Pregled novih živinozdravniških skušinj
za vsacega gospodarja imenitnih *)•
Skušnje z otrobi so učile, da goveji želodec otrobe tudi s plevami vred popolnoma prekuhati ali prebaviti zamore, in da oljnati del otrobov mleko mastno naredi, to je, iz tacega mleka se napravi več sirovega masla (putra).
Snažnost pomaga prcšiče hitrejši izpitati(odebeliti). Nek kmetovavec je imel 12 prešičev; bili so vai enake teže, ko jih je pitati začel; pital jih je skoz 7 tednov. 6 izmed njih je vsaki dan cedil s sčetjo (kar-taco) in čohalom (štrigelnom), 6 pa ne. Čeravno je šestero snaženih 6 meric graha manjsnedlo, je vendar veak izmed njih okoli 30 funtov več vagal kakor uni, ki niso bili ščetani in šterglani.
Bolni krompir, dokler ni popolnoma zgojil in ako se je presičem in kravam le po maiem vživati dajal , ni škodoval ne zdravju ne mleku. Če je bil pa popolnoma  gnjil   in  v   čern  sok   zmehčan   presičem   po-
*) Iz letopisa Kanstatt-ovega pod naslovom: Jahresbevicht aher die Leistungen in der Thierheilkunde von Canstatt.      Vred.
kladan,  so poginili v 1 ali 2 dneh po hudem vnetja in snetju želodca in cev.
Znamnja dobro molzne krave so: 1) veliko in mehko vime; na Holandskem posebno živinorejci na to gledajo, da tisti del vimenove kože, ki je za dej med e te L nama, je prav mehak in ima veliko luskinic na sebi, ki se kakor prah lakko odpraskati dajo; 2) velike mlečne žile; 3) da je med vsakima dvema verten-cama skor ravno na sredi herbta globina viditi, taka živina ima večidel tudi precej širok herbet in križ; 4) če so žile na presredku, to je, med ritnikom in sramnico, prav očitne; včasih so bolj na strani v gubah kože skrite, In se prikažejo še le, ako se koža nad presredkom z roko močno stisne. Po skušnjah Magne-ta so te žile naj gotovši znamnje posebno dobre molzne krave; 5) Gue-nonovo mlečno zercalo ni zanesljivo. (Dalje sledi).
—   346   —
Pregled novih živinozdravniških skušinj
za vsacega gospodarja imenitnih.
(Dalje.)
Molža množi mleko. Vsak gospodar ve ali bi saj imel vediti, da krava od dne do dne manj mleka daje, ako se vime vselej do čistega ne zmolze iu da nečimerna dekla zna tako popolnoma pokvariti dobro kravo. Včasih se primeri, da le iz enega sesca ne pride nič mleka, če mlečne žlezice tiste strani so se po kaki bolezni odpovedale molži; — če se kaj tacega primeri, naj se ene tedne pred teletom tisti sesec po ikra t na dan molze, in krava bo po teletu iz tega sesca spet molzla, kakor iz vsih družin.
Kobile imajo včasih tako malo mleka, da žbe komaj živi pri njih. Vzroki tega zamorejo mnogoverstni biti in le po odpravi teh vzrokov pride spet mleko v vime. Vendar svetje Deneubourg, da se omenjena napaka odpravi, če se kobili dva dni zaporedoma bokal toplega mleka in 4 ali 6 lotov janeža ali kini el j na noter da, zraven tega pa kuhani oves, korenje in enaka tečna piča poklada in žbe pridno sesati pusti. V Belgii žbetom, ki nimajo maternega mleka, kuhajo ječmen ali kruh, in ti kuhi pridevajo mleka s sterdjo. Drugi jih rede z olom (pivom) in mlekom, — 1 del ola, 5 delov pa mleka.
Spet se je od več mladih, eno ali dve leti starih telic, in od dveh tri mesce starih kobilic slišalo, da so se molsti dale, akoravno še niso bile breje.
Lopa tika (aloe) je imenitno pa nevarno zdravilo, ker v obilniši meri podana zraven driske rada napravi vnetje in snetje čev pri konjih. Hurford je skusil, da konjem drisko napraviti, se veliko manj lopatike potrebuje, ako se ravno toliko encijana (gentiana) pridene; HowelI poterdi to in pravi, da i Škrat je skusil, da s 3 ali 4 kvinteljci (drahmami) lopatike, kteri je ravno toliko encijana pridjal, je ravno to opravil, kakor scer z 2 lotama same lopatike. Vendar je treba, da se konjem en dan pred otrobi namest druge piče dajo, in tako pripravijo za ložji drisko. — Živinozdravnikom bo dobro vstreženo s to skušnjo.
Zoper usi pri živini priporoča J. \Virth korenino podle« k a (colchicum), ktera se povsod lahko dobi. Ta korenina, ktera tudi teloh pri goveji živini dobro na-mestuje, se skuha in s to   vodo se zmiva  ušiva  živina.
Orehovo perje zoper zastarano smoliko pri konjih priporoča Mathaei. On kuha orehovo perje, in da to vodo smolikovim konjem piti, tudi pomoči otrobe ž njo, ki se konjem pokladajo za pičo; med drugim pravi, da v treh dneh je ozdravil zastarano smoliko. ProfesorHertvvig, slaven in resnicoljuben živinozdrav-nik, poterdi moč orehovega perja v vsih zastaranih na-hodih, smolikah, kevžihih, pri oslabljenem želodcu. Molzne krave pa po orehovi vodi ob mleko pridejo, in če le dolgo orehovo vodo pijd, dlaka z njih gre. (Konec   sledi.)
—  350  —
Pregled novih živinozdravniških skušinj
za vsacega gospodarja imenitnih.
(Konec.)
Od kod izvirajo mnogoverstne napake mleka, se zmiraj ni tako znano, kakor bi treba bilo, da bi se mogle te napake odverniti. Da se mleko rado skisa, niso po novejših skušnjah toliko povžite kisle zeliša krive, kakor prevelika vročina; naj bo tedaj hram, kar naj bolj more, hladen. — Ce je mleko ž le za sto, da se vleče, je večidel zato, ker je hram nesnažen in čistega zraka v njem ni. — Da se smetana v m e-
s ti ne da, pride večidel od tod, da smetana ni prav kislikasta in da je prevroče. — Grenko mleko izvira od nesnažnosti hrama, od povžitih pregrenkih želiš , od bolnih jeter živinčeta ia spridenega žolča. — Rudeče lise na mleku, če niso kervine kaplice, so neke posebne sorte rudečega plesnjivca, ki se po vlažnih stenah na-pravlja; spremin vremena in snažnost hrama sta kmalo odpravila to napako. — Da p lave (modre) lise na mleka izvirajo od povžitih modrih želiš, je prazna misel. Haubner je vidil plavo mleko pri velicih kmetijah le v veliki vročini, pri majhnih kmetijah pa tam, kjer hranujejo mleko v izbah (hiši). Tudi se z modrimi lisami združi večkrat plesnjivec. Ena skleda mleka za-more od druge to napako na les t i, ker se zaredijo maj-čkine močelke (monas gliecens) v njem.
V ravno tem letopisu beremo spet več žalostnih prigodb, da so se ljudje po smerkovih konjih okužili in pomerli.
—    354    —