Vestnik. Letnino za učiteljski konvlkt so plačali ti-le tovariši in tovarišice: Marija V e 8 e 1 i č iz Budanj. Josip B e z 1 a j in Janko L i k a r iz Ljubljane. Josip E o b a 1 iz Dolenje vasi pri Senožečah. Niko P a j a 1 i c iz Beršeca v Istri. Fran A u e r n i k od Sv. Florijana pri Eogatcu. Eudolf Završnik iz Preddvora. Anton S i 1 a iz Ajdovca pri Žužemberku; šolsko vodstvo v Št. Janžu na Dolenjskem (6 E). Fran Lunder in Franja L u n d e r iz Eake. Ivan Demhr iz Šmarjete na Dolenjskem. Anton B a š a iz Kazelj pri Sežani. Stefka Enafek-Pečar iz Juršič pri Enežaku. Marija P e č e iz Eakeka. Hinko L e g i š a iz Škofelj. Eajko J u s t i n in Marija J u s t i n iz Trnja. Matej J u g iz Blok. Ivan E a 1 a n iz Velesovega. Bog platil Tolminsko učiteljsko društro vzida pokojnemu Hrabroslavu V o 1 a r i 5 u , vrlemu •učitelju in skladatelju, spominsko ploš&o v rojatni hiši v Eobaridu. Slavnost odkritja se vrši dne 8. septembra t. 1. Slavimo s*/oje zaslužne raože! Mestni šolski zdravnik t Ljubljani. 0 tem je v zaduji seji razpravljal občinski svet ljubljanaki. Poročevalec obč. svetnik tov. Dimnik poroča o županovem dopisu glede ustanovitve alužbe mestnpga šolskega zdravnika. Po drugih mestih ae je taka institucija obnesla prav dobro, zlasti pa v Pragi. Po praškem vzorcu naj bi se enako ustaoovilo tudi pri nas. V letošnjem proračunu je že postavka za prejemke šolskega zdravnika v X. plačilnem razredu od 1. septembra dalje v znesku 972 E. Solski zdravnik bi sodeloval tudi pri mestnem fizikatu, posebno pri oddelku za infekciozne bolezui. Zato pa je potrebno, da ima fizikatni izpit. Poleg mestnih ljudskih šol bi nadzoroval tudi vnanjo uršulinsko šolo in enako šolo v Lichtenthurničnem zavodu ter oba mestna otroška vrtca ter bi določeval. katero deco je treba poslati v gradeško zdravilišče in počitniško kolonijo Zatišje. Zasebne zavode pa je treba pozvati, da sami preskrbe za svojega zdravnika. Preiskal bi med letom večkrat vse šolske razrede, posebno pa se bo to natančno izvedlo v I. razredu, popolnoma sistematično Irael bo pod svojim nadzorstvom okrog 4000 otrok. Otroci z ubožnira listom bodo prihajali ob določenem času v reševalno postajo, kjpr bo šolski zdravnik ordiniral, imovitejši naj bi pa imeli svojega zdravnika. Izdajal bo tudi izpričevala v šolskih zadevah. Eazpiaani rok za službo naj se določi do 31. majnika. — Šolski odsek predlaga, 1. da naj ae ustanovi s 1. septembrom t. 1. služba mestnega šolskega zdravnika, 2. služba bodi dve leti začasna z letno nagrado 2400 E, 3. razpiše se služba do 31. majuika t. 1. za sedaj brez fizikatnega izpita, 4. deželni šolski svet naj se naproai, da proti priraerni nagradi podredi delokrogu zdravnika tudi c. kr. vadnice in 5. navodilo, seatavljeno po mestuemu fiziku dr. Erajcu naj se vzame na znanje. — Obč. avet. Milohnoja predlaga, naj se služba razpiše do 31. marca, ker bo imel potem zdravnik dovolj časa, da se pripravi za svojo sl.ižbo in tudi za iizikatni izpit. — Obe. svet. tov. Likozar priporoča, da se naj z ozirom na to, ker je delokrog ^šolakega zdravnika že takointako razširjen na nekatere privatne zavode in odrzema tudi zavod, na Eakovniku veliko brdme mestni občini s tem, da sprejema zanemarjene in izprijene otroke v svojo oskrbo, razširi delokrog mestnega zdravnika tudi na zavod na Eakovniku. Sprpjeli so ae nato odsekovi predlogi z izpreminjevalnim predlogom obč. svet. Milohnoje in dodatnim predlogom obč. svetnika torariša Likozarja. Društro za zgradbo nčlteljskega konrikta bo izdalo, kakor smo že poročali, tri lično vezane knjižice za slovensko mladino. Tovariši ADdrej E a p e , Julij S 1 a p š a k in Engelbert G a n g 1 , priznano najboljši slovenski mladinski pisatelji, so zbrali svoje spise in jih poklonili nučiteljskemu konviktu" in posvetili slovenski mladini. Eapetovih zvezkov bo približno deaet, Slapšakovih tudi najmanj toliko in Ganglovib pa blizu dvajset. S tem podjetjem bo izpopolnjena tista globoka verzel, ki zija na slovenBkpm mladinskem slovstvenem polju. Prvi zvezek Eapetovih spisov je že vezan, Slapšakov se pravkar veže in Ganglov je pa v tisku. Geua vsakemu zvezku bo 1 krona, s p o š tnino 10 vinarjev več. EDJige bo razpečavala Učiteljaka tiakarna, kjer naj se tudi naročajo. Odbor ručiteljakega konvikta" je storil avojo dolžnost; zdaj je pa na vas, kolegi in kolpginje, šolska vodatva in krajni šolski sveti, da storite tudi svojo dolžnost. Naročajte te krasne knjige za šolarske knjižnice in razširjajte ]ih med slovensko mladino! Cisti dobiček je namenjen učiteljskemu konviktu! Oscbne restl na Eranjskem. Eot auplentinja na Ijudski šoli v Škofji Loki je imenovaua P o 1 j a n e c namesto Ljuboslave Orehkove, kije prevzela neko učno mesto na Štajerskem. Suplentinja M. P i š k u r j e v a pa je imenovana istotam za prov. učiteljico. — Deželni šolaki svet je odobril sprejem D. Eenerjeve nameato obolele učiteljice M. Eoci.janči6eve na ubožni šoli v Eočevju. — Na meeto odstopivšega učitelja I. H u d e t a v Mirni peči je imenovana suplentiDJa v Sp. Šiški Milena Eavčičeva kot prov. učiteljica. Osebne restl na Štajerskem. ZanaduSitelja sta imenovana Ivan E r a j n i k, sedaj nadučitelj na Blanci v Eozjem, in učitelj v Soštanju Anton N e r a t v Zgornji Ponikvi. Definitivno so nastavljeni učiteljica Franja B r ataničeva v Št. Vidu pri Ptuju, Ana Bezjakova v Vojniku in Avgust D r o f e n i k v Laškem trgu. Za učitcljski sklad socialnega odseka BZveze slov. štaj. učiteljev in učiteljie" v Oelju je nabra! tov. S. E r o t k y pri učit. zborovanju v Slov. Bistrici 5 E. Hrala! Živeli posnemalci I Boditeljskl sestanek se vrši v nedeljo, dne 14. t. m., zvečer ob pol 6. uri v telovadnici c. kr. rudniške dekliške šole v Idriji. Ufiiteljica Marija Eupnikova govori o temi BNaše učenke — bodoče gospodinje". V gospodlnjsko šolo na Trhnlki se je sprejelo 51 učenk, mnogo se jih je zaradi pomanjkanja prostora moralo odpustiti. Osml sestanek trgovskih In obrtniških vajencer je priredilo učiteljstvo meščanake šole v Erškem. Tov. L. Levstik je nadaljeval svoje predavaDJe : Zgodovina Slovencev. Snov nadaljevanju je bila: 1. Začetek 19. stoletja. 2. Francozi na Slovenskem. 3. Povratek avstrijske vlade. 4. Slovenski kmet pred 1. 1848. 5. Ilirski pokret. 6. Slovenci in 1. 1848. 7. Slovenci za uatavnib bojev. 8. Napredek v šolstvu v 19. stoletju. 9. Napredek v državljanskih pravicah. 10. Napredek in uspehi v narodnpm gospodarstvu. — Po zanimivem predavanju je bilo petje. potem pa telovadba. H. Častno sTetinjo za štlrldesetletno zresto službovanje je dobil v Šmariji pod Ljubljano alužbujoči nadučitelj tovariš Sim. P u n 6 a h. Na delo med Ijndstvo! V mislih imamo naša dva najuovejža lista : .Domače o g n .1 i š č e" in nNašo bodočnos t". Oba liata sta velike važnosti za vzgojo našega naroda in za ugled našega atanu. Zato je pa vsakega učitelja in vsake učiteljice sveta dolžnost, da širi in priporoča oba lista med ljudatvom, prvega med starši, drugega med odraslo mladino. Z rDomačim ognjiščem" bomo napravili prijateljsko vez med šolo in domom, oziroma med starši ia učiteljstvom; z BNašo bodočno8tjo" bomo pa imeli stik z odraslo raladino, ki je že dala šoli slovo, da je politiški viharji ne zavedo Da pota, ki so šoli in učiteljstvu prikrito ali pa odkrito sovražna. Šolskim voditeljem pokladarao toplo na srce, da priporočajo »Našo bodočnoaf učeneem in učenkam ob priliki, ko jim izročajo odpustnice. Učitelje obrtnih nadaljevalnih in trgovskih šol prosimo, da priporočajo rNašo bodočnoat" rokodelčičem in trgovakim vajencem, ki pohajajo imenovane šole. Po zgledu krškpga učitpljstva naj se prirejajo za učenee obrtnonadaljevalnih in trgovakib šol piedavanja, pevake vaje i. dr., da jih tesnpje privežejo naae ia jib uavajamo, da bodo dopisovali nNaši bodočnosti", ki bo imela za dopiae poseben oddelek. Naloga učiteljstva je tudi, da preakrbi za dopise in članke BDomačemu ogojišču". Vsak zanimiv pojav iz družinskega življenja naj se objavi; list poatane vslpd raznovrstnosti bolj zanimiv in pridobi več somišljenikov. Dela je torej dovolj in zelo bvaležnega dela; zato le na delo med ljudstvo! Kaj je bolje za naš stan, delati in privezovati delavne tovariše in tovarišice Dase, ali pa zabavljati in pod pretvezo nradikalizma" poditi ljudji od sebe? Moder politik si prizade?a, da tudi naaprotnika kolikor mogoče pridobi zase, kamoli, da bi somišljenika ter pridnega delavca v naši organizaciji pehal od sebe in iz organizacije. Edor tako dela ni politik in še manj diplomat. Svoj cilj bomo dosegli le z vljudnim medsebojnim občevanjem ia z vzajemno podporo iu delom, ne pa( z večnim zabavljaDJem na tega ali onega tovariša, če je tudi naaprotnega mišljenja. P o z i t i v no delo bodi naše geslo innaš s p a s ! Od Sv. Barbare r Halozlah nam pišejo: Prvi učit. krožek v večjem obsegu v ptujakem okraju se je vršil tukaj 17. svečna ob prav dobri udeležbi. Tov. Pesek je predaval Bčesa nam je najbolj treba?" Eazvila se je na to učit. veselica, ki je trajala ob petju, tamburanju in plesu do pozne ure. — Tukajšnjo pletarsko šolo je ministrstvo za javna dela preustrojilo v nDržavno učno delavnico za košar8tvou. Učenci, ki so morali prej zavod tri leta obiskovati, ga bodo zdaj lahko že v dveh letih dovršili. Šolsko leto traja 10 rdeaecev in se uči predpoldne od 8. po 12., popoldne pa od 1. do 6. Počitnice ia pro'.ti dnevi pa so tako kakor na ljudskih šolah. Učenei pa se sprejemajo tudi med šol. letom. Naročila in pletenine sprejema vodstvo, ki daje tudi razna pojasnila. Iz Gorice nam pišejo: Okrajni šolski svet za mesto Gorico je dovolil učiteljstvu po 400 E draginjske doklade. E temu koraku ga je dovedlo izvestno le prppričanje, da učitelj ne raore ob sedanji draginji s svojo borno plačo izhajati in svojemu atanu primerno živeti. Ako pa uvažujemo, da je učiteljstvo \ Gorici primeroma bolje plačano nego na deželi, ako uvažujemo, da mestni učitelji nimajo takih stroškov za šolanje otrok, kot oni na deželi, ki jim pobere to šolanje otrok '/2 do 2h dohodkov in ako nadalje uvažujemo, da je pri nas živež na deželi dražji nego v mestu, ker vse dobivamo iz mesta, tedaj bi bilo pač veliko bolj opravičeno, da ee spomnijo tudi okrajni šolski sveti za deželo učiteljstva ter mu pripoznajo dragiujske doklade, ako že ne vsem, pa vaaj poročenim.*) čital sem, da je v gradiščanskem okraju izpraznjenih okolo 60 učiteljskih mest. Nikako čudo! Laški učitelji beže v mesta, kjer veliko bolje izhajajo. Enako bi bilo tudi na slovenski atrani, ako bi imeli slovenske šole po mestih. Ako je katera služba v mestu razpisana, ne manjka prosilcev! Zato je pričakovati, da '86 deželni poslanci pri prihodDJem zasedenju apomnijo učiteljstva ter rau izpolnijo opravičene prošnje in to tembolj, ker so med Djimi tudi oni udje meatnega okrajnega šolskega sveta, ki so dovolili učiteljstvu, kakor gori ompnjeno, draginJ8ke doklade ter 8 tem pripoznali opravičenost učiteljskih prošenj za izboljšanje gmotnega stanja. Dne 19. t. m. bo v Vipavi v šoli ob 9. uri dopolne in ob 3. uri popoldne v Dornbergu čebelarski ahod. Na obeh shodih bo poročaj tov. nadučitelj Likozar iz Ljubljane. Dravinskl učit. krožek slovenjebistriškega učit. društva priredi tretji roditeljski sestanek v Studenicah dne 14. t. m. ob 3. uri popoldan. Iz Gotovelj nara pišejo: Tukajšnje učiteljstvo je priredilo v nedeljo, dne 28. februarja t. 1., prvi roditeljski sestanek, ki je bil menda tudi prva taka prireditev v Savinjski dolini. Shod je dobro uspel. Na kratka pismena vabila, ki smo jih dali napisati in dostaviti po šolskih otrokih, je vkljub temu, da je bilo skrajno slabo vreme in da nekateri atarši le niso vedeli, zakaj pravzaprav gre, došlo k sestanku nad 50 oseb, tako da je bilo zaetopanih najmanj dve tretjini onih hiš, ki imajo otroke v šoli. V ,,Nar. Daev." smo porabili tudi soaede, a odzval se je kot gost samo vrli nČitelj tov. Wudler iz Griž. — Na shodu je prvi govoril nadučitelj tov. Brinar, ki je poljudno razlagal, kaj nameravamo z roditeljskimi sestanki in na kak način se naj prirejajo ter je podrobno razpravljal 0 važnosti vzgojnega delovanja staršev in učiteljev ter kako naj ta dva vzgojna činitelja delujeta iz roke v roko. — Dčiteljica gospa Brinarjeva je poalušalce v duhu privedla k šolskim prveucem, naglašajoč, kako važen je prvi vstop v šolo, in je starše v presržuih besedah poučevala, kako je otroke pripravljati za šolo. — Učitpljica gdč. Ealškova je imela govor 0 vzajemnem vzgojnem delovanju staršev in učiteljev, in sicer je podrobno razpravljala nastopne točke: 1. olikano vedenje, 2. snaga in red, 3. nadzorovaDJe otrok 0 izvenšolakera čaau io njih opravila, 4. gojitev varčevanja. — Vse govore, ki so bili tako prikrojeni, da se je skozi nje kot rdeča nit vila ozir na domače razmere, so poslušali z napeto pazljivostjo. Ves sestanek je napravil vtisk medaebojne vdanosti in prearčnosti. To 80 potrdili drugi dan šolski otroci, ki ao naivno pripovedovali, s kakšnimi vtiski so prišli starši s shoda domov. — Prihodnji seatanek priredimo najbrž v jeseni ali šele prihodnjo zimo. Na enem samem takem sestanku se da silno vpliko povedati in 8e dogovoriti. Prepogosti takšni shodi bi utegnili — tako aodimo mi — zgrešiti svoj pravi namen. Roditeljskl večerl t tržaški okolicl. V tržaškem predmestju Eojanu se je osnoval odbor za prirejanje roditeljskih večerov, ki mu je tržaško učiteljstvo drage volje obljubilo sodelovaoje. In tako 8ta se v mesecu februarju vršila v rojanskem konsumnem društvu še dva roditeljaka večera, menda prra ua tržaških tleh. Pri prvem dne 7. februarja, je predaval tov. Joaip P e r t 0 t 0 temi BBo li otrok srečen ali nearečen, krepoaten ali ne, je odvisno mnogo od vzgoje''. Pri drugem, dne 27. februarja, pa 8ta govorila tovariša Adalbert S t u b e 1 in Ferdo P 1 e m i č , prvi 0 temi rSoglasje med roditelji je velikega pomena pri vzgoji otrok"; drugi pa 0 temi nZakaj otrok laže in kako temu odpomoči-1. S tem je bil prebit led na tem polju tudi na tržaških tleh. Tovarišem želimo obilega uapeha in obilo po8nemalcev. Natančneje poročilo priobči BDomače ognjišče". Drnžba sr. Cirlla In Metoda ima v zalogi mnogo in prav lepih velikonočnih in pomladanskih razglednic. Odlikujejo se po rarijaciji, kakor tudi po svoji dovršenosti. Nobena trgovina, bodisi v mestu hodi8i na deželi, ne ame b ti brez teh razglednic. Oisti dobiček je naraenjen obrambi in prosveti našega naroda. Vse elovenske trgovce, kakor tudi odjemalce prosimo, da naročajo in uporabljajo v prvi vrsti družbine razglednice, ki se dube v pisarnici družbe sv. Oirila in Metoda v Ljubljani. Bliža se mlada, vse oživljajoča Vesna, ki bo poklicala slednjo kal 7 življenje, 0, da bi se zbudilo s pomladnim pestrim življenjem tudi v našem narodu novo življenju narodne probuje in zavednosti! ,,Hrvatski učlteljski dom", glasilo BSaveza-" prijavlja v avoji zadnji številki v celoti govor tov. Gangla z božičnega shoda kranjakega učiteljstva. Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanake šole ae prično pri c. kr. izpraševalni komiaiji v Ljubljani v petek, dne 16. aprila 1909 ob 8.* uri na c kr. učiteljišču v Ljubljani. Pravilno opremljene prošDje za pripust k usposobljenostni preiskušoji je po predpisanem službenera potu vlagati tako, da bodo do 10. aprila v rokah raznateljstva izpraševalne komiaije. *) Vsemu užiteljstva! Uredn.