URN_NBN_SI_DOC-9KQG7LCO

K N JIŽ N IC E V M EŽIŠKI DOLINI Franc Sušnik Ni jih sedem k ak o r pri H o m erju ; štirje pa so k ra ji v Mežiški dolini, ki se dajejo, k a te ri bo prvi, ozirom a k a te ri n e bo zadnji: d v a sta v zgornji, v ru d arsk i dolini, dva v spodnji, v fužin arski — do 19. sto letja je bil G u šta n j1 p rvi in edini (ob m ajh n i C m i), konec 19. sto le tja so bile P rev a lje na ko nju; na sta rtu le ta 1945 je bilo videti, da im ajo vsi enake m ožnosti, am pak so R avne vse delj in bolj jele p re k ašati druge. To so ti štirje k ra ji: Ravne na K oroškem (6000 prebivalcev v strn je n e m jed ru , 300 v sosedni vasi K otlje, 2000 raztresen ih po bližnjih h rib ih in bregih); P revalje (3500 v je d ru , 500 v knapovskem naselju na Lešah, d obrih 100 pav ršk ih zb ran ih na vasi v Š en tan elu na pliberško stran , 2000 raztresen ih pl h rib ih in bregih); M ežica (v je d ru 2400, po bližnjih bregih 1300); Črna (v je d ru 2500, v sosednem Ž erjav u 800, v Podpeci zbranih 500, po bližnjih in d aljn ih planinsk ih sam otah 1200). Okoli 23.000 lju d i je danes v občini, tj. v M ežiški dolini. P red 50, 60 leti — recim o le ta 1910 — jih je bilo 12.000; m ed tem i se jih je štelo ali je bilo štetih 2278 za N em ce: v sam i C m i n o tri na vasi v sak peti, v sam i Mežici vsak četrti, v sam ih P re v a lja h več ko vsak tre tji in v G u šta n ju več ko vsak drugi. V vseh štirih glav n ih k ra jih doline so bile tedaj šole trd o nem ške od p rv e ure p rvega raz red a dalje (le v erouka je bilo d v a k ra t na teden po pol u re slovenskega); »utrakvistične« (tj. šole, ki so u p o rab lja le sloven­ ščino zavoljo ponem čevanja) so bile le v km ečki okolici (npr. v K otljah, na F ari, na Tolstem vrhu). Te nem ške, višje organizirane p e t- in šestrazred n e šole so im ele vsak a svojo globoko in polno o m aro nem ških knjig za učence. N ajstarejša javna knjižnica v dolini je bila nem ška C ebulova lju d sk a kn jižnica na R avn ah (»Tschebull’sche V olksbücherei in G u- tenstein«). N a n o tra n ji stra n i p latnic so im ele k n jig e p rilep ljen a tisk an a p rav ila s podpisom : G uten stein in K ärn ten , im O ctober 1895. D er G rü n d e r d e r B ücherei: H ans T schebull.2 — Eno krono (3 N din) je bilo tre b a na leto plačati za naročnino in v sak o k ra t za vsako knjig o po 10 v in a rje v (0,30 N din) za 16 dni. S lo ven ske knjige je p rinašala v koroške dom ove M ohorjeva, več k o t vsaka tr e tja d ru žin a v dolini je bila naročnik, in ko bi bile knjige trd o vezane in ne le m ehko sešite, bi se bila v m arsik a teri družini n a b ra la dom ača knjižnica. Te k n jig e so bile tedaj n a K oroškem edina šola slovenskega jezika.