslovje je opravil v Celovcu in deloval pozneje kot kaplan v Pliberku, v Hodišah in v Rožeku. Leta 1938 pa je bil poklican kot naslednik pokojnega škocijanskega župnika Vinka Poljanca v Skocijan. Tam se je z vso vnemo in sito svojih moči trudil, da bi nadaljeval delo svojega velikega predhodnika. V času nacizma je moral za nekaj časa zapustiti svojo faro in je bil premeščen v Huttenberg, kjer se je kot dušni pastir in kot razsvetljen kulturni delavec posebno zavzel za delavce in socialno odvisne sloje. Pozneje pa se je zopet vrnil v škocijansko faro in tam nadaljeval svoje dušno pastirsko dolžnost in narodno-prosvetno delo med svojimi farani. Zgradil je farni dom v Skocijanu, ki je kmalu postal prosvetno središče Podjune. Bil je odprt za vsakogar, ki ga je potreboval. Ogromna udeležba pogrebcev 30. julija priča o veliki priljubljenosti škocijanskega župnika. Pogrebne slovesnosti je vodil mariborski škof Grmič ob koncelebraciji številnih duhovnikov prijateljev pokojnega. V svojem žalnem nagovoru v cerkvi je škof Grmič opisal življenje pokojnega župnika ter poudaril naloge narodno zavednega dušnega pastirja, ki mora biti takšen kot je bil Jožef Koglek — zvest svojemu ljudstvu. .Sveta vera je luč, materina beseda pa ključ do prave omike" — tem besedam znanega slovenskega škofa Slomška je bil zvest tudi pokojni, je poudaril škof Grmič. V cerkvi je še v imenu krškega škofa spregovoril prelat Aleš Zech-ner. Ob odprtem grobu pa so se od pokojnega škocijanskega župnika še poslovili dekan Franc Brumnik, v imenu KKZ in NskS generalni tajnik dipl. jur. Filip Warasch, za sinodalni odbor krške škofije inšpektor dr. Valentin Inzko, župan Drobesch, nemški duhovnik, ki se je nahajal na dopustu, za domače prosvetno društvo in občinsko slovensko listo Franc Picej ter za SPZ in ZSO predsednik dr. Franci Zwitter. „Kakor skoraj točno pred 39 leti ob pogrebu župnika in poslanca Vinka Poljanca, se je danes ob grobu njegovega naslednika v Skocijanu — župnika Jožefa Kogleka — zbralo ljudstvo iz vseh naših krajev — iz Zilje, Roža in Podjune. To se dogaja le, kadar gre za slovo od ljudi, ki so s svojo osebnostjo vplivno in odločno posegli v naša dogajanja. In taka osebnost je bi) župnik Koglek", je dejal dr. Zwitter. .Zato je imel odprto srce in odprta vrata za vsakogar in je odpiral svoje srce in vrata svojega doma in vrata prosvetne dvorane za narodno omiko brez strahu, preko vseh razlik vsakomur ter na ta način združeval in povezoval, kar sta nujno razdružila strahotna zgodovinska dogajanja in razvoj težkega časa. In to v času, ko je vsepovsod drugje vladala ožina in so nekateri pridigali in tudi uresničevali izobčenje. Ti pa si", je nadaljeval dr. Zwitter, .kot videc in župnik v izvirnem pomenu besede preko vseh ovir in preko sovraštva, ki tudi in zlasti pred teboj ni ustavilo svojega krivičnega zla, govoril besede sprave in hodil dosledno svojo pot času naprej v prepričanju, da v sodobnem času ne more biti čvrstne ločnice med duhovnim in posvetnim in da brez svobode za ljudstvo tudi ni svobode v duhovnem življenju. Za vse to Ti izrekam ob zadnjem slovesu iskreno zahvalo v imenu ZSO, v imenu SPZ in kot prijatelj ne nazadnje tudi v lastnem imenu. Nam koroškim Slovencem pa ostaja trajen dolg njegovemu spominu!" je zaključil dr. Zwitter svoje žalne besede. Domači pevci so pod vodstvom Foltija Hartmanna dali pogrebu slovesen okvir. Redakcija Slovenskega vestnika izreka vsem zaostalim svoje iskreno sožalje. Naši otroci !etova!i v Poreču Pododbor združenja koroških partizanov v Mariboru je letos našim otrokom že tretjič omogoči! letovanje na morju in sicer v Poreču. To letovanje so organizirali prijatelji mladine Maribor v svoji koloniji v Poreču. Pod vodstvom vodičev, ki budno spremljajo otroke, je bilo to letovanje nekaj izredega. Nekateri naši otroci so prvič videli morje in zato je bilo njihovo veselje ob tem doživetju še večje. Naši otroci so se neverjetno hitro vključili v živahno in prijetno življenje, ki vlada v koloniji. Nad 400 otrok iz Maribora in 16 otrok iz Koroške je bilo izredno zadovoljnih na tem letovanju, kako pa tudi ne, ko pa je bil vsak dan pestro izkoriščen — dopoldan kopanje, čbitno kosilo, počitek nato malica in spet kopanje; zvečer pa so bili razni nastopi in igre. Tudi naši otroci so ob večerih pokazali svoje sposobnosti. Tako smo preživeli 12 prijetnih dni in tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Vsak dan nam je sijalo sonce, tako da nismo zamuditi nobenega dneva. Tudi športno smo prišli na svoj račun, saj so se vsi otroci naučili plavanja, ostali pa, ki so že znali plavati pa so tekmovali za zla- te, srebrne in bronaste značke. Med našimi otroci sta osvojila zlati znački Cita in Franci, katerima k temu uspehu čestitamo. Upamo, da bodo naši otroci še večkrat imeli priložnost, da bodo uživali prijetno življenje v Poreču v koloniji. Vsem, ki so omogočili to prijetno letovanje, izrekamo našo iskreno zahvalo. Udeležence Slovensko prosvetno društvo „Trta" v Zltarl vasi vabi na KULTURNI VEČER ki bo v nedeljo 14. avgusta ob 20. url pr) Rutarji v Zltar) vasi. Sodelujejo: moški zbor SPD .Trta" Iz Zltare vas), mešani zbor SPD ..Danica" Iz St. Vida v Podjuni In trlo .Korotan" s pevci Iz St. Vida v Podjuni. Prisrčno vdldjeni/ Naši pianinci navezati nove stike V okviru praznovanja dneva vstaje stovenskega ijudstva je Ptanin-sko društvo „Že)ezar" Štore priredito v nedetjo 24. juiija pri Prešernovi koči na Maiem Stotu pianinsko srečanje, katerega so se poteg „iete-zarjev" in predstavnikov ostatih društev in sekcij ceijskega območja, udeiežiti tudi zastopniki Siovenskega ptaninskega društva v Ceiovcu. PISMO BRALCA Leserbrief zum Artikel „Atomkrieg einmal in einem anderen Licht" Posebna žetja omenjenih planincev iz matične dežeie je bila, da navežejo stike s slovensko planinsko organizacijo na avstrijskem Koroškem. Tej želji so naši planinci seveda z največjim veseljem ugodili, saj so tudi oni zainteresirani, da bi imeli kar najboljše stike s planinci iz Slovenije. Sploh je za naše planince še posebno razveseljivo, da je prišlo, lahko bi rekli do tega medsebojnega planinskega pobratenja tudi s planinci PD .Železar" Štore oziroma s celjskimi planinci. Na tem prvem skupnem srečanju je predstavnik PD ,Železar" Štore v prisrčnih besedah orisal željo po medsebojnem sodelovanju in to utemeljil s tem, da je bila Koroška zibelka slovenstva in da so Slovenci na Koroškem del slovenskega ljudstva, ki se mora še danes trdo boriti za svoj narodni obstanek. Prav zaradi tega pa veljajo temu tjudstvu vse simpatije slovenskega naroda in zato tudi želja po čim tesnejših stikih. V spomin na to sre- čanje je predstavnik PD .Železar" predsedniku Slovenskega planinskega društva v Celovcu izročil plastiko, ki predstavlja železarja, naši planinci pa so predali žele-zarjem skromno darilo v obliki kladiva. Med udeleženci tega srečanja je bil tudi generalni direktor železarn Slovenije Gregor Klančnik, navdušen gornik in prijatelj koroških Slovencev, ki je v svojem nagovoru med drugim naglasil, da so Slovenci narod, ki je zelo navezan na svoje gore in da je kot tak zelo svobodoljuben. Prav zaradi tega matični narod budno spremlja dogajanja severno Karavank, kjer se mora slovenski živelj danes še trdo boriti za svoj narodni obstoj. Predsednik Urbajs se je iskreno zahvalil za vzpodbudne besede obeh govornikov in za lepo darilo ter ob tej priložnosti povabil „Že-lezarje" oz. celjske planince na protiobisk na Bleščečo planino, kjer imajo slovenski koroški planinci svojo planinsko postojanko .Kočo nad Arihovo pečjo". Že na prvem srečanju na Stolu so naši planinci navezati stike s številnimi tovariši in tovarišicami, ki jih pa mislijo v prihodnosti še bolj razširiti in poglobiti. Kakor je bilo lepo in prijetno razpoloženje na tem srečanju, tako je bilo tudi vreme. V temni modrini so se bleščale deloma še v sneg odete Julijske Alpe s Triglavom na čelu in pa bela rajda Visokih Tur, katerim prednjačita vitki Grof)glockner in tršata z belimi ledeniki obdana Hochalmspitze. Kar prehitro je na- Stovensko prosvetno društvo .Bitka" v Bitčovsu vabi na KULTURNI VEČER v soboto 6. avgusta ob 20. uri pri Mtkiavžu v Bitčovsu. Sodetujejo: moški in mešani pevski zbor SPD ..Bitka" ter popevkarica Magda Koren Po kutturnem sporedu bo za pies igrat instrumentatni an-sambet iz Tržiča. Vs: pr/srčtm faB/jerd/ počil čas, ko se je bilo treba posloviti in se spustiti vsak na svojo stran v dolino — eni v savsko drugi pa v dravsko dolino. Medtem ko so se naši planinci na Sto) povzpeli po zavarovani poti, so se z njega vračali v dolino preko oticielnega prehoda pod Svačico, mimo Celovške koče na Mačenski planini, do Trate, kjer so imeli svoje avtomobile. Med potjo so obujali spomine na prijetno srečanje, ki pomeni mejnik na področju medsebojnega sodelovanja planincev iz Celja in slovenskih planincev s Koroške. tsti dan je bilo na Bleščeči planini v .Koči nad Arihovo pečjo" prvo, prijateljsko srečanje mladine krajevnega odbora Zveze slovenske mladine iz Bilčovsa, o katerem smo že poročali v prejšnji številki našega tista in srečanje noših planincev s planinci Planinskega društva .Poštarji" iz Ljubljane. Večina je obiskala Kepo in planino Bo-roščico. Na Bleščeči je ta dan vladalo veselo in prijetno razpoloženje, kar pa je sploh značilno za ta čudoviti svet pod Kepo. Vor e/?!:ger Zeit /st /?! /Arer Zei-fKHg e/?! Zrt/Be/ erscB/e??e?!, Jer dre rl;owe??ergre %/s Energre der Z%BM7:/t d%?*ste//t and Jas A/o?!opo/ der Gro/?-TTzdcAte arz der Xerwer!erg:e Br/t/s/ert. /cB Je?:Be, Ja/? der?! Zlator steber rec/rtzage^er? /st, wewr! er r'r: dreser?! Zasa??:??!e?!Aar!g dre ..rrrorropo/rtrsc^e?! pro/ds^e^a/atrorre?!" rr?!d de?! „Wett-Ba??!p/ der Be/de?! B/ocBe ar?! 7'r'n-//%/?geB/fte ?'?? der We/t" a?!gre//t. ZIHerdrr:gs r!?'r?!??!t dreser y4rt/Be/ za er?!er garrzerr Be/Be vo?! TrrrcBfrge?! y4spfBtf?? des ProB/e??!s Xer?rer?ergre ?:/cBt $teda?!g, oBtfoB/ drese ^speBte Be/??eswegs aBerse/?er? werder: Jar/e?!. Es strr?rr?!t zwar, da/? — /??! Prrrr-z/p — dre ErrrdeeEarrg der Eaergrerr JarcB Eerrrs^ra/farrg er?!e?! groben w/s-scBe?:scBa/t//cBe?! PortscBr/tt Bedea-tet, a?rd Jar?dr dre A/dg/ZcBBe/t eraer Natzarrg der Eerrrerrergre r'r?! 7?!fer-esse der A/e7!scBBf/t erBa??7!t urarje. Es /st aBer edenso a?!Zwe//e/Ba/t, da/? B/sBer rrar drese A/og//cBBe/t e?:tdecBt warde, oBne err?s!e Ge/aBrdarrg vor: GesarrdBerd and L/rrrmre/t. Efeate /st rrrarr nocB we/t e?:t/er?:t vorr der tecB-r:o(ogrscBer: AJersrerarrg der /-'rodaB-tror: vorr rl!or?:er!ergre. Oder Barrr! ??!ar: ertoa vorr „Afers!erar:g der Pro-daBtror!" sprecBe?!, wer?r: r?!ar: zioar r'r?rs:a?:de /st, der: Proze^ der rltor?!-errergreprodaBtror: eraza/erfer!, aBer r?ocB Berae rIBaaag Bat, wr'e raaa dea scBad/rcBea Po/ge?? dreses Prozesses Begegaet? DaBe/ geBt es arcBt adera ara dre aage/oste Prage der rlBscBrr-araag des Ztoraraads voa der Gra-we/t, aBer /aBrtaaseade; es geBt ge-aaaso darara, da/? jedes y4toraBra/t-werB /aa/ead — Ber gaaz aorraa/era BetrreB — PadroaBtrvrtat aa dre B/ra-we/t aBg/Bt, aad wrr darart eraer scB/ercBeadea, perraaaeatea Versea-cBaag aasgesetzt srad,* /eraer /st za BedeaBea, da^ — eatgeBea a/?ea Ver-srcBeraagea — aocB rraraer gro/?e ProB/erae der BetrrcBtsrcBerBert aad des B7a/adrrsrBos BesteBea. 5o Begt z. B. das a/s Besoaders srcBer ge-raBrate WerB Zweateador/ aa/ eraer ErdBeBea/rare/ OBwoB/ drese ProB/e-rae vo/Bg aage/ost srad, oBwoB/ es Brerte Proteste ra der Bevo/Beraag grBt, setzea dre BaaJesregreraag aad dre Par/araeatsparterea a/s Vertreter des 7(ayrta/s a//es daraa, ara /Br zltoraeaergre/rrograrara JarcBza-setzea. „P/rater rarr dre 5rat//at" — das rst o//eaBar dre Devrse aad Baaa es aacB arcBt aaders sera ra eraer Ge-se//scBa/t, dre aa/ der Pro/rtprodaB-troa voa PrrvataateraeBraera aa/ge-Baat rst. Bo rst es Bera Za/a//, weaa es ra verseBredeaea Bte//aagaaBraea der rltora/oBBy Ber'/?t, da/? „dre V7rrt-scBa/t/r'cBBert der rltoraBra/tvrerBe arcBt darcB aaaotrge BrcBerBertsaa/-/agea ge/aBrdet" toerdea dar/e. Gad dre raarBtwrrtscBa/t/rcBe Orgaarsre-raag der ProdaBtroa verBradert, da/? aBerBaa^rt era ProJaBtroasproze/? voa Zl Br's Z vo//staaJrg BeBerrscBt wer-dea Baaa. ProdaBtroa aad VerBraacB sr'a darcB dea AfarBt systeraatr'scB ge-treaat. Era Berspre/.* Was rart dea Wegtoer///ascBea gescBreBt, rst Jera P/ascBea/aBrrBaatea geaaaso ega/ wre Jera BreraB/a//er. /edea rater-essrert aar der eage BerercB, wo er darart za. taa Bat. Weaa es srcB aBer arcBt raeBr ara WegToer///ascBea, soa-dera ara r1toraBra/twerBe Baade/t, so ertoerst srcB drese BcBraaBe der Baprta/rstrscBea ProdaBtroa JrastrscB a/s aaBoatro/Zrerte tod/rcBe Ge/aBr /ar rtfeascB aad Natar. ^4toraBra/t-werBe werdea geBaat, oBae da/? raaa rra gerragstea wer/?, toas rart Jera BocBgr/trgea Ztoraraa// gescBeBea so//. Bo geseBea, verBeBrt srcB der tecB-arscBe PortscBrrtt darcB dre Berr-scBeadea gese//scBa/t/rcBea VerBa/t-arsse ra era Gegeater/r Btatt A/rtte/ zar VerBesseraag des EeBeas der A/eascBea ttrrrd er A/rtte/ der Ver-scB/ecBteraag, /a drreBte Ge/aBr /ar das EeBea. Bo zergt srcB Ber dea ZtoraBra/tzoerBea seBr eradrr'ag/rcB dre Ga/aBr'gBet der Baprta/rstrscBea ProdaBtr'oaswerse zar wer'terea Ver-wa/taag der ProdaBtrvBra/te. Darara rst es Bera Waader aad aar recBt aad Br//r'g, weaa rarraer raeBr MeascBea ra OsterrercB, vre ra a//ea Betro//eaea Eaadera, Be/trg gegea dea Baa voa /(eraBra/ttoerBea pro-testrerea. Es rst aar gerecBt, weaa rraater raeBr A/eascBea sagear Nein za dea ZtoraBra/twerBea, wer/ sre erae eaor-rae Ge/aBr /ar aasere EeBeasBedra-gaagea Beate aad ra ZaBaa/t srad; Mein za dea zltoraBra/tvrerBea, wer/ dre eaorraea Bfostea da/ar aBer Bteaera aad dea gespa/teaea Btrora-tarr/ erst toreder aa/ das Vo/B aBge-wa/zt ttrerdea; Nein za dea y4to?a-Bra/twerBea, toer/ sre erae Verstar-Baag der ZBBaagrgBert voa dea Ba-/rerraacBtea GBv4 aad Bow/etaaroa Brragea, dre das Afoao^ro/ der Graa-aarercBeraag BaBea. Nein za zltoraBra/tvrerBea, wer/ sre rra PaBraea eraer geraerasaraea Po/r-trB der vrest/rcBea Eaader gegea dre 3. We/t gerrcBtet srad aad gegea r'Bre VersacBe, dre ^asp/aaderaag rBrer Bessoarcea za Beeadea. (dateraatro-aa/e Eaergreageatar/ Weaa JaBer Beate dre aBtae//e Eo-saag /aatet „B*e?ae BaBetrreBaaBrae voa Zweateador/" — „Berae y4to?a-raa//ageraag rra Wa/Jvrerte/ oder soastwo ra OsterrercB", so rst das Bera Barap/ gegea dea tecBarscBea PortscBrrtt, soadera rrcBtet srcB /etzt/rcB gegea era Byste?a, das dea tecBarscBea PortscBrrtt aad serae Nažzaag rra /ateresse der A/eascBBert Berarat. Wernet Winter!teiner Criesgasse 2M, ?020 Klagenfurt/Celoves 8 srečanja biičovske mtadine V prejšnji številki našega tista smo obširno poročali o lepo uspelem srečanju bilčovske mladine v planinski postojanki .Koči nad Arihovo pečjo" na Bleščeči planini. Ob tej priložnosti so se povzpeli tudi no bližnja vrhova — Kepo (2143 m) in Komnico (1739 m). Slika prikazuje skupino srečnih mladih ljudi na vrhu lepe razgledne Komnice. IM! JVAN CANKAR Črtice in novele 1907—1909 PRAVtČMA KAZEN BOŽJA I Ko se zmrači, utihne nenadoma vsa dolina šentflorjanska. Komaj odtod, komaj od ondod se še oglasi zamolkel klic, komaj tu, komaj tam še dremlje samotna luč; iz tihe vode, pod vrbami speče, še zamrmra mehurček, včasi vztrepeče svetla vešča nad njo. Na belo cesarsko cesto sije lepše, srcu slajše nego jasni dan, blagoslovljeno nočno nebo; človeku se zdi, da sliši zvezde, kako se pogovarjajo; tako so blizu. In tihe so visoke črne jagnedi ob cesti; temno listje drhti, ne oglasi se... Kaj tam? Potoku, med lokami skritemu, se je hudo zasanjalo; zavzdihnil je, utihnil ... V takih nočeh se rodi v srcu romarja, samotno potujočega, koprnenje po domovini in Po ljubici; mirno v smehljaju vzdihujoče koprnenje, sladko kakor utešenje samo. Kdo moti to noč, tihih sladkosti polno? Dolina šentflor-)anska, ki je bila zaspala ob mraku, govori v sanjah naglas, vesele in prešerne besede. Krčma je svetla; tam sede za pogrnjeno mizo čestiti rodoljubi ter si nazdravljajo in odzdrav-Ijajo s prijetno žarečimi obrazi, z visokokipečimi napitnicami. Vsi so tam: krivonosi, brljavi dacar, ki je z grehi tako obtožen, da se mu kolena tresejo, pa se drži nedolžno, kakor da bi bil boter vsem svetnikom; rodoljubni, prijetnorejeni župan, ki gleda v kozarec in mežika, ker se mu že nekoliko dremlje; in veseli notar, junak ob vinu, ki stoji ter govori napitnice v latinskem jeziku, kadar odbije enajsta ura; in tam je tudi modri in zaslužni učitelj Šviligoj, rodoljub čistega srca in visokih misli. Ampak med njimi vsemi sedi Sobar, bogati Šobar, ki se mu odkrivajo glave na sto sežnjev daleč. Prileten gospod je, nekoliko že siv in plešast, toda lečat in postaven, ne trebušen, pa tudi ne izstradan; kadar odi, bi se mu človek spoštljivo umaknil, postal ob cesti ter se priklonil do pasu; kadar sedi, je podoben zaslužniku in imetniku, ki se je bil iz ljudomilosti ponižal do svojih pisarjev in hlapcev. In vendar je njegov obraz nadvse prijazen in prikupen, takorekoč — kakor maziljen, ves bel je, človek bi mislil, da je z mlekom umit; kadar se nasmehne, se razleze v okrogle, tolste, mehke gube, ustnice pa se tako napno in zaokrožijo, kakor da bi hotele poljubljati; in oči gledajo sladko, izprašujejo neizmerno ljubeznivo: „Kako se ti godi, prijatelj? O, kako žal mi je, da se ti godi slabo! Daj, razjokaj se na mojih prsih!" ... In res bi se človek razjokal ob besedah, iz tihega srca kipečih. Kako šele, da bi slišalo uho ta maziljeni glas! Narahlo so se odpirala usta, počasi, narahlo so kapale z jezika medene besede. . . zamižal bi { človek in srkal! Če bi tisto noč romal popotnik po dolini šentflorjanski in če bi stopil k svetlemu oknu ter pogledal v krčmo, bi videl, kako se je vzdignil prekanjeni dacar, obliznil si vinske ustnice ter pomežiknil z brljavimi očmi. In če bi ostal radovedni popotnik še nadalje pred oknom, bi slišal, kako je govoril dacar, hinavec, poslednjo zdravico. Narahlo je potrkal s prstanom ob kozarec; župan se je vzdramil ter je široko odprl trudne oči, tudi učitelj Šviligoj je stresel z glavo, kakor da bi odganjal nadležno muho. „Tako pa je torei ločitev blizu — oj bridka ločitev!" je izpregovoril dacar s hinavskim, smolastojokavim glasom. „Vsi pojdemo, vsi pojdemo!" je zavzdihnil zaspani župan, nagnil je glavo postrani ter sklenil roke na mizi . „Kam pojdemo?" ga je ošvrknil hudobni dacar. „0 gospodu Šobarju govorim in o njegovi ženitbi, ne pa o tvoji smrtt, zaspanost trebušna! .. . Res, ne bo ga več med nami, nič več ne bomo videli prijaznega obraza njegovega, nič več ne slišali njegovega milega glasu; komaj če se prikaže kakor zvezda repatica stoletnica!" Učitelj Šviligoj je pogledal dacarja in je zmajal z glavo, tudi Šobar sam je nekoliko privzdignil obrvi; dacar pa se ni zmenil. „Zakaj prelepo mlado nevesto, da tako rečem: najlepšo cvetico iz doline šentflorjanske si je bil izbral naš prijatelj Šobar... oprostite mi, da ga v svoji ošabnosti imenujem prijatelja, ampak odbila je enajsta ura ... in te cvetice, Bog jo blagoslovi, blagoslovi tudi njeno lepoto —" In v svoji nespodobnosti je dacar zacmokal ter si obliznil tenke ustnice. n-.. te cvetice pač ne bo vlačil na semenj, tudi je ne bo vtikal v gumbnico, da bi jo hodil v krčmo kazat poželjivim očem!" „Molči, goba pijana!" ga je ozmerjal notar. „Jezik se ti opleta, pa ne veš, kaj gobezdaš!" Dacar pa se ni zmenil. Še pogledal ni. „Še štirinajst dni bomo uživali sladkost njegovega obraza in jegove besede; še štirinajst dni, pa nikoli več. Zakaj poznamo ga, Šobarja prekanjenca, sladkosneda prevejanega! Pod suknjo bo skril tisto nadvse blagodišečo cvetico, pa pojde in jo presadi v paradiž ter zaklene duri z deveterimi ključi in jih zapečati z deveterimi pečati. Kakor je že storil, ko smo mislili, da je v Italiji in v Rimu na pobožni romarski poti ..." „Kaj se ti je zbledlo?" je vzkliknil Šobar sam; učitelj Šviligoj pa je strogo pogledal ter je vzdigni! kazalec. Prihuljeno se je ozrl dacar izpod rumenih obrvi, hinavsko se je začudil. „Ne. .. kdo je rekel, da je bil v Rimu, na romarski poti? O, v paradižu je bil — da bi jaz bil v takem!" „Ne trapi, trapa!" se je razjezil notar. Dacar pa je prijel kozarec ter ga je vzdignil v tako slovesnem in širokem kolobarju, da so prijeli kozarce tudi vsi drugi rodoljubi; celo Šobar sam se je zmotil — roka je posegla, Bog vedi kako. ..Zatorej pijmo, zatorej častimo ga, predno pojde v Rim!" Samo učitelj Šviligoj je iztegnil roko, pa jo je umaknil in se je tako razsrdil, da se je razlilo vino po mizi. Tam je stal dacar, hinavec; z levico se je ščegetal pod brado, v des- LEOPOLD SUHODOLČAN Kcn/n Kadar sem le mogel, sem stekel k Mlakarjevim, ne tolikokrat v hišo na jabolka ali češplje, zavil sem raje mimo hiše v njihov hlev. Bil je za streho višji od hiše, a z manjšimi okni in debelimi zidovi, da poleti v njem ni prevroče in pozimi ne premrzlo. Na eni strani hleva so stale krave in nekajkrat na leto še teliček, na drugi strani trije konji. Nad njimi so visele široke jasli, v katere jim je Marko butal sena, otave ali detelje. Če ni bilo nikogar v hlevu, sem navadno stopil najprej k Neru in mu nastavil dlan, na kateri se je zasvetil sladkor; prihranil sem si ga pri jutranji kavi. Nero je bil lep in visok črn konj, ki ga je gospodar vpregel le v kočijo, kadar se je odpeljal po opravkih v mesto ali v nedeljo z gospodinjo k jutranji maši. Ker je bil spočit, se je nemirno prestopal, da sem moral skrbno paziti na svoje noge. Zaverovano sem ga božal po dolgem vratu, po bleščeči črni koži, ter skrival tiho željo, da bi nekega dne zleze! na njegov kraljevski hrbet. Ob Neru je stal Pram, nižji, a širši konj z rjavkasto dlako in z dolgo svetlo liso na vratu, segala mu je vse do kopit srednjih nog. Pram in Simla, ki se je umaknila v kot hleva, sta morala vsak dan na težke vožnje, da jima je na večer še najslabše seno teknilo. Videl sem, kako je Pram kdaj pa kdaj pogledal k nama, vohal je sladkor v mojih dlaneh, a se je delal, ko da naju ni v hlevu. Z Nerom se ne pogovarjata, saj Pram tudi ne utegne, čez dan je na delu, zvečer pa utrujeno zaspi; Nero visoko nosi svojo glavo, ob nedeljah ga občuduje vsa soseska, ko se ustavi pred cerkvijo, dosegel je že uspehe na tekmovanju, voznik Marko mu trikrat na dan gladi dlako, gospodar mu še sam prinaša ovsa, jaz ga razvajam s sladkorji, Pramu pa te kdaj pa kdaj privoščim skorjo kruha. K Simli si nisem upal, neumno je dvignila nogo, če sem se ji le približal, večkrat je ugriznila Prama, kadar je stala z njim pred vozom. UGANKE Okroglo je, na stropu čepi, svetiobo nam prši. (D=t!!t3AS) Poznam rudarja, gore ustvarja. (U3) Mtada gospodična na rjavi preprogi stoji, gieda se v zrcaio, ki pod njo beži. (mto)od qo DqiA) Ko se zbudim, kot streia zietim, po ozkih poteh, po tankih vrveh. t))0) !u?ut)fet3) Škrat Nered Mišo /jM Jo^M:. VčdsiZ? se /z Z?rez š&oJe poMor- ČM/e/o, //M J: /M se og/ZJjejo, Ja ;Z/? s&ora; Mi/iče zre f/JZ. Z.e %rat NereJ se /jdJ/ M:č zre ogZZJjf zzr j/Z? ce/o rsce. Če /e zzroze, ;rzzr ZMpwpr š^oJo. Nr-^ozzTMr zre prrzazrese. Oprez%;e o&o/Z vsakogar rzr rsee pri/ož-zrostr, Ja /J zzr a ^a; zagoJe/. GrMerr rzr Zi/tfr ;e, Ja ezrr arr preta^zre vse Arse v sto vase%r a/r v deveti/? zzrestr/r. /Ve szzrr/r se zzra zre otro& zre oJras/r, zre gospodar zre gospoJrrr;a, zre delavec zre zrazzresčezrec. Če /?/ človek popisa/ sazzro to, /bar Mdpravi/ je sbrat Nered v ezrezzr /etK v ezrr sazzrr vasi, Z?i napisa/ seJezzr Je/?e/i/? /?%- bev. Ko/ibo pa po vsem sveta zrapzavr, se se zzrrs/rtr rzr izračunati zre Ja. PzrpoveJajejo o ve/jaba, bi je še/ zra z^ozovazrje imenitni/? gospoJov, pa zrra je šbrat Ne-zeJ zazzrezrja/ pzrpzav^jezrr go-voz z JzagrzzT, bi je b?/ sestav-/jen za bmetijsbo zazstavo. PzrpoveJajejo o zJzavzrr^r/z, bi so pozabi/i s^azje a/i zrože v tzejza^zr^z ^o/zrt^ov, o oJvetzrr-bi/?, bi so izgabi/i ve/ibe pzav-Je, ber je s^zat Nered sede/ zra važni/? /rstrzrajz, rzr o avtozzro-^Jrstr^z, bi so priš/i ob zJzave aJe a/i ce/o ob živ/jenje, ber je s^zat Nered izpasti/ sapo iz pzrevzzratr^e. Pa pzrpoveJajejo, Ja je bi/o taJr že stzaszro dosti joba, ber je s^zat Nered zase/ v pzeJa/e, bjer imajo otroci spzavJjezre svoje stvari. VezrJaz zraj bo šbrat /VezeJ zragajrv rzr badoben bo/ibor /roče, stza/ra ni treba imeti pzeJ zrjrzrr. 5taza mati zrase staže zzra-teze je vede/a zopez zrjega dober zagovoz. Kdor vidi, Ja bje čepi s^zat Neže J, zraj zeče Z?i-tzo,- „Pežr, /rež;', šbrat Nered, Ja pospravimo vsabo ped/" Če potezrr zzrrezozzr zes se pospzavrzzro, Jezrezzro vsabo stvaz zra svoje zzresto, stozrzzro vse o/z pzavezzr časa rzr babor je pzav, dobi zagovoz tabo zzroč, Ja zre zzroze šbrat č/oveba Jo živega rzr zraj opzezaje o^zog zrjega, ^o/r^oz /roče. Ko sem nekega dne stopil v hlev, sem ga našel praznega. Pogledal sem na zid, kjer so zmerom viseli komati. Nič ni manjkalo na klinih. Torej so konji na pašniku, sem se spomnil. Stekel sem na ograjeni pašnik blizu hleva in zagledal najprej Nera, s spočitimi koraki je počasi tekel ob plotu. Sredi pašnika je stoje dremala Simla. Šele potem sem odkril Prama, po svoje se je pasel v kotu pašnika. Videti je bilo, da mu je trava teknila, saj sploh ni dvignil glave od tal. Gotovo se je čez dan navozil, pa mora čimprej obnoviti svojo moč ter se tako pripraviti na delo v novem dnevu. Sele zdaj sem zagledal voznika Marka, s hrbtom se je naslanjal na drevo, roke je tiščal globoko v žepe. Opazoval je Nera, ki je tekal sem in tja ob plotu, kdaj pa kdaj se je postavil na zadnje noge in se nato pognal v skok. Marko me je opazil, obstal sem blizu njega, nisva spregovorila, le oči nisva odmaknila od črnega konja. Koliko lepote je bilo v njegovem koraku, v spuščanju in dviganju hrbta, premiku glave, v pogledu, kadar se je obrnil k nama. Nenadoma se je Marko odtrgal od drevesa, ko da se je dolge trenutke pripravljal, da postane del tega lepotca, s hitrimi koraki se mu je približal. In preden sem mogel prav doumeti njegov premik od drevesa do konja, je že sedel na njegovem hrbtu. Privil se mu je k vratu, pognala sta se ob plotu, zamaknjeno sem spremljal njuno pot. Zdelo se mi je, da plavata po zraku, konj se je le narahlo kdaj pa kdaj dotaknil tal, vsak trenutek bosta preskočila plot in odplavala v daljavo. Predrami! sem se šele, ko sta se zaustavila ob meni. Marko je skočil s konja, zadihano je rekel: ,Daj, zajahaj ga!" Pozneje sam nisem vedel, kdaj sem se znašel na Nerovem hrbtu, skok sem gotovo opravil v omotici, najbrž mi je pomaga! Marko. Marko se je na tihem smehljal, kaj ga je obsedlo, da mi je nenadoma dovolil na konja, je bila njegova skrita želja, da me vidi na tleh, premaganega, ali pa me je hotel nagraditi, večkrat sem mu prevažal gnoj iz hleva. Objel sem konja, ki se je že zapodil čez pašnik do nasprotnega plota. Zamižal sem, ker se mi je zazdelo, da ga bo preskočil, obležal bom v koprivah, Nero pa bo divja! dalje, ko se je sunkoma zaustavil, samo za kratek trenutek in že je odkopitljal ob plotu. Pritisnil sem lice na njegovo toplo kožo, preživljal sem čudovite trenutke. Ko si na konju, se premikaš z njim, drviš naprej, naprej, ko se ti zdi, da krotiš s svojimi nogami žival, hkrati pa sem preživljal trenutke polne strahu. Pognala sva se mimo Marka, bežno sem ujel njegov obraz, zdel se mi je bled in nasmejan hkrati, smuknila sva mimo Šimle, pogledala naju je, ko da naju še nikoli ni videla, kdaj je Neru zrasla otroška grba, si je gotovo mislila, poskočila sva ob Pramu, ki pa ni dvigni! glave s trave, ta Nero in še kdo z njim se zmerom grejo neumne igre, si je mislil, hočejo nekam zbežati, postavljajo se z visokimi skoki, dirjajo ob plotu, se zaganjajo vanj, da bi ga preskočili in na njegovi drugi strani odkrili nov svet. Ko sva začela že nevemkateri krog, sem dvignil glavo, ukrotil sem ga, sem se oddahnil in postal jezdec, a prav tisti trenutek je Nero premakni) hrbet in me vrgel na tla, sam pa spočito odtopotal dalje. Obležal sem v travi, bilo mi je, da sem padel nekam globoko, globoko. Prihitel je Marko in me vprašal: ,Si cel?" Radost Na^or TMare/rca zre/a na; srce rm oJ^re/ TčaJost v žf//Ho vre svoje svo/roJe vese/a. P/jfe jo/ Več ^of je Jaw, več 77M je v srca. Mavre. N/č se ne Pojte.' MtPče je Me pop/je saaz/ Če P/ jo Pote/ zapret/ s sZ/o Mazaj v srce, P/ jo začatZ/ pr/vret/ sPoz/ oč/ Pot so/ze. A/oje srce je oJprto, raJost /z Mjega vre, p/jte jo, vso jo /zp/jte, vse Me Zzp/je MtPče/ .Nič mi ni," sem odgovoril, ne da bi dvigni!' obraz iz trave. .Le navadi se, še večkrat boš padel s konja," je reke! Marko in odšel v hlev. Ne bom prebole! padca, me je stiskalo v grlu. Marko me je videl, kako me je Nero odvrgel, vsem bo raztrobil, smejali se mi bojo, tudi Simla je zijala k meni, reži se mi pod svojo konjsko kožo. Nisem imel volje, da bi vstal, kdaj pa kdaj sem pogleda! k Neru. Mirno se je sprehajal ob plotu, ko da se ni nič zgodilo. Tedaj sem zaslišal, kako se mi z druge strani po travi bližajo koraki, obrnil sem glavo in zagledal Prama; pripaše! se je do mene, čisto ot> moji g!avi je ie trga! travo. Se mi je pribtiia!^ ne da bi vedel, da ležim na tleh, sem pomislil, je ob moji glavi najlepša trava, ali pa si želi, da me po padcu pobliže ogleda? Vstal sem in stopil k njegovemu hrbtu, mu položil roko na hrbet. Njegova koža ni bila tako lepa in gladka, a je bila prav tako topla koT Nerova, morebiti še bolj. Pram je zasuka! glavo k meni in me pogleda! z velikimi očmi; v tistem trenutku mi je postalo žal, da mu nikoli nisem prinesel v dlani sladkorja. Z obema rokama sem se oprijel njegovega hrbta in skušal splezati nanj, posrečilo se mi je šele pri drugem naskoku. Pram je mirno obstal in se premaknil šele na moje besede. Počasi je korakal čez pašnik proti hlevu, noge so se mo čez dan utrudile na vožnji. Na pragu hleva naju je pričakal Marko. Nisem vedel, je skomignil z rameni. Zleze! sem s hrbta in Prama še enkrat potrepljal po vratu. Moje roke so se grele na njegovem vratu, oči pa so mi še zmerom uhajale k Neru, ki je prihaja! v hlev z visoko dvignjeno glavo in s pogledom, ki mu je segal čez plot v daljave. mm niči pa je držat kozarec in je pil, dokier ni izpit do dna. Nato se je ozrt tako nedotžno, kakor da je bit odmotit očc-naš ... Bog vedi, kaj bi se bito pripetito v tistem trenotku, ko bi nenadoma ne bit nekdo zavriskat v dotini, tako zvonko in prešerno, da so se vsi ozrti proti oknu. Ob nespodobni napitnici dacarjevi se je bito Šobarju nagubančito četo, pa se je ob prešernem vriskanju nagubančito še bot j; tudi učitetj Švitigoj je pogtedat resno in žatostno, notar pa je trenit z očesom ter namrgodit nos, kakor da bi si mistit „Kaj me briga! Naj smrdi gnoj, če se mu zdi, da ne more drugače!" Samo dacar se je nasmehnit tako široko in tako hudobno, da so se brtjave oči popotnoma izgubite med gubami in da so se raztegnite tenke ustnice od ušesa do ušesa. „Pa vstanimo!" je reket Šobar in nejevotja je obsenčita njegov prijazni obraz. Vstati so vsi, pa so spoznati nenadoma, da ne stoje na trdnem in na varnem, temveč da se izprehajajo vse štiri stene v kotobarju in da se izba zibtje, kakor na rahto vzburkanih vatovih. Spogtedati so se in so motčati. Kaj bi spodoben čtovek govori), če je tako? Ampak dacar je zaptesat sredi izbe, pobrcat je z eno nogo, nato še z drugo ter je mežikat od tiča do tiča. No, Bog z njim, grešnikom, in z njegovo postednjo uro! ... Učitetj Švitigoj se je ozrt sredi ceste in je videt, da je sam. Ni se več natanko spominjat, kako je bit odprt duri, kako je stopit na cesto in kako se je postovit. Vse je bito žeto dateč, kakor da se je vršito pred mnogimi teti. Samo dacarja se je še spominjat in njegove dotge, suhe noge, ki je švignita nenadoma visoko proti stropu. Močno je strese) z gtavo, tako da se je opoteket in da so se sptašite ter biisnite dateč navzkriž vse bete zvezde nebpške. Takrat pa se je sam nad seboj razhudit učitetj Švitigoj in sram ga je bito. Trdo je stopit in naravnost je gtedat s srepim očesom; toda kakor je gtedat naravnost, se je potagoma začeta premikati vsa svetta cesta: sukata se je na desno stran v vetikem toku, os pa je bita natanko tam, kjer je stat učitetj Švitigoj; in s cesto so se napotite tudi visoke Črne jagnedi. „Kam?" je vzktiknit Švitigoj in se je začudit. V tistem trenotku pa se je romarica cesta pobtiskoma vrnita v svojo strugo in jagnedi so State tam tako mirno in spodobno, kakor da se nič posebnega ni pripetito. Zvezdice so gtedate na dolino šentflorjansko in so mežikate; jadrno je hitet beti scip med njimi, toda če se je ozrto nanj sanjavo oko, je stat tam, kjer je stat poprej; hitet je, prihitet ni nikamor. Z modro skrbjo je merit učitetj Švitigoj svojo dotgo in težko pot ter je mistit gtoboke misti. „Kako skrivnostna in nadvse čudna je ta noc nocoj! Zdi se mi, Bog nas varuj, da sem se upijanit in da se samo zategadelj izprehajajo po tokah te črne jagnedi in da se pogovarjajo zvezde, ki jih nisem stišat prej nikoti... in da je dvoje ščipov, dvoje betih ščipov na nebu: hitita, lovita se kakor dvoje razposajenih paglavcev za cerkvijo, pa se ne ujameta na vekomaj!... Kje sem se upijanit, odkod sem prikotovratit v ta tepi in čudni kraj? Dacar je uganjal nespodobnosti in je tudi nespodobnosti govorit . . . vehko bo njegovo kesanje nekoč m njegovo vpitje! Ampak kdo mu bo pomagat, razbojniku . . . kaj bi mu jaz hitet na pomoč, ko se mi opletajo noge .. . Res čudno je in neverjetno, da btodijo taki hudodetci po tej btagostovtjeni in pobožni dotini šentflorjanski! Kje je Rednost, kako se imenuje, ki bi ne cvetta v popotni tepoti ob tej beti cesti, pod temi visokimi jagnedi? Rodotjubje... kje kipi enako po vsi prostrani domovini? Stare šege, od očetov in dedov posvečene, žive v neomadeževani čistosti v teh neoskrunjenih krajih. Nejevernost, prešestvovanje, napuh, lakomnost... kdo jim ve imena vsem skritim in očitnim grehom, ki razsajajo kakor kuga po nesrečnih tujih deželah. O dolina šentftorjanska, ti sveta, od Boga izmed vseh izbrana in s krono deviško kronana! . .. Ampak tudi tebe niso pozabiti brezbožni izkušnjavci, tudi tebe niso izgrešiti. Ze dacar, ta krivonosec, je bit naravnost od satana postan, pa ni nič opravit, ker je pijanec .. . Glej, kam sta se napotita ščipa? Čisto drugam sta jo zasuknita. . . Stojta, pravim! Komaj je vzkliknit, se je opoteket tako čudno, da je ptanit z razprostrtima rokama proti jagnedi ob cesti; v tistem trenotku sta se strnita ščipa v enega, in tisti je stat mirno med zvezdami ter je gtedat osupel na ucitetja Šviligoja, ki je slonet ob jagnedi in je ugibat, kaj se je bito pripetito. Ampak ko je ugibat, je ugledat v daljavi nekaj tako nenavadnega in zanimivega, da so se vrnite v njegovo sptašeno-pamet vse misti ter se razvrstile, kakor se je spodobilo. Tik kraj ceste, v senci jagnedi, je romat človek s tako čudnim bremenom, da je učitetj Švitigoj na stežaj odprt oči. Črn čtovek je bit, hodit je upognjen in je prenašat s težavo visoko lestev; šet je ob drugi strani, pa ni videl Šviligoja, ki je stat teman od temni jagnedi. „Oj hudodeiec!" je izpreteteto učitetja Švitigoja. „Bog je vedet, zakaj mi je postat to pijanost; zmerom so pravična njegova pota!" Kolikor bolj je gtedat, totiko botj se je čudil. Črni razbojnik nikakor ni biti podoben razbojniku, temveč suknjo je imet z dotgimi škrici, na glavi pa trd klobuk, ki je viset zaradi testve nekoliko postrani. Tudi stopat ni več pri-hutjeno, samo nerodno in vegasto, ker je težko nosit. In Bog je prižgat svetto tuč v Šviligojevih mistih. „Oj Peter Muha, oj ti kujon, kakor ti svet še ni prenašat enakega: kam si se napotit po hudobnih opravitih?" Tako je vzktiknit rodotjubni učitetj v svojem osuptem srcu: ponočni razbojnik pa ni nič slišat in nič stutit, temveč romat je dalje s svojim tovorom, kakor da bi ne bito na svetu ne greha, ne čednosti; včasi je prislonit lestev ob jagned in je mato počivat, zmenit pa se ni ne za Švitigoja in ne za nikogar. Obadva — samotni živi duši sredi vesoljnega spanja, obadva — samotna mehurčka iz temne vode, samotni vešči nad njo; ščip, tako svetal, da je obžarit vso dotino, je videt samo dvoje nemirnih senc in se je smehtjat; tiho so se bližate zvezde druga drugi in so šepetate ... „Gtej, na vas jo je zavit, na mojo pot jo je zavit!" se je začudit učitetj Švitigoj. „Kako se ščeperi preko ceste njegova dotga senca! — Kam pač jo je zavit?" In jo je krenit za njim. (Dd/je u yr//?oJMj/ štev/Z/J) 1. O poskusih ureditve slovenskega vprašanja na avstrijskem Koroškem je bilo že marsikaj napisano. Literatura se pri tem dotika predvsem vprašanja uveljavitve takoimeno-vane kulturne avtonomije v dvajsetih letih/ deloma pa je zajeta tudi problematika v prihodnjem obdobju v knjigi dr. Theodorja Veiterja, do danes najbolj izčrpnega avstrijskega dela o problematiki koroškega slovenstva v času prve avstrijske republike/ Zaključeni del Veiterjeve knjige je namenjen orisu prizadevanj za ureditev slovenskega vprašanja v času avtoritativnega Doll-tuss-Schuschniggovega režima, se pravi problematike, ki se je bomo v tem članku nadrobneje dotaknili. Poleg Veiterjevih opozoril bomo za čas po izidu te knjige pritegnili predvsem intervencije slovenske skupnosti pri predstavnikih takratnih oblasti za ureditev manjšinskega vprašanja/ Veiter opozarja, da se je Kurt von Schuschnigg še poleti 1933 razgovarjal s slovenskim koroškim deželnozborskim poslancem Ivanom Starcem v Ribnici ob Vrbskem jezeru o šolskem vprašanju na jezikovno mešanem območju Koroške, vendar pa padajo neposredni pogovori, ali bolje poskusi pogajanj za ureditev manjšinskega šolskega vprašanja v leto 1934, ko je prišel na čelo koroškega vodstva režimske Domovinske tronte (Vaterlandische Front) dr. Sucher. Videti, da je bilo v ospredju takratnih pogovorov predvsem šolsko vprašanje, medtem tco o celoviti ureditvi manjšinskega vprašanja na vladni strani tudi v tem času očitno niso zavzeteje razmišljali. Dne 2. oktobra 1934 je dunajsko učno ministrstvo sporočilo koroškemu deželnemu šolskemu svetu, da namerava postaviti za območje tamkajšnjega utrakvističnega šolstva enega do dva nadzornika, ki bi imela zaupanje slovenskega prebivalstva. Za koroške razmere pa je ob tem sporočilu posebej značilen negativen odgovor koroških šolskih oblasti. Te so med drugim odgovorile, da .ogromna" večina prebivalcev jezikovno mešanega območja Koroške želi iz gospodarskih vzrokov šolo, v kateri bi se učenci mogli dobro in temeljito naučiti nemškega jezika, opozorilo torej, ki zgovorno kaže ne le na položaj slovenskega jezika, ampak tudi na gospodarsko zapostavljanje slovenskega življa. Še posebej značilna pa je trditev, da krajevni šolski sveti niso pripravljeni, pa tudi ne v stanju (I), da bi nakupovali potrebne šolske knjige za slovenski pouk. Zato da je .tudi nemogoče doseči nabavo slovenskih čitank za srednjo in višjo (šolsko) stopnjo"/ opozorilo, ki kaže na način in metodo pouka slovenskega jezika na vrsti takratnih utrakvističnih šol. Poskusi avtoritarnega režima, da bi na šolskem področju vsaj deloma prispevali k u-reditvi slovenskega vprašanja, padajo v čas dokončne krize prve avstrijske republike. V tej krizi se je režim prizadeval doseči podporo nenemškega življa Avstrije, med drugim tudi koroških Slovencev, saj so bile krščansko socialne sestavine režima v marsičem blizu dotedanjim usmeritvam Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. Tako je v osrednjem slovenskem društvu v začetku tridesetih let nastopila struja mlajših slovenskih politikov, ki je zagovarjala podporo manjšine avstrijski krščansko socialni stranki in njenim usmeritvam. Ta struja je v vodstvu Političnega in gospodarskega društva po letu 1930 sicer prevladala, vendar pa so pričeli demokratično in napredno misleči Slovenci, ki se jim je taka usmeritev upirala, iskati nove usmeritve za slovensko koroško manjšino/ Dejstvo je, da je kljub temu bila slovenska manjšina določeno v oporo vladajočemu režimu. Vzrok za to ni bilo le prizadevanje režima, da bi ga podprla tudi slovenska skupnost, ampak tudi naraščajoča moč nacizma, ki je bil še zlasti močan prav na Koroškem. Vendar pa Slovenci (izjema so bili le posamezniki) niso brez pridržka sprejeli ponujene roke, ampak v zameno pričakovali izpolnitev vsaj minimalnih narodnostnih pravic. Na kritični odnos je silila koroške Slovence že sama narava režima, saj je moralo sredi tridesetih let prenehati, podobno kot vrsta organizacij večinskega naroda, tudi Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, in le s težavo je manjšina uspela ohraniti svojo osrednjo kulturno organizacijo, ki sedaj prevzema predstavništvo slovenske skupnosti. Dostopno gradivo kaže, da so (vsaj posamezni) predstavniki režima kritično ocenjevali lojalnostne izjave predstavnikov slovenske manjšine in to celo tistih, ki so brez pridržka podprli avtoritarni režim. Za to vprašanje je poučen obsežen elaborat z dne 6. decembra 1934, sicer nepodpisane koroške osebnosti, ki Slovencem kljub vsemu ni bila nasprotna. Elaborat kaže, da so na območju južne Koroške zlasti Slovenci vstopali v režimsko Domovinsko fronto. V njem najdemo pripombo, da so v nasprotju z večinsko nacistično usmerjenim .nemškim prebivalstvom, slovenski Korošci pritisnili v Domovinsko fronto, kjer hitro dosegajo važne položaje ter v splošnem nastopajo proti nemškemu prebivalstvu"/ Narodnostni moment je tudi pogojil zahtevo po samostojnih slovenskih oboroženih oddelkih v okviru režimske milice (Sturmscharen); po tej zahtevi bi bil poveljevalni jezik v takih oddelkih slovenski/ Zadržek do lojalnosti vidnih Slovencev do avstrijske države je, kot smo omenili, vi- den tudi iz citiranega elaborata. V njem beremo, da so .slovenski oziroma vindišarski krogi prebivalstva na strani Domovinske fronte ter se priznavajo k avstrijski državi". Po elaboratu se celo Slovenci, znani kot .iredentisti", pa tudi tisti znani Slovenci, ki .so prišli pod slovensko nacionalno ter panslovansko idejo", danes .gibljejo" v okviru Domovinske tronte in v njej zavzemajo visoke položaje. Kot takega Slovenca elaborat omenja dr. Rudolfa Blumla. Pisec poroča, da je več vidnim predstavnikom Domovinske fronte naročil .nadrobno preiskavo" pred sprejemom tistih Slovencev v Domovinsko fronto, ki so se v letih 1918—1920 .deloma pa tudi kasneje" .v slovenski stvari ekspo-nirali proti Avstriji". Po njegovem je ob plebiscitu 10. oktobra 1920 glasoval za Avstrijo .večji del tistih", ki se poslužujejo vindi-šarskega občevalnega jezika in jih Nemci označujejo za .nemško usmerjeno vindišar-sko prebivalstvo"; ti .Koroški zvesti vindi-šarji" se po njem tudi .zavestno priznavajo k nemškemu kulturnemu krogu". Cenil je še, da so v medsebojnem razmerju .nacionalni Slovenci" in .vindišarji" približno enako močni, v kolikor niso .vindišarji" sploh v večini, tako da so .nacionalni Slovenci, kolikor govorimo o jezikovni manjšini, manjšina v manjšini". Pisec tudi piše o prizadevanjih koroških Slovencev, da bi si pridobili .vindišarje". Odprtost koroškega manjšinskega varstva po letu 1920 elaborat pripisuje nemogočim slovenskim zahtevam še zlasti na šolskem področju, na področju utrakvističnega šolstva. Zlasti poučno je opozorilo, da se .usmeritev odgovornih uradov Koroške do nacionalnih Slovencev po plebiscitu ni v ničemer spremenila", čeprav skuša elaborat po drugi strani pokazati pripravljenost teh uradov za ureditev manjšinskega varstva v deželi. Elaborat poudarja, da so poskusi po sodelovanju in medsebojnem razumevanju koroškega nemštvo in slovenstva bili le red- ko uspešni. Meni, da so Slovenci umeli .prav spretno izkoristiti politične razmere, ki vladajo v Avstriji po letu 1933". Očitno pada krivda za to dejstvo na nemški južnokoroški živelj, saj bi drugače pisec elaborata ne tožil, da .večini nemško usmerjenega prebivalstva ni bil pravočasno pojasnjen pomen Domovinske fronte, medtem ko so Slovenci bili spretno na mestu". Tako se je zgodilo, da so pri prvih ustanovitvah krajevnih skupin te fronte ter njene milice nacionalni Slovenci dobili odločilen vpliv na vodstvo. Kot primer omenja elaborat Št. Jakob v Rožu. Pripominja, .da stoje v teh občinah nemško usmerjeni prebivalci, še posebej pa bojevniki za enotnost Koroške v letih 1919— 1920, z mešanimi občutki ob strani". Slednje opredeljuje dejstvo, da nacionalni Slovenci sedaj izjavljajo, da so .zvesti domovini in Koroški". Po elaboratu nemško usmerjeno prebivalstvo sicer ne zavrača sodelovanja .s tem nekdanjim nasprotnikom", vendar pa zahteva zase vodstvo Domovinske fronte, .ker na podlagi izkušenj obstoji nezaupanje do odkritosti nacionalnih Slovencev". Tisti Slovenci, ki se priznavajo k .narodnostni manjšini", bi po tej razlagi morati šele .izkazati odkrito sodelovanje". Koroški zvesto prebivalstvo se tudi boji, da nacionalni Slovenci sodelujejo z Domovinsko tronto le zato, da bi dosegli .koncesije za nacionalne namene, ki jih zasledujejo". Dosedanja opozorila tudi kažejo, nadaljuje elaborat, da Slovenci niso enotno usmerjeni, ampak, da so .kot se zdi" razdeljeni na dve skupini. Prvo sestavljajo slovenski klerikalci, medtem ko drugo liberalci. Prva skupina je po elaboratu za skupno pot z Domovinsko fronto, medtem ko so liberalci do nje hladni. K slednjim utegnejo pripadati tudi posamezni slovenski duhovniki in ne le .znana liberalna skupina pod vodstvom dr. (Franca) Petka", vendar pa je število njegovih pristašev gotovo majhno. V nadaljevanju se elaborat ukvarja z vprašanjem formiranja Domovinske fronte na območju južne Koroške. Tu da je treba najprej ugotoviti, ali se želi pri ustanavljanju te organizacije naslanjati na nemško usmerjene ali pa na nacionalne Slovence, pri čemer so prvi v večini. Vendar so po elaboratu tudi tu razlike, saj imajo nekatere občine nemško in druge slovensko večino. Elaborat poudarja, da se pri .pritegnitvi občin z nemško večino more s pravilnim ravnanjem dobiti prav na koroškem stališču vpliv v močno nemških občinah". Opozarja še, da si je nemško usmerjeno prebivalstvo nedvomno .pridobilo pravico, da se ga tudi sedaj posluša ob nadaljnji izgradnji naše očetnjave in domovine", poleg tega pa je morda sedaj nastopila možnost, da se .dobro misleči del nacionalno slovenskega prebivalstva tudi notranje pridobi za nedeljeno Koroško, čeprav se na to ne more polagati velikega upanja". Elaborat tudi trdi, da žive na južnem Koroškem tri skupine prebivalcev Nemci, nemško usmerjeni Windi-sche (vindišarji) in nacionalni Slovenci, med temi pa naj bi bila najbolj .veljavna skupina nemško usmerjeni vindišarji". Dileme, ki jih je avtoritarni režim postavljal pred slovensko koroško skupnost, v marsičem ilustrira takratna korespondenca dolgoletnega slovenskega deželnozborskega poslanca Ivana Starca. V pismu dr. Josipu Vilfanu, predsedniku mednarodnih kongresov narodnosti (manjšinskih kongresov) s sedežem v Ženevi, je 25. julija 1934 Starc pisal, da je slovenski .suprema lex" ohranitev narodnega življenja. Po njegovem bi bilo treba zagotoviti obstoj in nadaljnje delovanje slovenskih organizacij. Pri tem pa ne bi smel pasti nanje .noben sum nekorektnosti ... da ne da do povoda za protiukrepe". Iz pisma je še videti, da je bil dr. Petek proti sodelovanju z avtoritarnim režimom ter prilagajanju njegovim zahtevam. Čez mesec dni (24. avgusta) je Starc na Koroškem pisal, da je velika negotovost o tem, kaj bo s Slovenci. Opozori) je, da se bo manjšina skušala prilagoditi novi ustavi, ter nadaljeval: .da nadaljujemo svoje narod-nokulturno delo, bomo morali ali predelati politično društvo (Politično društvo za Slovence na Koroškem, op.) ali pa ustanoviti novo institucijo: kulturni svet..." Dne 19. maja 1935 beremo, da so Slovenci v negotovosti. Zastopstvo manjšine iz demokratične dobe, se pravi izpred leta 1933 je izločeno, a nadomestila zanj še ni. O vlogi Slovencev v režimskih organizacijah pa je Starc pisal takole: .naši kmetje so v Bauern-bundu, stanovski organizaciji kmetov, obrtniki v stanovski obrtni zbornici". Vendar pa se kot .slovenski kmetje ali obrtniki zaenkrat ne morejo udejstvovati, zborovanja mora prirejati edino Domovinska (ronta. Političnega šolanja potom zborovanj ne moremo nadaljevati, edino naša kulturna društva morejo svobodno delovati. Trudimo se, da bi dobili v posameznih stanovskih zastopstvih posebne stanovske sekcije, a dosedaj nemogoče". Vendar pa je Starcu le uspelo ohraniti dotedanjo osrednjo slovensko kulturno organizacijo z razširitvijo pravil dotedanje Slovenske krščansko socialne zveze (ta se je sedaj preimenovala v Slovensko prosvetno zvezo), tako „da lahko nadomešča politično društvo, ako to ne bo moglo delovati". Vilfanu je poročal, da so razširjena pravila potrjena, „a dosedaj se še ni posrečilo dobiti dovoljenje za večje zborovanje". O šolskem vprašanju, ki se ga bomo še dotaknili, je Starc poročal, da .jedva so ceiovški krogi zapazili, da bi mogli mi dobiti nekaj drobtinic... so začeli strupeno kampanjo proti nam s starimi kanoni iredente in nevarnosti za nedeljeno Koroško. Ako se g. zvezni kancler — je nadaljeval — vda grmenju teh kanonov, potem so naši upi spet pokopani. Zato bi bila morda intervencija manjšinskega kongresa pri zveznem kanclerju umestna .. .". Iz pisma izvemo, da eden vodilnih Slovencev, .naš posredovalec v Domovinski tronti" (pač dr. Joško Tischler), noče v tej organizaciji prevzeti nobene funkcije vse dotlej, dokler ne bodo rešene minimalne slovenske zahteve, izročene deželnemu glavarju ter kanclerju Schuschniggu. Ko pa je varnostni ravnatelj za Koroško 19. novembra 1936 prepovedal v Koroškem Slovencu, glasilu manjšine, uporabljati tudi za južnokoroške kraje slovenska krajevna imena, je Starc pisal Vittanu, da se nikoli ni moglo .tako biti po nas, kakor sedaj, ko se ne moremo braniti". Poročal je še, da so oblasti zaplenile več številk lista/ Kmalu zatem je pričela med manjšino dozorevati misel, da bi prišlo do ustanovitve slovenskega narodnega sveta, ki bi ga sestavljalo trinajst članov/ Opombe: 1 Prim. Tone Zorn, Kuiturna avtonomija za koroške Stovence in nemška manjšina v Sioveniji med obema svetovnima vojnama. Zgodovinski časopis, 1974, 347—366. 2 Theodor Veiter, Die s!owenische Votksgruppe in Karnten, Wien-Leipzig, 1936. 3 Zadevno gradivo hrani v prepisu arhiv inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubtjani (A)NV). 4 Veiter, cit. d., 137-138. 5 Prim. Janko Pieterski, Progresivne težnje med Sio-venci na Koroškem, ivan Regent-dr. Janko Pteter-ski-ivan Kreft, Progresivna Siovenija, Trst in Koroška, Murska Sobota 164, 110. 6 AiNV, f. 192. 7 Podatek v AiNV, f. 146. 8 Korespondenco ivana Starca z dr. Josipom Viifa-nom hrani Zgodovinski arhiv Ljubijana, fond dr. Josipa Viifana. 9 G!, op. 7. Dr. Tone Zorn: Poskusi ureditve poiožaja siovenske skupnosti na avstrijskem Koroškem v času avtoritarnega režima 26. LESU! SEJEM CELOVEC - od 13. do 21. avgusta 1977 H) K M a : H s priktjučenim BLAGOVN!M SEJMOM 1600 razstavtjatcev iz 30 držav pričakuje Vaš obisk! Najmodernejši ŽAGARSKI OBRAT Evrope v obratovanju Drugi izlet na Obir SPD ,Obir" no Obirskem je letos vabilo na svoj vsakoletni pohod na Obir. Menda je karikatura na vabilu prebudila .Obirškega gornega moža", da je zmedel vreme. Vabili smo z verzom: Kadar OBIRSKI GORNI MOŽ spi, / takrat naj človek na Obir pohiti / in si nekaj lepega želi, zato pridi tudi Tl . .. Kljub slabemu vremenu se je odzvalo lepo število neugnanih hribolazcev. Tako so prišli na vrh Oj-sterca neumorni Radišani, neutrudljivi Globašani, neupogljivi Kapel-čani, zanesljivi Celovčani in nepremagljivi Šentlipčani (katerih je bilo številčno največ). Mnogo drugih se je borilo proti megli, pišu, gro- Kit Jonas v Celovcu ZVa s*foj: farne;/ po wefa je ogrofHfM J/f z /meno??: Jonai pr/-spe/ faj/ v Ce/orfc, J;er sr ga še /aJ-Jo f vsej njegov/ ve//č/n/ og/eJafe Jo neJe/je /n sicer na poJročja A//-n/wanJaM. /(/f/ so JaJor je znano najveeje ž/va// na svefa. Največ;/ J/t, J/ so ga aje/z je M Jo/g 33 ?nefrov in je tehtaj naJ /30 ton. OJ J milijonov J/fov, ji/? Janes živi samo še ne-Jaj stotisoč. V ^JrJ/, Ja JZt: ne J/ izamrii, so se razen /časov in Japoncev vse ostaie Jržave oJpoveJaif /ova na J/fe. Danes je poiožaj takšen, Ja 90 oJstot^ov vse/? ZJtov ajamejo oziroma pobijejo /časi in Japonci. /(ar je pose/?no zanimivo je to, Ja &iti niso ri/?e, temveč sesa/ci, /J s^ote žive m/aJiče. /Vašega J/fa Jonasa, J/ je 20 metrov Jo/g in te/?ta 3# 000 Jg, so s posebnim vozi/om pripe/ja/i v AfinimanJas. Jonas se-veJa ni živ, temveč je prepariran. 7*o največjo živa/ na sveta, si /a J Jo og/eJate še Jo neJe/je. Na tej razstavi Jošte seznanjeni s poJroJnosf-mi te/? živa/i, Ji JoJo izamr/e, če se ne Z?oJo poJvze/i oJ/očnejši Jo-raJi, Ja Ji se jiJ zaščiti/o. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 7021 Celovec/Ktagenfurt, Gasometergasse 10, telefon H 5 50 - Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. zečim oblakom in naporni poti. Vsak je skušal doseči svojo najvišjo „dnevno točko". Društveni drugi tajnik dipl. tolm. Ludvik Karničar je pripeljal iz Gradca dr. dr. Leichkaut-a (ki je bil dolga leta tolmač za ruščino na avstrijskem veleposlaništvu v Moskvi in je tudi prevedel neko Solženicinovo delo). Pogumni ženski (celovška Mici in obirska Pavla) sta z dežnim plaščem, nahrbtnikom in dežnikom skušali premagati razburjene višinske duhove. Hrabri OBJAVA Vodstvo Strokovne šote za ženske poklice v Šentjakobu v Rožu javtja vsem tistim, ki v juiiju niso mogie opraviti sprejemnega izpita za vpis v triietno strokovno šoio, da jim je dana možnost prijave za sprejemni izpit, ki bo dne 11. septembra 1977. K izpitu naj prinesejo s seboj vse potrebne dokumente. Vodstvo šoie POZOR! Vsi, ki bi se radi naučiii kakršne-gakoii instrumenta, javite to SPD „Edinost" v Piiberku do 1$. avgusta 1977. informacije in prijave pri odbornikih Siovenskega prosvetnega društva .Edinost" v Piiberku aii pismeno na nasiov SPD .Edinost", 9H0 Piiberk, v roke Jožku Hudiu. Siovensko prosvetno društvo .Jepa-Baško jezero" vabi na KONCERT VESEDH PLANŠARJEV v petek H. avgusta 1977 ob 10.1 S uri v kuiturnem domu v Ločah. Predprodaja vstopnic: Joško Wroiich, tei: (0 42 $4) 21 42. Vs/ pr/srčno vaJ/jenZ/ Valerij pa je peš pritapal od doma na vrh Ojsterca, dočim smo drugi vendarle pribučali z vozili do Kapelske koče. Rajko in Mihej sla se že zarana vzpenjala po starodavni stezi navkreber in avto društvene tajnice ju je privlekel vsaj do Jezerc (staro ime za kraj, kjer je sedaj koča). Čeprav nam je vreme tako neusmiljeno nagajalo, smo vsi čutili lahke noge, se posmihali naporu in s šalo krepili skupno vzdržljivost. Neki domačin je vedel za primerno rečenico: .Če kar gnojne vile dot letijo, še ni res, da nas dobijo!" Drugi se je odrezal: .Vse smo s Slovensko kulturno društvo v Globasnici vabi na GLOBAŠKO POLETNO NOČ v nedeljo 14. avgusta ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici. Nastopa ansambel .Lojze Slak" s pevci. V J prZ$rčno vaJ/jenZ/ sabo vzeli, le Škarij ne, da bi oblake razrezali in kosce v zaspane doline zmetali." Šternov Peter je bil pravcati gorski junak, ker je prinesel hčerko svojega nemškega gosta raz podivjano goro, kar mu ni bilo treba niti pri svojih lastnih najmlajših hčerkah. Vsem tistim, ki letos niso mogli z nami na Obir, želimo v trdoživem gorjanskem prijateljstvu, da si za prihodnje leto naberejo in prihranijo časa in poguma za 3. POHOD NA OBIR 1978! Sele V nedeljo 3. julija je bilo v Selah tradicionalno žegnanje. Tokrat so to slovesnost združili s proslavo oziroma obhajanjem 50-letnice obstoja Selškega gasilskega društva. Te slovesnosti so se poleg ogromnega števila domačinov z županom Hribernikom in župnikom Vavtijem na čelu udeležiti tudi mnogi zastopniki javnega življenja. Med navzočimi na jubilejni proslavi so biti tudi tovariši gasilci iz Slovenije in sicer iz Brezij pri Tržiču in iz Stožic pri Ljubljani. Ob tej priložosti so gasilci iz Stožic povabili selske gasilce, da bi se udeležili njihove proslave ob 70-letnici obstoja njihovega društva (med tem časom je že bila proslava in Selani so se je tudi udeležili). Naj še omenimo, da so predstavniki gasilskega društva Stožice v znak prijateljstva predali selskim gasilcem priznanje v obliki kolajne in tako jasno demonstrirali tovariško povezanost s Selani. Tovariške stike z omenjenimi gasilskimi društvi v Sloveniji je ustvaril danes na žalost že pokojni selski župan Herman Velik, kateremu gre velika zasluga za ustvarjanje in vzdrževanje dobrososedskih odnosov, ne samo z gasilskimi društvi v Sloveniji, temveč tudi z občinami, prosvetnimi društvi in drugimi ustanovami. Kakor vidimo je seme, ki ga je zasejal pokojni Velik padlo na rodovitna tla. Program, ki so ga nudili selski gasilci je bil pester in kulturno bogat. Tako se je jubilejna slovesnost pričela z dopoldanskim koncertom godbe na pihala iz Borovelj. Nadalje so sodelovali folklorna skupina iz Sel, mešani zbor domačega prosvetnega društva pod vodstvom Francija Certova, dvojni kvintet Avstrijske sindikalne zveze iz Borovelj, ki ga vodi Karl Just ter ansambel Drava Slovenskega prosvetnega društva Borovlje. Za ples pa je poskrbel znani karavanški kvintet s pevcema Elvira in Thomas Ogris. Posebnost tega tradicionalnega Selškega .žegnanja* je bila tudi v tem, da se je prvič odvijala v šotoru, hkrati pa je bil to velik uspeh selskega gasilskega društva, ki je na tako originalen način in uspešno obhajat svojo petdesetletnico obstoja. ZAHVALA ob smrti prečastitega gospoda Jožefa Kogleka župnika v Skocijanu Bog plačaj vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti in mu ob bolezni lajšali trpljenje! Posebna zahvala velja domačemu zdravniku dr. Wutteju, primariju dr. Moritzu ter dr. Zerzer-jevi za njih trud okoli bolnika. Posebne besede zahvale želimo izreči številnim sobratom, prečastitim gospodom govornikom, predvsem mariborskemu Škotu Grmiču za govor v duhu pokojnega, gospodu prelatu Alešu Zechnerju za kratek oris življenjske poti ter dekanu Brumniku za njegova prizadevanja. Prav tako velja naša zahvala govornikom laikom ob odprtem grobu, osrednjemu tajniku Waraschu za NSKS, gospodu Piceju za domače društvo in občinsko frakcijo, dr. Inzku za društvo sv. Mohorja in županu Drobeschu za celo občino. Posebno zahvalo naj sprejmejo tudi vsi, ki so pripomogli k lepi pogrebni svečanosti, predvsem obema zboroma s pevovodji gospodom Hartmanom in gospodom Kožarjem na čelu. Vsem naj Bog povrne! sorodnik! in škocijansk) farani RADtO — TELEViZiJA SLOVENSKE ODDAJE R A D ! A CELOVEC SOBOTA, 6. 8.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. NEDEL3A, 7. 8.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša dariio vam bo. PONEDEUEK, 8. 8.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — Operna giasba. TOREK, 9. 8.: 9.30 Za našo vas — 13.45 Cetovški radijski dnevnik — šport — Otroci, postušajte! SREDA, 10. 8.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — Ljudske pesmi — Cerkev in svet. ČETRTEK, 11. 8.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — Zborovska gtasba. PETEK. 12. 8.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — Od popevke do popevke. ^ AVSTRIJA 1 SOBOTA, S. 8.: 15.30 švej-kova neumna !eta — 17.00 Športna abeceda — 17.30 Heidi — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Dobra volja z glasbo — 17.00 Slike iz Avstrije in lužne Tirolske — 17.30 Cas v sliki, kultura in šport — 20.15 Ka-rusel — 21.20 Orson We!!es pripoveduje — 21.50 šport — 22.10 Eddie Coy!eovi prija- telji — 23.50 Poročila. NEDELJA, 7. 8.: 14.15 Waltonovi — 18.30 Trenutno brez nasiova — 17.00 Siike iz Avstrije — 17.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Posredovalka porok — 21.50 šport — 22.00 Operni vodič — 22.30 Poročila. PONEDELJEK, 8. 8.: 10.30 Ah, so moški neumni) — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Omaruru — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.30 čas v sliki, kuitura in šport — 20.00 Po-nedeijski šport — 20.55 Akcija v Manhatta-nu — 21.40 Poročila in šport. TOREK, P. S.: 10.30 Turbulentna komedija — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 2i-vaiski raji — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Riziko — 21.10 Tegetthofovi dediči — 21.55 Hiša na Eaton piace — 22.40 Poročiia in šport. SREDA, 10. S.: 10.30 Oropali transport ziata — 17.00 Kraja — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Dr. Dootittle — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Hotel Adlon — 21.40 Poročila in šport. ČETRTEK. 11. S.: 12.05 Hotel Adlon — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Televizijska kuhinja — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Abraham a santa Clara — 21.55 Emmingerji — 22.20 Poročila in šport. PETEK, 12. S.: 10.30 Klub seniorjev — 11.00 Onstran Edena — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Emmingerji — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 17.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Stari — 21.10 Jaz sem Elizabet, kdo si ti? — 21.55 šport — 22.00 Poziv k Grand prixu — 23.35 Poročila. A V $ T R ! J A 2 SOBOTA, 4. 1715 Ste kieni čiovek — 18.00 Ho!iy-wood star p)ayhouse — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Gtasba v osrčju Evrope — 19.50 Gaterija — 20.15 Lehmanova zadnja vigred — 21.50 3 x jazz tive. NEDEUA. 7. S.: 17.15 Grede — 18.00 Super-pop — 18.30 Avtomobiti in ijudje — 19.30 The Musters — 20.00 Knjižni bazar — 20.15 Shadov Catcher — 21.45 Brez nagobčnika. PONEDEUEK, 8. 8.: 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Podvig Witdgans — 19.30 Gost pri Josefu Mikiu — 20.00 Hiša na Eaton piace — 20.55 Vstop prost — 21.40 čas v siiki — 22.10 Hišni posestnik. TOREK, 9. 8.: 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Novo v znanosti — 19.30 Waidviertei — 20.00 Oropati transport ziata — 21.40 čas v siiki in kuitura — 22.15 Kiub 2. SREDA, 10. 8.: 18.25 Pregied sporeda — 18.30 0 9 — Tiroiska — 18.55 Svet pod vodo — 19.30 Ljubezen gre v boj — 20.00 Teie-objektiv — 20.50 Komika v zgodbi — 21.35-čas v stiki in kuitura. ČETRTEK, 11. 8.: 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Vstop prost — 19.30 šoiska oddaja — 20.00 Cirkus of the stars ie gaia de L union des artistes 1976 — 21.35 Čas v siiki in kuitura — 22.10 Kiub 2. PETEK, 12. 8.: 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Portret kraija — 19.30 Dunaj v ietih. okrog 1900 — 20.00 Napoved vremena iz računainika — 20.50 Nova— 21.10 Ostaia — 22.30 High Chapparai. H )8I JUGOSLAVi JA < SOBOTA, 4. S.: 8 00 Profe-1 sor Baltazar — 8.10 Modri piašček — 8.40 Čiovek in zemija — 9.10 Dokumentarna oddaja — 9.40 izvori mafije — 15.00 Evropsko prvenstvo v tenisu — 17.40 Obzornik — 17.55 Gene-ra) — fitm — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepoiitični komentar — 20.03 Marsejski kian — 21.45 625 — 22.05 Dnevnik — 22.20 Zabavno giasbena oddaja. NEDEUA, 7. 8.: 9.15 Poročiia — 9.20 Za nedeijsko dobro jutro — 9.50 625 — 10.13 Zvezde giedajo z neba — 11.00 Otroci sveta — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.15-Poročiia — Nedeijsko popoidne — 14.00 Evropsko prvenstvo v tenisu — 18.10 Poročita — 18.15 Sandokan — 19.30 Dnevnik — 20.00 Več kot igra — 21.05 Skrivnost! ladrana — 21.35 Dnevnik — 21.50 Cesta ir* mi — 22.00 Okrogii svet — 22.15 športni pregied. PONEDEUEK, 8. 8.: 17.55 Obzornik — 18.13 Potjudno znanstveni fitm — 18.45 Mtadi za miade — 19.30 Dnevnik — 20.00 Leopoid obiegani — 21.45 Kuiturne diagonaie — Dnevnik. TOREK. 9. 8.: 17.55 Obzorhik — 18.10 Piko nogavička — 18.45 Od vsakega jutra raste dan — 19.30 Dnevnik — 20.00 Noveie Hen-ryja 3amesa — 20.55 izvoiite, kar napref — 21.40 Koncert za kiavir in orkester v es-duru — 21.55 Dnevnik. SREDA, 10. 8.: 18.05 Obzornik — 18.20 Na sedmi stezi — 18.55 Carmen — 19.30 Dnevnik — 20.00 Fitm tedna — Radikaini Ferdinand — 21.35 Dnevnik — 21.50 Včeraj, danes, jutri. ČETRTEK, 11. 8.: 17.55 Obzornik — 18.13 Pustoiovci — 18.45 Modri piašček — 19.33 Dnevnik — 20.00 Prijateiji in sosedje — 20.25 Svet 1900—1939— 21.15 3azz na ekranu — 21.45 Dnevnik. PETEK, 12. 8.: 17.55 Obzornik — 18.10 Profesor Baitazar — 18.20 Giasba z obrobja — 18.45 Brigadirski TV studio — 19.30 Dnevnik. — 19.55 Tedenski notranjepotitični komentar — 20.05 izvori mafije — 21.00 Kritati farmacevti — 21.45 Bogataš in revež — 22.35 Dnevnik. RADiO LJUBLJANA SOBOTA, 4. 8.: 4.40 Dobro jutrol — 7.701 Beseda na današnji dan — 8.08 Glasbena matineja — 7.05 Pionirski tednik — 7.45 Mladina poje — 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? — 11.05 Sedem dni na radiu — 12.40 Veseli domači napevi — 14.05 iz delo Glasbene mladine Slovenije — 14.25 S pesmijo in besedo po Jugosiaviji — 14.00: Vrtiljak — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.05 Gremo v kino — 17.45 Z ansamblom Slavko Žnidaršič — 20.00 Sobotna glasbena panorama — 21.50 Oddaja za naše izseljence — 25.05 S pesmijo in plesom v novL teden — 0.50 Gtasba do 4.50 NEDELJA, 7. 8.: 4.50 Dobro jutrol — 4.1S Danes je nedeija — 8.07 Radijska igra za otroke — 8.45 Skladbe za mladino — 7.05 še pomnite, tovariši ... — 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe — 11.15 Voščila — 15.20 Nedeljska reportaža — 14.05. Nedeljsko popoldne — 14.00 Zabdvna radijska igra — 17.45 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Skupni program 3RT — 25.15 Plesna glasba za vas — 0.05 Romantična klavirska poezija 0.50 Glasba do 4.50. Zveza siovenske miadine poziva! V nedeijo 7. avgusta prosiavija dvojezična občina Dobria vas M-ietnico, odkar je postaia tržna občina. Toda avstrijska zakonodaja ne upoMeva dvojezičnosti tega kraja. Zato se bomo tudi mi zbraii v nedeijo 7. avgusta ob 10.30 uri pri samostanu na svečanosti in Dobrii vasi dokumentirati, da se govorita tud) dva jezika.