5,Primorslii List6i
izhaja vsaki prvit drugi in četrti četrtek v mesecu cena za celo leto 1 gl. za pol leta 50 nov. posamezne številke se prodajajo v šolskih in nunskih ulicah po 4 nov.
Gorici, dne 3, jamarja 1
Uveclništvo in upravništvo
ran je v Gorici, Travnik št. 13. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. O-glase in naznanila sprejema upravništvo po pogodbi
Rojaki, poglejte na glavo!
Slovenski rojaki ! „Primorski List“ stopa z novim letom pred vas z novo. olepšano glavo. — Lepa podoba! Naslikal nam jo je domači umetnik, katerega ime berete zdolej ob strani. Izrezali so jo mojstri na Dunaji.
Poglejte na glavo — kaj vas uči !
Tu vidite sidro se svetim križem. Križ je znamenje naše sv. vere, sidro pa znamenje krščanskega upanja, Tam zadej v daljini ob morju vidite cerkev z visokim zvonikom. To je starodavni Oglej. Glejte, . od tam nam je zasijala luč so. vere, od tam nam zažarila zvezda blagega upanja. Sv. Mohor in Fortunat sta tam oznanjevala Kristusov evangelij in prelila zanj svojo kri. Od Boga postavljeni naslednik sv. Mohorja so naš preljubljeni goriški nadškof, njegovi pomočniki so vaši duhovni pastirji. Ti duhovni se svojim škofom vam oznanjujejo ravno tisto vero in upanje, katero sta sv. Mohor in Fortunat prinesla iz Rima od sv. Petra.
Nadalje vam naša glava odpira pogled po naši primorski domovini. Kako lepa je! Rajska Vipava, skalnati kras, gorski snež-niki, na jugu pa zeleno-modro morje se zarujavelim devinskim gradom na obrežji! Drugi grad je Miramar, nekdaj lastnina nesrečnega brata našega cesarja, Maksimilijana, ki so ga v Meksiki umorili. Zad za Miramarom se vidi Trst, kjer biva cesarjev namestnik za Primorsko in istrsko obrežje. Oni trije grbi, ki jih je umetnikova roka tam gori razobesila, vam pravijo, da Primorska dežela ima tri poglavitne dele, ti so ; poknežena grofija goriško-gradiščanska, isterska in pa Trst. V ti lepi Primorski ne ■bivamo sami mi Slovenci; v Istri so tudi Hrvatje, v Furlaniji so Furlani, v Trstu in ob morji je dosti Italijauov. Vender vsi smo avstrijski Primorci, vsi imenujemo Primorsko svojo ljubo, drago domovino. v
Se nekaj. Vsi trije imenovani grbi z bogatim Trstom vred so last našega pre-svitlega cesarja Frančiška Jožefa I. Njegovi cesarski hiši so se naši očetje vže pred več stoletji prostovoljno podvrgli. Mi Primorci smo tedaj po Božji in naših očetov volji cesarski.
Zdaj še le boste dobro razumeli tiste ■besede, ki jili berete na podobi : Vse za vero, dom, cesarja! Vse za tisto sv. vero, ki nam jo oznanjujejo škofje in duhovni; vse za tisto ljubo domovino, katera v sebi krije grobove naših očetov, katera ie naša zemeljska mati; pa tudi vse za cesarja in z\ slavno, mogočno Avstrijo!
Kdor bi nam bo tel kaj drugega pri-
digati, ga ne bomo poslušali. So pa res tudi taki, katerim niso več svete besede : vera, dom in cesar! Ljudje, ki se ne menijo za katekizem in dunovne — so liberalci ; ljudje, ki za par grošev izdajejo domovino, narod, materin jezik — to so narodni odpadniki; ljudje, ki nečejo biti cesarski in avstrijski, škilijo čez meje našega cesarstva — ti imajo razna grda imena.
„Primorski List11 vas bo odvračal od takih ljudi in njih lažnjivih naukov. Podu-čeval vas bo, kako imate spoštovati in ljubiti škofe in duhovne pastirje ter z vernim srcem sprejemati njih zveličavne nauke.
| „Primorski list“ vas bo učil, kako imate skrbeti za materii £ ,,ik, kako čuvati narodne pravice, vendtr pa naš list ne bo zabil, da v naši domovini prebivajo tudi drugorodci, s katerimi moramo živeti v ljubezni in bratski prizanesljivosti ; mi ue bomo nikoli družili žalili ali ščuvali narod nad drugega. »Primorski List“ bo pa tudi učil vas, kako imate zvesto služiti cesarju, spoštovati oblasti, katere v njegovem imenu vladajo, mi nismo od tistih, kateri grajajo vse, karkoli nam posvetna oblast zapoveduje v imenu cesarjevem.
Vse za vero, dom, cesarja ! — To vam oznanjuje glava „Primorskega lista1'. Za to troje vas bomo ogrevali.
Vi pa, vrli rojaki, pridružite se gorenji družbi na naši sliki, katera sedi okolu mize in pozorno bere „Primorski List“. Berite jim z obrazov in glejte, kako so vsi zamaknjeni v lepe nauke in mične novice ! Tako berilo vam bo vedno prinašal naš „Primorski List“. Kar je pravega, kar je plemenitega, lepega, pa tudi smešnega in kratkočasnega — nabiral vam bo od vseh strani in tako vas navduševal, kako imate vse dati:
Za vero, dom, cesarja !
Voščilo $y. očeta Leona XIII
za novo leto 1895.
Dragi Slovenci! Navada je, da si ob novem letu voščimo veselo novo leto in srečen začetek. Naj bodo naši naročniki prepričani, da kakor jim z besedo vse dobro želimo, tako jim tudi v sv. molitvi prosimo blagoslova in sreče od Boga, ki nam je dal včakati novo leto. Ne moremo pa boljega želeti ni sebi ni narodu slovenskemu, ko kar je Sv. oče Leon XIII priželel vsem narodom za leto 1895.
V	Rimu je namreč navada, da kardinalski zbor častita Sv. Očetu za Božič in novo leto. Tako se je tudi letos zgodilo. Papeža je nagovoril v imenu celega zbora
starosta (dekan) Monaco La Valletta, na kar je papež odgovoril:
. 1.
Naj bolj želimo, naj bi rasla krščanska prosveta (omika) mej narodi in ž njo kraljestvo božje. Žal! da so nekateri narodje, ki so bili odrešeni po Jezusu Kristusu, iz gubili vero in nehvaležni zataiili Kristusa Gospoda in odrekli pokorščino cerkvi. Toda veseli nas, da narodje vže izprevidevajo svojo zmoto in prevaro, ker brez Kristusa ni sreče. Narodje izprevidevajo, da niti poedini ljudje niti države- morejo brez vere in brez Boga najti zadovoljnost in popolnost. Če se vero zavrže, se omaja tudi poštenje, čast, vestnost in tudi državljanske čednosti. Postave brez vere in milosti, naj si bodo še tako stroge, le še bolj razdražijo ljudi pa jih nikar ne vpokorijo.
2.
Kdo tedaj ne sprevidi, da je zelo potrebno zložno sodelovanje vseh, da na novo oživljena verska zavest prevzame narodno in zasebno življenje ? O naj se pač zopet vrne Bogu čast in hvala • bodi ime njegovo poieščeno v zbornicah, na vseučiliščih, na a-kademijah, v društvih in v družinah; oni ki imajo oblast, naj vernejo ime božje vojni, šoli, delalnicam v in ljudstvu, ki se imena božjega veseli. Ce se to zgodi, tedaj se začne novo življenje, človek pojde za plemenitimi nameni, iskal bo potolažen večne resnice ; dičila ga bo omika in velikodušna krepost. Ta je ona blažena prosveta, kojo je donesla ljudem včlovečena Beseda Božja.
3.
Rojstvo Gospodovo v Betlehemskem lilevcu nas spomina skrivnosti sv. rešnjega telesa na oltarjih. V sv. Rešujem Telesu ima cerkev katoliška svoje življenje, edinost, mir in ljubezen. Zato so vse hvale vredni občni shodi na čast so. liešnjega Telesa. Taki shodi (evharistični) so slovesna zahvala Jezusa Kristusa, ki trpi veliko na časti v sv. Rešujem Telesu. Taki shodi so pa tudi nam potrebni, da izprosimo od Gospoda milosti in vsmiljenja.
S temi željami in voščili podelil je sv. oče apostolski blagoslov vsem pričujočim kardinalom in škofom.
Bog vsliši ta sv. voščila Leona XIII. in ohrani nam ga še mnogo let! Bog Mu daj veselje posebno z našim slovenskim narodom, kjer se katoliško življenje čvrsto probuja.
Solze za »slovenskim narodnim programom"
Mej kopo neresničnih trditev na shodu zaupnih mož (29. nov. m 1.) je odlična resolucija, da je L slov. kat. shod „zapu-
stil slovenski narodni program". Edina ta resolucija v celem programu je posebnost „narodne stranke", ker vse druge so svojina vseh strank, in to ne od včeraj, ampak vže več ko dvajset let. Na oni resoluciji stoji ^napredna stranka11 ; brez nje bi bila čisto nepotrebna kot stranka. Ako je pa ta nje poglavitna resolucija neosno-vana in neresnična, tedaj nima cela stranka načelne podlage, in ostane le stranka o-seb. ki iščejo prvaštva in prepira. Vprašanje je torej, ali je velika katoliška stranka res zapustila slovenski narodni program ? O tem naj se čitatelj sam prepriča. Politični program katoliške stranke se glasi tako-le: ].
Prvi slovenski katoliški sliod smatra nespremenljiva načela katoliške vere kot glavni temelj javnopravnemu razvoju slovenskega naroda in izreka iskreno željo, da bi na tej trdni podlagi složno sodelovali vsi Slovenci v težkem boju za narodni obstanek slovenskega naroda.
Katoliški shod zahteva za slovensko ljudstvo narodno ravnopravnost z vsemi avstrijskimi narodi, zlasti tudi ravnopravnost slovenskega jezika v šoli in v uradu, to tembolj, ker je ta. ravnopravnost tudi slovesno zajamčena- v čl. 19. držav. tem. zakona, ter obžaluje krivice, ki se delajo po raznih deželah slovenskemu narodu.
2.
Prvi slovenski katoliški shod jemlje radostno na znanje, da na Slovenskem vrlo delujejo v zmislu hatolišlco-narodnih načel / azna politična društva kakor: „Kat. polit, društvo ■v Ljubljani", Slovensko društvo“ na Siajer-skem, „Kat. polit, in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem“ itd -- in izraža željo naj katoliški narodnjaki i nadalje krepko ■podpirajo trudapolno delovanje teh društev, posebno s tem, da jim pridobivajo novih udov in prijateljev, ter 'da tam, kjer se kaže potreba, snujejo nova taka društva.
3.
Prvi kat. shod smatra tesnejšo organizacijo slovenskega ljudstva na katoliško-na-rodni podlagi kot potrebno. V to svrho naj se osnuje: „Slovenski katoliški odbor11.
Vprašamo : Ali more pošten človek o-čitati temu programu, da ni slovenski^ ali <la ni naroden? Nikoli ne. Za to pač ni mogel dr. Gregorčič, kot duhovnik, podpisati tak^ slovesne laži brez modrega pridržka, ki pravi : Program je sicer dober in naroden, a posamičniki ga nenarodno iz-
L I S T E K
Zvesto. Slovenci sc Cerkve v načelih
Vstajajo stari bogovi nevera se širi,
Vrača v poganstva se zmote učeni naš vek. Vrag se na naših tleh vedno drzneje šopiri, Bomo se vstrašili, bratje, zbežali v tek ? Glej ! na altarje postavljajo v naših spet
[dnevih
Venero, grško boginjo, nečistosti slast. Baku, pijancev bogu, se po hišah in hlevih Z vinom in žganjem skazuje v nezmernosti
Ali diši ti Pluton ? Že povsod se prižiga
V lulah in smodkah prenovljeni žgalni ti
[dar!
Mlado otroče pred tvojim altarjem že r—, Dviga tobačni se k tebi strupeni sopar, Polno čestilcev, Merkurij, z darovi te išče, Bog si tatov ter goljufov, ti zviti slepar! Prazno, da bilo bi božjega Sina svetišče Skuša z napuhom doseči peklenski glavar. Strasti pregrešne ostrupljajo duše, telesa, Vzrok so nemira. Nervozen postal je ves rod Urno, preurno drdrajo napredka kolesa : Blaga radost, zadovoljnost beži pa od tod. Bogu kateremu svet se najniže poklanja, Kdo li največi je danes malikov malik ?
V Cerkev na skali se besno tuleče zaganja ? To ti je „narodnost“, novih paganov.vodnik ! Prostozidarji se zbirajo, raznih narodov,
V loži German je Slovanu, Roman jima drag ;
vršujejo. A tako bi se reklo tudi o katekizmu katoliške cerkve : Katekizem ne izključuje Kristusovega evangelija, a posamičniki ga tako izvršujejo (kar je res)
—	torej vstvarimo poleg katoliške cerkve in proti njej svojo stranko — evangeljsko cerkev.
Iz tega je vsakemu poštenemu človeka očito, da je program narodne strake ne-osnovan in da je torej cela stranka brez načelne podlage, ali kakor jej očitajo gospodje iz Trsta : polovičarska.
Toda, ali so 29 nov. m. 1. zbrani gospodje res zapustili svoje stare liberalne in napredne misli, ali so je samo potajili'? Morali bi izgubiti vse spoštovanje do njih, ako bi mislili, da so ideje izgubili. Da so se le krotili in potajili priča govor g. L. Svetca, katerega so pozabili poprej izprašati, kaj bo govoril To isto nam priča poročilo v »Edinosti** in „Slovanskem Svetu1*, ki pravi, da se je narodna stranka le vdala veliki sili -- latinizatorjev! Mej temi je se ve da tudi dr. Gregorčič.
Solze za slovenskim narodnim programom so torej — krokodilove solze.
Katoliška družba y Gorici.
1. Iz pravil je jasen nje namnn : poživljati v celi deželi katoliško življenje. Do zdaj je bilo pri nas premalo zanimanja za to in vse nove katoliške vstanove v Gorici niso nič slovenske. Tega nočemo več v prihodnje. Kar je katoliško je lehko tudi slovensko, in za Slovence zahtevamo vse slovensko. Cerkev nam tega ne brani, cerkev je ravno toliko slovenska kolikor je italijanska ali francoska. Cerkev je katoliška t. j. mati vseh in za vse.
2. Upamo pa, da se nam vsaj od slovenske strani ne bo delalo napotkov in ovir. Bila bi to jako kratkovidna politika, ki ne zna ceniti moči in veljave katoliškega življenja. — V Gorici 'j<; pač še obilo prostora za novo družbo, ker ogromna večina gori-ških Slovencev niso v nobenem slovenskem društvu, a mnogo njih je v tem ali onem le po sili in brez zanimanja.
3. Družba nima političnih namenov. To je njeno bistvo. Goriški Slovenci smo izkusili žalostno resnico, da s političnem prepirom (katerega ni konec v/e 30 let in ga še 30 let ne bo konec) vse trpi. Mi bi torej radi ločili drobno delo, dobrodejne n.v prave, šolo, nauk itd. od politike. Tako je upati, da bodo v slučaju političnih prepirov, druge dobre reči manj trpele.
Zunaj častijo malike nesrečnih prismodov, Brate kristjane, da hujskajo, goni je vrag. Prostozidarjem le sredstvo je narodno'klanje: Petrovo skalo razrušit, edinost razdret.
Kaj gospodarstvo naroda jim mar blagostanje ?
Hočejo Cirkev, cesarja nam smrtno zadet! Ljudstvo nespametno skače okoli malikov, Kakor mu trobijo brati piskači na rog, „Živijo narod naš !“ vpije v veselje vodnikov ; Narod pa leze v pogin, da usmili se Bog. Bratje ! ustavimo ples, poderimo malike, Večnega kralja. Edinega, rod naj časti ! Njemu verujmo ! On rešil iz reve velike Vse bo zemljane, Adamovce ene krvi. „Svoji vsi k syojim“ naj geslo bo naše
[povsodi,
,.Svoji1* katoliški naredi vsi smo zares : Plemstvo je naše prestaro, do križa nas
[vodi,
Kri plemenita pobratila nas je z nebes. Kdo bi ponosen ne bil na sorodstvo preča-
stno ?
Oče nam Večni, smo Kristovi bratje, sestrč, Mater Marijo imamo tam, Cirkev tu lastno ! Žlahte častneje li kje se na svetu dobe ? Zvesto, Slovenci’ se Cerkve v načelih držite, Spet blagostanje in sreča bo cvela povsod : „Božje kraljestvo, njegove pravice iščite Najpoprej, drugo navržem vam“ pravi Go-
[spod.
Zakrajan.
4. Družba se mora najprej vstanoviti in vtrditi v mestu, potem v bližnji okolici, in tedaj še le po ostali deželi. Tako vsta-novljena družba bo bolj podprta in enotna. Za to boino sklicali vse prijatelje na posvetovanje, oddaljenih gospodov, ki bi ne mogli priti, prosimo pismene izjave, da se bomo vedeli ravnati. Prosimo pa poslati nam prav gotovo, posebno prosimo čč. gg. dekanov.
5. Z italijanskimi sobrati se bomo vedno ravnali po zapovedi Gospodovi. Ta je zapoved moja, da se ljubite. Po tem Vas bodo ljudje spoznali, da ste moji učenci, če se ljubite mej seboj.“ Vender pa ni vsaka ločitev narodov po govoru, vže protivna krščanski ljubezni. Krščanski ljubezni je pro-tivno sovraštvo do brata, ki ni naše krvi, ne pa ljubezen do svojih ljudi. Nam je narodnost ljubezen ne sovraštvo. Zato pa hočemo prav bratski povabiti na posvetovanje odbor vže obstoječe „Katoliške družbe* (Circolo cattolico).
Goriški laški liberalci in slovenščina y cerkvah.
„Nekaj, kar je poročila vrednega, se je zgodilo (v mestni goriški seji 6. decembra t. 1.), ko se je razpravljalo o stroških za bogoslužje. Prosilo se je povišanje plače za jutranje petje v stolni cerkvi. A (mestni starešine) niso le tej prošnji vgo-varjali ampak nekdo je celo stavil predlog, da se sploh nič vč za pitje ne da ker se na sploh poje v slovenskem jeziku. Tedaj pa se izjavi poročevalec Žid Dorfles, da če se navadna svota za petje ne dovoli, da se odpove poročevalstvu. Starešinstvo je na to dovolilo navadno svoto.“ Tako „Eco“ v št. 143. — Liberalni „Corriere di Gorizia**,. vpije, ko je misijon slovenski v Trstu bil ustanovljen, zmagoslavno: „Le „missioni“ slave, in fumo !“ (Slovenski misijon je spu-htel!). A v številki 148 prav grdo napada preč. tržaškega škofa. —
Ker tega krivičnega napadanja na Slovence noben laški list na Goriškem ne-zavrača, kaj čuda, ako sovraštvo proti Slovencem v goriškem laškem ljudstva vedno bolj raste.
Naj bodo laški katoliški sodeželani prepričani, da če se laškim liberalcem posreči krivično vreči slovenske pridige, petje itd. iz cerkva, da pridejo tudi laške bratovščine in laške pridige na vrsto. Tudi te bodo skušali odpraviti ali po svoje v-ravnati. Liberalci so nasproti „rodoljubni*4
Ivan don Bosco, njegovo življenje in njegova dela,.
i.
Blagor možu, ki je najden brez. madeža, in kateri ne hodi za zlatom in se ne zanaša na denar in zaklade. Kdo je ta, da ga hvalimo, ker čudo je, delal v svojem življenju.
Eccli. 37.
Bilo je dne 4. svečana 1. 1888. Po ulicah mesta Turin v Italiji vil se je veli-kansk mrtvaški sprevod. Nad 200.000 pogrebcev najrazličnejših stanov skazali so ranjkemu poslednjo čast. Kdo je bil umrli ?• Bil je mož, ki po svetu ni iskal bogastva in časti marveč z deli usmiljenja spletal si nevenljivi venec, bil je priprost katoliški, duhovnik, Ivan Bosco po imenu. Previdnost božja izvolila je tega moža. da pokaže, da le znamenje sv. križa rešiti zamore človeško družbo pogina, da le krščansko^ usmiljenje ublažiti more zlo, ki jo razjeda.
Ivan Bosco zagledal je luč sveta na Veliki Šmaren 1. 1815 v Bechi (Beki,) samotni, gorski vasici zgornje Italije. Starišiso bili priprosti a pobožni kmetje. Tukaj v ojstrem, v zdravem gorskem zraku preživel je v nedolžnosti in pobožnosti prvo^ svojo mladost. Zgodaj zgubil je dobrega očeta. Mati, razumna in stroga žena skrbno je odgojevala svoje tri sinove, ter jih, navajala k delu in molitvi. Bila je otrokom svojim živo ogledalo čednosti, a nad vse dičila jo je krščansko usmiljenje, katera čednost je tudi sina proslavila.
-duhovščini sila nehvaležni. Hlinijo se jim, dokler jih rabijo v svoja namene. Ko so jih •odrabili, pokažejo jim vrata. Tudi v zjedi-njenji Italije je vlada rodoljubno duhovščino poplačela, s — „codice penale".
Ako pa primorski Lahi mislijo, da se jim od Slovencev res krivica godi, prosimo jih naj le naštejejo one resnične ali dozdevne krivice. A tudi mi jih bomo. Jasen dogovor rodi mir. Skrivno ščuvanje ne koristi nikomur.
Naše glavno glasilo „Slovenec“ se je s krščansko pogumnostjo postavilo za Nemce, ko je liberalno ljubljansko starešinstvo hotelo, po krivici jih pahniti s ulic — a italijanski listi nimajo niti besede obrambe za Slovence, ko nas liberalni Lahi iz carlcva skušajo vreči! Čemu toraj starih in drugih cerkvi, ako ne bomo noter smeli ! Tudi niso imeli ene besede za slovenske napise na Primorskem.
„Osseryatore Romano11 pa piše glede zadnjih dogodeb v Istri dne 16. nov.: „Mi naglašamo, v koliker velja narodnostno načelo, da .se morajo enako upravljati Italijani in Šlovani. Zato menimo, da morata oba jezika v Istri imeti jednako veljavo pri tirad ih kakor v Belgiji francoski in flamski. Pač ni treba, da liberalni nacijonalizem vznemirja ono deželo (Istro t. j. celo Primorsko) in ljudstvo z brezkoristnimi in brezumnimi članki, kakor to delajo italija-nisimi in irre dentisti.“
Tako „Osservatore Romano“, glasilo vatikanskih krogov. Zaničevanemu od vseh zatiranemu Slovanu tako dobro de, da zadene vender enkrat ha — tujca, ki mu je pravičen !
Divji zakon na Ogerskem po postavi priznan.
Po nauku Kristusovem je le tisti za kon veljaven, ki se sklene kakor sakrament po določbah cerkve.
Na Ogerskem pa so te dni v državnem zboru brezverski poslanci sklenili, da pred ogersko državno oblastjo bo veljal le tisti zakon, ki se ga sklene pred posyetao oblastjo.
Jasno, da s to proticerkveno postavo je povzdignjen divji zakon v čast in veljavo. Zakon je le kot sakrament nerazvezljiv, divji je razvezljiv. Zato bodo se v bodoče na Ogerskem zakonski za vsako majhno stvar lahko ločevali. Ta protikrščanski občanski zakon bo najbo'j škodoval ženam. Kam naj gre žena, ako jo mož zapusti,
Pridno obiskoval je mali Ivan oddaljeno ljudsko šolo. Po šoli stopal je za domačo čredo na pašnik, vzel knjigo seboj, ter v prosti naravi izvrševal svoje naloge. Tako ob delavnikih. Nedelje pa je posvetil službi božji v domači cerkvici ter molitvi. Največje veselje mu je bilo, ko se je pogovarjal o Bogu, Mariji in svetnikih, ko je z materjo skazoval usmiljenje ubogim ljudem.
Mali deček kazal je krepkega, pod-vzetnega duha. V vas pride glumač, ter se nastani ravno preč cerkvijo. Ob nedeljah obstajali so ljudje pred njegovo kolibo, ter zamujali službo božjo. Pobožnega dečka žalilo je to in kaj stori ? Na paši pričel se je Ivan uriti ter posnemati umetnika v raznem kretanji. Črez nekaj dni, ko je glumač zopet širokoustno poživljal, kdo me more posnemati, oglasi se mali Bosco. Stavi z glumačem, da, ako ga prekosi zapustiti mora takoj vas. Glumač spleza na jdezalni kol, ter se zmage svest usede na vrhunec. Kakor veverica bil je tudi mali Bosco na vrhu, a ne vsede se, maryeč postavi se na roke, ter prekosi glumača. Ivan dosegel je svoj namen in glumač ni več odvračal ljudi od službe božje.
Pobožnega mladeniča klical je Bog v svojo službo in kmalu zapustil je domačo •čredo. Desetletni deček sanjal je o divjih zverinah, ki so se mesarile mej seboj. Neki skrivnostni glas, pravil je večkrat, zau kazal mi je, da jih poženem na pašo. Vze-
I kam naj gredo otroci, kdo naj zanje skrbi? Ta občanski zakon vničeval bo druži-| ne. S to postavo se je Ogerska država odrekla Kristusu.
Vsaki prizna, da imajo najprej stariši skrbeti, da bodo njihovi otroci v pravi veri izrejeni. Ali po novi postavi, ki so jo tudi brezverski ogerski poslanci sklenili, bodo otroci mešanih zakonov morali biti izrejeni v tisti veri, katero državna oblast določi. Kako v nebo upijoča krivica !
Krstne bukve, bukve za mrtve in po-ročencev, katere so do sedaj duhovniki imeli in so veljale tudi pred posvetno oblastjo, po novi postavi — ne bodo več pred to veljale. Vlada si hoče sama svoje spisovati. Zato pa bo treba več brezpotrebnih vradni-kov in kmet Do moral zato več plačati.
Občanski zakon je grob krščanstva na Ogerskem.
Sicer pa Ogerski poslanci mislijo skleniti še več protikrščanskih postav. Vse te postave pa pripravljajo le pot, da se cerkvi na Ogerskem tudi premoženja vzame.
Kako je moglo na Ogerskem tako daleč priti ? Ker so katoličani spali, in ker so celo podpirali liberalce v njih narodnostnem fanatizmu. Tako so prišli liberalci do moči in veljave in sedaj dajajo slepim katoličanom eno brco za drugo.
Ogerski kardinal-primas Vašari je sklical te dni ogerske škofe, da se posvetujejo, kako najti leka proti tem postavam. Ni druge poti kakor ljudstvo podučiti; da take poslance voli, da one postane odpravijo.
Pa tudi v našem delu Avstrije se vže nekateri oglašajo, da bi se občanski zakon tudi pri nas vpeljal. Verina naših sedaj-nih državnih poslancev je za protiversko šolo, in gotovo so toraj tudi za protiverski zakon. Vpeljali bi ga gotovo tudi pri nas, ko bi se ne bali vedno bolj rastočega kato Viškega ponosa v avstrijskih narodih.
Primorski Slovenci, bedimo ! Nikar ne mislimo, da smo tako varni pred postavo divjega zakona ! Liberalci so drzni — odločni bodimo mi! Bodimo pripravljeni noč in dan za boj — z antikristom!
Škofovska beseda.
O	priložnosti, ko so zastopniki ljubljanske duhovščine izrazili svojemu prečastitemu škofu dr. Missiji svoja voščila za novo leto, so se prevzvišeni knezoškof zahva-
1	lili in dejali: „0 pričetku novega leta nav-' dajata me zlasti dve čutili: Cut skrbi pred ; božjo sodbo in čut zaupanja, da bo Bog na
sem palico in sledile so mi; a glejte — mahoma imel sem pred seboj le čredo pohlevnih ovčic.
V	Butiljeri, sosedni vasi, obhajali so sv. misijon. Večerne pridig-e obiskoval je tudi pobožni Bosco. Enega večera vračal se je po samotni stezici domov. Na potu sreča duhovnika.
Od kod tako pozno, vpraša prijazni gospod ?
Iz Butiljeri od pridige bil je odgovor. Si li tudi kaj razumel ter si zapomnil ? In Janezeh ponovil je skoraj po besedi pridigo. Tudi prejšnjih se je dobro spominjal, ter mu narekoval cele odlomke iz ita-ljanskih pesnikov.
Gospod, spoznavši nadarjenost dečkovo, začel se je zanimati. Poučeval ga je v latinščini pozneje pa spravil v Chieri (Kje-ri) pri Turinu v deško semenišče. Bosco bil je zgled pridnega, bogoljubnega dijaka. Z nadarjenostjo družil je železno pridnost, a ni pozabil Boga. Od mladih nog bil je zvest čestilec Marijin, ujej v čast molil je vsaki dan sv. rožni venec. Po izvrstno dokončanih študijah vstopil v duhovno semenišče 5 junija 1. 1841. stopil je v prisotnosti ljube matere in obeh bratov prvikrat pred oltar Gospodov.
Dalje prih.
priprošnjo verne duhovščine in udanega ljudstva vse prav obrnil. Pohvalili so spoštovanje in pokorščino duhovščine do svojega škofa. Škof ima skrbij polno breme ; vsak dan prinese kako žalostno novico in srcu s tem marsikako britko uro, a tudi veselje daje Bog. Veselo je, da se katoliška načela čim najbolj vglabliajo v ljudstvo in ž njimi ljubezen do svete cerkve in svetega Očeta. Veselo je iz prošlega leta, da seje ustanovila bolnišnica za duhovnike, ki je že dosedaj se izkazala potrebno. Veselo je. da se je pričelo slo o. katol. delavsko društvo v Ljubljani in katolištvo društvo za delavkTaka društva so v našem času, ko nevera sili tudi v nižje slojeve, jako potrebna. Zato naj jih vsak po svoji, moči podpira (/motno ali s neposrednim delovanjem v društvih; vsak naj ho prepričan, da, so dobra in sveta, nč Koderkoli je več mojstrov•, rokodelskih pomočnikov ali delavcev. povsod naj sc osnujejo taka društva. Zlasti za rokodelske vajencu j; treba skrbeti: to pa ni mogoče, pred no sc ne organi.suje jo mojstri. Te besede naj bodo seme, vrženo v dobro zemljo, ki naj v skali in krepko vzraste.
Duhovniki in ljudstvo naj se pa vedno zvesto drže svojega škofa ne zavoljo njegove osebe, marveč zavoljo stvari, ki jo zastopa.,,
Te prelepe misli — dostavlja »Slovenc1 — so samo pokazale očetovsko skrb našega knezoškofa za blagor svojih ovčic in odkrile za vse dobro vneto srce. Prepričani smo, da bodo povsod, koder se bodo razglasiie, našle navdušen odmev in okrepile mnogo novih bojevnikov za Kristusa, njegovo cerkev in nj/govo ljudstvo.
Nekaj misli o postranskih ljudskih šolali po deželi.
V	sadanjem času začele so se v nekaterih vaseh poleg glavne šole zraven cerkve graditi še druge šole daleč od cerkve in faro vža. Tako n. pr. imajo svojo lastno šolo v Tominški fari na „Ljubinu“ in „pri Volarjih", v Cerkljanski fari na Reki in v Polici. Poleg vaške šole v Ravnici imajo v istiv duhovniji šolo pri Voglarjih, poleg šole v Čepovanu je v dotični župniji tudi na Vratah in kakor se čuje bodo odslej v Lokovškem županstvu kar — čudite se — tri šele (srečni Lokovčanje!), i. t. d. —
Prepričani smo, da udje okrajnih šolskih svetov z najboljšimi nameni pritrjujejo ustanovitvi takih šol, da bi namreč olajšali otrokom obiskovanje šole, ne vedo pa tudi, koliko slabih strani imajo take postran ske šole. Nekoliko napak pri takih postranskih šolah, hočem tu našteti.
Središče cele duhovnije je gotovo farna ali vikarijska cerkev. Če je tudi fara še tako raztresena, tu se lepo združejemo v ljubezni in molitvi, tu v svoji domači cerkvi se res čutimo domače. Da se ljubezen do farne cerkve vže otrokom [vcepi v srce, kako lepo pomagajo šolske maše, ki se med šolskim letom opravljajo. A glejte, otrokom postranskih šol ni mogoče hoditi k tedenski šolski maši, dobro je, če jim vreme dopusti začetkom in koncem šolskega leta vdeležiti se te pobožne šolske slovesnosti. Posledica temu pa pride, da taki otroci in kesneje odrasli ne čutijo v sebi tistega nagne n j a do domače cerkve, kakor bi morali čutiti. Ker so take šole navadno po eno uro naj manj od cerkve oddaljene, zahajajo taki otroci potem le poredkoma k maši. In kedar pridejo, zde se v domači cerkvi med svaojimi sovrstniki le tujce. Nekaka mržnja nastane vže med otroci, katera mržnja se potem gotovo vedno bolj vkoreninja v srce in kesneje pride med prebivalci ene in iste duhovnije do prepirov, jeze in sovraštva in še do drugih slabili posledic.
Ne samo to. Taki otroci kaj lehko popolnoma zdivjajo, kakor oni, ki nikdar šole niso videli. Naj boljši pomoček blažiti človeško srce je krščanski nauk, so resnice sv. vere, zgodbe sv. pisma i. t. d. Vse to se mladini vcepi v srce v urah, ko se po-dučuje krščanski nauk v šoli. Pa v postranskih šolah je selo obteženo ravno podučeva*
11	j e JceščansJcaga mulca. Oddaljene so take šole naj manj eno uro od farovža, šole se mora pa imeti vsaj 2 uri.
Ravno radi tega pa tudi krščanski nauk ni- more biti vič, kot enkrat na trdim. Pa da bi bil vsaj redno vsak teden ! Po gorah, kjer je naj več /takih šol, po zimi mnogokrat skoraj ni mogoče do take šole, če ni sile. Zato se zgodi, da y takih šolali je le redlcokmi kerščanski nauk
Pa rekel boš, v takih šolah naj učitelji podučujejo krščanski nauk, bo imel vsaj nekoliko več dohodhov. Nisem proti temu ; da bi gg. nčitelji po svojih močeh skušali vstrezati naloženi nalogi, sem prepričan, a nekaj drugega je vmes. Take postranske šole so navadno združene s kako sosednjo šolo. Učitelj ima pol tedna šolo v eni, druzega pol tedna v drugi šoli. Zato pa na take šole pridejo le novinci, ki nemajo še izpita sposobnosti in kedar napravijo izpit liitro prosijo za kako šolo, kjer ni treba toliko hcje in za njimi pride zopet novinec. •Novincem, ki nemajo še skušnje sposobnosti, pa politična oblast ne dovoli podučevati krščanskega nauka s tem, da jim noče dajati postavne nagrade.
Pa rekel bi kdo : take postranske šole se napravljajo, ker imajo otroci predaleč hoditi v šolo do cerkve. Res nekaj ima ta izgovor v sebi, a rečem: le nekaj. Starišem in gospodarjem je res sitno, če bi otroci morali vsaki dan v šolo daleč, a naj bi se napravil poduk za oddaljene otroke le po trikrat v tednu, pa bi stariše in gospodarje nič ne težilo in še davkov bi manj plačevali, ker bi ne bilo treba plačevati za postranske šole. Saj tudi v postranskih šolah je le trikrat na teden poduk, tiste tri dni naj bi otroci hodili v šolo do cerkve in vsem bi se vstreglo. — Dokler se bodo vpeljevale take postranske šole, bo mladina vedno slabša, ker take šole odtujujejo mladino cerkvi.	X	Y.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Dunaj. Državni zbor je zdaj odložen, ker bodo zborovali deželni zbori. V poslednjih sejali, katerih v zadnjem političnem pregledu nismo mogli omeniti, je državni zbor vsprejel postavo o prispevkih za župnijske cerkve, potem zakon o imenovanju komisije za pregled zemljiško davčnega katastra. Finančni minister je izjavil, da vlada Mi znižati glavno svoto zemljiškega davka, in sicer v letih 189C in 1897 za 10, pozneje pa za nadaljnih 5 odstotkov. Ako pogledamo, koliko je žitu pala cena in koliko so delavci postali dražji od zadnje določitve katastra pred 15 leti. moramo reči, da obljuba ministrova ni posebno raz-veseljivna za kmetovalca, ki ima zdaj pol manje dohodka od zemlje, a davek skoraj isti, kot poprej. — Zbornica je vsprejela tudi zakon o nedeljskem počitku in pa eno resolucijo o nedeljskem počitku zasebnih u-radnikov in služabnikov. Pri razpravi te postave je posl. Treuenfels priporočal, naj bi nedeljski počitek veljal tudi za državne uradnike, ker bo za državo veliko bolje, ako bode imela uradnike, ki bodo vestno spolnovali svoje verske dolžnosti. Bolj ko kedaj je sedaj potrebno da pridejo dobri vzgledi od zgoraj doli. (Zlata vredne besede !) — Poslanec Suklje, ki je postal dvorni svetnik, je odložil državnozborski mandat. — Delavci pri državnih železnicah so dobili tudi svoje božično darilo. Dose-daj so mnogi delavci in rokodelci dobivali le dnino in odpustili so jih, kadar so hoteli. Na priporočilo ravnateljstva državnih železnic je ministerstvo za trgovino odredilo, da se nekatere kategorije teh delavcev, namreč rokodelci v kurilnicah, delavci na postajah, kojim so poverjena strokovna dela, prvi delavci v magazinih, premikoval-ci, čistilci svetilk in v zalogah materijala stalno nameščeno delavsko osobje, uvrste v zvezo državnih služabnikov in jim je zagotovljena služba do smrti. Takih oseb je zdaj okoli 6000. — Otvorili so se deželni zbori
češki, spodnje in gornje avstrijski, štajerski, moravski, šlezijski, goriški in kranjski z običajnimi formalitetami. Letošnje zasedanje deželnih zborov bo najbrž zanimivejše od prejšnih, let, ker se bodo zraven gospodarskih reči razpravljala načela, po katerih naj se izvede volilna preosnova. V deželnih zborih, v katerih so zastopani tudi Slovenci bodo najbrž še druge viharne razprave, tako v štajerskem zarad slovenskega gimnazija v Celju, v kranjskem zarad koalicije, v istrskem zarad dvojezičnih tabel.
Istra. V Pazinu je hrvatska stranka v vseh treh razredih zmagala pri občinskih volitvah. —
Na Ogerskeni je ministerstvo odstopilo, ko je slednjič spoznalo, kar je Wecker-le očitno izjavi!, da ne liživa več zaupanja krone. Zdaj cesar sprejema razne politike in se z njimi posvetuje, katere može naj pokličejo na krmilo vlade, ki bi u-meli vladni voz kaj bolje voditi, kot We-ckerle in njegovi tovarši, ki bodo pri vseh lojalnih dolgo časa v neprijaznem spominu zarad košutovanja in pri vernih katolikih še bolj zarad cerkvene politike. —
Hrvatski zbor je teli dni razpravljal
o	proračunu. —
Vnanje države
Italija zmiraj očitmše kaže, da je skoz in skoz gnjila ; ves svet naglaša, da je tamo korupcija dosegla svoj vrhunec. Crispi je zaprl poslansko zbornico, ker se je bal resničnih očitovanj a s tem je le podkrepil obči sum. Italija je zedinjena, a srečna ni, ker ni poštenosti v nji. —
Na Ruskem pod novim cesarjem veje drug veter. Novi car se povsod kaže bolj pravičnega in prijaznega Poljakom. Gur-ko je postal vojni maršal, a Suvalov gubernator za Poljsko v Varšavi, —
Japonci in Kitajci so se začeli pogajati za mir. —_______ __________
Dopisi.
Izza Sv. Goro. Ljubljanski zvonar Samassa je vlil meseca avgusta za vikarijat-110 cerkev v Lokovcu nov :cvoi<. Nov zvon je po svoji lični obliki in prekrasnim lepo donečim glasom prava krasota Lokovške cerkve. Stara dva zvonova bila sta od raznih goriških livarjev vlita, mali 1. 1822 od zvonarja Cobalchini-ja, drugi pa 1. 1845 od zvonarja Andr. Dominca. in vendar se novi tretji zvon iz Samassove livarne prav lepo in harmonično vjema se starima. Lokovcani so lahko ponosni na njih novi zvon ; a tudi crkev je svojih vernih lahko vesela, ker so v nekoliko tednih z velikim navdušenjem popolnoma milodarno več kakor 3 četrtine vseh sh-oškov skupaj zložili. Doneske so donašali gospodarji, gospodinje, strici, tete, mladenči, kateri so med seboj nabrali nad 250 gld., pa tudi dekleta niso zaostale, dasiravno one že tako vsako leto veliko darujejo cerkvi. Na roženvensko nedeljo prinesejo namreč v dar cerkvi toliko sveč, da se jih med letom ne porabi. Ni velikih bogatinov med Lokovčani, ali ko se hoče v cerkvi kaj napraviti, radovoljno in z veselim srcem donašajo svoje zaslužke, ktere so si pri kovanju ,.favčev‘ in „cvekov“ pridobili. Bog daj, da bi njih naudušenje za cerkev še v prihodnje ne samo enako ostalo, ampak od dne do dne rastlo.
Sv. Lucija ob Soči. (Izv. dop). Imelo je leto 1894. — 31- decembra tudi pri nas svoj zadnji in sodnji dan. Kaj nam je prineslo ? Kaj odneslo ? Prineslo nam je nekaj prav lepili pridelkov, odličnih po množini in dobrini: tolsto pšenico, černo-zrnato ajdo, repo debelo ko človeška stegna, krompir ko turške bombe. Sadja? malo. Grozdja? še manj. Vender i tega po nekaj. Prineslo nam je novo ka-planišče. Kdo ni tega vesel? Odneslo nam je gospoda kaplana. Ivdo bi se ne jokal V
V	nemirno zibko prineslo nam je 40 nedolžnih ljubčkov, mej kterimi so tudi Cirilčki, Metodki, Miklavžki, — Anice, Mičice, Nežice. Odneslo pa nam ie zopet v grol) 40 oseb, mej temi največ nedolžnih otrok, ktere
je v zadnjem času nesramna difterjtika,. kakor pravi Herodež, zavratno napadala in davila. Da bi si izprosila božjega varstva pred tem Herodežem. bila je vsa naša, mnogoštevilna šolska mladina na god sv. ne-dožnih otročičev skupno pri sv. maši pod vodstvom in po želji naših dveh častitih gospodov učiteljev. —
Kaj nam bo prineslo pa novo leto 1895 ? Nove težave ? Nove križe ? Bo, kar bo. Najceneje bomo v novem letu živeli, najmanj stroškov bomo imeli, ako bomo lepo po krščansko živeli — v sveti koaliciji z Bogom in Kristusom Njegovim, Koalicije s kom drugim mi ne poznamo.
Drežnica. — „Primorski list“ prihajal je lansko leto k nam v 5 iztisih ; lotos ima — kolikor roi je znano — do sedaj že 14 naročnikov in imel jih bode v kratkem še več. Ni šment, da se še marsikdo vanj zaljubi, ko se nam predstavi, v svoji novi obleki! A kaj pravim „y novi obleki saj bode celo glavo imel novo in „le-po,“ kakor nam je zadnjič sam obljubil. In če je glava lepa, kdo bi dvomil, da bode tudi telo lepo in dobro, krepko in čvrsto-
— polno zdravega soka ? Za to skrbeli bodo vrli možje, ki se lain doli v tople j Gorici ogrevajo za vzvišene vzore ; za to skrbeti moramo pa tudi mi „reservniki,“ ktere je veter razmetal med narod na okolu, da mu čuvamo in branimo vera, bednost in narodnost. V to budi in kliče nas primorski list“ — in prav ima; dovolj dolgo smo
— dremali in mežali! Na delo toraj, bratje ,. pod zastavo „Primorskega lista ;u na nesebično, zares narodno delo za večne vzore — saj sebičnosti in osebnim namenom ne bode „Primorski list“ nikdar služil ! Na delo tedaj v novem letu pod starim geslo : Za vero, dom. cesarja!
Iz kobariške okolice. Nihče si ne more misliti, kako slabo uplivajo na naše ljudstvo v kobariški okolici plesi, ki se na-1 prej in naprej vrše v Kobaridu. Kaj pomaga če gg. vikarji v okolici nedeljo na nedeljo opominjajo ljudstvo, da naj nikar ne hodi na plese ; kaj pomaga, ako župani v skolici odpravljajo plese; ako pa v Kobaridu županstvo ničesar ne naredi zoper ples, ako v Kobaridu županstvo dovoli v vsaki luknji ples, ako v Kobaridu županstvo dovoli dan in noč ples ! Mladina je mladina,-in če ne more plesati doma, gre pa v Kobarid in potem naj store duhovni, naj store župani, naj store stariši kar koli hočejo. Na sv. Štefana dan bilo je zopet polno plesov v Kobaridu,	Zvečer bil	je	na	dveli
krajih pretep, pri katerem	je	bilo	tudi
nekaj krvavih	glav. Kdo	je	pa	kriv
pretepa ? ! Kdo	drugi, kakor	ples, ta
nesrečni ples ! Ako pojde tako dalje, bo naše ljudstvo propadlo gmotno in moralno ! Ako pojde tako dalje, bo pa tudi velena-rodni trg Kobarid zgubil svoje pošteno ime !! In kdo bo tega kriv?! — Naj gleda toraj oblastvo, kateremu je izročena skrb za trg !
Okoličan.
Iz Krede. Na kvaterno sredo sekal je neki mož iz Krede v gozdu drva. Ker 'je pa tisti dan deževalo in snežilo vse ob jednem, bila so vsa tla ledena. Možu je spodletelo, padel je in se tako nesrečno v-daril, da je kmalu potem umrl. G. vikarij namreč, ki je bil tedaj v Kobaridu pri skupni spovedi, in se je nemudoma domu podal, ko je to zvedel, našel je že mrtvega. Bog nas obvaruj neprevidene smrti!
Iz Borjane. V nedeljo 16. pr. m. zvečer pričela je goreti hiša neke vdove v Borjani. K sreči so ljudje to kmalu zapazili in vdovo obvarovali večje nesreče. Se tisti večer pa je zopet gorelo v sosedni vasi v Holmcu. Pogorel je hlev. Ljudje so storili kar so mogli, pa hleva niso mogli ognju obraniti, obranili so pa, da se ogenj ni prijel sosednih hiš. Pravijo vsi, (la sta zažgala dva potepuha (doma iz Italije,) katera so videli in tudi nekaj časa zasledovali. Ljudstvo bilo je popolnoma razburjeno in yedno so stražili po 4 možje vsako-vas. —
Glas z Vipavskega. Kakor se je zvala svoje dni Bosna-Hercegovina z ostalimi pod polumestcem zdihujočimi krščanskimi pokrajinami, — turška. drajna“, kjer je ljuti brezsrčni Turčin mučil povoljno vboge „djaure“, tako je zdaj nevarnost, da naše Primorje postane riredentovska draj-na“. Če ne poseže vmes kaka posebna moč, je v večini se nahajajoče slovensko-lirvat-sko prebivalstvo v Istri in na Goriškem izdano na milost in nemilost iredentovski protidinastični. nenravni in brezverski svoj-ti. S takšnim potuhodajanjem rase ne-nasitljivi ,,iredenti" to in onstran čmo-žoltih kolov le greben ter se pripravlja končno vtelešenje h laškemu čevlju. Odpora od tam, od koder bi v prvi vrsti moral priti, ni zadosti. Kdor opazuje laško-židovsko nestrpnost, ki se je jela vmešavati že v njo nič brigajoče svetišče sv. vere -- (Glej za-branjenje slov. misijona pri sv. Antonu v Trstu! kar mi vsi primorski katoličani z največo odločnostjo zavračamo.) mora spoznati, da kaj takšnega se kristijanom komaj v državi ,,bolnega moža“ dandanašnji več ne godi, goditi ne more ! ! Karkoli je še dovoljenih sredstev, se moramo poslu-žiti, da irredentovske drevesa ne dorastejo v nebesa !
K
AZNOTEROSTI.
Na kaj morajo voditelji paziti, da ljudstvo za gospodarske družbe pridobijo.
I)va imenitna navka, katerih se slovenski voditelji morajo držati, če hočejo slovenskega kmete in delavce pribobiti, da se bodo dali gospodarsko združiti in orga-nizovati, nam na srce stavi naš vrli „Slovenec“ v 296 št. p. 1.: „1. Pričetek mora biti najpreje previden. Neki poseben, konkretno-skupen, viden namen se mora vdahniti v kmečko ljudstvo. Ta namen začetkom ne sme biti preobširen, sicer ga ne more množica razumeti in vsled tega tudi ne bo ganila ruk v skupno delovanje. — Namen mora biti popolnoma konkreten in tako praktično, koristno izbran, da splošno vsak iz svojega vsakdanjega življenja brez dokazovanja razvidi njegovo upravičenost in hkrati tudi nujnost in potrebo skupnega delovanja v njegovo dosego,
2.	Vspeh, sad pričetne organizacije mora biti, kolikor se da, gotov in hitro mora nastopiti. Posamezniki, ki so vstopili v pričeto organizacijo, morajo kmalu videti vspehe, sadove. S tem dobe upanje v Rastno moč, upanje boljših časov za svoj stan sploh in za svoje ljube potomce posebej ; s tem se jim utrdi veselje do skupnega delovanja. Socijalno čuvstvo se poraja
—	vse je dobljeno !" — Res zlata nauka!
V varstvo jugo-slovanskih poslancev.
V	seji poslanske zbornice dne 14. decembra so poslanci dr. Lacjinja in tovariši stavili naslednjo važno in potrebno interpelacijo :
Prečastiti škof Tržaški je moral pred ! kratkim odpovedati misijon v cerkvi sv. Antona, ker mu je namestnik pismeno sporočil, da županovega nazora, da bi se moglo pri tej priliki zgoditi motenje miru, ne zmaira neutemeljenim, in da ondotno c. kr. redarstveno oblastvo ne more jamčiti za preprečenje izgredov.
Resničnost te trditve ne more nobeno poročilo namestnikovo, bodi kakeršnokoli, utajiti, ker je prvopodpisanec sam videl črno na belem to izjavo.
Uvažuje, da je najvišje politično deželno oblastvo zgoraj citirano izjavo dalo ali dati moralo, dasi je v Trstu na tisoče vernikov slovenske narodnosti, ki tam stalno bivajo, dasi so se v istem mestu v cerkvi sv. Jakoba v zadnjih letih večkrat vršili slovenski misijoni, dasi se ta jezik v cerkvi sv. Antona vedno rabi;
uvažuje, da ako namestnik ne more jamčiti za vzdiževanje reda in miru v Tr-
stu, kjer ima na razpolaganje vojake, in kakor je domnevati, dobro organizovano redarstvo, more še menj jamčiti za red in mir v mestu, kjer teh pomočkov nima na razpolaganje ;
uvažuje nadalje, da se v kratkem skličeta deželna zbora Tržaški in istrski, v katerih sede tudi slovanski poslanci, ki so pri vsestranski obrambi pravic svojega naroda gotovo vsaj opravičeni stavljati predloge in interpelacije ter govoriti v svojem narodnem jeziku, kar pa po najnovejši verziji gotovih krogov že samo na sebi „pro-vokatorično11 upliva — vprašajo podpisanci ministerskega predsednika in ministerstvo :
vAli hoče vlada,, če treba s porabo cele državne avtoritete, brezpogojno zavarovati popolno parlamentarno delovanje slovanskih, de-zdnih poslancev v Trstu in v Poreču, pred, mej in po bližajoči se sesiji ?a
Otvoritev goriškega dežel, zbora.
Dne 26. dec. p. 1. se je po vkazu presvit-lega cesarja goriški zbor zopet odprl. Pred odtvoritvijo so se poslanci vdeležili slovesne sv. maše v stolni cerkvi. Deželni glavar grof' Franc Coronini je mej drugim o tej priložnosti deželnim poslancem rekel:
Res, da je dandanes narodnostno vprašanje bolj na površji kakor prejšnja leta, vendar ne dvomim, da bodo tudi v bodoče naše razprave po stari lepi navadi mirne in stvarne.
Naši narodnostni boji zgubijo kmalu ono jim navadno pripisovano važnost, ako pogledamo na druga neštevllna in težka vprašanja, katera bomo morali razvozljati.
V	prihodnjem dvajsetem stoletji nas čakajo hudi boji. Brezverski socijaini de-mokratje vseh narodov se pripravljajo, kako bi skupno podrli ves sedaj obstoječi društveni red. Le tedaj jih bomo zmagali, ako tudi mi zjedinjeni proti njim nastopimo in skušamo, da bodo vsi stanovi človeške družbe mogli izhajati, kaker se človeku spodobi.
Tedaj glavar poyabi poslance, da za-
I	kličejo našemu presvitlemu cesarju trikratni živijo, kar se tudi zgodi. Na to predstavi vladnega zastopnika namestniškega svetovalca prebl. g. viteza Al. Bosizija. Ta ! pravi, da vlada zatrdno upa od delovanja poslancev mnogo sadu, ker pozna njih nev-trudljivost in ljubezen do domovine. Deželni glayar in vladni zastopnik sta nagovorila poslance v italijanskem in slovenskem jeziku.
Rusija in Rim. 30 dec. je veleposlanik Lobanov v spremstvu veleposlaniškega tajnika barona Budberga bil pri papežu v slovesni avdijenci. Veleposlanika so peljali v neko papeževo privatno sobo, kjer je izročil papežu carjevo pismo, v katerem car naznanja svoj nastop. Za Lobanovom, katerega avdijenca je trajala 35 minut, je papež vsprejel barona Budberga, temu je izrekel papež svoje posebno zadovoljstvo, da so knezu Lobanovu naročili, da mu sporoči carjev nastop. Papež se je v toplih besedah spominjal odličnih osebniii lastnostij novega ruskega carja. Po avdijenci sta Lobanov in Budberg obiskala še državnega tajnika kardinala Rampollo. Popoldne je poslednji Lobanovu vrnil obisk in v imenu papeževem izročil mu veliki križ reda Pija IX. z briljanti. Obeda, katerega je dal kardinal državni tajnik Rampolla danes knezu Lobanovu, udeležilo se je več kardinalov, ruski ministerski rezident Izvolskij, diplo-matje pri Vatikanu in papeževi dvorniki.
Nikolaj II in Francija. Prijateljstvo mej Rusijo in Francijo, kakor se vidi, o-stane tudi po nastopu Nikolaja. Nikolaj je poslal te dni generala Čertkova v Pariz naznanit svoj nastop in se zahvalit za prijateljstvo, ki so skazovali Francozi Aleksandru lil in veliko sočutje z Rusijo, ko je Aleksandra zgubila. Prezident Perier je odgovoril, da nima nič manj veče naklonjenosti Francija tudi za novega cara Nikolaja. Ruskega generala so Francozi sprejeli kot kakega kralja.
Poljaki in Rusi. Od kar je Nikolaj na prestolu objavljajo mnogi ruski časopisi
Poljakom prav prijazne članke. Deputacija poljska je bila v Petrogradu ljube/njivo sprejeta. Nek poljski list piše: Da bi ne-, zaupanje mej Poljaki in Rusi enkrat ven-der zginilo, da bi si naroda podala roke v povzdigo omike in gospodarstva na Rusko-Poljskem !
Petindvajsetletnica zjedinjene Italije. Vbogo laško ljudstvo je svoje britko zaslužene novce znašalo v „banko Romano“ z upanjem še kaj dobička imeti. A ta denar so namesto tega snedli naj viši ministri. Ministerskega predsednika Crispija žena sama je izmaknila iz te banke za veselice in potovanja enkrat 30.000 lir, enkrat 140.000 lir, od katerih večino za Crispija, ki je fra-mason. Lemi, jud mi prva glava antikristu-sove framasonske družbe, je — izmaknil 280.000 gold. !! — Ravno let.os je 25 let, odkar so Lahi vzeli papežu deželo, rekli so, da papež in duhovniki ne znajo skrbeti za ljudstvo in premoženje njegovo. No, po 25 tih letih so sovražniki cerkve pokazali, da znajo boljše od papeža vladati: Italija zjedinjena je bankerot ! — Tudi naj bi tisti laški listi, ki navadno pri vsaki priložnosti zani-čevaje kažejo s prstom na gujilo „sveto Rusijo“, malo pomnili, da je tudi v njih domovini dosti gujllobe.
Kdo sme soditi rimskega papeža? Leta 800 po Kristusovem rojstvu podal se je Karol Veliki, mogočni kralj frankovski, z veliko vojsko v Rim ter pozval vse nadškofe in opate skupaj, da bi sodili tedanjega papeža Leona III. katerega so nasprotniki dolžili velikih pregreh. Toda škofje so v zboru vsi enoglasno izrekli : Mi se ne upamo snditi apostoljskeija, srtdrža, ki ju glavct-vseh cevkvd Le ta- je postavljen, da sodi v»er njega pt. ne sodi nobeden. Kaj pravijo k tem besedam liberalci, ki brezobzirno sodijo, presojajo dejanja rimskega papeža, kaj poreče ^Slovenski Narodki je imenoval Leona XIII ..izvržek človeštva ?•“
Skladanje za katoliške cerkve in cerkvene potrebe. Državni zbor je sprejel novo postavo o skladanju za cerkve, dne 18. dec. m. 1. Postavo je predložilo ministerstvo po dogovoru s škofi. Važna prememba v tej postavi je v §. 1., da bodo morali od zdaj naprej plačevati doklade, tudi oni posestniki, ki sicer ne stanujejo v duhovniji, ki pa imajo posestva v duhovniji.
S tem paragrafom se je zelo vstreglo cerkvam in malim posestnikom. V naši Furlaniji n. .pr. imamo duhovnije, kjer je večina, zemlje v posesti takih gospodarjev, ki stanujejo v mestih, nekateri celo v Italiji. Ravno tako je tudi na Češkem, Moravskem, v Galiciji in drugod. Taki posestniki so bili do zdaj doklade prosti, kar je domače ljudi močno tiščalo.
Rim. Rimski papež namerja vstanovi-v Carjemgradu v/Uk savod, v katerem bi se vzgajali duhovniki in misijonarji grškega obreda. Tudi v Rimu se bode preosnoval grški zavod, da bodo v njem našli sprejema za naprej samo mašniki in misijonarji grškega obreda ! Za namišljene zavode darovala je propaganda v Lijonu 300.000 frankov, nadškof neapoljski kardinal San Felice pa 20.009 frankov. Slovenci dajmo tudi mi od svoje preobilnosti kaj, ker ti •zavodi bodo v veliko korist glavnega slovanskega naroda — namreč ruskega.
11	„Popolo“ piše v 222 št.: „Ne varajmo se! Mi živimo v dobi navideznega miru, a pomnimo, da mir je sledil, ko so katoliške vrste britko zgubile . . . Mir, ki vživamo mi tržaški katoličani, je mir ne zmagovalcev, ampak premaganih. Dokler so liberalci razjarjeno vdrihali po katoliški stranki in strup in žolč nanjo bruhali, bilo je še dobro, tedaj so se tudi „klerikalci“ gibali in odločno odvračali napade na svoja prava ; ko so pa naši neprevidno prenehali bojevati se, pojenjal je ogenj od sovražne strani, a mir je pomenjal zmago liberalcev, robstvo katoličanov. Žal, da je ta mir predolgo let trajal tako, da je velika večina katoliškega ljudstva tržaškega za krščanstvo omrzela .... Toraj nikdo ne drži ved rok križem, ampak vsi sodelujmo, da pe-
klensko kačo stremo, ki je našemu mestu toliko škode storila !J
Škof k smrti obsojen od framaso-nov. Framasoni so društvo, ki širi sovraštvo proti katoliški cerkvi. Vže leta 1877. so zaboli slavnega katoliškega generala Garcio, predsednika republike Equador, ko je šel od maše. ker je vladal po krščanskih postavah. Te dni so zopet obsodili v smrt iz sovraštva vnetega katoliškega škofa v isti republiki preč. g. Petra Scliumacher-ja iz mesta Porto-Viejo. Vmorjen je imel biti 18. oktobra, ko bi birmoval v Rio-Brico. Preč. škof pa je zvedel za zalezovanje in je odložil birmovanje na nedoločen čas . . . .Katoliško cerkev čaka v kratkem hud boj, boj, kareri pa jo pripelje do zmage !
Nedeljski počitek — ne v Avstriji ampak v Ameriki, v Chicagu. Mestno starešinstvo je sklenilo, da imajo vse proda-jalnice ob nedeljah biti zaperte. Le mesnice, lekarnice in brivnice smejo biti ob nedeljah do 10 zjutraj odprte. — Na Angleškem se ob nedeliah po postavi ne sme delati. Komisija, ki je preiskavala, kako se ta postava drži, je našla, da od 489.383 delavcev poprečno dela ob nedeljah le do 12.705. Pri nas se zdi to nemogoče, tako smo se odtujili krščanstvu in zdravemu razumu. J n vendar je Angleško naj bogatejša dežela ! Človek ne živi samo . . .
Ženska-misijonar. V četrtem stoletju živela je mej paganskimi Iberci, v današnji , Georgiji v Aziji, kot vjeta sužnja, pobožna kristjanska žena z imenom Kristjana. Bila je tako pobožna, sveta in posebno še vsmiljena z ubogimi in revnimi, da so jo začeli kmalu vsi občudovati in njeno življenje močno hvaliti. Iz njenega življenja so spoznali, da mora biti vera, ki tako uči, prava. V kratkem času se je dal krstiti kralj in kraljica in z njima ves narod. Iz tega se učimo, da se da pridigovati in ljudi spreobračati ne samo z besedami, ampak tudi z Upim izgledom. Od te uboge sužnje naj se učijo kristjan-ski zlužabniki in služabnice, ki se večkrat nahajajo v drugoverskih družinah, koliko dobrega bi lahko storili, ako bi živeli po kristjanski.
Škofovsko dostojanstvo (čast in o-blast.) Krivoverci so se obrnili k velikemu cesarju Konstantinu ter pismeno tožili katoliške škofe. Toda Konstantin ni hotel čitati, ampak je javno vse papirje sežgal rekoč: Škofe sodi sam Bog! V cerkvenih lečeh moram biti škofom pokoren jaz in ne oni meni. — Kam smo prišli dandanes, ko se vsaka politiška čenča hoče mešati v škofovske reči!
Kako se mohamedanci postijo. Neki potnik pripovedoval je nasledilo dogodbico. Bil je posebno vroč dan y ramazanu, septembru, ko se mohamedanci dan na dan strogo postijo, to je od solnčnega vzhoda do zahoda vzdrže se ne samo jedi, ampak tudi vse pijače in kadenja. Namenil sem se iz Kajire ogiedat si piramide. Mlad arabec, pri katerem sem v ta namen najel osla, tekel je v neznosni vročini celi dan poleg vboge živali. Vzel sem saboj nekoliko pomaranč, katere lilade žejo, eno ponudim mlademu arabcu. Hvaležno jo je vsprejel, ter shranil v žepu. Vprašal sem ga, zakaj ue je, ker je gotovo žejen. „0 da go-spod“, odgovoril mi je, v toda ne smem, kajti obhajamo ramazan (postni čas)!“ In res liodil je mladi arabec celi dan poleg svojega osliča, brez da je užil najmanjšo stva-rico. Ko pa je solnce zašlo ter je iz mesta topov strel naznanil konec posta, potegnil je pomarančo iz žepa ter veselo vgriznil. Ali ni to sramotno za mnogega kristjana, ki se tako malo zmeni za tretjo cerkveno zapoved?
Molitev pri mizi. Ko je pobožni kralj Alfons Aragonski zvedel, da njegovi dvor-niki molitev pri mizi zanemarjajo, povabil je nekega dne vse na kosilo. Ko so bili vsi zbrani, da kralj znamenje in kosilo je prijelo. Nikomur ni padlo v glavo da bi se bil prekrižal in molil. Med pojedino vstopi nenadoma raztrgan berač, vse se meni nič
tebi nič k mizi ter je in pije kolikor mu srce poželi. Dvorniki čudijo se beračevej nesramnosti, vrirajo svoj pogled v krai-ja, je li bode vkazal berača vun vreči. Toda kralj, ki je sam vse to dogovoril, ostal je tih in miren. Ko si je berač vtolažil lakot in žejo, vstal je, ter odšel brez da se je zahvalil ter poklonil kralju.“ Nesramen človek!“ godrnjali so plemiči. Tedaj je kralj vstal ter resno spregovoril; „Tako predrzni in nesramni kakor ta berač bili ste dosedaj tudi vi. Vsaki dan prisedli ste j k mizi, katero vam je pogrnil nebeški oče, brez da ste molili, ter odšli, ne da bi se zahvalili. Sramujte se!“
Bomba se je razpočila nedavno blizo poslaniške avstrijske palače v Rimu. — V Italiji se z bombami kar igrajo. Takih, ki mečejo bombe v Daliji sploh ne morejo najti. Zanimivo je, da je Avstrija zaveznica Italije !
Vrtec. Z radostnim srcem priporočamo ta izrstno vrejevan časopis za mladino, katerega je 24 let s toliko marljivostjo in ve- i stnostjo vodil prerano umrli g. J. Tomšič. Sedaj ga z enako marljivostjo vrejuje g. prof. Ant. Kržič. List se bo vsestranski spopolnjeval ter v prihodnje prinašal kot prilogo „Angeljčka“, s čimer bo gotovo vstreženo zlasti deci nižjih ljudskih razredov. Vrtec ima vkljub temu. da bo imel redno prilogo, isto ceno namreč 2 d. 60 kr. za celo leto ! Priporočamo ga zlasti gg. duhovnikom in učiteljem najtoplejše !
„Vesna“, glasilo slovenskega naprednega dijaštva, ne bo več izhajala. Mladi gospodje so se dogovorili s Fr. Podgornik-om, da bo od novega leta naprej njih skupno glasilo „Slovanski Svet“, ki L>o izhajal vsaki teden. Njih program je „boj proti klerikalizmu a tudi proti polovičarstvu zaupnih mož". Zadnja številka ima zanimive podatke o shodu zaupnih mož, ki potrjujejo našo sodbo, da so se napredni možje le potajili radi duhovnikov. Več o tem prihodnjič.
Slaba sredstva za slab namen. Vrla posestrima naša ob Dravi, Moriborska *Sudsteirisnhe Post*, postavljena od slovenskih rodoljubov na branik Slovenstva, piše v zadnji številki v obrambo : '„Zadnji čas so napadali naš list nemški liberalci in narodnjaki kakor tudi nič menj radikalni, slovanski listi. To je nam dokaz, da hodimo pravo pot. da zagovarjamo prava načela. Kajti če si podajata družno roke proti nam „Deutsche Wacht“ in »Slovenski Narod*1, prva radi našega narodnega drugi radi našega konservativnega prepričanja, je to dokaz, da se držimo pravega. Če se pa tem listom poljubi sklepati iz našega ravnanja, da dobivamo krme is jasli dispozicijskega zaloga, tedaj je to le podtikanje — laž nočemo reči —. ki jo dostojno liberalnega ča-sopisja“. Istih sredstev se poslužujejo liberalni časopisi tudi proti nam. Izjavljamo da vedoma lažejo, kaker je to sploh navada
—	kramarjem.
Ljubljanski mestni magistrat — tako se nam piše je priboljšal ysem svojim slugam za božične praznike z izdatno podporo ; čuje se, da priboljša tudi redarjem. Vse prav in hvale vredno, samo teh vbozih užitnin-skili paznikov se nihče ne usmili, akoravno ; so tudi mestni služabniki. Vboga para se | muči celih 24 ur na mrazu in komaj prinese vsak tretji večer svoje premrle ude I domov, še se dobro ne zdani, že mora zopet j nazaj v enako osodo. Kaj hoče s temi 85 i kr. ; mar naj žnjimi sebe ogreva ali oskrbi 1 svojo družinico ? Tukajšnji konserv. dnevnik „Slovenec“ se je lansko leto parkrat potegnil za te reveže, toda brez uspeha. Gospodje so gluhi.
V	Ljubljani imajo : politično slov. kat. delavsko društvo, ki ima 750 rednih in nad 80 podpornih udov; poleg tega imajo novo „poučno in zabavno društvo,“ v katero smejo vstopiti vsi katoliški delavci od 16.1. naprej. Politično delavsko društvo se snuje sedaj v Prevaljah na Koroškem in v Trbovljah na Štajerskem. V Idriji se vrlo lepo razcvita katoliška delavska družba; tako dru-
žbo ima tudi Zagorje. — Organizacija se je toraj pričela- Bog jo blagoslovi!
„Glasnik“
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov se bo v Skoiji Loki prav kmalu osnovalo. Sedaj imajo taka društva v Ljubljani, v Novem mestu, na Vrhniki, v Šentvidu, v Mariboru in c Celovca. Socijalna demokracija ima vzlasti pri mladih pomočnikih, veliko moč; na Dunaju pripravljajo celo za učence — javne shode. Tudi po naših slovenskih mestih jih na vsakovrstne načine love. Med 15—20 letnimi učenci in pomočniki je tudi v Ljubljani že več popolnih socijalistov ; sovraštvo do vsega, kar je z vero v zvezi in izraženo bogotajstvo jih označuje. Zato je sveta dolžnost vsakega domoljuba, da vsemi močmi podpira potrebna kat. rokodelska društva, da bodo mogla zlasti v sedanjih nevarnih časih v-spešno izvrševati svoje lepe namene. Bog daj, da bi mojstri in pomočniki, stariši in vzgojitelji ne prezrli tega opomina — Tako na Kranjskem.
»Glasnik"
Prv.) ljubljansko delavsko kon-suniuo društvo se je osnovalo dne 8. dec. pri shodu v prostorih slov. kat. del. društva (Turjačanov trg št. 1.) — Določili so se deleži po 15 gl., ki se lahko izplačujejo v tedenskih obrokih. Kredita bo dovoljevalo društvo do deležne svote; če bi kedo iz-vanredno potreboval, da se mu da več na upanje, mora zato društvu dati zadostno jamstvo. V zadružno vodstvo se je volilo deset članov. — Bog daj srečo !
SC Oj ¥ I <2 K
Goriško.
VABILO.
..Primorski List" je naj cenejši slovenski list. Izhaja trikrat na mesec. Cena za celo leto 1 gld., za pol leta 50 kr. P. n. prijatelje prosimo, naj nam poiščejo novih naročnikov. Uredništvo in Upravništvo.^J
Prošnja! Vse prečastite gg. naroč | nike našega lista, stare in nove, prav lepo prosimo, kadar nam pošljejo denar ali se po dopisnicah naročajo na novo, da bi zapisali poleg druzega naslova, ako je nov, še besedo 11 o v ali star, ker s tem bi nam bilo mnogo časa prihyanjenega in truda pri 11-rejevanju novega zapisnika.
Upravništvo.
Goriški duhovniki vmrli leta 1694: P. 11. Jožef Grusovin, nunski spovednik v Gorici; Frančišek Pipan, provizor v Jager-ščah; Jan. Dottori, častni kanonik stolne cerkve; Valentin Bresausig, kapelan pri sv. Ignaciju v Gorici; Lovro Rutar, vodja na Sv. Gori; Andrej Jekše, dekau v pok. Jož. (Jeriani, vikarij v pok.; Jurij Kokelj, vikarij na Trnovem; Frančišek liebat, vikarij na Vojščici; Ambrož Mandelc, kapu-i cin; Filip Kramar, župnik v Dornbergu in | Jan. Primožič, duhovnik v bolnišnici.
f Umrl je č. g. Janez Primožič, duhovni pomočnik v hiralnici. Ranjki je vže dolgo bolehal in hiral. Bil je biaga duša,
| pobožen duhovnik, potrpežljiv v bolezni, vnet spovednik, vsem prijazen. N. v. m. p.
(J. Jožef Nanut, nekdajni štanderški župan, mož široko znan, vmrl 21. dec. m. 1. 83 let star. N. v m. p.
Cerkev Srca Jezusovega v Gorici. Vrli nabiralci so nabrali v kratkem času lepo svoto za novo cerkev Srca Jezusovega. Na predlog veleč. g. dr. A. Faidutti-ja je odbor navdušeno sprejel željo, naj bi se nova stavba blagoslovila dne 2. decembra 1898, ko naš presvitli cesar Franc Jožef I. dopolni 50 let svojega vladarstva. Židovski nCorriere** diaži občinstvo proti odboru in
je vže nasvetoval naj se oni prostor rajše proda za kolodvor nove furlanske železnice. Bilo bi od strani mestnega starešinstva brezobzirno in brezobrazno, ako bi to storilo. Ako bi torej odbor ne mogel dovršiti dela v določenem obroku, naj se mu obrok podaljša, da bo delo lepo in popolno.
Deželnega zbora goriškega prihodnja seja bo 8. januvarja ob 5 uri popoludne.
O začasnem pobiranju davkov so bile v prvi seji goriškega dež zbora te le točke sprejete:
Od 1. januvarja 1895 do časa, ko bode sprejet proračun deželnega zaloga za leto 1895, oziroma, ko se objavi cesarska potrdba deželnozborskih sklepov zastran pobiranja doklad in davščin za deželni zalog se bodo.
I. vpravljali navadni upravni stroški po potrebi v mejah proračuna deželnega zaloga potrjenega za leto 1894, toda na račun kreditov, ki se določijo v dotičnih poglavjih in naslovih proračuna deželnega zaloga za leto 1895;
II. pobirale za deželni zalog
<i. doklada po N% na skupno svoto vseh državnih zemljiščnih davkov;
h. doklada po 12% na skupno svoto državne najemnine, hišnine, obrtnine in dohodnine ;
c. doklada po 20% na užitnino mesa, vina in mošta ;
d. davščina 50 kr. od vsakega hekto-litro na drobno potočenega piva, in
e. davščina 18 kr. od vsakega litra na drobno potočenih žgaujin, navedenih v I. členu, B. II. 1. točka postave 18. maja 1875 (dež. zale. štev. 8-1) in 10 kr. od vsa-cega 1 tra na drodno potočenih žganjin omenjenih v 2. točki postavnega člena.
Nn Sveti Gori je bilo obhajanih 1-189-1 do 40 000 romarjev. A vkljub poman-kanja spovednikov odšlo jili je gotovo še več kot 10.000 uespovedanili. Vseh obiskovalcev božje poti pa je bilo okoli 150.000. Dokaz, da ljudstvo še vedno rado zahaja k Materi Mariji.
Sv. misijon v Komnu je bil prepovedan. Inženir, poslan od cesarskega namestništva, je spoznal, da je nevarno, da se vdere streha, ker se je slemenski tram vpognil.
V Biljah bila je pret. soboto volitev novega župana, pri kateri je bil enoglasno izvoljen g. Matevž Zavnik, tam. veleposestnik. Pri veselej družbi zbralo se je ob isti priliki 4 gl. za slov. Alojzijevišče in 4 gl. f za slov. šole v Gorici.
Skrunjenje nedelj in praznikov. Vidi se, da nekateri ljudje vedno manj spoštujejo nedelje in praznike. Sv. božični dan prišteva sv. cerkev največim praznikom in vendar se je ta dan oskrunil v Podgori. Nemarni delodajalci priklicali so za sv. dan okolu 100 delavcev iz goriške okolice, da so sčistili strugo (rojo) tovarniško, ter jim dali za isti dan 4gl. dnine. Žalostno, da so se dali ljudje zapeljati za malo denarja.
Mazanje hiš. Zadnji čas se je v našem snažnem mestu večkrat dogodilo, da so pobalini iz poniglavnosti ali hudobije namazali hiše meščanom. C. kr. glavarstvo je razglasilo s posebnimi lepaki, da je ta- ; ko djanje nedostojno in kaznjivo. Poulični politiki so sloveuski razpredel lepakov skoraj povsod odtrgali.
254.407 gold. bo goriško mesto v tem letu potrebovalo za razne stroške. — Dohodkov gotovih se leta 1895 potegne 83.704 gold. Kaznih taks se po primeri prejšnjega leta upa do 166.000 gold. Da se stroški 254 407 popolnoma pokrijejo, bi to-raj manjkalo še 5.703 gold. Te upa slavno starešinstvo dobiti, kjer se bo dalo.
Pogodbo zastran vode, kakor se govori, sklene mesto goriško kmalu z prebl. gosp. Alfredom Coroninijem. Mi privoščimo Goričanom več vode, kaj pa bodo pili lvron-beržani, ako se jim vse studence vzame ? Kronberška voda je najprej za Kronberžane!
Goriški laški advokati so se 23. dec. v mestni dvorani zbrali, da sestavijo
skupen protest, vgovor, proti rabi slovenščine pri sodiščih. Pričujoči trije slovenski advokati oba Tonklija in Stanič, so temu vgovarjali. Zastonj. Da, laški advokatje so sklenili, da se slovenski jezik tudi v advokatski zbornici ne sme rabiti, češ, da tu j vradni jezik je le— laščina. Židovski „Cor-{ riere“ je 27. dec. objavil spomenico laških | advokatov, v kateri navaja celo vrsto razlogov proti slovenščini. — Sadovi teh na-j padov bodo popolnoma drugačni, kaker si laški zagrizenci obetajo.
Solkanska poljska čuvaja, ki sta bila svoje dni zaradi nekega čudnega napada obsojena, sta sedaj oproščena vsled rekurza dr. Staniča. - Italijanski listi, ki so takrat oni „napad“ okoličanskiia Slovencem podtikali, bi morali sedaj svojim čitateljem to poročati — ako bi bili pošteni.
Resnična dogodba. Leta 1893. so se celo tri obloženi priporočeni listi zgubili,
I ali prav za prav so bili od neke poštne | odpraviteljice in to v R blizo Gorice, uničeni, kakor se je pozneje zvedelo. Se ve da je bila dotična odpraviteljica (P. N.) vsled reklamacije pošiljatelja iz službe odpuščena ter obsojena na postavno odškodnino, t. je: 'A X 20 ir 60 for. Zakaj jih je vničila ? Ker so bili napisi na njih — slovenski. Tako daleč sega zagrizenost, kjer se postavlja narodnost na prvo mesto, kot da bi bila ona sama sebi smoter, kar pa ni in tudi po božji naredbi nikdar biti ne more. Iz tega pa izhaja vsa nestrpnost drugih narodov do nas Slovencev.
Pri Fonih na Tolminskem je dne 21. t. m. po noči uničil ogenj Tomaževim j stalo. Zgorelo je tudi: 3 teleta, 2 prašiča in 1 krava. Kako je ogenj nastal se ne ve. V nevarnosti bile so še 3 hiše in druga gospodarska poslopja. Prihiteli so osamljenim Fonarjem v pomoč vili Kamenci. Z združenimi močmi so ogenj pomorili, da se ni kaj nujšega zgodilo.
V Romansu (Furlanija) so imeli začenši od 15. dec. pret. leta skozi celi teden sv. misijon. Vodil ga je č. o Tomazitič iz T. J. Misijon je bil prav močno obiskovan. Dobro bi bilo/ da bi se tudi mej primorskimi Slovenci misijoni bolj pogosto vršili. Komaj poznamo pripomoček, ki bi tako hitro in gotovo človeško družbo mogel preroditi, kakor je ravno misijon. Vemo tudi, da v mnogih krajih ljudje po njem koper-nijo.
V Lipi na Krasu je bil dne 24.^ dec. p. 1. požar. Škode je do 500 gld. Vzrok požara ni znan. Gospodar je bil nekaj zavarovan.
Nekim goriškim trgovcem gredočim iz Rihenberga je bilo baje v nedeljo 23. dec. m. 1. nekaj blaga z voza izinaknjenega in sicer, kakor se zatrjuje, v Šempetru, ko | so v gostilni se krepčali.
Lepa mladina. V Bolcu so dečki od 12 do 16 let vkrali v cerkvi do 20 gold. iz tružic za miloščino. Veči del denarja so razmetali za tobak, igro in sladkarije. Vjeli j so te bogoskrunske mlade tatove in izročili okrajnemu sodišču. — Lepa bodočnost!
Alojzijevišču laškemu je mestno starešinstvo goriško poklonilo 200 forintov. — Da bi se. tudi naša starešinstva po deželi J spominjala slovenskega Alojzijevišča!
Darovi za Alojzjevišče : č. g. Vuk Leopold, vikar gld. 13:50; č. g. Batagelj Ant., vikar gld. 14:—; č. g. Občina Vedrijan, gld. 5:—; č. g. Kosovel Jos, župnik gld. 7:—; j č. g. Namenovani gld. 10:—; č. g. Vidmar J., vikar Logje gld. 4:50 ; č. g. Leban Andrej, vodja Svetogorski gld. 10; —; volilo dek. j r. Jerama gld. 18:—; Blagodušno nespri-, jeti zaslužek gld. 12:—; č. g. Pahor Ant., vik. gld. 9:—; Občina Solkan gld. 24:—; bi. g. Grimmer gld. 5:—; bi. g. V.va Nau gld. 2:—; bi. g. Bader svečar dal 62 1. vina.
Gluhonemi. Zgodovina in sedanja metoda njih vzgajanja. Spisal Anton lludež, učitelj v goriški gluhonemici. Tako je naslov novi knjigi, kojo z veseljem pozdrav-
ljamo kot novost v slovenski književnosti.
Vrli gospod pisatelj je svojega dela lehko vesel in želimo mu le še obilne naročbe, da ne bo imel poleg truda še denarne zgube,, kar se tako rado pripeti slovenskemu pisatelju. Cena knjigi je tri krone.
Celo delo je g. pisatelj razdelil na dve knjigi. Prva knjiga ima občno zgodovino vzgojevanja gluhonemih in goriške glu-honemice. Druga knjiga ima pet delov, ki so 1. Gluhonemost ; 2. O pouku gluhonemih ;	3.	O govorni metodi; 4. O glasovih ;
5.	O	začetnih vajah;	6.	Praktiški pouk.
Jezik	v	celi knjigi je	res	pravilen in domač,	da	se ga čitatelj	prav veseli. Knjiga
bodi posebno priporočena čč. duhovščini in učiteljstvu.
Tržaško-Istersko.
Upravništvu „Prim. listu* sta poslala za slov. kat. akad. društvo „DauUau : Preč, g. Jurij Jan dekan in č. kanonik 18 gld. in č. g. Anion Notar, duhovnik 8 gld. 50 kr. Preserčna jima hvala !
Važen glas iz tužne Istre. „Slove-nec“ je prinesel dne 24 dec. dopis iz Istre.
Mej drugim se glasi : ..(Pazinskim) pola-ščencem je to lastno, da manijo v vsem imeti večjo svobodo od drugih, od onih v postavi dopuščene in otresejo od sebe vse božje in cerkvene dolžnosti, iz česar naravno sledi, da someščanom in sorojakom svojim — v svesti svoje nadoblasti iu nadmoči — ne pripoznavajo nobenih pravic, razven onih hlapčevanja.
Taki nazori vodijo in morajo voditi do vednih okršajev, ki ovirajo plodovito delovanje za občno dobrino Tu Hrvat, tu Talijan in katoličan ? Katoliški Hrvati in katoliški Talijani, ti morajo ublažiti na-sprotstva, katolištvo more zvezati in sprijazniti obe stranki ; sama narodnost daje premalo poroštva za pravico, ki — tako-relcoč — ni Vfeč moderna. Ustrojiti je treba | katoliško stranko, katere program je že 2000 let star, ki se je vselej obnesel, nasproti j onim malodobnim, urejenim po lahkomišlje-| nili zahtevah, Javnega mnenja1'. Hrvatstvo ! v Istri, osnovano na goli narodnosti, nima | obstanka; peščica brezobziznih Talijanov je j dolgo zapovedovala tisočerim Hrvatom. Mno-
I	gi bodo preziino gledali snovanje kat. stran-
I	ke, ali samo oni, ki katolištva ne poznajo.
Toda, kakor razmere zdaj stoje, ne sije dosti upanja za tako potrebno stranko, ki bi Hrvatom zagotovila opravičeno posest.‘‘
‘J' Dr. Ante Duldč. Velika izguba je zadela Hrvate v Istri. Umrl jim je odličen mož, spoštovan od prijateljev in neprijate-Ijev, vesten in priden delavec in iskren rodoljub dr. Ante Dukic. Pokojni Ante je bil več let odvetnik v Paznu, kjer je nevstra-šeno branil pravice svojega roda. Bil je od
1.	1888. tudi deželni poslanec v Poreču.
Zadnja leta je bival v Voloskem kjer ga je vzela bela smrt dne 28. decembra m. 1. Izguba je toliko veča, ker je bil blagi ranjki še le 38 let star. N. v m. p.
Ostudna nesramnost. Goriški „Cor-riere“ piše o tržaškem prečastitemu škofu, da se mu zatrjuje (.— najbrž tisti, ki je „oče laži od začetka* —) da je sam Vatikan mu namignil, naj se ne vdeležuje strankarskih bojev, ampak naj ostane pri svojih opravilih, čisto cerkvenih. — S takimi izmišljenimi, našpičenimi vestmi skuša židovsko pleme našim cerkvenim dostojanstvenikom čast pri ljudstvu vzeti, da bi je za brezverstvo dobili. Vprimo se, dokler je čas tem ostudnim napadom, da ne postanemo iz bratov Kristusovih, sužnji, robje drznih judov.
261848 gold. 07 nč. primankljeja
grozi Trstu za pričeto leto 1895. Dohodkov	v
upajo mestni tržaški očetje 2.830.342 gld. in 071/4 nov., a potrošiti so sklenili celih 3,092.185 gld. 141/, nov. To je čedno gospodarstvo ! — V isti mestni seji 22. dec. se je prečitala zahvala italijanskega konzulata za razne podpore nesrečnežem v Siciliji in Kalabriji. Poročalo se je o ponesrečeni »spomenici1*, ki se je imela odposlati papežu. nSpomeuica“ je polna najpodliših.
in najnesraraniših napadov na slovensko duhovščino. Predlog, da naj tržaška občina plačuje kot član Slovencem sovražni družbi „Lega nazionale" na leto 1000 gld., je bil enoglasno sprejet, četudi jim grozi primankljeja 261.848 gld. 07 nov.! Lepo gospodarstvo ! Naše novoletno voščilo mest-neniu tržaškemu magistratu je to : Manje politike in sovraštva do Slovencev, zato pa boljše gospodarstvo !
Kapadi čč. na duliovščno v Istri so žalostne posledice nevere iz obraženih Italijanov. Duhovnik jim nikoli ne vstreže : bodisi, da gre volit, ali da ostane doma. V Piranu jim ni vstregel č. g. kanonik Marmpin, ker 'se ni vdeležil izgredov, v Paznu so jim grozno črni vsi duhovniki, ki so se vdele-žili volitve in ki so glasovali po vesti, a zopet drugi ravno tam (kakor n. pr. preč. .g. dekan Ivan. lit-rgcnd«) so grozno zapali, ker so izrekli, da ostanejo pri svojem duhovnem delu in da se ne družijo z nobeno politično stranko. Kako uaj jim torej vstreže duhovnik ?!
Črnogorski kneginji: Jelica in Ana došli ste 24. dec. v Trst na ladji Thetis. Odpeljale ste se v Nico na Francosko.
V Sežani so imeli nedavno nove občinske volitve. Po hudem yolnem boji je zmagala stranka dosedajnega župana g. Rajmunda Mahorčiča.
V Podgradu se je vstanovila posojilnica in hranilnica. Trgovsko in pomorsko sodišče je izdalo slovenski odlok. A ko je to zadevo razglasilo je izdalo — nemški ■odlok. Starešinstvo je proti temu rekurira-lo. V starešinstvu so gg. dekan Iiotrač, ravnatelj, namestnik dr Šebesta, starešine pa dež. posl. Slavoj Jenko, kaplan Stem-toerger, in posestnik Stanič.
Razpisane službe. Pri tržaškem sodišču razpisano je mesto pisarniškega oti -cijala. Prošnje do 15. januvarja 1895.
V	Malem Lošinju je izpraznena služba učitelja za verouk. (III. kategorija) na tamo-šnji deški osnovni šoli. Prošnje v štiiia tednih. — 0. kr. pomorska vlada razpisuje dve mesti pristaniških pilotov III. razreda pri pristaniškem glavarstvu v Trstu. Prošnje je uložit.i do 13. januvarja 1895.
Imenovanje. G. Michael Pertot je imenovan koncepistom pri c. kr. redarstve-liem ravnateljstvu.
C. kr. mornarice vojne ladje Radecbj, Albatros, Nuutilus, Nadvojvoda Fridrik, Šf-henik so došle v Trst dne 24. dec. in so zasidrane v Miljskem zalivu. Mornarji po-Jiajajo po Trstu.	_______
Y poduk in zabavo,
Skromnost. Jetniški nadzornik: To •so v resnici krasni prostori! Tukaj ste pač lahko zadovoljni!” — Jetnik: „0 gospod, že veliko predobri za nas! Za vas in za vaše vrste ljudi bi bili ravno prav.“
Vojaška. »Kateri je glavni pogoj, da pokopljejo vojaka z vojaško častjo i" — „Mrtev mora biti.u
Dvoumno vprašanje. Gost: „Nata-kar!“ — Natakar: „Ukažete !“ — Gost: „Kaj je z mojo telečjo glavo V-1 — Natakar : „No, ali je nimate vže dolgo ?“
Vse zdravo. Zdravnik (ki je srečal vratarja iz bolnišnice): „Slišite vratar, kako je, ali je v bolnišnici vse zdravo ?a
Iz vojašnice. „Vi prostovoljec hočete postati doktor modroslovja in niti ne morete stati na jedni nogi — „To zna vže vsaka stara gos!“
Oj ti otroci. Teta (svoji mali nečakinji): ,Marička, le pridno jej, da boš velika in močna !“— Marička: »Teta, Vi govorite vse drugače, kakor naša mati, kajti ■ona vedno pravi: „Ne jej vendar tako nez-masno (nezmerno), da ne postaneš enkrat ■ravno taka debela škatla kakor teta.
Iz državnega zbora. „Dragi tovariš, «elo leto ste vže v zbornici in niste še odprli ust.“ „Potem pa se motite dragi moj ;
kajti med vašimi govori se mi je vedno z dehalo ! “
„Ni iz moje družine!“ Friderik Veliki kralj pruski, je iz nagajivosti uprašal svojega generala Zarembo, kako se pravzaprav s celini imenom kliče. General odgovori : „Zaremba Rotocatacurak." .Tako se še sam hudič ne kliče“ zavpije Friderik.
—	„Saj tisti tudi ni iz moje družine* pristavi mrzlo general.
Kralj Ludvig rI. bavarski kralj je šel navadno oblečen nekega dne mimo stražnika. Stražnik ga ni poznal zato mu tudi ni prezentiral. Kralj stopi k njemu in mu reče: „Zakaj ne prezentiraš, ali ne poznaš svojega gospodarja, ki dalje krub“. Vojak je mislil, da ima peka od regimenta pred sabo in zaupije nanj : „A tako. čakaj no, ti sleparski pek ti. ki zmeram majhne in slabe hleve pečeš, in ti češ naj ti še presen tiram ? Glej da se pobereš, če ne dobiš še kaj.“ — Kralja je ta dogodek zdo veselil:
„Kaj ti se potepaš še okolu? Saj sem slišal, da si pred enim mescem vmrl“. — »Kaj, in ti nesi šel niti za mojim potrebom ? Ti si pa pravi prijatelj !;<
Obziren. Žena možu, ki je prišel ob treh urah po polnoči domov: „Kaj zdaj se pride domov ?u — Mož : »Ljuba ženka, ne zameri, nesem hotel dramiti v prvem spanji11.
Mladi voščilec: „l)ragi ded, jaz vam voščim za novo leto, da bi ljubi Bog še prav dolgo zdrav ostal.“
Pridiga nazlično razumljena. Dekla gospodinji :	»Gospodinja ste danes
gospoda župnika v cerkvi slišala, da se more v krščanskih hišah delati s posli kakor z lastnimi otroci ?“ — Gospodinja: „Da, se bom vže po tem ravnala. Glej šibo. če boš lena, nevbogljiva, nespodobna, jih dobiš. “
Bodoča gospodinja. Mati v kuhinji: »Lojzika, pojdi in operi mi peteršilj.“ Loj-zika : „»e žajfo ?“
Izgovor. Nek baron, ki je rad kaj dobrega pil je zapisal na steklenice, v katerih so bile najboljše pijače: »strup," da bi kdo drugi si ne privoščil kaj. Nekega dne zaloti slugo, ki je ravno iz jedne teh steklenic lokal. „0 nesrečnež, zaupije baron, ali ne vidiš, kaj je gor zapisano ? !* »Jaz sem hotel z gospodarjem vmreti,“ odgovori sluga.
Dober nauk. Nek kmet je celi dan delal na polji mej viharjem in dežjem in pride zvečer ves truden, do niti moker in lačen domov. Na pragu mu pride ženka naproti, ki je celi dan doma sedela. Ljubi moj, ma reče, zmerom je tako močno deže-vaio, da nesem mogla iti po vode. Tako ti nesem mogla nič gorkeda skuhati. Ti si pa in tako vže moker, hodi mi po par vedro vode, saj bolj zmočiti se ne moreš. Mož molči, vzame vedro in prinese vode iz precej oddaljenega vodnjaka. Ko pride domov najde svojo ženko, ki se je prijetno pri o-gnji grela. Tedaj prime eno vedro za drugem in izlije vodo ženki na glavo ln reče: »No, sedaj si ravno tako mokra kakor jaz, in moreš sama iti po vodo, saj bolj zmočiti se tako ne moriš.
Dobrosrčna ženka. Sosed, vdovcu ki se joče: „Ti je kaj žal po tvoji rajnkk stari ?* — Vdovec: »Ti ne morem povedati kako ! Moja rajnca je imela posebno dobro srce. Pomisli samo, kako dobra duša je bila: tudi če je bila v najhujši jezi in me je tepla, nikoli me ni tepla s palico od metle, ampak zmerom le z mehkim koncem metle“.
Urnik cerkvenih govorov v slovenskem jeziku v Gorici:
1.) V stolni cerkvi vsako nedeljo in praznik ob 6. zjutraj.
2.) Pri sv. Ignaciju na Travniku in pri sv. Vidu na Placuti vsako nedelju ob
6.	zjutraj.
3.) Pod Turnom vsako drugo nedeljo ob 6 zjutraj.
4.) V semenič/d .kapeli vsako nedeljo ob 3 popoldne.
5.) Na Kostanjevici vsako tretjo nedeljo v meseci ob 2 uri in pol popoludne za tretjerednike.
V	Trstu: 1.) Pri sv. Antonu nov. vsako nedeljo in praznik ob 6 72 zjutraj in 3 popoldne.
2.) Pri sv. Antonu star. vsako nedeljo in praznik ob 6 ‘/® zjutraj in 372 popoldne.
3.) Pri sv. Jakobu vsako tretjo nedeljo in praznik ob 9 dopolne in 3 popolne.
Odgovorni urednik in i	z daj a tel j J.	-t——	 ——-ca; . Maruš to.	
Tiska Hilari.janska tiskarna.			
Prihodnja številka „Primorskega			
Lista , izide dne !0.	januaria.		
Tržne	cene.		
(Cene se razumejo na debelo in s carino vred,)			
Domači pridelki.			
	Cena od	for. do	for’
Fižol: Koks	100 K,	. 11.30	11.75
Mandoloni	n	10.50	—.—
svetlorude&i	n	9.50	—.—
temnorudeči	*i	—.—	—.—
kanarček		—	—.—
bohinjski	100 K	. 9.75	— .—
beli veliki		10.25	=.—
„ mali	v	9.—	—.—
zeleni, dolgi .	n	10.50	—.—
„ okrogli .		8.50	—.—
mešani hrvalski		7.50	7.75
„ štajerski	7)	H.—	S.25
Maslo fino štajersko	77	92,—	96,—
Ječmen št. 10		«.50	9.75
„9 -	,,	10,—	10.25
„8 .	•n	11.—	11.25
Zelje kranjsko	n	6.50	—.—
Repa „	n	5.75	5.75
Krompir, štajerski	7)	a.ia	3.25
Proso kranjsko	v	8.7 5	59,—
Leča, kranjska	n	9,—	10.—
Špeli ogerski	n	49.—	50.-
Mast ogerska	n	f>3.-	54.—
Kava Mooua	n	190,—	192.—
Ceylon Plant. fina	**	182.—	184.—
„ Perl	77	189.—	191.—
Java Malang	n	—.—	—.—
Portoricco	ii	—.—	—.—•
Guatomala	11	157.-	158.—
San Domingo	ii	156.—	158.—
Malabar Plant	11	172,—	140,—
,, native.	19	——	—.—
Laguayra Plant .	19	170.—	172. —
„ natise	19	—.—	—.—•
Santos najfiniji	11	150.—	151. —
„ srednje fini	91	117.—	148.—
,, srednji	11	144.—	1 *6.—
„ ordinat-	11	131.—	133,—
llio oprani	11	—.—	—.—
,. najfiniji	11	117.—	149.—
,, srednji	1»	141.—	143,—
Slailkov Centrifueral I. vrsto 100 K. 58.25			28.75
GoncassiS	11	29.50	30,—
v glavah	7*	31.—	30.25
razkosan	91	30.—	30.25
Riž italijanski fini	1( 0 K.	19,—	19.50
,, srednji	11	18.25	19.75
Japan fini AAA.	11	17,—	—.—
„ srednji	11	15.M)	—.—
Raugocn extra •	•1	13.25	J
I.	11	12.50		.	
II.	11	9,—		. —
Petrolej ruski v sodili .	11	18.25		.	
v zabojih od	29 kil.	o.80		.	
Olje italijansko najfinoji	100 K.	64.—	66.—
srednjefinc	» ii	55.—	67.—
bombažno, amerik. .	11	34.—	37.—
dalmatinsko	11	32.—	34.—
Limoni Mesinski.	zaboj	3.—	5.—
Pomaranče	»>	3.—	5.-~
Mandeljni Dalmatinski .	100 K.	56.—	5?.~
,, Bari .		61.—	63.—
Pinjoli	11	84.—	88.—
Rožiči Dalmatinski •	•1	—. —	—.—
„ Pulješki . .	)»	8.25	8.75
Smokve Pulješko	11	] 2.50	13.—
„ Grške v vencih .	11	12.50	13.—
Sultauiiie	11	30. -	40.—
Vamperli	V	23,—	24.—
Civebe	11	28:—	34.—
Polenovke srednje velikosti l ,,		38.—	—.—
,, velike	1 ”	—.—	—.—•
„ male	J	41.—	—.—■
Slaniki v velikih sodih .	19	41,—	—.—
ii v (a ii »i •					
Novic Franc
krojač v ulici sv. Klare št. 6 izvršuje razna naročena dela in prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah.