Posamezna Številka 40 vinarjev. šlev. 140. v Ljnnuanu v sodoio. dne 21. laolia 1919. Leio XLvn. »SLOVENEC« velja po poiU na vsa strani Jugoslavije lo v Ljubljani: u oelo leto naprej .. K 34-— " £°LleJi " ■ • •» 42"~ za četrt leta rt . . „ 21-— za en mesec „ .. „ 7-— Za laozemitvo celoletno K95-— s Sobotna izdaja: = Za oelo leto.....K 15-— u Inozemstvo.... ,, 20 — Inserati: i-4 Knostolpna petltvreta (59 ma široka tn 3 mm visoka ali nje proator) ia enkrat ... po K 1-20 aradni razglasi . no K 1*80 Pri naročilo nad 10 objav popust fta|manjiloglas 09/9mm S I'— ■ Poslano i 1 r ■ 1 Enostolpna petltvreta K 3-— Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljek tn dan po praznika, ob S. ari zjutraj. __ Uredništvo je v Kopitarjevi ulloi itev. 6/in. Rokopisi ae ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telef. štv. 50, upravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račan poštne hran. ljubljanske št. 6S0 za naročnino ln št 349 za oglase, avztr. ln češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-bero. 7583. II računali se nehal ne Pariz. Binkoštni praznik v Parizu leta 11919. Po soparni noči je napočil vroč (junijski dan. Že v jutranjih urah pripeka solnce in kuha zadušljiv veliko-mestni sopar, namešan z bencinskim dimom tisočerih avtomobilov in vsakovrstnimi plini, ki bi jim tudi najbolj izkušeni kemik težko naštel imena. To fizično ozračje' je najprimernejši simbol duševnega, političnega in moralnega vzduha, ki s silnim pritiskom jtlači Francijo in njeno prestolnico in jceli svet. »L' attente« — Pričakovanje Be glasi uvodni članek, ki ga je na binkoštni predvečer prinesel pariški »Jolurnal des Debat s«. Napeto pričakovanje je prevzelo vse duhove. — Čuti se najbolj v Parizu, kamor so obrnjene oči vseh, kdaj vendar udari tako itežko pričakovana ura — svetovnega miru. Že nad pol leta se »dela« mir in čim dalje poteka čas, tem bolj se po-lašča duhov nemir in strah. Oni, ki so pričaikoviali, da dobe pred visokim Svetovnim areopagom svoje pravice in Svobodo, naglašajo vedno bolj glasno Svoje razočaranje; premagani kričijo, tia je mir, ki se jim hoče diktirati, nesprejemljiv, krivičen, trd in nasilen; zmagovalci sami se ne morejo med seboj zediniti gledo plena, ki jim ga je Skupna zmaga prinesla, in zmagovita Francija, ki predseduje mirovni konferenci, stoji ravnokar pred nevarno krizo, ki ji preti ugonobiti vse pridobitve ivelike zmage. Boljševizem drzno dviga fclavo, delne stavke so na dnevnem redu vsaiki čas utegne izbruhniti splošen Strajk in še kaj hujšega... Žalostna predigra k »svetovnemu miru«! Stopil sem binkoštno jutro v pri-prosto kapelico. Slovesna tišina. Duhovnik bere pravkar izpred altarja vernikom binko/stni evangelij. Vjel sem besedo: »Je vous laisse la paix, je vous donne ma paix« — Mir vam zapustim, svoj mir vam dam, ne kakor ga svet daje, vam ga jaz dam.« Nepopisen vtis so naravile nampe te besede, ki zvenijo danes, ko je problem miru največji in najtežavnejši problem sveta, skoro pretresujoče. Pred kratkim mi je došla do rok knjižica znanega francoskega modernista Alfreda Loisy: »La paix des na-tions la religion de 1' avenir« .Loisy je sedaj profesor zgodovine religije na »Collčge de France« v Parizu in knji- žica obsega njegovo nastopno predavanje za šolsko leto 1918/19. Govor je sestavljen pod svežim dojmom velike zmage ententinega orožja in zato poln militarističnih fraz, ki se pod prizmo hladnega historičnega realizma raz-blinejo v nič. Loisy jc izobčen katoliški duhovnik, zatorej so psihološko celo umljive razne njegove opazke o katolicizmu in papeštvu. Toda v glavnih idejah njegovega predavanja najdemo resnično jedro, ki je tem važnejše, ker jih je izrekel ta mož. Loisy misli, da iz svetovne vojne izide svetovni mir narodov, in ta splošen mir mora biti — religija bodočnosti, religija humanitete. Svetovna vojna pomeni po Loisyu mejnik dveh razdobij. veliko krizo, kjer sta trčila skupaj dva ideala, dve sili, ideal svobode proti idealu gospostva, ideal pravice proti idealu nasilstva. Veliki apokaliptični Babilon prošlosti je pade! v grob, na obzorju se javlja nova doba, polna najboljših upov. V VVilsonovih načelih vidi Loisy nov evangelij bodoče religije svetovnega miru. Bodoča družba narodov je socialna oblika te religije, nekaka cerkev bodočnosti. V svojem drugem delu »Vojna in religija« pravi Loisy, in mnogi v nasprotnem taboru to ponavljajo v Franciji in pri nas, da je evangelij, krščanstvo, posebej katolicizem pokazal popolno nezmožnost ublažiti vojne grozote, vendar pa priznava važnost krščanske religije za vzgojo človeštva in misli, da bodo osnovne misli dosedanje religije povzete tudi v novo religijo humanitete.« Ta argumentacija bi veljala le takrat, če bi se bile države res v celem obsegu ravnale po idealu evangelija, pa bi bilo vkljub temu prišlo do vojnih grozot. V resnici je pa bilo nasprotno. Države so si zgradile svojo ogromno stavbo gospodarstva in politike brez ozira na evangelij, deloma celo proti njemu. V mnogih državah, kakor n. pr. v Franciji se je storilo vse, da se raz-kristjani vse javno in zasebno življenje. Ako bolnik odbija od zdravnika nasvetovana zdravila, pač nima pravice, očitati neuspešnost tem zdravilom, če pride do katastrofe. Tak bolnik je moderna družim, ki si ne more najti in dali toli potrebnega miru, ker odbija tista zdravila, ki so pogoj za ozdravljenje. Loisy sam nas pouči, kateri so ti pogoji. Po Wilsonu ustanovljena družba narodov je njemu idea,lna obli- ka nove religije. Ideja te družbe ni nova. Že sv. Avguštin je s sebi lastno energijo mišljenja razvil to idejo v epo-halnem delu »Država božja« Celo človeštvo naj bi tvorilo eno samo družbo otrok božjih. Za »družbo narodov« v Wilsonovem zmislu stavi Loisy popolnoma pravilno naslednje pogoje: 1. Dobro voljo vseh narodov za pravičnost. Stara resnica! Že na betlehemskih pašnikih se je slišal ta glas: mir ljudem na zemlji, kateri so dobre volje! In rečeno je: Iščite najpoprej božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse drugo — tudi politični mir — vam bo na-vrženo. Da, pravičnost za vse poedincc, visoke in nizke, bogate in revne, pravičnost v res demokratičnem pomenu je jasno izražena v Kristusovem evangeliju. A kako je obledel čut pravičnosti v moderni družbi, lahko s prsti otipamo zlasti mi, ki moramo biti tukaj v Parizu priče, kako se mrcvari usoda narodov. Pravica se priznava le velikim državam in narodom, majhni se naj zadovoljijo le s tem, kar milostno pride iz miz bogatinov. Še celo Wilsonu očitajo, čemu se toliko poteguje za »drobiž« malih narodov in držav! »L' Action franc;aise« je struja, ki hoče v Franciji združiti in uveljaviti vse pozitivne elemente, in ta struja je pred nekaterimi dnevi izrekla grajo, zakaj je Francija sploh priznala Jugoslavijo! Mali narodi sploh ne bi smeli imeti lastnih držav! Se li je potem čuditi, da pri popolnem pomanjkanju čuta pravičnosti ne more priti do miru? 2. Kot drugi pogoj za družbo narodov in svetovni mir stavi Loisy nesebičnost (desinteressement), sposobnost, staviti višji, duševni, splošni, trajni interes nad materialni, hipni, posamični. Dejanski pa zastopnike velikih držav vodi goli egoizem, ki pozna lc lastne hipne interese. Popolnoma so ljudem prišlo iz spomina one velike besede: »Kar ti nečeš, da bi drugi tebi storili, tudi ti drugim ne stori.« Brezobzirni egoizem zavlačuje mirovna pogajanja, moti zložno postopanje zaveznikov samih in preti celi ententi s krizo. 3. Tretji pogoj je: spoštovanje človeškega dostojanstva v vsakem narodu in vsakem poedincu, duh pravega bratstva. Temeljna ideja krščanstva! Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe. Vsak človek je v krščanski luči naš brat, brez razlike stanu, rase socialnega položaja..To misel je prav krepko izrazil apostol Janez: Kdor sovraži svojega brata, ki ga vidi, kako bo ljubil Boga, ki ga ne vidi? A v družbi narodov — podlagi svetovnega miru, ni v tem bratstvu ne duha ne sluha. Nasprotno, Italijani n. pr. teoretično in praktično izvajajo svoj nauk, da je kar labreški analfabet več vreden, kako® jugoslovanski učenjak! In temu krivemu preročišču se klanjajo vsi mogočneži, ki snujejo svetovni mir, religijo bodočnosti. 4. Četrti predpogoj: Narodni patriotizem sc mora podrediti višjemu patriotizmu skupne človeške domovine. Že zdavno uveljavljena misel v vesoljnem značaju KristusoVe Cerkve! Pa eo ji zato očitali brezdomovinstvo, ali pa ta vesoljni značaj krščanstva pozabljali in cerkveno oblast izrabljali v to, da tlačijo in raznarodujejo druge narode, kakor so prej delali Nemci in sedaj delajo italijanski katoličani. TudJ mednarodna socialna demokracija vidi višji tip človeštva le v velikih narodih, manjše pa pomaga tlačiti. Imperializem velikih narodov ne bo nikdar prinesel trajnega miru. 5. Narodi morajo biti resnično alo-bodni in enakopravni. Trpka ironija! Ravnokar se pri svetovni mirovni konferenci kujejo sužnje verige za stoti-soče Jugoslovanov, ki so upali, da jim kedaj zašije zlato solnce slobode. In k tej novi ječi narodov hočejo postaviti trust, ligo narodov, da ne pusti ujetnikov iz ječe. 6. Družba narodov predpostavlja krepko disciplino »religiozno morale«. Ta disciplina pač zahteva žrtev, premagovanje samega sebe, posameznika in celih narodov. To disciplino je krščanstvo že zdavno učilo, ker zapoveduje premagovati samega sebe, svoje strasti, svoje neredno nagnenje. To »premagovanje« pa moderna družba šteje krščanstvu celo v zlo. zato je prazna vsaka beseda o »disciplini človeštva« in o »religiozni morali«. Brez premagovanja in brzdanja strasti niso mogoče socialne kreposti, brez teh pa ni mogoč noben red, nobena vnema za višje in skupne interese, nobeno trajno in zadovoljivo mednarodno razmerje. To je onih šest temeljnih kateki-zemskih resnic, ki jih stavi kot predpogoj za družbo narodov in za svetovni mir Loisy sam. Ti pogoji so pa podani v praktičnem krščanstvu. Kolikor bolj se človeštvo oddaljuje od njega, toliko bolj izgublja zmisel za pravičnost in objektivno resničnost. V duševnem svetu ie porebna neka objektivna norma za orientacijo, goli subjektivistični egoizem mora ro- LISTEK. Marij Kogoj: Madamo S3ut%erfBy. (Radi pomanjkanja prostora prinašamo ta listek šele danes.) Operno delo prejšnjih časov je tvorilo več posameznih zaključnih delov, ki so se zaporedno igrali, s čimer jc nastalo delo opernega obsega. Kakor slika je bila, ki predstavlja steno slik, srečno ali manj srečno izdelanih ir, razporejenih. V tem načinu komponiranja jc imela prvo bv.se-do raznoličnost, ki si je sledila v večjih presledkih, drugo glasbeni oddihi in pre-nehljaji ob koncu posameznih oddelkov poleg vsega dobrega v glasbi sami seveda. S tem, da se je med te oddelke pozneje spravila godba, ki jih jc vezala, jc enotnost postala nekoliko večja Izostali so pa zato prenehljaji ob koncih, ki so za glasbeni vtis opernega dela imeli svoj gotovi pomen. V svojem poznejšem skladateljevemu je pozneje skušal Richard Wagncr doseči večjo enotnost v glasbi z vodilnimi zasnovi, njih pogosto ponovitvijo in obdelavo. Slišal sem že zibavljati proti Wagncr;« vemu domislcku, ali naj jc prišel na »vet kakorkoli, vendar K bil zmožen v precejšnji m«»ri v(p)p'iti njegovn irisel u vei m enotnosti opernih del. Od tedaj torej t." mi sel ni ostala brez vpoitevanju; tfotOvo /.a radi tega, ker je pač mnogo resnice na tem, da pospešuje enotnost, jasnost in dobro razumevanje operne glasbe. Tudi te dni igrana opera ima kopico zasnovov in tem, katerih raznovrstno ponavljanje sestavlja nje enotnost. Značilno je, da se delo ne vstavlja dolgo v enem občutju, ampak da občutja meniuje, med tem ko so v nekaterih operah istega komponista močno razširjena; pri Wagnerju so značaji godbe tako podaljšani in raztegnjeni, da marsikdaj željno pričakuješ, da bi se kaj zgodilo, kar bi glasbi dalo nov sunek. Resnično je namreč, da prevelika enakost učinkovitost ubija, da dela človeka topega, zlasti če leži enovitost v dolgo raztegnjenem značaju igrane glasbe. V predstoječi operi so potem glavno kontrasti, to je težnja, zadovoljiti v človeku ono, ki v njem teži vedno po novem. Tako si enovitost in razlikovitost v tem delu medsebojno pomagata zadovoljiti v človeku dve vsega vpošlevanja vredni zahtevi. V zadnjem času je Franc Schreker De-bussyjev način recitativne deklamacije na mnogih mestih razširil in izdela! v recita-tivno melodijo. Nasprotno Puccini pogosto melodijo razdeli med pevce, a kratka bc-• Pristana-, kjer poje Braugani v začetku svo-ie ljubezni po spoznanju L'antrisa. V posameznih delih je glasba naslovne opere zelo lepa, vmes pa je precej šibkejših mes da na Pucciniia samego prav navadne zveke lsi na kaj spominjajo-. vCasi mor-včasih pa tudi na ie tudi v marsi- katerih koncih precej šablone. Kompoziciji stoji dobro ob .strani dramatizacija, ne le zaradi male dolgosti besedila, katero sem že omenil, ampak tudi v dramatičnih.motivih in dobro zamišljeni sceni. Prva letošnja uprizoritev te opere je bila na moč šibka, bila je po današnjih pojmih bolj glavna skušnja kot uprizoritev. Mnogo bolje je bilo prvo ponavljanje. Kako dobra je bila uprizoritev r Madame Butterfly« v pevskem oziru, nam kaže razdelitev vlog, po kateri je gospo Butter-ily pela gdč. Thalerjeva. Partija jc bila utrudljivo visoka, če to pravilno posnemam iz petja tik pred vstopom na oder, kjer je pri obeh prireditvah pela precej drugačen ton, kakor ga je hotela; tako tudi iz več mest, kjer je bil nien glas brez prave moči in je pela le bolj s falzetom. Od onih, ki so v svojih rokah imeli glavni del predstavitve »Madame Butterfly», nas je najbolj zadovoljil g. Levar, ki je v svojem petju približno dosegel ono stopinjo dobrega prednašanja, ki nam jo je imenovati dobro. Kakor je najbrž vsem že znano, ima Pinkerton glas, s katerim bi res lahko dosegel prav velike uspehe, če bi mu bila, napram vlogam, lastna točnost in vestnost, katere mu tako nedostaje. Tako je torej le posameznosti zapel prav zadovoljivo, ne pa vsega. Nc moremo si misliti, da bi biii dolgi toni, kakor ob enih junaško dramatičnih sklepih, kjer glas obstane na dominaiiti in sc Dotern z vscin sumom diti konflikte. Mesto da vodilni faktorji množicam pojasnjujejo dejanski, resnični položaj, prikrivajo rajši resnico, podžigajo z najhujšo demagogijo ljudske strasti in tako onemogočujejo vsak sporazum. Klasičen vzgled imamo v Itailiji glede jadranskega vprašanja. Celo v Franciji, tej zlati ijoželi svobode mišljenja in tiska je Jugoslovanom cenzura sploh prepovedala ugotoviti, koliko je Slovencev v Trstu in francoski zunanji minister je naši delegaciji naznanil, da se ji je hudo zamerilo, ker je med svoje zahteve stavila tudi Istro in Goriško. Ne marajo torej slišati resnice, da sta ti deželi po ogromni večini prebivalstva jugoslovanski! Svetovna vojna s svojimi grozotami ia nezaslišanimi barbarstvi je bila prava katastrofa evropske kulture; pri sklepanju miru se pojavlja še pogub-nejša kriza v mentaliteti držav in narodov. Izgublja se zmisel za objektivno resnico in pravico sploh. To je strašna depravacija duševnosti. Z nepobitnimi dolkiazi je naša delegacija predložila velevlastim pri mirovni konferenci vsa na sil .st v a, ki jih počenjajo Italijani v osvojenem ozemlju in Nemci na Koroškem. Vse zastonj! Kakor bi zidu kaj pripovedoval. Kdor je slabejši, nc more ln ne sme imeti prav! Trdovratno zapirati oči resnici, imenuje krščanstvo greh zoper sv. Duha. To je najstrašnejša duševna bolezen. Izgubljajoč zmisel za objektivno pravico in resnico, postaja človeštvo nerodovitno drevo, ki se poseka in v ogenj vrže. Graditelji svetovne mirovne stavke polapaijo slabe temelje, njih zgradba ne bo držala, če so bo sploh dala postaviti. Že sedaj se dviga opozicija in nezaupnost proti Wilsonovi ligi narodov. Krščanstvo stavi pred človeštvo svetovno zgodovinsko alterniaftivo. Na eni strani pomudba: »Svoj mir vam dam. svoj mir vam za.pust.im,« na drugi strani rosna napoved: »Proti koncu dni bo mora opešala, ljubezen ohladila., vstalo bo ljudstvo proti ljudstvu in bodo veliki poboji na zemlji.« Človeštvo se odvrača od absolutne resnice in izgublja zmisol sploh za vsako objektivno resnico, potaplja se v morje razbrzdanega subjektivizma in egoizma, ki izključuje medsebojni sporazum. To je /psihološki razlog svetovnih katastrof. V računih svetovnih problemov se nekaj ne vjema. Dr. A. Gosar. Postranski zaslužek in male kmetije. Glavno dejstvo, na katero sc opirajo Ugovori proti temu, da bi se velika posestva polagoma razdelila, ter bi na njihovo mesto stopile male kmetije, če jih še tako imenujemo, je revščina in mnogokrat uprav beraški položaj, v katerem živijo naši mali »kmetje«, kajžarji in bajtarji. Čc si zastavimo vprašanje o najprimernejši obliki poljedelstva tako, da upoštevamo pri tem samo dejstvo, kakšna bodi kmetija, da more sama na sebi preživljati družino, ki prebiva na njej, potem je jasno, da moramo dati prednost velikim kmetijam. Čim večje posestvo ima kdo, tem lažje si uredi svoje gospodarske raz- spusti v toniko, tako važni, kakor nam petje g. Drvote hoče dokazati. Poleg tega V bilo prav dobro, da bi sc potrudil govoriti boljšo slovenščino. Pri dobri prestavi pravilna izgovarjava za dobrega pevca nikakor ni težka ,ker se besedni akcent krije z muzikalnim in mora pevec torej dobro izgovarjati, če v petju pravilno ritmi-zira in akcentira. Manjše vloge z gdč. Medvedovo in g. Mohoričem, ki je pri tej priliki pel boljše kakor ponavadi, so bile zasedene dobro. Zbor jc bil med prihajanjem v prvem dejanju kakor tudi ob petju lep, a na odru precej vsaksebi. Tu jc krivda zbora gotovo manjša kakor krivda dirigenta, ki bi s primernim trudom lahko to zboljšal, posebno čc je, kakor se govori, specijaiist za italijanske opere. V drugem dejanju jc zbor svoj del zapel boljše, a v tretjem so bili začetni vskliki preveč neizdelano ogrodje, ki so proti koncu postajali vedno boljši. Orkester bi rabil gotovo več vaj, da bi to glasbo primerno prednašal in da bi pustil vedno v ospredje, kar bi moralo vanj, da bi se držal v primerni dinamiki s pojočimi itd. Za vse to bi se dirigent moral posebno zavzeti, saj z malimi vajami nastopijo komaj dobro izurjeni orkestri, čc nimajo ko-modnega dirigenta. Drugič so torej igrali že boljše. Scenerija obeh dejanj je bila lepo izdelana, zlasti pri drugi uprizoritvi. Telesni sunki, ki jih je režija vpletla v igro gdč. Thalerjeve, so prav šibek in zelo nelep simbol za izmučenost ali za nepripravljen udarec na iznenadeno. mere tako, da živi res udobno brez prevelikega truda in skrbi. Ako bi takoj aH tudi šole tekom nekaj let, razdelili vsa posestva, ki so prevelika, da bi jih mogla posamezna srcdnje-velika družina sama obdelati, na manjše kmetije, ki bi odgovarjale temu pogoju, drugega pa nc bi zanje ničesar storili, bi bila v najkrajšem času cela dežela poseljena z reveži, ki ne bi imeli doma obstanka, ki bi morali vnovič popustiti košček zemlje, ki bi ga sedaj dobili ter iti s trebuhom za kruhom. S tem pa ni rečeno, da so razlogi, ki govorijo res to, da dobi kolikor mogoče vsakdo, ki se peča, ali bi sc rad pečal s poljedelstvom, svoj košček zemlje, na katerem bi se osamosvojil, napačni, ali da napačno umevamo statistične podatke, ki dokazujejo, koliko presegajo uspehi intenzivnega, malokmetijskega poljedelstva produkcijo velikih kmetij, ki se morejo lc ekstenzivno obdelovati. Vsi ti razlogi držijo brez dvoma, napačno jc le, če se izteše vprašanje o najprimitivnejši obliki poljedelstva iz kompleksa vseh ostalih vprašanj, ki sc tičejo gospodarskega življenja poljedelcev, napačno je, če se presoja agrarno vprašanje samo z ožjega stališča, kot vprašanje, ki se tiče samo lstninske in ažitninske pravice na zemljišču. Če hočemo priti do zaključka, "fci bo imel za zadovoljivo ureditev gospodarskih razmer res kaj praktičnega pomena, moramo vzeti agrarno reformo v širšem pomenu ter pritegniti v njen obseg tudi ona gospodarska vprašanja, ki z razdelitvijo zemlje samo na sebi niso v nikaki neposredni zvezi, ki pa so kljub temu za gmotno blagostanje poljedelcev in tudi drugih stanov bistvene važnosti. Tu sem spada n. pr. vprašanje zemljiške rente, ki igra tudi v stanovanjskem vprašanju važno vlogo. Za male kmete, ki naj bi nastali po agrarni reformi, pa jc izmed teh vprašanj najvažnejše ono, ki sc tiče takozvanega »postranskega zaslužka«. Tega sem sc v svojih člankih sicer parkrat dotaknil, vendar je potrebno, da se o tem vprašanju še posebej razpravlja. Zlasti v krajih, kjer zemlja ni posebno rodovitna, mali posestniki z dohodki iz svojega zemljišča nikakor ne morejo preživljati sebe in svoje družine. To je utemeljeno že v naravi poljedelstva samega na sebi, ker je več ali manj omejeno na gotove letne čase, izven katerih na polju in sploh v gospodarstvu, ni za celo družino dovolj posla. Zato se morejo samo s poljedelstvom preživljati edino le veliki posestniki, ki obdelujejo svojo zemljo s tujimi delavnimi močmi, katere si iščejo izven sezone drugod primeren zaslužek, ali pa mali kmetje v zelo rodovitnih krajih, kjer si z nekaj mesečnim delom pridelajo dovolj, da morejo od tega celo leto živeti. Povsod drugod pa jc nujno potrebno, da si poiščejo mali kmetje, kajžarji in bajtarjii poleg poljedelstva v strogem pomenu besede, šc kak drug vir dohodkov. Takih virov postranskih dohodkov je cela vrsta; kateri izmed njih pa je v po-edinem slučaju najprimernejši, to je odvisno od krajevnih naravnih, gospodarskih in tudi kulturnih razmer. V okolici mest, kjer ni industrijskih krajev, zadostuje mnogokrat, če mali posestnik svojo zemljo kar najbolj intenzivno, ali bolje, vrtnarsko obdela, ter prodaja svoje pridelke na trgu v mestu .Drugod je ugodna prilika za izvoz sadja, mlečnih izdelkov, perutnine, jajc in drugih živil. V vseh teh slučajih torej niti ni treba, da bi sc poljedelec lotil poleg svoje stroke, še kakega povsem različnega posla. Treba je le, da zna svoje poljedelstvo prav urediti, zlasti pa da zna svoje pridelke tako izrabiti, da jih kar najdražje proda. Ponekod nudi tudi tujski promet ugodno priliko za dober zaslužek, ki naj izpolni primanjkljaj pri poljedelstvu. Mnogo je krajev, kjer so že po naravi dani pogoji za dober razvoj ene ali druge obrti oziroma industrije. Marsikje je taka obrt žc vpeljana, trebalo bi jo le zboljšati in povzdigniti. Kjer pa dosedaj še ni take obrti, in tudi nc drugih predpogojev za primeren »postranski« zaslužek malih posestnikov, tam se morajo ti pogoji nanovo ustvariti. Ravno sedaj pri nas to ne bi bilo tako zelo težko, ker se odpira obrti lepa pri-hodnjost, ako sc bo le primerno razvila ter povspela na tako višino, da je ne bodo tuji izdelki izpodrinili z našega domačega i trga. Ako se bo v tem oziru storilo vse, kar bi sc moralo storiti, bo v naši deželi dovolj prostora še za znatno število naših rojakov, ki sc bodo iz tujine vrnili v svojo domovino. Naše agrarno vprašanje moramo presojati tudi s stališča notranje kolonizacije, ker ga bomo edino s tega vidika mogli na vse strani prav rešiti. Gre zato, da sc omogoči na domačih tleh kar največ mogoče vsem članom našega naroda res človeku vredno življenje. Predpogoj zato pa je, da bodo imeli tisti, ; ki bodo dobili košček naše zemlje v svoio j last, na nji tudi trajen obstanek, da jim nc ' bo treba bežati v mesto ali tniino Zato pa jc zopet nujno potrebno, da sc istocas no, kakor bi nastajali po deželi majhni kmečki domovi, ustvari po vseh teh krajih primerna prilika za zaslužek, ki bo nadomestil ono, česar posestvo samo na sebi nc more dati. Agrarna reforma sc torej ne sme omejiti samo na reformo lastninskih in užitninskih pravic na zemljišču, marveč sc mora raztegniti tudi na ostala važna gospodarska vprašanja, ki so ž njo v ozki zvezi. Le od istočasne rešitve vseh teh vprašanj smemo pričakovati zaželjeni uspeh. , Boljševizem u Prekmurju. Meseca maja t. 1. je prišel na Ogrskem do vlade boljševizem. Na konja ga je spravil grof Karoly Mihael, takratni ministrski predsednik ogrske republike, in sicer namenoma. Hotel je na vsaki način rešiti enotnost Ogrske in ker jc spoznal, da sc mu po diplomanični poli ne posreči, se je poslužil strašila (za entento) — boljševizma, misleč, ko bo ententa videla na Ogrskem boljševizem, bo takoj pripoznala njeno integriteto, samo da se zajezi pot boljševizmu. Zakaj neki jc želel Karoly integriteto? Morebiti, ker jc domoljuben? Jc li zavrela v njem nekdanja nacijonalno-plemenitaška kri? Morda tudi, toda glavni nagib te akcije jc bila njegova brezmejna častihlepnost. Nacijonalci so ga namreč začasa vojne in še po polomu grozno preganjali kot »veleizdajnika«. Kot takemu so mu očitno grozili v zbornici, da ga ustrelijo (malo pred revolucijo). Da bi dokazal nacijonalnim plcmenitašcm in socijalnim demokratom, da ni izdajalcc, kakor so ga nazivali, in si pridobil ime rešitelja domovine, — se je potegnil za integriteto dežele in predal državo boljševikom. Čast si je hotel ohraniti, — pa jo je zgubil — in z njo zapravil blagostanje Ogrske za mnoga desetletja, čc ni pogubi! samostojnosti Ogrske sploh. V slovenskem Prekmurju je boljševiški prevrat začetkoma slabo vplival, potem pa vedno večje veselje budil med ljudstvom. Zakaj? So se mogoče Prek-murci boljševizma radovali? Nikakor. Veselili so sc le, ko so videli, da manjšina madjaronov, ki se prej ni hotela izjaviti za Jugoslavijo, sedaj čaka od nje rešitev izpod boljševiških verig. Kako se je razširilo srce »Jugoslovanom« (tako imenujejo Prekmurce jugoslovanskega mišljenja), ko so slišali tiste, ki so na hujskanje odvetnika dr. Ciffraka in judov stirali Ju-rišičevo posadko iz Murske Sobote, takole govoriti: »Bog prinesi Jugoslovane, vse njim damo, kar imamo!« Boljševizem je v tem oziru koristil Prekmurcem. Zbudil je v njih narodno zavest. Skoro nobena odredba boljševiške vlade se ni v Prekmurju izvedla, Prek-murci so raje trpeli preganjanje, kakor da bi ustanovili po občinah direktorije. Naj-poglavitnejše uprave boljševiške vlade — delavski sovjet — ne poznamo v Prekmurju. Boljševiških načel se je ljudstvo branilo z vsemi silami. Tepli so naše ljudi, jih zapirali, preganjali in streljali. Ljudstvo vse pretrpi, a boljševizma noče sprejeti. Madjarsko vojaštvo, ki je držalo in drži Prekmurje zasedeno, je boljševiško, — boljševiki so tudi nekateri madjaroni (do 20 jih je), katere imenoma poznamo, a kljub temu je ljudstvo ostalo nedotaknjeno. Najlepši dokaz tega jc dvoje dejstev: i 1. »Novine«, katere so boljševiki začeli izdajati, jc ljudstvo odločno zavrnilo, čeravno so mu grozili in različne sitnosti delali. »Ni nam jih treba, ni nam jih treba,« je ljudstvo vedno odgovarjalo. Značilno jc, da jc tednik (»Novine«) imel za časa vojne 6200 naročnikov, sedaj pod boljševiki pa samo 38. Grofi in judje so nametali skupaj velikanske zneske v denarju za narodno stražo proti »boljševikom« (tako so imenovali z bojišč se vračajoče vojake, ki so tuintam jude pregnali) in proti Jugoslovanom. S tem denarjem so tiskali »Novine«, seveda na našem papirju in naših strojih, katere so zaplenili brez odškodnine — ter jih delili gratis. Pa niti to ni pomagalo. Naše ljudstvo tako sovraži boljševizem, da teh »Novin« sploh pogledalo ni, ampak na koščke trgalo. Kamor so prišle za razdelitev, so ostale; kajti po nje ni prišel nihče. ^ , Da boljševizem nima v Prekmurju nobenih pristašev, priča nadalje vstaja proti boljševikom. Zgodovina te vstaje je sledeča: Črensovski zloglasni učitelj in organist Viljem Tkalec, 24 let star nadpor., zagrizen madjaron, ki niti s svojo materjo ni hotel nikoli slovenski govoriti, niti z žup-ljani, — ta Tkalec je, po polomu, s puško branil posestva judov in grofov, da jih niso vojaki oropali. Tega mu gotovo nihče ne zameri. Ampak njegova grozodejstva, ki jih jc uganjal v Medjimurju in Prekmurju s svojimi mornarji, so zverinska. Streljal, ropal in na različne druge načine jc mučil nedolžne. Naravnost ubiti so j ga hoteli, posebno šc, ko je izgnal Jugo-. slovanc iz Prekmuria: glavni organizator protiorganizacije je bil on, za kar ga je vicežupan komitata Zala imenoval »zvezdo Ogrske«. Po odhodu vladnega komisarja dr. Obala iz M. Sobote je bila ta »zvezda« imenovana za »političnega poverjenika za Slovensko krajino«. Madjarski nacionalec Tkalec je postal pozneje boljševik; ropati se je naučil v Medjimurju; da bi pa tudi na zunaj pokazal svoj boljševiški duh, se je začel česati po boljševiško, to je, pustil si je rasti kar najdaljše lase in jih počesal na levo stran glave (desne strani sc boljševiki bojijo). Vzel je (»vse naše«) avtomobil grofa Zichyija in se vozil po Prekmurju gori in doli. Dnevno je imel 500 kron plače, ki mu jc bila dovoljena. Kako tudi nef Saj ima prostak-boljševik na dan 50 K, mena žo in podporo za družino. Kako naj bi somišljenik Tkalec, njih vodja, nc imel ene ničle več. Zraven tega si jc hotel kot največji boljševik še nekoliko življenje zboljšati, Preskrbcl si jc take dokodke, da je za to izvedela vlada v Budimpešti in je odposlala vojake, da zgrabijo velikega boljševika. Tisti Tkalec, ki jc v teku pol leta bil madjarski nacijonalcc, kršč. soci-jalec, socialni demokrat in boljševik, je sedaj naenkrat postal slovenski so* cialni demokrat. Svojim vojakom je obečal, da vzame duhovnikom, grofom in judom vsa posestva in jih med nje porazdeli, le da ga samo rešijo. Tkalec se zagovarja pred vlado, ker pa ta njegova umivanja prav nc upošteva, si pomaga sam na drugi način. Prodobi si nekaj Slovenccv (Prckmurccv), — razglasi, »slovensko samostojno republiko«, katere prvi diktator in predsednik bi bil sam. Obrne sc na Nemško Avstrijo, odpre proti nji mejo in sc obrne obenem do Italijanov ter prosi pomoči. Nemci so mu obljubili 500 mož in strelivo, Strelivo je dobil, vojakov pa samo 50 (prostovoljcev-Nemcev) z nekaj častniki. Madjarski boljševiki so ga deloma izdali, nekaj jih jc pa tudi zvestih ostalo. Pridružili so se mu tudi Slovenci iz okolice M. Sobote. Vseh skupaj jc nabraJ do 300. Da bi se otresli boljševiškega jarma, so neks> teri Slovenci v civilni obleki zgrabili za orožje in napadli boljševike, meneč, da jim p r i w dc Jugoslavija pomagat. Tkal-i čeve sebične akcije niso poznali. Borili so se za slovenske pravice; njih namen je bil otresti se Madjarov in priti pod Jugoslavijo, — če bi .jih pa ta ne sprejela pod Nemško Avstrijo, — ker na vsaki način hočejo proč od boljševikov. Tkalec jei vsled boljševiške premoči pobegnil V Gleichenberg z ugrabljenimi milijoni; za,-peljano ljudstvo jc pa izročil grozotami zmagovalcev. Grozno- je trpelo ljudstvo* zlasti v županiji Zala, kjer je Tkalec rojen; mislili so, da je tam zarota. V resnici se nihče iz tc županijc ni pridružil Tkalcu, ker so ga dobro poznali. Madjarska in madjaronska »narodna straža« je sedaj tudi slovenska postala. Prekmurci so spoznali, da so Slovenci in vsi želijo priti pod Jugoslavijo; ne vemo pa, če jih ta mara. »Puške prinesite, bratje Jugoslovani* in mi gremo z vami, da rešimo Prekmurj®!« To je geslo Prekmurcev. Bodo-li ubogi Prekmurci šc dolgo čakali na svojo re* šitev? Prekmurec. nemška grozodejstva u Velikovcu. Ker niste dozdaj iz Velikovca prejeli še nobenega poročila, vam hočem v sledečem popisati strašna grozodejstva, katera so Nemci po zavzetju Velikovca dne 2. maja t. 1. v mestu in okolici počenjali. V mestu in okolici' so oropali vse zavedne Slovencc. Občinskega gerenta in za našo slovensko stvar velezaslužnega g. Čarfa so tako popolnoma oropali, da je vrli mož zdaj na stara leta popolnoma uničen. Gg. kanonikoma Stihu in Kotniku so vzeli vso njihovo opravo in obleko. V slovenski posojilnici so staro slovensko blagajno raz-lomili, ali tu niso prišli na svoj račun, ker v isti niso našli denarja. Še večjo smolo so imeli nemški vandali pri novi oklopni blagajni, v kateri sc nahaja gotovina in sosebno obligacije vojnega posojila. Posrečilo se jim jc sicer blagajno od stene na tla spraviti, ali odpreti jc niso mogli/ zakaj njene debele stene so zmagovito kljubovale nemškim veleroparjem. Tudi slovenskega krojača g. Potočnika so deloma oplenili, ravnotako tudi orožniškega stražmojstra Ledererja in zemljemerca g. Kvardo. Nečuveno surovo so pa postopali z na smrt bolnim g. dekanom Čemerjem, ki ni mogel pobegniti. Šestkrat so vdrli v njegovo bolniško sobo in mu strašno grozili. Tako je rekel neki nemški vojak: >Haut ihn mit dem Gewehrkolben ilber den Schadel, hat ja schon lange den Gal-gen verdient« (udarite ga s puškinim kopitom po glavi, saj je žc davno vislice zaslužil). Vzeli so mu ves denar, ki ga jc imel in popili v kleti nad sto litrov vina. Ko jc dekanova gospodinja podivjane nemške vojake prosila, da bi naj vsaj toliko vina pustili, da se bo moglo maše-vati, se je zadri neki nemški vojak: »wir brauchen keine Messe und keine Pfaffen (mi ne potrebujemo maše in farjev). Resnici na čast se pa mora priznati, da so se nekateri velikovški nemški veljaki krepko zavzeli za v tako veliki nevarnosti se nahajajočega g. dekana in za-branili, da se mu ni še kaj hujšega pripetilo. Vso svojo jezo pa so izpraznili nad »Narodno šolo« in župniščem v Šent Ru-pertu. Škoda je tu tako velika in opustošenje tako veliko, da se ne da popisati. »Nar. šola« je bila Nemcem od nekdaj trn v peti in so napadili pri vsaki priložnosti. Sosebno zdaj se je večkrat čulo iz nemških vrst: »Narodna šola« jc kriva, da so jugoslovanske čete zasedle Velikovec, zakaj ona je organizirala slovenski živelj severno od Drave. Med divjim krikom so naskočili nemški vojaki in oboroženi nem-škutarski civilisti »Narodno šolo«, vrgli so proti poslopju tri ročne granate in strašno streljali s puškami. Šolske sestre so do smrti prestrašene zbežale v klet, kot prva žrtev je padla osemnajstletna gojenka in učenka gospodinjske šole Rozika Kofler, kmečka hči iz Štebna pri Beljaku. Mogla je pridna deklica še v klet leteti, potem se je zgrudila in umrla. Čez nekaj dni je prišel dekličin oče v Št. Rupert, je dal svojega dragega otroka na pokopališču izkopati in odpeljal truplo domu. Ko so potem vojaki udrli v klet, so jim sestre rekle pogumno: odnehajte vendar, ena žrtev že leži mrtva na tleh, sicer jih bo še več. Neki nemški vojak je kričal nad sestrami: »Ve ste otroke poslovenjale, danes je prišel dan plačila«. To se je zdelo celo drugim vojakom odveč in trenutno niso sestram ničesar storili. Za sestre se je zdaj potegnila vrla gospa Novak, soproga orožniškega stražmojstra, ki stanuje v vili tik »Narodne šole«, katera jc tudi last družbe sv. Cirila in Metoda. Ta je vzela sestre v vilo in, ko so pozneje nemški vojaki sestre tam napadli, je gospa Novak, ki je rojena Nemka iz Gornjega Štajerskega, pogumno stopila pred zbesnele vojake in rekla z vso odločnostjo: »Le čez moje mrtvo truplo boste mogli sestre napasti, potem boste pa imeli sramoto, da ste nemško ženo umorili.« Tako je gospa Novak rešila ubogim sestram življenje; čez nekaj dni so sestre odpeljali v Št. Andraž v la-budski dolini in jih tam v tamošnjem samostanu internirali. V »Narodni šoli« je trajalo ropanje celo dva dni, prišlo je iz vseh okrajev okolice, celo iz nemških krajev, veliko ljudstva, ki je obenem z vojaki orepalo vse v šoli in odpeljalo na avtomobilih in vozovih. Zdaj je veliko šolsko poslopje popolnoma prazno, le v razredih so še klopi in v internatnih sobah par miz, vse drugo so odvedli roparji. Najgrše so se vedli naravnost podivjani vovberski nem-škutarji. Krasne omare v posvetovalnici z dragocenimi prirodoslovnimi in fizifta-ličnimi zbirkami in vsa knjižnica, vse je izginilo, ne vidiši nobenega razpela, nobene podobe več na stenah, povsod so same gole stene in tla so pokrita s samimi raztrganimi zvezki in knjigami. Vrhunec je pa divjanje doseglo v šolski kapelici. Krasni izrezljani oltar je silno poškodovan, svečniki so izginili, vsa mašna obleka in mašni kelih so oropani. Šolska dekla Franca Pušl je bila priča, ko je nemški vojak z bajonetom strašno pre-klinjevaje odprl tabernakelj, vzel ciborij in svete hostije z roko zmečka!. Ko je dekla pobrala nekatere sv. hostije, ki so na tla padle, ji je vojak hostije vzel. Nato je dekla ostanke svetih hostij pobrala in jih sežgala, da jih tako obvaruje nadaljnjega oskrunjevanja. Ravnotako so oropali tudi šolsko telovadnico in na sesterski pristavi vso živino: konje, govejo živino in vse prasce. Sestre so izgubile vse imetje in imajo velikansko škodo. Tudi šentrupert-sko župnišče je popolnoma oropano in so same gole stene. Tudi župnijska cerkev v Št. Rupertu je nekoliko oropana, vendar so dobri farani še pravočasno rešili kelihe, monštranci in obleko. Da so ljudje mogli monštranco in ciborij iz tabernak-lja rešiti, je v tej skrajni sili neki bivši mašni strežnik vzel spoštljivo sv Rešnje Telo in svete hostije iz ciborija, de)al pn v snažno ruto in potem vse skupaj sežgal, da se je tako obvarovalo presv. Resnje Telo onečaščenja. Tudi v okolici so nemški vojaki oropali več zavednih slovenskih kmetov, nekatere celo pretepli. To je tista hvalisana nemška kultura, s katero bi Nemci še nadalje nas koroške Slovence osrečevali. Ali, hvala Bogu, tudi za nas toliko stoletij zatirane koroške Slovence je napočil vstajenja dan. — Vsa škoda samo v velikovški občini znaša dva milijona kron. Našo slavno vlado prosimo, da naj škodo nemudoma da ceniti in z naglo pomočjo pride oropanim na pomoč! Zdaj je v Velikovcu in okolici v mirno, zakaj hujskači so pobegnili, za me in varnost pa skrbi naše hrabro jugoslo vansko vojaštvo. Odgovor Nemlliii. LDU Lyon, 19. junija. (Brezžično). V svojem odgovoru na nemške protipred-loge odklanjajo aliirane in asociirane države med drugim nemško zahtevo, da se izvede ljudsko glasovanje v Alzaciji - Lo-reni. Nemčija je podpisala pogodbo o premirju, sprejela s tem tudi nje osmi člen, ki označuje AIzacijo-Loreno kot po Nemčiji izpraznjeno ozemlje ter izgubila na ta način vsakršno pravico zahtevati tako ljudsko glasovanje. Niti prebivalstvo Al-zacije-Lorene ga ni zahtevalo nikoli. Nasprotno, to prebivalstvo je skozi 50 let protestiralo proti nasilju, čigar žrtev je postalo leta 1871., dasi je bilo to protestiranje zanj opasno in škodljivo. Kakšna jc volja alzaško-lorenskega prebivalstva, o tem torej ni dvoma, in aliirane ter asociirane države so odločene, to voljo tudi uveljaviti, — Tudi glede Gornje Šlezije je zahtevala Nemčija ljudsko glasovanje. Pozabila je, da kažejo njene lastne uradne statistike z leta 1910. močno poljsko večino v tej pokrajini. Zavezniki pripuščajo ta plebiscit, toda izvršiti se mora šele čez dalje časa. Pokrajino bodo morale začasno zasesti zavezniške čete, nje upravo pa prevzeti posebna komisija, katere ne-pristranost mora biti zajamčena, da se tako zagotovi popolna svoboda glasovanja. — Nemčija je v svojih protipredlogih sprejela znižanje svoje armade na 100.000 mož ter odpravo svojega vojnega bro-dovja. Zavezniki so nato dovolili nastopne ugodnosti. Nemčija sme zniževati število svoje vojske bolj polagoma, kot je bilo določeno spočetka. Do preteka prihodnjih treh mesecev sme pridržati še največ 200.000 mož. Vsakega nadaljnjega četrt leta bo določala posebna komisija, sestoječa iz vojaških strokovnjakov aliiranih in asociiranih držav, koliko sme prihodnje tri mesece znašati jakost nemške armade. Vendar se bo poizkušalo, znižati nemško armado prej ko mogoče na 100.000 mož, kakor predvideva mirovna pogodba, najkasneje pa do 31. marca 1920, ko stopi nemški brambni zakon iz veljave. — V enem izmed nadaljnjih odstavkov utemeljujejo zavezniki svoje prepričanje, da nosi Nemčija sama vso odgovornost in vso krivdo za izbruh vojne. Člen 227 mirovne pogodbe z dne 7. maja t. 1., ki odreja kazensko postopanje proti Viljemu II., ostane neizpremenjen; ta obtožba, pravi spomenica zaveznikov, je najmanje, kar se more zahtevati za največji zločin proti mednarodni morali. Zavezniki pripominjajo, da nameravajo tekom prvega meseca po uveljavljenju mirovne pogodbe predložiti končnoveljavno listo vseh onih oseb, ki se jim morajo iz-rečiti — Nemčija v svojih protipredlogih pristaja na to, da bo izplačala do 1. maja 1926 dvajset milijard mark v zlatu, ostanek pa da bo izplačevala počenši od 1. maja 1927. Obenem stoji Nemčija na stališču, da skupna vsota vseh denarnih obveznosti na noben način ne sme prekašati 100 milijard mark v zlatu. Nemci so se pritožili, da je komisija za obnovo tiranska institucija ter zahtevali, da mora biti Nemčija v njej zastopana. Na to pripombo izjavljajo zavezniki, da omenjena komisija nima namena niti tlačiti koga, niti omejevati nemško suverenost ter pripominjajo, da bo imela Nemčija tekom štirih mesecev po uveljavljenju pogodbe možnost, staviti predloge, kakršnekoli bo smatrala za umestne. Aliirane in asociirane države jih bodo vzele na znanje in proučile. Vpoštevanja vredni bi bili zlasti predlogi o nastopnih eventualnostih: Nemčija bo mogla ponuditi gotovo okroglo vsoto za poravnavo bodisi celokupnih svojih obveznosti, kakor jo definira člen 232 mirovne pogodbe, bodisi za poravnavo le ali one izmed posameznih kategorij škode, ki so naštele v mirovni pogodbi; razen tega bo imela Nemčija tudi staviti ponudbo, da izvrši s svojimi lastnimi sredstvi delno ali popolno obnovo v enem izmed opustošenih ozemelj, oziroma da popravi na enak način gotove kategorije škode v nekaterih določenih, ali pa v vseh pokrajinah, ki so trpele vsled vojne. — V finančnih klavzulah prvotne mirovne pogodbe se podeljuje zaveznikom privilegij, da imajo prvo besedo pri razpolaganju s premoženjem in z viri dohodkov nemškega rajha in posameznih nemških držav; na ta način naj se ustvari jamstvo za obnovitvene stroške in druge obveznosti, ki izvirajo iz mirovnih pogojev. Proti temu je nemška delegacija protestirala, nakar so aliirane in asociirane države izjavile, da v notranjosti bivšega nemškega cesarstva ne nameravajo zahtevati te predpravice glede druge imovine in drugih gospodarskih virov, kakor onih, ki so last nemške države. — Glede gospodarskih določb prvotne pogodbe vztrajajo zavezniki na zahtevi, da morajo imeti v prehodni dobi mnogo več gospodarskih ugodnosti, kakor pa Nemčija, to ■ zato, ker je Nemčija na ozemlju, ko-ikor ga je držala zasedenega, na naravno,t zločinski način storila vse, da bi j,'avila svoje nasprotnike v položaj go- spodarske manjvrednosti. — Nemška delegacija izjavlja v svojih pripombah k mirovnim pogojem, da more samo povrnitev k temeljnim in neizprcmenljivim načelom morale in civilizacije, namreč k sklenjenim pogodbam in sprejetim obveznostim, omogočiti narodom mirno življenje drug poleg drugega. Po štiriinpolletni vojni, ki jo je izzvala Nemčija, zanikajoč omenjena načela, si aliirane in asociirane države ne morejo kaj, da ne bi ponovile besed, ki jih je izrekel predsednik Wilson 27. septembra 1918: »Vzrok, zakaj se mora mir dejanski zajamčiti, je ta, da bodo pri sklepanju mirovne pogodbe med strankami tudi take, katerih obljube — kakor smo že videli — ne zaslužijo niti najmanjšega zaupanja.« IDU Belgrad, 19. junija. Včcrajšnio sejo narodnega predstavništva je otveril predsednik Jr. Draža Pavlovič ob 16. uri 50 minut. Med interpelacijami je bilo tudi vprašanje posl. Stanko B a n i č a (Jugoslov klub) na ministrskega predsednika, ministra za notranje stvari in ministra za vojne mornarico zaradi cenzure, zlasti v Bosni, ki da se izvaja strogo zlasti proti gotovim strankam. Ministrski predsednik Stojan Protič, minister za notranje stvari Svetozar Pribičevič in minister za vojno in mornarico general Hadžič odgovarjajo, da je cenzura potrebna z ozirom na izjemne razmere £asa, kakor tudi iz razlogov vojaškega m "unanjepolitičnega značaja. Posl. Stanko Banič se ne zadovoljuje z odgovorom, vprašuje, kdo je za cenzuro odgovoren in zahteva izpremembo sistema v Bosni. — Min. predsednik Stojan Protič izjavlja, da kot predsednik ministrstva prevzema vso odgovornost za cenzuro. Nato se preide na dnevni red: Razprava zakona o državljanstvu v kraljestvu. Posl. dr. Žarko M i 1 a d i n o v i č na-, znani, da odsek r.i hotel izvršiti izpre-memb zakonskega načrta, ker prepušča redakcijo plcnumu, Posl. dr. Polič (narodni klub) vztraja pri svojem predlogu ter priporoča, naj se izpremembe sprejmejo. Posl. dr. Angjelinovič predlaga gotove izpremembe. Posl. dr. Voja Marinkovič (demokrat) razlaga, zakaj je odsek odklonil redakcijo zakonskega načrta. Posebno naglašanje državnopravnoga položaja Hrvatske, Slavonije in Dalmacije smatra za neopravično. V zakonu se ne govori o kraljevini Hrvatski, ker se državnopravni položaj Hrvatske ni določil z zakonom. Mi dan es v novi državi nimamo zgodovinskega prava, ker sc je država stvorila potom revolucije, zaradi česar je negacija vsega prejšnjega, kakor tudi zgodovinskega pytva. Mi nimamo niti v Hrvatski, niti v Sfbiji državljanskega prava, in ako se ne odrekamo naši zgodovini in ne izvajamo iz nje naših državljanskih pravic, vsekakor stojimo tudi danes edino le na podlagi samoodločbe glede principa narodnosti. Min. predsednik Stojan Protič pravi, da so razlogi, ki govore za to, da se ne preide preko nekih dejstev. Ako se omenjata kraljevina Srbija in Črnagora kot enaki drugi, se mu zdi prav, ako se imenuje tudi kraljevina Hrvatska. (Odobravanje pri Starčevičancih.) Z ozirom na predlog dr. Poliča, naj sc imenuje v zakonu državljanstvo kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, je mnenja, da je treba nagraditi zgodovinsko borbo Hrvatov za njihove pravice in državno samo-stalnost. Predlaga, naj odsek ponovno razpravlja o 2. členu zakonskega načrta in izvede redakcijo. Posl. dr. Dušan P e 1 e š (demokratski disident) izjavi, da bodo od in njegovi drugi glasovali za predlog dr. Poliča za izpremembo načrta ter odobrava tudi pripombe predsednika vlade. — Nato je bila za kratek čas seja prekinjena. Po zopetni otvoritvi seje predlaga poročevalec dr. Miladinovič, naj se drugi člen zakona nanovo glasi: »Državljani kraljestva so vsi oni, ki so do ustanovitve kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev bili državljani kraljevin Srbije in Črne-gore, z omejitvami v členih 4., 5., 6. in 7., nadalje oni, ki so pristojni v kraljevino Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo, pripadniki Bosne in Hercegovine, in oni, ki so pristojni v srbskih, hrvatskih in slovenskih pokrajinah, ki so pripadle v oblast kraljestva.« Posl. dr. Matko Drinkovič (narodni klub) se je zahvalil predsedniku vlade, ki je znal oceniti hrvatsko narodno čustvovanje , zgodovinsko borbo in razvitek hrvatskega naroda. Nato je predsednik zaključil sejo ob 20. uri in določi! prihodnjo r.a netek cb 9. uri. Držaua SHS. Praznik sv. R. T. v Belgradu. LDU Belgrad, 19. junija. Na današnji rimsko-katoliški praznik je bila služena v tukajšnji katoliški cerkvi služba božja popolnoma v srbskem jeziku, v katerem so bile pete tudi vse cerkvene pesmi. Tudi zahvalnice za kraljevski dom so opravili v srbščini. Službi božji jc prisostvoval tudi prestolonaslednik z vsem dvornim osebjem, nadalje ministri dr. Korošec, dr. Alau-povič, Davidovič, Marinkovič in dr. Kramer, general Hadžič, vojvoda Mašič, ge-neraliteta, admiraliteta z admiralom Ko-chom na čelu in ves častniški zbor bel-graclske posadke. Koncem službe božje je imel župnik Wagner iskren govor o pomenu praznika in je pozdravljal narodno zedinjenje. Običajni izprevod prirede v nedeljo dopoldne. God kralja Petra. LDU Belgrad, 19. junija. Na iniciativo vrhovnega poveljništva sc bo praznoval rojstni dan kralja Petra, 29. junij, po vsem kraljestvu kot invalidski dan z namenom, da sc zbere denarna pomoč za invalide vse kraljevine. Vrhovno povcljništvo je uverjeno, da se bo prebivalstvo potrudilo z obilnimi darovi ublažiti bedo junakov, ki so prelili svojo kri za domovino, a postali pri tem ubožci in s čijih požrtvovalnostjo jc bila ustvarjena svobodna in ze-dinjena naša kraljevina. (Glavni razglas o invalidskem dnevu bo skoro objavljen po vsej državi. Listi se naprošajo, da prineso to objavo na vidnem mestu). Avdijence pri regentu. LDU Betgrad, 19. junija. Prestolonaslednik jc sprejel včeraj ob osemnajstih deputacijo malih posestnikov in poljedelcev vseh treh veroizpovedanj iz Bosne in Hercegovine. Eden poljedelcev je prečital čital spomenico, v kateri so izražene želje in prošnje posestnikov. Prestolonaslednik je delegaciji izjavil, da ukrene v soglasju s svojo vlado vse potrebno, da se agrarna reforma, ki jo je obljubil narodu v božičnem proglasu, kar najprej in nai-pravičnejše izvede. LDU Belgrad, 19. junija. Prestolonaslednik je sprejel včeraj v avdijenci Me-tropolita Dimitrija, ki mu jc predstavil novega timoškega vladiko Irineja Čiriča. Enketa o agrarni reformi. LDU Belgrad, 19. junija. Včeraj in predvčerajšnjim se je nadaljevala enketa o agrarni reformi. Oba dneva so razpravljali o rešitvi kmelskih vprašanj v Bosni in Hercegovini. V začetku včerajšnje sc jc so zapustili cnkeio zastopniki orgeniziranih veleposestnikov v Bosni in Hercegovini, potem ko ie njihov podpredsednik Konstantin Kostič iz Tuzle podal izjavo, v kateri pravijo velepcr.ertriki, da ostavljajo enke-to zato, ker žc iz stilizacije vprašanj in ministrove interpretacije uvidevajo, da ni izgleda za pravično rešitev tega problema. Zahteva da so formulirane tako radikalno, da nc priznavajo veleposestnikom naknadne odškodnine niti od strani seljakov, niti c>Jadranska banka, podružnica Ljubljana«, »Ljubljanska kreditna banka, centrala v Ljubljani« in »Zadružna zveza r. z. z o. z.« v Ljubljani. Ta krog, ki se s tem odpre novemu podjetju, jamči za brezskrben razvoj, za veliko prihodnost naše strojne industrije. Jadranska banka je skrbela za to, da bo imelo podjetje pomoč prvovrstnih inženirjev. Posrečilo sc ji je, pridobiti kot ravnatelja gospoda inž. J. Boncelj-a, ki si je v Nemčiji v prvih svetovnoznanih podjetjih v dolgoletnem delu zbral skušnje, ki je vrhu-tega temeljito študiral organizacijo strojnih tovarn, in dr. inž. M. Vidmar-ja, sve-tovnoznanega našega šahovega mojstra, ki si je s številnimi razpravami v tehničnih časopisih in s tehničnimi knjigami pridobil v Evropi ime prvovrstnega inženirja, tako da je bil že večkrat na nekdanjih avstrijskih in na nemških tehničnih visokih šolah predlagan za profesuro. Samoobsebi umevno je, da sta si imenovana vodilna inženirja poiskala spretnih sotrudnikov. Podjetje rabi špecijalistov za različne svoje oddelke. Saj bo obdržalo pred vsem znane špecijalitete treh tovarn: vodne turbine, transmisije, mlinske naprave, stroje za obdelovanje lesa, ventilatorje, sesalke, železne konštrukcije in izdelke li-varen, pred vsem zvonove. Na novo ustanovljen jc elektrotehnični oddelek in oddelek za poljedelske stroje. Svetovna vojna s strašnimi svojimi posledicami še leži na našem narodnem gospodarstvu; neizmerna škoda pokonča-nih naprav v velikem delu naše države pričakuje dela nas vseh. Tu bo novo podjetje poseglo z vso močjo vmes. Sami si bomo na novo sezidali uničene stroje. Ne bo nam treba nositi denarja v tujino. Za našo valuto, pa tudi za naše delavce bo velika narodna tovarna velikega pomena. V mladih domačih rokah bo podjetje brez dvoma bujno napredovalo. Razkosano na več delov je imelo uspeh, imelo ga bo tem bolj sedaj, ko so zastavljene vse sile v eno smer. Zaposlilo bo domače delavstvo, nudilo bo mladim strojnim inženirjem, katere nam bo vzgojila domaČa narodna tehnična visoka šola, bogato polje plodnega dela. Tako bodo »Strojne tovarne in livarne« postale važen del gospodarstva države, Dal jim Bog srečen, krepak razvoj. g O čekovnem prometu. Najmanj znani izmed vseh vrst čekov so trajni čeki. Dunajska poštna hranilnica jih je vpeljala šele par let pred vojsko. Vendar so se v bivši Avstriji knnalu udomačili, ker so v vsakdanjem prometu zelo uporabljivi. Upati smemo, da sc jih bo tudi naše občinstvo v čekovnem prometu z našim čekovnim uradom rado posluževalo. Lastnik če-kovnoga računa, ki mora izplačati istemu prejemniku v rednih obrokih (mesečno, na dva meseca, Četrtletno itd.) in vsakokrat v istem znesku in _ istega dne meseca, lahko naroči če-' kovnemu uradu ta izplačila z enkratnim čekom. Tak ček se imenuje trajni ček. Izpolni se trajni ček ravno tako kakor imenski, pripiše se samo še sledeča pripomba: »15. vsakega meseca naj se do preklica nakaže v gotovini A. B. v C.« ali pa: 1. februarja, 1. maja, 1. avgusta in 1. novembra vsakega leta naj se do preklica, pripiše čekovnemu računu št..... A. B. v C.« Na podlagi takega trajnega čeka iz* plačuje, ozir. pripisuje čekovni urad v določenih rokih toliko časa, dokler lastnik računa, ne prekliče trajnega; čeka. Ako pade za izplačilo določeni dan na nedeljo, se izplača, oziroma pripiše znesek naslednjega dne. Vsa-k trajni ček mora imeti pripombo »do preklica«. V pripombi, kdaj da naj se izplačuje v gotovini, naj se navede, katerega dne naj čekovni urad nakaže izplačilo in ne, katerega dne naj Šele v resnici izplača. Lastnik računa je dolžan paziti na to, da se trajni ček pravočasno prekliče. Preklic še mora izvršiti pismeno in ček. urad tudi pismeno potrdi, da je prejel preklic trajnega čeka. Za eventuelno škodo, ki nastane vsled tega, ker ni bil trajni ček pravočasno preklican, ali pa v preklicu natančno označen, ne jamči Čekov-ni urad. V katerih slučajih pa naj se poslužimo trajnega čeka? Taki slučaji so zelo pogosti. Plačevati moram sta/-nova nje vsak mesec ali četrtletno. Če sem lastnik čekovnega, računa, napišem trajni ček, s katerim naročim ček. uradu, da naj izplačuje prvega vsakega, meseca hišnemu posestniku najemnino. S tem sem si prihranil, da mi ni treba hoditi vsak mesec k hišnemu gospodarju plačevat najemnino in s tem tratiti čas. V s!užbj imam deklo. Vsak mesec ji moram izplačevati plačo. Napravim trajni ček in s tem jt vse odpravljeno. V pisarni imam tri strojepiske. Napravim tri trajne čeke in čekovni urad jim bo na moj račur izplačeval mesečno plačo. Isto napravim za -i pomočnike v prodajalni, glede mesečnih prispevkov za športno društvo, glede zavarovalnine itd. I? tega se razvidi, na. kako mnogo načinov lahko uporabljamo trajne čeke in da. je le želeti, da. se občinstvo seznani ž njimi in se jih poslužuje. Dotična dva vojaka, katera sta bila meseca oktobra leta 1918. v Trstu v hotelu »Volpič« prisotna, ko se je kupil od nekega gospoda nadporočnika avtomobil, se nujno prosita, da se zglasita v upravi »Slovenca« pod štev. 3558. Zgubila se je 17. junija od Sela pri Ljubljani do etapnega skladišča v Zalogu usnjata črna gamaša. Prosi se, da jo najditelj proti primerni odškodnini odda pri etapnem skladišču v Zalogu ali sporoči svoj naslov Antonu Paternoster, Studenec pri Ljubljani, poita D. M. v Polju. Trboveljska premoqokoisna družba naznanja, da ji jc sedaj možno postreči cenj. odjemalcem v doglednem času z njenim najboljšim zagorskim belim apnom. — Tozadevna cenj. naročila naj se blagovolijo nasloviti na reprezentanco, Ljubljana, K n a -f lo v a ulica 13. Ifitharira delavna in varčna, ki je bila Rllllul 110, že več let v župniSču, išče službe h kakemu samostojnemu g. duhovniku. Naslov pove uprava lista pod St. 3708. Siroie za pranje s:ia na vellk0 VINKO VABIČ, Žalec pri Celja Tropinje za krmo živini nico konjem ima naprodaj po 40 vin. kg Sever & Komp., Ljubljana. Vzorce pošljemo na zahtevo zastonj. Istotam se dobi tndl oves. V vseli oospodarskih B!S se obrnite na Gospodarsko pisarno dr. Ivan Černe, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 (nasproti hotela Union) telefon štev. 37. Leseno volno Konjicah, Štajersko. t vagon odpadkov od žaoe ^"n vmes tudi veliko za drugo vporabo, se odda. Postaja Tržič. Cena po dogovoru. IVAN DOV2AN, lesna trgovina, Tržič št. 53, Gorenjsko. Sprejmem v trajno delo 2 mizarska pomočnika in vajenca proti dobri plači. Hvgust Povše, mizar Glince St. 49 pri Ljubljani. RestavraGlla v Prešernovi ulici št. 9 se priporoča v Ljubljano potujočemu občinstvu. 3407 Viktor Žužek pna <£eeb zaročena Sko/ja loka Ljubljana Proda se: dva Dreka KV^r skoro nova kočija. Ogleda se v Ljubljani. Naslov pove I. Jugoslovanski anončnl in Informačni zavod Beseljak & Hožanc. išče se maoajničarka, Sani stroki in ne pod 26 let stara. — Tozadevne ponudbe naj se vpošljejo na tvrdko JOŽEF ELSNER, LITIJA. Koncertni pove upra nianinn skoro nov, krasen, PldlllUU, se proda. Naslov va »Slovenca« pod št. 3690. n«ia raeterska, žagana in cepljena ae UrVD, dobijo v Kolodvorski ulici it. 31. Se,z_ polovalce ali potovalke za slike proti proviziji. Predstaviti se je od 3.-5. ure vsredo. F. Stadler, Slika, 249. Iščem v najem Hišico iztjs. ljiščem ob progi v 2urni razdalji od Trebnjega, St. Janža, Straže ali Metlike za daljšo dobo. Pismono ponudbe na upravništvo Slovenca pod št. 3651. 1 ifnitraftia vrste obstoječa 26 let v L!lUyiQllJU Belgradu, potrebuje litograta ,/rtača", ki bi se eventuelno sprejel tudi kot komponjon. To podjetje se pa more tudi kupiti, ali dobiti v zakup. Naslov: Pera markovlč. lltoaraf, Belgrad. Česalnl salon za dame O. PET-TICH-FRANKHEIM spre mo takoj vajenko. Un" hroL' lfthek, za finega nit dva VU/i umu, konja, nov, 1 voz na peresa, močan, se cono prodasta. Sonlcn Jos,. Domžale. ŽENITNA PONUDBA! Vsled pomanjkanja znanja se želi akademično izobražen uradnik, ki je ves čas služboval daleč izven domovine, tem potom seznaniti s 24—30 letno, premožno gospodično prijetne zunanjosti in dobrega značaja ali pa mlado vdovo brez otrok v svrho ženitve Cenjene dopise, za katerih tajnost' se jamči pod akademično častjo, eventuelno s sliko, ki se vrne, naj se blagovoli poslati na upravo BSlovenca" pod »Domače ognjišče« 3702 do konca tega meseca. Pošteno dekle za pospravljanje sob in druga hišna opravila dobi službo v Ljubljani. Naslov v upravi „Slovenca" pod št 3711. Kletaisko društvo v Ormoža ima naprodaj večjo množino sortlra-nega zelo dobrega Jeruzalemca pa tudi navadna ljutomerska vina \eŠSk Prispevajte za sklad S. L. S. Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem tužno vest, da je naš preljubi skrbni oče, stari oče, gospod Ivan mesar ln posestnik včeraj 19. junija ob V36 uri popoldne po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. zakramentov v 68. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v soboto 21. t. m. ob Vj6 uri popoldne na tukajšnje pokopališče. Sv. maSe zadušnice se bodo brale v župni cerkvi. Nepozabnega očeta priporočamo v molitev in blag spomin. Škofja Loka, 20. junija 1919. Žalujoči ostali. Vr. XII. 165/19—22 V imenu Njegovega Vcličonslva Kraija! Deželno sodišče v Ljubljani je razsodilo tako: Obtoženka Marija Slemonškova, rojeua 9. januarja 1888 v Gornji Lož-nici pri SI, Bistrici, pristojna v Slovenji Gradec, kat., omožena, branjevka v Ljubljani, že predkaznovana, jo kriva, da je meseca januvarju 1919 v Ljubljani, izkoriščajo po vojnem stanju povzročeno izredne razmere, zabtevalu za 1 kg Bladkorja očitno čezmerno ceno po 30 K. Zakrivila je s tem, ker je bila radi prestopka draženja že predkaznovana, pregrešek po § 20 t. 2 a cesarske naredbe z dne 24. marca 1917 št. 131 državnega zak. in se obsodi v smislu § 20 t. 2. cesarske naredbe z dne 24. marca 1917, št. 131 drž. zak., z uporabo § 200 b k. z. na 10 (deset) dni strogega zapora, poostrenega s 3 trdimi ležišči in v denarno kazen 300 (tristo) kron, v slučaju neizterljivosti na nadaljnih 5 (pet) dni zapora; po § 45 šf, 1 cit. naredbe se sodba objavi v vseh štirih ljubljanskih dnevnikih (v Slovencu, Slovenskem Narodu. Jugoslaviji iu Napreju) in z nabitjem na občinski deski v Ljubljani. V Ljubljani, dne 13. maja 1919. Mm »r! Zamenjam hišo v Slovenjem gradcu za trgovino na deželi ali v mestu. — Ponudbe pod Cerkljanski 3693 na upravo Slov. £ovci, podov! v ponedeljek dne 23.;t. m. so odda pri okr. glavarstvu v Ljubljani v zakup lov želimeljske občine, ki so ga imeli doslej vsa leta v posesti Nemci. Lovišče jo zelo bogato in so pričenja 4 km od Škofljico. dobre lcakor tudi pokvarjene. Loj, pokvarjeno slanino, repno in bučno olje, sploh vsako maščobo se kupi bodisi dobro ali pokvarjeno v vsaki množini proti takojšnjemu plačilu in povzetju. — Ponudbe z navedbo cene in množino se prosi pod »Maščoba« na upravo tega lista. 3703 fe m Bledo. Mlino št. 45, ob jezeru ležeča, z lastnim kopališčem v jezeru in čolni, se odda v najem za celo sezono otl 1. julija do 30. septembra, evontuelno tudi čez zimo (v vili so peči). Podrobnosti in pogoji v Ljubljani, Šelenburgova ul. št. l/I, ali na Bledu pri »Prometnem društvu«. 3642 Narečsjie ..Slovenca"! V ponedeljek, dne 23. junija se bo oddal v zakup pri Ljubljani. Pogoji se izvedo na okrajnem glavarstvu v Ljubljani. Lov občine Zgornja Siska ■annns».i mu Tr-tm-rjrJjrmmmt ir i -ftJuoM^Jia se bocie oddal na javni dražbi dne 23. junija 1.1. ob 10. uri dopoldne pri okr. glavarstvu v Ljubljani soba St. 3. Županstvo Zgornja Šiška, dne 18. junija 1919. smrekovih, proda do 30. t. m. tvrdka in veleposestvo Kari Poganč, Miklavc, Koroško. Blago se nahaja poleg kolodvora. — V službo za takojšen nastop sprejme cn KlffiOOVOlljfl M 0. Oglase sprejema Josip Rutar, od vlade nastavljeni nadzornik istotam. KOŠUTO! 3! I PREPRODAJALCI! 11 Kremo za čevlje, vaseiino za čevlje, cigaretni papir, cigaretne tulčice, pisemski papir v mapah, fino toaletno milo in drugo blago dobite pri MAHLER i OPLATKA, agenturui i komislom posao, Zagreb, Jelačičev trg 28 poleg Narodne kavaue. U kupujem po najvišjih dnevnih cenah. V slučaju, da so konj ponosreči, ga pridem tudi na lice mesta zaklat. — UudoU Pušnik, Ljubljana, Rimska cesta št. 19. 3621 Nova kočija na oljnato osi in z usnjem oblečena, Po1 l^fi H in en navadn'. kriti H.V.HCci^BljJj se po ugodni ceni prodajo. Jernej PUnat, kovač in kolar, Sred. Jarše pri Domžalah. 3620 za večjo skladišče z lesom se sprejme. Refiektira se na prvovrstno moč, ki ima v tej stroki že večletno prakso. Ponudbo je nasloviti na 3671 »Impcs«, Ljubljana (3) Sprejme se več provizijskih dobro vpeljanih v mestu in na deželi za razpečiivanje ftreime za čeolje. Po:iudbe pod „Krema" se prosijo nn Anončno ekspedicijo, Al. Matelič, Ljubljana. 3636 '.mžEa kupuje po dnevnih cenah vsako množino irvozna in uvozna družba »lmpex« v Ljubljani, kjer se ')lf je ustanovil pose- bej slek za seno in žeiezninske stroke sc sprejme takoj pri tvrdki 3563 SCHNEIDEB &VEROVŠEK, trgovina železnine v Ljubljani, Klavirje, pianine, harmonije, violine, citre, harmonike, striune itd. - ima v velikanski zalogi ALFONZ BREZNIK učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak, LJUBLJANA, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). " 1816 na drobno in debelo prodaja najboljše vrste po dnevnih ce-Inah izvozna in uvozna družba »Impez« v Ljubljani. 3CT3 (3) Št. 9734. 3691 V smislu § 37 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano naznanja podpisani mestni magistrat, da so proračuni mestne občine za čas od 1. julija 1919 do 30. junija 1920, in sicer: 1.) mestnega zaklada, 2.) ubožtiega zaklada, 3.) zaklada meščanske imovine, 4.) ustanovnega zaklada, 5.) mestne pehotne vojašnice, 6.) mestne klavnice, 7.) mestnega vodovoda, 8.) amortizačnega zaklada mestnega loterijskega, posojila, 9.) mestne elektrarne, 10.) mestne plinarne, 11.) mestnega pogrebnega zavoda, 12.) mestne zastavljalnice in 13.) mestne priprege, dogotovljeni ter so občanom štirinajst dnij, t. j. od 18. junija do 1, julija 1919 v prostorih mestnega, knjigovodstva na vpogled. O ugovorih, ki bi bili glede proračunov pravočasno prijavljeni, bo razsojal občinski svet. Mestni magistrat ljubljanski, dno 16. junija 1919. kupuje v vsaki množini izvozna in uvozna družba »Imiiex« v Ljubljani. 3072 (3) Marschall, brezhibno ohranjen, pali-sander z vložkami iz medi in bisernice, izboren v glasu, je na prodaj. Ponudbe na upravništvo pod »Marschall št.3641«. se dobi pri BRF.ZN8K 8t FRiTSCH, trgovina z že!r»xnino w Hfubtjani, Frančevo nabrežje St. 11 pri frančiškanskem mostu. 51K9 Znameniti in zdravilni vrelci Oznanila ,Union - propagande', JVtaribor. ftMfl^t sve*ovui pi^draet, se da trgou-l/VU^&j eem^ p0tnik0m \n veščim osebam V razpečavatlje. Stalni, sijajni zaslužek. pojasnila se dobe pod ,£uč za 25 OC od ,Union - propaganda', ,}Ytaribor. aiima . ' p nt, vrtni Podpisana naznanjava, da je novo urejeni Priporočava se posebno preč. duhovščini, kakor tudi gostom z dežele. Postrežba točna in solidna. VelespoStovanjem Peter in Josipina Košak. Hrvatsko zdravijo z gotovim uspehom vse vrste revmatizma, bolečine v kosteh, ishiasa in vseh vrst posledic, delujejo izvanredno dobrodejno na živčni sestav (nevraste-nija, neuralgija, histerija, boli v kosten-jači zboljSavajo kronične bolesti mehurja, kronično otrovanje krvi in kožnih bolezni. Nadalje delujejo povoljno na nervoznosti pri ženskih, pri kroničnem upadanju maternice itd. Pobližnja pojasnila daje in pošilja brezplačno kopališko prospekte ravnateljstvo. 2597 Dobrodejno deluje, boli oblažuje, krepi, osvežuje, oživlja in pri ranah, oteklinah in opečeninah hladilno vpliva Fel- lcriev Elza-fluid 6 dvojnih ali 2 specialni stekl. 24 K. Prebavo pospešujejo, odvajanje urejujejo in pri vseh želodčnih te-žkočali najhitreje Učinkujejo Fel-Ierjcve rabarbara Elza-krogljice 6 Skatljic 12 K — v. Edino prave pri lekarnarju E. V. FEL-LEB, Stubica, Elza trg št. 134 (Hrv. Zagorje). Omot in poštnina se računa posebej najceneje. Kdor naroči več obenem, prihrani mnogo. V ^Si p«p.,.c.™ J0S< PETELINC LjuPijana — Sv. Petra nasip 7. 2569 Tovarniška zaloga šivalnih strojev za vsako obrt in rodbinsko rabo ter posameznih delov; igle, olje in potrebščine za šivilje. nI (1 fl J 3658 Razgias. Pri rudnika Brezno-Hudajama trboveljske premogokopne družbe se razpisujejo sledeča mesta za takojšnji nastop: 1. 2. 4. enega rudniškega inženirja z dovršeno rudarsko visoko šolo in državno skušnjo, enega jamomerskega poduradnika z rudarsko šolsko izobrazbo, znanjem vseh zadevnih na- in podnevnih merskih del ter leporisanjem, enega računskega poduradnika z dopadljivo pisavo in znanjem vsega materijalnega in mezdnega računstva, treh jamskih paznikov z rudniško šolsko izobrazbo. Samo prosilci, kateri odgovarjajo pogojem, imajo prakso, so slovenskega in nemškega jezikav govoru in pisavi zmožni, naj pošljejo svoje lastnoročno pisane prošnje s priložitvijo prepisov spričeval — kateri se ne vrnejo — ter z navedbo do* movinstva in kdaj morejo službo nastopiti, ter z zahtevo plače, in sicer za l.na trboveljsko premogokopno družbo reprezentanca v Ljubljani; za 2.-4. na rudniško vodstvo Brezno-Hudajama trboveljske premogokopne družbe v Laškem, Spod. Štajersko, ©plice PosSaja iužne železnice. Pričetek sezone 1. maja, Najmočnejše zdravilišče akrathoterm. Štajerske. 36'2 do 37-5 stopinj učinkuje kakor toplice v Gastein-u itd. proti protinu, revmatizmu, ženskim in iivčnlm boleznim, sla-bostim, poškodbam, iniluenci in drugim posledicam. Mirno subalpin. podnebje. Izvrstna oskrba, ceno stanovanje. Železniška zveza od Zagreba 3, od Ljubljane 2 uri. Pojasnila daje na vprašanja brezplačno ravnateljstvo kopaBEšča, postaja Ržmske Toplice. ki naj bi se dobavilo v mesecih junij in julij, postavljeno na kolodvor, plačljivo pri oddaji, se takoj kupi. Ponudbe na Zaragger, Celje. Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav. Nov zdraviliški hotel. Električna razsvetljava. Staroznano,radioaktivnozdraviliščezžveplom(Scliwefel-therme) -}-580Cpriporočeno preii prolimi, mišim, išiosu tu žS^^^rifi jetrih, želodcu in črevesnih boleznih. Elektr. masaža, blatne, ogljikovo kisle in solnčne kopeii. — Odprto celo leto. — Krasna okolica. — Mod. oprema — Novi hoteli. — Prospekte gratis. — Zdravil, zdravnik dr. J. Lochert. = z držaje5®, Ssrlafie za Bifeje iz sirka, post sofljeno u Ifeliko Gorico, cansii za trgovce Prva Iralsiia tirnica metala i oetaka, Velika Gorica. št 42 Oddajajo se stalno športni predmeti (sweater, telovniki za gospode, damske jopice,^ boleros itd.), kakor nogavice, moške kratke nogavice, rokavice itd. itd. 3477 (3) Vprašanja na zgorajšnjo tvrdko! i '; / -• (J^ Ljubljana ^ Wolfova ul. 3. ^ f i? I 1, D § LpasRa posojilnica ji u MuMlml, o lastnem domu mikloSiCeoa cesta Sten. 6 pj obrestuje hranilne vloge po čistih 9 Z°/o j] Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in [] je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad j 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. jj Posojila so dovoljujejo po 4 do 5°/0. n Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. □aaQanaaDciapc:aaauaaaaaaaaac: □ a D Q □ D 8 a □ D D D aa