St&V. 15 S Julia ja — izvzemši poned"1' Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v Redijo 3. aviys!a 1320 Posamezna številka 20 stotink Anton Požar, župnik T T«-*dništvo : ulica sv. Frančiška Asiškej navedem, kar trdi kanonik dr. Gruden v svoji knjigi: Zgodovina slovenskega naroda , ki jo je izdela Družba sv. Mohorja. Tam čitamo: »Ko so Rimljani gospodovali v naši domovini, je nared Slovencev vzajemno z drugimi slovanskimi rodovi prebival po širnih planjavah južne in zahodne Rusije, tja do Visle na severu in dolenje Donave na ,jugu. Tettej še ni bilo med Slovani tiste razlike v jeziku in šegi, kakor jo opažamo danes. Sami sebe so se nazivali »Slo-■veni«, tujci pa so jan rekli tudi »Veneti« ali Srbi. Živeli so kot miren poljedelski narod v r zkih raztresenih kočah, obdelovali zemljo in f2>ll ^vr-je črede. Grški pisateLj Prokopij pravi 0 njih, da se upali n-iti oblegati mest, niti ce bojevati na ravnem pclju. A sila časa je napravila iz miroljubnih ljudi silen in bojevit rod, ki .je drzne na skakoval mogočne države in ei z mečem v roki osvojil obsežne pokrajine.« Na nekem drugem mesiu pravi: Koso j-u£: slo van -k i rodov i z ap u s>tiif .svoj o prvetno domovino, so eno ljudstvo, ki se je n-zn alo z imenom Sloveni , rims-ki zgo-dovinopisc-I imenujejo »Slovenijo*, >■ .-ud Sla veno v prav tak:; pokrajine med Dcnavo in Adrijo, kakor dežele na Balkanskem polntaku. A •iv.-'i sedanji domovini so se naselili Jugo-t-loveni prilične v istem redu, kakor so preje r eMvali v prvotni domovini. Govorili so en jezik. Sicer so se po raznh krstih pozneje razvila razna narečja, a vsa ta narečja cd Alp pa i11 Kgej-kega morj-a so še dandanes tako vrste med seboj, da sega drugo v drugo. Ni mogoče reci, kje jeaja slovenski jezik in kje se pričenja hrvatski, in za macedcnske Slovane se še v današnjih dneh prepirajo, jih jeli - prištevati Srbom =»li Bol-garwn.< Menda ni treba posebej k menjati, da govore Srbi hrvaščino in narobe. — Dokazane rje torej, da smu Srbi, Hrvatje in Slovenci en nirod, ki jo go-voril prvotno en jezik, da o v resnici vsi eno, se r.ajmcčnegša -tavba pedre in ne dobojuie se z-'A : k a zn:oga. V slogi je moč. 2. Dcbrc; recimo, da se zavedamo in smo \ prepričani, da smo Jugo>loveni etno-gra- 1 Cm eno. Vendar sem prepričan, da mo bili robovi in ostanemo nadalje taki, če se ne spreobrnemo, kajti v tein oziru smo še daleč, daleč za Srbi. Toliko o Srbili in upam, da ste sedaj drugega prepričanja, 3. Vendar še eno je: druge vere so, ne bo r>iĆ.« Res je. druge vere so Srbi, toda s tem še ni rečeno, da ne more ibitd narodne in kulturne fdiupncsti žnjimi. Koliko ver pa je bilo v ranjki Avstriji in vendaT so Slovenci in Hrvatje klečeplazili pred dobrim, vernim itd. cesarjem, ki je vladal vsem tem drugorodcem. Takrat se pa ni nič pomišljalo, kake vere da so drugi sodržavljani?! Sicer se pa odličnjaki obeh ver že začeli propagirati misel na zbJižaaje rimskokatoliške in pravoslavne cerkve. ToJiko v informacijo onim, ki se še ne zavedajo svojega jugoslovenstva, in ki so ir navedenih vzrokov (so pa tudi 5e drugi, toda ti so najtehtnejši) protivniki' Srfelcv. Povdarfam še enkrat: povdarjajmo svoje narodno in kulturno jugoslovenstvo! Vsi članki in vse objav« sploh naj se glase v tem smislu. Drugič o Srbih kaj več. R. K. JugosiovOo m ententa (Dopis.) Čujejo se glasovi, da išče Romunija zaveznikov v Jugoslovenih proti prodiranju ruske boljševičke armade. Rusi so popolnoma premagali Poljsko, ki je šla — kakor vse kaže — po kostanj v žrjavico za svoje neveste« zaveznike. Tc šole so bili Poljaki potrebni! Rusi so sedaj na vratih Nemčije, Romunije in Ogrske. Na vrsti so Romuni, ki bodo morali odločiti, kako stališče naj zavzamejo proti Rusom, trkajočim na njih vrata? To je njihova stvar. Na vsak način jih bodo njih zvesti zavezniki »podpirali.« da jim bo mogoče postaviti se v bran rdeči vojski. V to svrho jih, kakor se čuje, podpirajo Francozi in skušajo pridobiti še Jugoslavijo proti Rusom, ker Rumunija pilo v popolnoma' novo luc, k« Te grožnja o popolni udejstvitvi Londonskega pakla — posta!« brezpredmetna in je juridično veljavnost dogovora samega problematična, ako ne ničeva. Na kaj se bodo opirali sedaj Italiiani ob reševanju jadranskega vprašanja, ko so se odrekli dvema bistvenima točkama Londonskega dogovora, ki je bil za njih zahtev* mugna charta,« conditio sine qua non?! Zadnje orolj«, čeravno dvomljive vrednosti, so si sami polomili in podrli tla pod seboj. A še na nekaj ne smemo pozabiti. Zloglasni Londonski dogovor, ki je priklical prokletstvo nad I-talijo, ste podpisali tudi Anglija in Francija, ki ste se zavezali za njegovo popolno udejstvitev. Kako to, da so zavezniki v hudi stiski med albansko vstajo prepustili Italijo samb sebi in niso genili z mezincem, da bi ji pomagali iz zadrege i« ji rešili vsaj Valono, ki jo je celo Wilson priznaval Italiji? Kje je bilo angleiko brodovje, kje francoske čete, ko je šlo za to, da zavezniki priskočijo zavezniku na poinoč in mu rešijo Valono. ki so mu jo priznali brez obotavljanja in z vso slovesnostjo uradnih izjav? Kako to, da je I !oyd George simpati-ziral z Albanci, da jim je ^rancija dala orožja in municije? Kje je Sporazum? Kje Vrhovni svet? Ali ne priča to dejstvo, da entente pravzaprav već ni in da se vsaka teh velesil bori le za lastne koristi? Mali albanski narodič so je uprl »vsemogočni« bi bila preslaba, da je ne bi pohrustal na prvi mah j . mirovni konferenci in njej v brk prekrižal vse ra- vzhodni velikan. Jugoslavija se je v zadnjih letih mnogo naučila in spoznala, da se mora zanašati le na svojo moč in da ne more ničesar več pričakovati od svojih zaveznikov, ki niso niti toliko zmožni, da bi že enkrat pravično in zadovoljno rešili jadransko vprašanje. Največjo napako bi pa napravila Jugoslavija, ako bi se na željo dragih postavil« proti mogočni in sorodni Rusiji. Sebi Jugoslavija ne bi mogla s tem prav nič koristiti, pač pa bi ji moglo to zelo škoditi v bodočnosti, ko treba vendar enkrat stopiti v zvezo z Rusijo, od katere edine morejo Jugosloveni pričakovati svoj spas, pravičnost in humaniteto. Obupavati nad ruskim človekom, bi bil zločin na našem narodu, ki že od nekdaj pričakuje od vzhoda — luč! Ruske razmere se boljšajo; v boljševizmu nastopata zmernost in red. Kmalu se naide zlata srednja pot. ki bo nato vodila po vsem svetu! Rusija je na mejah Nemčije! Ali se ne bliža že trenotek, ko se bodo Slovani m>gli pobotati in pobratiti z resnimi, pridnimi in zanesljivimi Nemci? Ali ni to morda edina prava orijentacija jugo-slovenske politike: Rtisija — Nemčija?! * čune, ki jih je sklenila in hotela plačati z njegov o lastno kožo. In zmagal je! Albanija uči Rje le — pamet?! L »Tržaška zveza bojevnikov (II Fascio Triestino di Combattimento) je razširjala te dni po mestu okrožnico z naslednjimi točkami: A. v Jugoslovenska mornariška zveza« je sklenila, da bo bojkotirala vse pomorščake, ki ne pripadajo k tej zvezi. B. Kaj misli o tem italijanska mornariška zveza? C. Kako misli socialistična stranka o taki krasni afirmaciji internacijonale? D. Kako mislijo vsi tisti jugoslovanski gospodje, ki v tržaških < plovnih družbah jedo naš kruh ter vodijo naSe ladje? H. Gospodje Mornariške zveze, gospodje plov-benih družcb, spomnite se »Balkana < ter požurite se, da izčistite tukajšnji trg! F. Ta nasvet vam dajejo prijatelji, ki časte o-genj čiščenja! * • * * Ad E. in F. Moramo zaokreniti red In začeli na koncu. Kajti tu se drastično uresničuje tisti *dul-cis in fundo,« ali — točneje rečeno v danem slučaju: žolč je na dnu! V zadnjih dveh točkah namreč. Stvar je pač taka-le: Če delajo neumnosti otroci, se ne Jeziš, ti ugaja, se smeješ in se zabavaš; če pa delajo neumnosti odraščeni, zreli ljudje, ki morajo vedeti, kaj delajo, ki se morajo zavedati, kako nevarne so njihove neumnosti in kake posledice jim morejo nastati, in ki se morajo tudi zavedati odgovornosti, obrer^njajoče jih: tedaj pa je stvar krvavo rt-saa, da se ne moreš smejati, marveč stiskati pe&t v sveti jezi in ogorčenju. Da jc gori omenjeni oklic izdalo le par miečno-zobih" fascistov, da je Damere in načrte, ki prihajajo v oklicu do izraza, snovalo le nekaj političnih Zadnji dogodki v Albaniji so tako velike in dalekosežne važnosti, nele za zunanjo politiko Italije. ki jc doživela z izpraznitvijo Valone popolen polom, ampak tudi — in to pred vsem — za rešitev jadranskega vprašanja in za bodočnost Balkana sploh, da se jih moramo tudi mi pobliže ogledati. Važnost Valone. Površen pogled na zemljepisno karto jadranskega morja nas pouči takoj, kako silne važnosti je Vaiona nele v gospodarskem in političnem oziru, ampak tudi v vojaškem; je ključ do Jadrana, je njegov Gibraltar ali Suez. Kdor ima Valono, obvladuje vhod v jadransko morje, je pravzaprav njegov neomajen gospodar. Tega se je zavedala tudi ranjka Avstrija, ki se je borila z vsemi močmi proti temu, da bi kaka tuja država ugrabila to važno strategijsko oporišče. In ko je Italija koncem leta 1914., meni nič, tebi nič, zasedla Valono in je s fino diplomatično potezo irrabila onemoglost Avstrije. je vse nemško časopisje zagnalo velik krik in dokazovalo, da bi z izgubo Valone vsa zmaga Avstro-Ogrske ne pomenjala ničesar, ker bi bila zaprta v Jadranu kot v kaki kletki Isto je pov-darjalo vse italijansko časopisje, ko so Albanci dne 11. junija t. 1. nenadoma napadli italijanske čete, ki so bile zasedle ves tisti del Albanije, ki naj bi po londonskem dogovoru pripadel Italiji, in jih pognale nazaj vse do Valone, kjer so se mogle vzdržati le z največjimi žrtvami in je po vsem odporu socijalistov. ki niso dopustili novih pošiljanj čet, kapitulacija postala neizogibna. Od tega dne je vse italijansko časopisje dokazovalo dan za dnem, da jc posest Valone neizogibna potreba za varnost Italije na Jadranu. Isto so pov-darjali poslanci v zbornici in senatorji v senatu in Giolitli sam je svečano izjavil, da Valone ne zapusti. Nista še minula dva meseca po albanski \staji — ko mora ubogi, tolikokrat varani italijanski narod poslušati vse drugačno zgodbo: »da Valone pravzaprav ne potrebujemo,« *da nam zadostujejo tri čeri pred njo in pa — prijateljstvo Albancev.« Kaka lahkomiselnost in nedoslednost leži v teh trditvah — naj sodi vsak sam! A ne le v vojaškem, tudi v gospodarskem in po-litincm oziru jc bila \alona za Italijo največje važnosti. Tvorila je središče za ekspanzijo italijanske industrije in trgovine na Balkanu in za politični ugled in vpliv. Saj vodijo iz Valone najkrajše poti v severno Grčijo, v Črnogoro in preko Stare Srbije vse tja do Bolgarske in Carigrada. Tega se je Italija dobro zavedala; zato jc že pred vojno gradila ceste, mostove, ustanavljala šole in širila z vsemi močmi svoje koristi daleč notri v divje albanske gore. Vse to je stalo milijarde denarja, ogromno žrtev in življenj vojakov, ki so umirali od malarije in drugih kužnih bolezni. Toda zaslepljena italijanska politika je storila vse, da uniči to delo in trud desetletij in žanje danes svoj — uspeh. Albansko ljudstvo je vstalo in prekrižalo vse račune: danes ni v Valoni, ne v Albaniji, nobenega Italijana več. Vaiona in Londonski dogovor. Italija si je že leta 1915., takoj pri vstopu v svetovno vojno, zagotovila trajno posest Valone in člen 6. Londonskega dogovora ji je priznal Valono s širokim zaledjem, na severu do Vojuše, na jugu do Kimare. Poleg tega je člen 7. istega dogovora določil razdelitev Albanije med Italijo, Srbijo. Črnogoro in Grčijo, ne da bi velesile, ki so podpisale ta nesrečni pakt, vprašale sploh te države, ako hočejo sodelovati pri tem rezanju živega albanskega telesa ali ne. Spominjamo se tudi raznih uradnih in neuradnih vesti z italijanske strani, ki so poročale, da Italija ponuja Jugoslaviji Skader v zameno za Reko. Toda naj bo, kakor hoče, dejstvo ostaja, da si je Italija izgovorila brezpogojno posest Valone in da ji ni pri tem — vsaj odkrito ne — nihče oporekal. Navidezno prostovoljna izpraznitev Valone in u-radno potrjena vest, da se je Italija odreka, po-menja za italijansko politiko diplomatičen poraz brez primere. Zrušila je s tem dve bistveni točki londonskega dogovora, med njimi člen 7., ki je v najožji zvezi z ureditvijo istrskih in dalmatinskih _ mej. Tako je reševanje jadranskega vprašanja sto- Anglija in Francija — ia poslednja posebno otročajev — transeat! Ali ta oklic so razglasila tudi laška glasila. S tem postaja stvar jako resna. Saj vemo. kako znajo ti listi vplivati na mišljenje in duševno razpoloženje italijanske javnosti. To pa posebno zato, ker je ta javnost politično tako nezrela, da ne zna sama toisliti in da se vsled tega nedostatka slepo udaja sugestijam — hujskarijam listov. V tem je nevarnost. Drastičen primer za to smo dobili v zadnjih časih. V ponedeljek, ki mu je sledil tisi usodni torek zažiga »Narodnega doma, < so tržaški listi v zvezi z dogodki v Splitu prinesli članke, ki so dajali slutiti, da se priprav-ja nekaj hudega. In naslednjega dne jc sledilo, kar je sledilo: ne le razdevanje, marveč tudi divjanje skoro vsega laškega prebivalstva proti slovenskemu življu. In vendar je to tržaško ljudstvo dobrodušno v svojem jedru in zahaja rado na deželo med gostoljubno slovensko ljudstvo. In vendar divja proti teinu ljudstvu ob gotovih prilikah! Ka ko tako? Zakaj? Ker jih javna glasila s preraču-njenimi lažmi zavajajo v krive domneve; ker zvračajo resnico glede nas in naših namenov; ker mu zistematično zastrupljajo duševnost in razpoloženje nasproti nam. Najboljši dokar, da je temu res tako. da je bilo tudi to pot nahujskano, imamo v dejstvu da je že danes med treznimi in pametnimi Italijani velik »maček.' da obžalujejo dogodke onega strašnega torka in se — sramujejo!! Javna glasila govore seveda drugače, nasprotno; ostajaio zvesta svojemu prokletemu rokodelstvu. Zato se tudi sedaj rade in s preračunjemm in prozornim namenom — označenim v točkah E. in p _ razglasila goriomenjeni oklic »Zveze bojevnikov.« Oklic na bojkot, na preganjanje na »čiščenje.« Ponoviti bi hoteli prejšnjo igro. Radi nekega dogodka v Dalmaciji — resničnega ah ne. tega niti ne vemo — kličejo na maščevanje v Trstu. Prav tako kakor je bilo po onih dogodkih v Splitu. Vprašanje je le. ali se b^do tudi gospodje od »Federazione del Marc« — krogi, pri katerih si moramo vendar domnevati resnosti m prevdar-nosti _ puščali hujskati k neprevidnostim, ki bi se mogle kruto maščevati na škodo gospodarskega življenja našega mesta? Rušilo, JMavlia in jadransko vprašanje RIM 7. Vest o Trumbičevem prihodu v London je dela tukajšnjemu časopisju poved, da spravlja Trumbićev prihod "v London v zvezo z dogodki na ruskem bojišču in z — jadranskim vprašanjem. Pred nekoliko časa — m še dolgo temu — je tukajšnje -časopisje presenetilo svoje čitatelje s senzacionalno vestjo O nameravani francosko - jugoslavenski zvezi preti sovjetski Rusiji, a kmalu nato je prišla zepet vest o nameravani Toraousko-njugosloven-ski zvezi proti sovjetski Rusiji, V oporo svoje prve trditve so tukajšnji listi objavili članek zagrebškega Ista »Obzora«, čeravno dokazuje ravno ta članek, da o kakem nastopu Jugoslavije proti Rusiji ne more biti govora, pač pa ravno narobe, če zavezniki ne uvidijo, da je prišel čas, da se vendar enkrat pravično reži tudi jadransko vprašanje. > Poljska ,je fsoraže-na cd Rusov — je pisal »Obzor* — in ententa išče drugih držav, ki bi bile pripravljene, da si gredo zlomit regove cb Ljenjinovo vojsko, in poizkušate \sef da frt spravili Jugoslavije v voijno proti Rusiji. Kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev pušča boljševiški jxchod ravnodušno, nasprotno: mi misKmo, da ^e najbolje, kar more narediti naša diplomacija, če redno prizna sovjetsko vlado in pcšlje svojega zastopnika v Moskvo. Zakaj bi morali biti «užn.jl ententne politike, ki nas goni proti Ruaiji? Njen poizkus s Poljsko se ni obnesel, zaAo se ne žeJa spuščati v pustolovščine proti boljševikom in išče države, ki naj & jemala kostanj iz žerjavice. Vzroki naše hvaležnosti ententi niso taki, da bi nas megli spraviti v to podjetje, čeravoo nočemo ukrepati ničesar proti njemu. Ententa nas je v tem zadnjem času 17. strahu, da bi se Italija združila z Nemčija, zapustila in se postavila bolj na stran naše sovražnice, edine, preti kateri bi bili pripravljeni nastopiti, če bi morali vstopit! v vojno. Francija in Anglija ste bili zavzeli v tem zadnjem času v jadranskem vprašanju stališče, ki nam ne daja poveda za kako upanje, kajti ovirali sle celo Wil>ono'vo delovanje nam v prid. In sedaj .bi morali mi zaradi kvterecev teh dveh držav začeti vor^nc? NikdarN List je pi3al nato o istaKjanskem rovarjenju na Madžarskem, Bolgarskem v Albzuiiji proti Jugoslaviji in o popolnoma negativni pomoči Francije in Anglaje v prid -gospodarske in politične utrditve Jugoslavije ter je nadaljeval: ; Mi verujemo v Rusinjo, slovansko, kakor mi. Imamo močne živce ki se ne pjiščamo zaplesti v vc-]no preiti Ital:>;i .sedaj, in ker ne moremo zmagati Italije s pomočjo entente, jc bomo premagali v novi politični ureditvi, ki se že kaže na obzorju. Evo našega cdgovora na francosko prigovarjanje.« Toda, kar prinaša tukeijširje časrpisje kot dokaz, da bi bila Jugoslavija vendar pripravljena na vejno proli Rusifi r.na račun Italije-, to je proti odškodnini na Jadranu, je zaključek ^Obzorovega« članka, ki jc v resnici le izbruh ogorčenja zaradi dejstva, da je j-adranp-ko vprašanje še vedno nerešeno, a ga italijansko časopisje jemlje nalašč v popolnoma drugačnem pomenu. ;-Obzctf-«< zaključuje: >Če Francija smatra, da nas more spraviti v vojno preti Rusiji, preden se reši jadnin>ko vprašanje, dokazuje, da je zelo kratkovidna. Sedanji diplomatski poizkusi v Belgradu ne morejo pomeniti drugega, nego to. da smo v Parizu na glasu kot -dobra topovska hrana«.. Komaj je izginil vtisk teh senzacionalnih lazkritij o Jugoslaviji, je prišla, kakor omenjeno, vest, da se nahaja Trumbić že delj časa v Londonu. Kaj stika Trumbić po Londonu? >Znano je — pravi > Idea Nazionalc — da vzbuja v slovanskih deželah n«a severu in na jugu, cd Češkoslovaške do Bolgarske, zopetno vstajenje velikana evropskega vzhoda upanja in umišljanja, ki so v Italiji dobro zuana. Duh panslavizma razburja te balkanske narode, pri katerih širijo ruski častniki in pisatelji živahno propagando v svrho vzbudit ve ideje razširitve slovanske Rusije proti ju-gu. < List pravi, da so belgrajski politiki izrabili to razpoloženje kot dokaz, da se more v južni Evropi, kaker tudi v ruski pcHtiki še veliko tega izpremeniti, in omenja odgovor, ki ga je dal Trumbić nekemu časnikarju v Spa na vprašanje, ali predstoji zopetni začetek pogajanj z Italijo: ^Sedaj se ne mudi — je .rekel •baije Trumbić — kajti novi ru»ki dogodki bi mogli rešiti jadranska in mnog« druga vprašanja.« »Idea Nazionale* zaključuje: >>Smalramo zato, da Trumbić ne bo zavrgel tega argumenta, če je res, kakor se zagotavlja, šel v London, da posreduje pri LIoydu Georgeu v svrho dosege rešitve jadranskega vprašanja na medza-vezniškem sestanku. : Ruski odgovor Llovđu Georgeu — Rusija proti vtikanju entente v rusko-poljski spor LONDON, 6. Kainenev je sporočil listom dclgo pismo, ki ga je poslal včeraj LIoydu Georgeu. Kainenev .javlja v tem pUmu« da je sporočil svoji vladi izjave LIoyda Georgea tekom pogovora, ki ga je imel ž rvjim 4. avgusta glede vzpostavitve trgovinskih odnošajev in glede sklepa angleške vlade, da »bo stopila na strset Poljske v vojni proti Rus«ii. in to vsled vdcra ruskih -ovjetjJtih čet na poljsko ozemljs. Kamenev omenja nato prekinj-enje ru-sko-pcljskih pogajanj in spominja na noto lorda Curzona od 20. jul;ja in na brzojavko groia Sapiehe, poslano v Moskvo dne 22. julija. Oba sta predlagala, naj se začnejo premima in mirovna pogajanja, tičerin je pristal 22. m. m. na premima in mirovna pogajanja, toda poljski odposlanci so imeli samo pooblastilo za reševanje vojaških vprašanj. Sovjetska vlada ni hotela nikdar mešati premimih pogajanj s pogajanji za sklenitev končnoveljavnega miru med Rusijo in Poljsko. Toda bilo je neizogibno, da se v premima pogajanja vključijo nekateri pegeji splošnih jamstev, ki ne spadajo ravno k vojaškim vprašanjem. Pomoč, ki jo dobiva Francija, delovanje generala Wrangela, ki ga podpira Francija na desnem poljskem krilu, sta naredila potrebno to zahtevo po jamstvih, da se prepreči Poljski priprava tekom premirja za zopetni začetek sovražnosti. Ta jamstva ti bila delomična jrazorožitev, ustavitev do-bav$anja orožja itd. Medtem mednarodni zakoni ne predpisujejo ustavitve sovražnosti pred sklenitvijo premirja. Nadaljevanje boljše-viške ofenzive ne bo nikakor vplivalo na sklenitev minu. Kamenevo pismo ponavlja obvezo sovjetske vlade, da bo spoštovala neodvisnost Poljske in njeno pravico do samoodločbe in da ji bo dala ugodnejše «neje, nego so one, ki jih je določil vrhovni svet in angleška ticta -od 20. julija glede konference v Londonu. Pismo pravi, da prcizhaija .brezkoristnost take konference že iz dejstva, da "bi druge države ne mogle voje-vafti proti Rusiji brez pomoči velevia^jti, in zaključuje: »Mi vztrajamo pri svojem prepričanju, da morejo "samo neposredna pogajanja s Poljsko koristili tolika ruskim koristim koliko koristim poljskega naroda. Konferenca v Londonu bi mogla potem razpravljati o vseh sporni H vprašanjih med Rusijo in zavezniki. LONDON, 7. (S.) Včerajšnja pogajanja med vlado :n boljševiSkimi odposlanci se smatrajo kot znak. da namerava angleška vlada sprejeti izvajanja zadnje note iz Moskve, ia-očene pev Kam ene vem. POLJSKA SPREJELA RUSKE POGOJE GLEDE MIROVNIH POGAJANJ LONDON, 6. (S.) Radiohrzojavtk i poljske vlade javlja, da poljska vlada jemlje na /nanje nove pogoje sovjetske vlade in zahteva, da se zajamči poljskim pooblaščencem prosta in dj-iektna z\eza z njihovo vlado potom minskih radiobrzojavnih postaj in po.om kurirjev. Z BOJIŠČA PRED VARŠAVO DU-NAJ, 7. Radicbrjojavka iz Moskve ja- . v tja: -*Naše predstraže, ki so prekinile zveze med Varšavo in Gdanskitu, so prišle v Gjelia-nov. V sredi naše hc^nc črte smo do-egli Ve -gron. V stikih srno z revolucionarnim odborom, ki so ga ustanovili \-aršavski delavci Poljsko poročilo z bojišča LONDON. 6. (S.) Poljske poročilo z tojišča, prišlo potom -radie brzoj a vike pravi: Pri Aly-szvajcu se poljski oddelki upirajo sovražniku, ki hudo pritiska. Pri Czervinu in Ostro vem sc poljski cddelki bore preti sovražnim četam, 1. so prekoračile levi breg Buga. S protinapadom med Drebiczyo in Brnosami jc bM -.ovražnik potisnjen na severni breg reke Buga. Sovra/.n" napadi pri Brezah so prisilili Poljcke na zapustitev Mcravta in Tere-pola. V Brodyju se pleni. Na Seretu >o bili scvražui napadi odbiti. SESTANEK MED ZASTOPNIKI ANGLEŠKE iN RUSKE VLADE. Anglija se še ni odločila LONDON, 6. (S.) Zakasnelo. Reuterjeva agencija -pravi, da so imeli zastopniki angleškt in francoske vlade pogovor, ki je trajal pet ur in pol. Po tem pogovoru -ta Krasin in Kamenev obvezala, da bosta sporočila svciji vladi, naj udgcvori še pred konferenco, ki se bo vršila v nedeljo v Boulo>gni in Fcistcnu med zastopniki Velike Britanije in Francije. Na tej konferenci bodo zavezniki določili svoje kon-čnoveljavno stališče nasproti Rusiij. Vest o odhodu angleškega in irencoskega zastopnike iz Varftave potrjena. LONDON. 7. Iz Varšave javljajo z dne 5. t. m, da sta Aberaon in Jusserand zapustila mesto doc 4. t. m. TAJEN DOGOVOR MED AVSTRIJO IN RUSIJO LONDON, 7, (S.) Time.s ja\ljajo iz Londona: Državni tajnik Colby je objavil ,da je bil sklenjen v minulem mesecu med Avstrijo in Rusijo tajen dogovor. Od ministrstva "\nanjih stvari se zahteva, da uvede strogo preiskavo glede pravega pomena tega dejatva. Po -tem. dogovoru bi Avstrija ostala nevtralna v vsaki vojni proti sovjetski Rusiji in preprečfla pre-, voz vernega materijala, namenjenega nrskin^ sovražnikom, skozi svoje ozemlje. 01. 2. tege dogovora predvideva vzpostavitev trgovinskih in i ndus t rijain i h ednošajev. CL 3. določa jamstva za koristi obeh vlad. Rusija bo imela svo* jega zastopnika na Dunaju, a Avstrija bvo^e&j zastopnika v Moskvi, d. 4. določa, da bodo izpuščeni v svobodo v ni ljudski komisarji fcivše madžarske vlade, ki M5 sedaj internirani v Avstriji in cia bo sovjetska Rusija pi/maj^anu v njenem odporu. Nemčija protestira proti preganjanju Nemcev na Poljskem CURIH, 6. Nemčija je poslala poljski vladi not-o, v kateri protestira proti preganjanju Nemcev s strani poljskih nacionalistov v krajih, ločenih od Nemčije in priključenih po določbah mirovne "pogodbe Poljski. Nemški ze izjavil, da je bila razdelitev tešinskega ozemlja edino sredstvo za preprečile v kake rešitve, ki bi ogrožala državne koristi. Materijalna nemogočnost vzdrževanja reda tešinakem ozemlju neresnična, oziroma netočna. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 5. t. m.: Danes ob 8 je jugo^lcven^ko odposlanstvo dcvciilo nekoliko olajšav glede osefcnegr. in KTa&avnega prometa skozi demarkacijsko črto, ki loči cono A cd cone B. Demarkacijska črta ni bila odpravljena; jugoslavenski orožniki :n finančni stražniki vrše še vedno službo ob demarkacijski črti. katera se more prekoračiti le s posebnimi dovoljenji. Pogajanja s plebiscitno komisijo niso šc dokončana, toda verjetno je, da bodo do jutri rešena v>a vprašanja glede | osebnega in blagovnega prometa med obema cxxna:na.- ZGčrtanje itclljansKc-ovs:rijsKIH mej na Tirolskem TRIDENT. 6. (S.) V dragi polovici mescca avgusta bo začela mednarodna komisija za začrtaiijc meja med Avstrijo in Italijo svoje delo ob gornji Adiži v svrho izboljšanja gospodarskih razmer tamošnjega prebivalstva. Komisija sc bo posvetovala k prizadetimi osebami in uradi. Zastopniki italijanske in avstrijske vlade so se vzajemno obvezali, da bodo zajamčili prosto izražanje želja prizadetih eseb. PREISKAVA ZARADI lREDENTISTIČ^HH IZGREDOV NA TIROLSKEM TRIDENT. 6. (S.) Vsled izida preiskan v Eol-canu na ukaz preiskovalnega sodn:ka / procesu zaradi iredentističnih manifest »c;j na dan praznika Sv. Seca. je bil po ukazu omenjenega sodnika aretiran dr. Oicn Vinatzif, t?jnik ita-lijejiske ljudske stranke. Radić o&soien na dve leti in pol zapora ZAGREB, 5. Proces proti Radiću, obtožene-n» i rcvarjenia proti državi in veleizdajstva, ker je namreč deloval s pomočjo drugih držav, posebno (talile, za izključitev Hrvatske kot samostojne republike iz jugoslovenske države, se je končal včeraj. Med silnim odobravanjem številnega občinstva je bila prečitana razsodba, s ikatero se Radič obscja na dve leti in pol zapora, poostrenega s postom na dan 1. decembra vsakega leta. BURNA RAZPRAVA O IRSKEM VPRAŠANJU V ANGLEŠKI ZBORNICL LONDON, 7. (S.J V fobiji »bornici je prišlo tekom razprave o »akonskem načrtu glede vzpostavitve miru na Irskem do burnega prizora. Ir^ki poslanec Bevling je označil nameravani načrt ket burko in prevaro in je o&tro napadal vlado in zekene. Pozivov k spoštovanju pravilnika ni sploh upošteval. Predsednik je poizkušal vzpostaviti mir, toda ker je poslanec vztrajal pr: svojih napadih, je nastal; zelo buren prizor, tekem katerega se je slišalo samo kričanje po>lsneevih pristašev in nasprotnikov. Pozivu, naj zapusti dvorano, se je pc-lanec uprl. nakar ;e bilo sklenjeno z 229 glasovi proti 43, da se seja odgodi. Bevling jc nato zapustil dvorano med rcganjSm članov vladne strmke v spremstvu drugih članov nacionalistične stranke, velike večine laburistov in nekoliko neodvisnikov. RAZPRAVA O SAINTGERMAINSKI POGODBI IN VLADNIH IZJAVAH O VNANJI POLITIKI RIM, 7. Danes se je začela v italijanski zbornici razprava o odobritvi saintgermainske pogodbe, oziroma aneksiji Tirola in o izjavah ministra vnanjih stvari. Govorili so razni govorniki, med njimi najbolj odločno radikalec Salvemini in socijalni demokrat Ciccoti, ki sta odločno zahtevala, da se začnejo prgs£anja z Jugoslavijo v svnho rešitve jadranskega vprašanja, ker zasedeno ozemlje da je vulkan, ki se ne bo mogel dolgo prenašati. Sodno postopanje proti poslancu Friedrichu. BUDIMPEŠTA, 6. (S.) Komisija narodne skupščine jc sklenila predložiti pooblastilo za uvedbo kazenskega postopanja proti poslancu Friedrichu, ki je osumljen umora grofa Tiszc. Švicarski tečaji. ŽENEVA, 5. (S.) Zakasnelo. Rim 3»V70; Ee-rclin 13*20;" Dunaj 3'20; London 21'84; Paiiz 44; New Ycrk 6 03. Žiofia nproclzttciisKe komisije za teden od 8. do 14. avgusta 1920. (Preščipne se štev. 17 nove živilske izkaznice ) Na odmerek: Testenine: 30 dkg po 1'9G kg; Riž: J~ kg po lir 1'50 kg; Sladkor: 15 dkg po 6 — lir kg; Olje: 20 ol. po 8'30 liter. Posestniki ubožniških izkaznic imajo pravico samo do nakupovanja sladkorja. Domače vesli Smrtna kc-S2. Dne 5. avgusta je umrl v sanatoriju na Reki gospod Josip Dcmladiš, posestnik, trgovec z Jescm in glavar odlične rodbine Domladiševe v Ilirski Bistrici. Mase zadušnice se-bodo služile dne 12. t. m. ob 9. uri dopoldne v farni cerkvi v Trnovem. Žalujočim rodbinam Douvladiš - dr. Tomšič in Žužek iskreno sc-žalje. — V Sežani je umrl nenadne smrti gospod Andrej Primožič, posestnik in trgovec. Pokojnika prepc!;e;o v nedeljo iz Sežane v Idrijo, kjer pciože njegove zemske ostanke v lastno grobnico. Soproga pokojnikova je iz z.nane rodbine Prcmersteinov v Idriji! Žalujočim ostalim istotako iikreno sožalje! Italijani in Slovani. V polemičnem članku pod tem naslovom je povedal večerni »Lavoratore-> od 6. avgusta marsikatero resnico na naslvo lista rNazione« in italijanskega nacijonalizma sploh. Je tu akordov, ki zvene naravnost simpatično za vsakega pošteno mislečega človeka, pa naj bo že Slovan aH Italijan. Tako n. pr.: da do narodnega po-mirjenja in mirnega soživljenja v teh krajih ne more priti le na podlagi italijanske trikolore; da italijanski nacijonalizem dela nasprotnike Italijanov tudi iz tistih Slovanov, ki ne sovražijo Italijanov; če se slovanskim delavcem krati pravica do združevanja, de morejo ti poslednji zahvaljevati nazovi-liberalne vlade; če slovanski delavci čujejo o iz-vestni gonji od strani izvestnih ljudi, ne morejo poslati zahvalnega listka tistemu »Fascio di com-da bi kdo s tem, da brani svojo pravico, ki mu jo pravičnost novega režima; politika, ki se danes tira nasproti slovanskim delavccm, sliči preveč avstrijski politiki proti vsem malim narodom. Vse lo piše ' Lavoratore- in hvala mu na tem! Ne moremo mu pa izrekati hvale na tem, da te lepe in pravične besede zaključuje s tem, da meče slovanski nacijonalizem v en koš z italijanskim. Ne razumemo, kako more istočasno, ko je sam s konkretnimi naredbami ugotovil, da italijanski socijalizem dela krivico slovanskemu življu in zato naravnost sili tega poslednjega v nacijonalistični tabor, s Čemer je > Lavoratore- izrecno priznal deienzivni značaj slovanskega nacijonalizma v teh krajih: kakor more istočasno metati ta defenzivni nacijonalizem v en koš z italijanskim, ki je — po izvajanjih »Lavoratorja« samega — agresiven?! Ne razumemo, kako more »Lavoratore« po vsem tem prihajati do trditve, da tudi slovanski nacijonalizem onemogoča pomirjen j« med obema narodoma?! Kako to, za božjo voljo? Kako naj bi bilo možno, da bi kd s tem, da brani svojo pravico, ki mu jo drugi nasilno kratijo — napadal druge in delal drugim krivico!! Kako se more tistemu, ki se brani, prihajati z očitanjem, da ne dopušča mirnega bo-življenja?! Mi smo že stokrat — kadar-li je »La-voratore« postavljal nas na zatožno klop skupno z italijanskimi nacijoualisti — pozivali sicer vsega spoštovanja vredno socijalistično glasilo, naj nam že enkrat konkretno cznači tiste naše zahteve v narodnem in jezikovnem pogledu, ki res zaslužu-jejo, označbo s šovenstvom. Ali, doslej nismo še dobili zažcljeacga odgovora. In ravno lo bi mera! »Lavoratore«, če nas hoče uveriti, da noče biti krivičen slovenskemu življu! S tistim pavšalnim tlačenjem v en koš pa nas le zagreneva ia nam tem živeje kliče v zavest aoižnoct, da moramo bifi — nacionalisti tudi napram njegovi strari! Nsšeinu ljudstvu! Krkor c'o vsa,]-:: vznemirljivi priliki, tako sc L- di zadnji dogoditi v Trstu vplivali na naše r.ir.'e slc'e. Mar>ikcdo je \zel hranilno knjižico in tck^l v denarne zavede, da reši svoje prihranke — dokler je čas. dru'gi, ki so imeli denar dem.a, ga niso vložili fcc;eč se, da ne bi izg'abili! Mi sm? cb vsaki pri:'ii svarili vse osre ,ki imajo kake prihranke, naj se ne der-o begati cd nikrgar in nai popolncma zaupajo onim, ki jih učijo in svarijo. Denar je vedno tiod-j varen v denarnem zavodu, ne^o pa dema! Za vsak slaćfi naše ljudstvo ne straši useda :>Pc«iejiln;ce«! Ke>!lot objavljeno uradno in kakor mi vsi vemo — ne bo vlagateljev trpel ruti vinarja, ker denarni zavedi ne drže denarja dcila ukazana rekvizicija vse pšenice, ječmena, rži in ovsa Jetine 1920 in tudi preostankov iz prejšnjih let. Vse omenjene vrste žita se morajo naznaniti. Pridelovalci morajo izvršiti naznanitev v petih dneh po mlat vi, in sicer v predmestjih pris tojnim c krasnim načcl-nikem (v Skednju, pri Sv. Ani, na Farne tu, pri Sv. Ivanu, v Rojanu in v Barkcvljah), a po okolici okrajnim načelnikom n>a Opčinah in na Prošeku ali pa pristojnim županom. Naznanilni listi se dobijo pri pristojnih okrajnih načelnikih ali županih. Pregreški proti določbam gori omenjenega odloka >e bodo kaznovali v zmislu naredbe bivše -vlade od 26. maja 1917 B. I. I. št. 235 in naredbe od 26. marca 1918, B. L. I. št. 121. Globe, ki so izražene v kronah, sc bodo štele v lirah al pari. V slučaju zaplembe pritiče službeniku, ki je robo odkril, 20% zaplenjene vrednosti blaga. Ako je ovaditelj kak zasebnik, ima pravico do 50 % -zaplenjene vrednosti in zahteva lahko tudi, da >e ima njegova ovadba smatrati za uradno 4apicst. Šola za gluhoneme ostane zaprta. Mestni magistrat javlja: Naznanja se občinstvu, da se meilna šola za gltihcneme v svrho varčevanja ne bo zopet odprla. Gojenci in gojenke, ki so io cbiskovali in tisti, ki bi se bili vpisali z začetkom šolskega leta 1920—21, bodo Lahko sprejeli v obstoječe zavede za gluhoneme .po raznih mestih v kraljestvu, kakor n. pr. zavod Gualandi za gluhoneme obeh spolov v Bol on. i, zave J za gluhcneine ženskega spela v Noverlo Padcvana, zavod Provolo v Veroni (za mo&ke n ženske), zav'd Pavcni v Brescii in pri usmiljenih brat h v Benetkah (s?.mo za moške). Po predp:s:h, ki so v vel',avi pri rečenih zavodih, je treba predložiti p.Tš-.'e za sprejem v teOcj avgusta meseca. Prošnji nej se priloži krstni list, iz katerega je razvidna, "a nima goj.nec manj kot 6 in r.e več kel 12 let, zdravniške pričevrlo o prirejeni ali' zadcbljeni gluhone-n:osti, o zdravem telesnem sestavu, o cepljenju kožic in o duševnem zdravju gojenca ali ienke. Mestna zastavljalnica. V penedeljek dne 9. t. m. se bedo predajali razni nedia^occni predmeti ser. 145 cd št. 33401 do št. 345C0, ki so bili sprejeti v decembru 1919. Odlok o vežnji z avtomobili. Tukajšnji civilni komisar'jal za Trst in ckcl:co nam je poslal: 1. Prepovedana je vožnja z avtomobili, a) ki nimajo predpisanega voznega dcvcijenja, ki ga izdaja pristojni civilni kcmisarVat, b času vožnje po predpisih, ki jih je izdalo bivše policijsko ravnateljstvo v sporazumu z mestnim magistratom in ki jih vsebuje -razglas št. 4208-1. od 25. novembra 1896 in št. 32-45 cd 16. februarja 1911 in razglas mestnega magistrata od 26. c k t obra 1910. Posebno pa morajo šoferji ct) imeti pri sebi in »pokazati na zahtevo oH»stl in tdužbcni.kov javr« varnosti vozno dovoljenje za sebe in dovoljenje za avtomobil, b) Ne sinejo voziti hitreje kot 10 km na uro po obljudenih mestih in ne hitreje kot s 45 lun na uro izven cbljaidenih mest. Zraven tega *e lx>d<) morali držati predpisane poti in zmanjšane brzine, ki bi f-o določili civilni komisarji sporaztr-mno z občanskimi a4i vojaškimi oblastmi; c) luči motajo goreti cd mraka do zore; č) rabiti kot znak za pozornost na obljudenih mestih samo trobento, dočim aspal. Ko sc je prebudil, je bila njegova prva skrb pogledati pod pazduho za denar. Kako se je revež prestrašil, ko jc videl, da ni več v žepu. Lopovi so prišli k njemu, ko je bil v snu, ter mu u-kradii listnico s 500 lirami. Tatvino je naznanil o-rožnikom. Kradel je iz sirotišnice rjuhe, čevlje in drugo robo neki 27letni Ivan Zuliani. To je tip. za katerega se ne ve ni kaj dela ni kje stanuje. Sirotišnico jc ukradel že nekolikokrat. a včeraj se je oparil, kajti policija ga jc aretirala in spravila ped ključ. Radi 112 kg sladkorja sta bila aretirana na glavni portaji neki Andelmo Turrino in Ivan Luzzi. Orožnikom cista vedciri povedati, odkod sta dobila sladkor. Radi tega jim jc bilo blago zaplenjeno, a ona sta morala \ ul. Coroneo. Šmentana grcJica! Včeraj je bila aretirana v rpanuiakturni trgovini g. Gregorisa v ui. S. Spiri-uione št. 5. neka čudna gospa. Bila je fina in -u-šaj'na . dasi že malo pri letih. Prišla je v trgovino in si začela uakupovati raznih stvari. Račun jc iznašal 150 lir. Gospa je vzela listič od prodajalca in morala bi bila iti k blagajni. iMeslo tega pa jc začela razgledovati po trgovini tje in sem na dolgo in na široko. Ko se je nagledala, je hotela oditi. Toda prodajalec jo jc opozoril, da ima prej poravnati račun. Tedaj je začela gospa protestirati in trditi, da je plačala. Oglasila se je blagajničarka, da ni res. Maštalo je prerekanje in uboga blagajničarka je bila že v zadregi in nevarnosti, ker prodajalci so že bili prepričani, da govori gospa resnico. In res je šla gospa ven, ne da bi plačala. Ko je prišla na ulico in napravila nckol&o korakov4, je vrgla račutf ©d sebe na tla. Ta račun pa se je naiel, in stvar je postala jasna. Blagajničarkav«e je seveda oddeksila, a »gospa« je bila aretirana. Bila pa je to grožica Marijana Del Mitri, 47 let stara in doma iz Gradca. TržaSka burja. Že dva dni razsaja zelo močna burja. Človeku jemlje kar sapo, ko gre po ulici, a nad glavo mu loputajo okna in žvenketajo razbite šipe. Burja je posebno močna, kakor znano, gori pri Sv, Jakobu in na istrski cesti. Včeraj okoli 10 zvečer se je peljal po tej cesti kmet Karel Depre-tis iz Rocola 190 na domačem vozu. katerega je vlekel en konj. Ko je prišel blizu slovenske šole, je privalovcl tako močan sunek burje, da jc vzdignil voz kar od tli. Neka deklica, ki sc jc nahajala na vozu, po imenu Marija Kovačič, tudi iz Rocola št. 190, je padla z voza in sc težko ranila na glavo. Medtem jc burja le dalje pehala voz, ki je tekel do ulice MoniecchL Tu se je voz zlomil in tako u-slavil. Gonjač pa je pri tej nezgodi padel podenj, tako da sc je on ranil po telesu in na glavi. Docira so bile njegove rane le lahke, tako. da mu je zadostovala pomoč v neki bližnji lekarnici, so morali peljali deklico na rešilno postajo. Strešna pokora. - Samomor mladega moža. Feliks Marcovich, 25 let star, po poklicu pomorski natakar, sc jc oženil pred dobrim letom z neko mladenko, katero je zelo ljubil. Obetala se jima je sreča in blagoslov. Toda njuno zakonsko veselje ni trajalo dolgo. Marcovicheva mlada žena jc kmalu izvedela strašne stvari iz prejšnjega življenja svojega moža. Imel jc razne ljubavnice po javnih hišah in tf tej nclepi ljubezni si jc nakopal neko neozdravljivo spolno bolezen. Njegova kri jc bila pokvarjena in onesposoben za ženitev. Take strašne stvari so prišle do ušes miadi zakonski ženi, in tedaj jc bilo seveda konic njeni ijubezni do soproga. Dobila je otroka, ki pa sc je rodil v takšnem stanju, da ne bi bil sposoben za življenje. In zares je otrok po dveh mesecih umrl. To jc Marco-vichevo ženo do dobra prepričalo, da je bilo vse res glede bolezni njenega moža in prepir v hiši se je začel, razvijal in nazadnje končal s tem. da sta se ločila eden od drugega. Marcovich je šel zopet stanovat k svojim starišem v ul. Antonio Caccia št. 13. Ravno tako je apravila njegova žena, ki je j šla k svoji materi v ul. Scorzeria tudi Št. 13. Ločen od svoje žene je Marcovich vršil dalje svoj poklic pomorskega natakarja. Vozil sc je okoli po svetu s svojim parnikom iz Trsta in nazaj. Ravno te dni jc prišel na ta način zopet v Trst. Vsaki krat ko je prišel domov, je oživel v njegovi pameti spomin na njegovo kruto zakonsko nesrečo. To pot pa ga je začel premagovati obup, ki ga je gnal na slabo pot. Zabil si je v glavo fiksno idejo, da zanj ni več ta svet, da si mora storiti konec. Nabavil je nekje 250 gr karbolne kiseline in se napotil z njo v Boškct. Ko je prišel do restavracije »Pri Paškva-linu«, je izvršil svoj odlok in požrl skoraj ves strup, ki je začel takoj delovati. Gostilničar in še par drugih oseb, ki so opazile čin mladega moža, so mu hoteli pomagati. Toda njegov sklep, da mora u-mreti, je bil tako trden, da ni hotel ničesar slišati o kaki pomoči. Pri sebi je imel dve pismi, eno za ženo. drugo za očeta. Kmalu za tem je bil učinek j stiupa na vrhuncu in nesrečnik je začel pojemati. Rešilna postaja pa je bila vendar opozorjena po telefonu. Poslali so zdravnika na pomoč, toda, kakor je znano, rešilna postaja je še vedno brez avtomobila in kočija je rabila več ko pol ure do Bo-šketa. Ko je bil zdravnik tam, jc bil Marcovich že mrtev in zdravnikova naloga jc bila lc ta, da je u-gctovil nastopivšo smrt. Šentjakobski pevska ibor ima danes ločno efe !0 uri va.;o za *no#ki zbor. Po vaji važen pogovor. Nihče ne »me izostati. Iz Sv. Ivana. Neka čudna apatičnost se je pojavila v zadnjem času v društvenem življenju. Edino društvo, ki deluje, »Sokola, sc ni razmahnilo kakor bi bilo želeti in pričakovati ob njega zopetni obuditvi. Z žalostjo treba konstatirati, da sc jc prvo hipno navdušenje kmalu poleglo in lepim besedam ter bobnečim obljubam niso sledila dejanja. Telovadba jc obiskovana jako neredno, kajti od vpisanih tclovadccv je navzočih navadno komaj tretjina, ali pa tudi ne. Če jih povprašaš po vzroku, zakaj so izostali, tedaj se izgovarjajo, da je pač prevroče, ali kaj podobnega. Vedno le prazen izgovor, ki nikakor ne more opravičiti njih izostanja. Pri članicah ni nič boljše, ampak še dokaj slabše. Nikdo ne bo trdil, da ni vroče, a telovadec mora telovadbi na ljubo vse, vse prevzeti in vse preboleti. Pokazati sc mora pač »SokolaČisto nesmiselno jc ono opravičevanje, ali bolje izgovarjanje, ko imamo vendar tako prostorno in zračno dvorano. O-paziti je tudi ob marsikateri priliki, da je izginila skero vsaka požrtvovalnost. Nekdaj so člani in članice kar tekmovali na delu za društvo in njega napredek. Vsako delo so santi opravili in zbirali sredstva, da je bilo veselje. Dandanes pa vsakdo e-nostavno zahteva, da bodi vse v redu. Nihče pa ne vprašuje, kje naj dobi društvo sredstva s katerimi bi krilo ogromne režijske stroške? Še več: so celo tudi taki. ki se branijo izpolniti svojo prvo in najmanjšo dolžnost —'' ne plačujejo niti malenkostne članarine. — Člani in članice! Pomislite, od kod naj društvo črpa sredstva za kritje tekočih izdatkov, kamoli za nabavo novega orodja, ki je tako potrebno?! Dolžnost vsakega Svetoivančana je, da pristopi k društvu kot član ter dela po svojih močeh za njega proč vit. Če bo društvo imelo veliko število članov in naraščaja tedaj sc ni bati za njega obstoj in razvoj. — K. Kolesarsko dražtvo »Balkan« v Trstu vabi vse svoje člane, ter sploh vse one, ki imajo veselje do kolesarstva in športa, toliko iz mesta, kolikor okolice in z dežele, na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dne 15. t. m. ob 10. uri v ul. Torre bianca št. 39, I nadstr. Ker gre za jako važne odločitve, v glavnem pa za zopetno delovanje, ni dvomiti, da bo udeležba primerna važnosti, ki jo ima društvo. Za tfsKoanl sKIađ „Edinosti" — N. N., Sv. Križ 10 L, Ivan Zwolf, Postojna 20 L. mesto venca na grob Ivana Malnarčiča nabrali njegovi prijatelji v gostilni A. Rebec, v Divači 54 L, N. N. 10 L, N. N. 5 L. Benedikt Poniž, Ajdovščina 5 L, Vladimir iu Mira Jelusič 20 L, Fran, Mirko in Vladimir Novak 15 L. DAROVI — Za pogorelce Narodnega doma N. N. Sv. Križ 10 L, Anton Žerjal 10 L, člana »Parme«, Pelan Anton in Ščuka Mirko, nabrala v gostilni :>Jadran* 88 lir. Društvene vesti BelniSka blagajna »Delavskega podpornega društva« naznanja svojim članom, da se nahajajo njeni uradni prpslori v ulici Sv. Fračiška 20 v pritličju (v bivšega inscr. oddeleku ^Edinosti«), Letina ca Vipavskem prav debro obeta; £rozd;e jc zdravo, lepo zori skoro predčasno, vsled česar je pričakovati izborna kapljice. — Starega vina je po dolini še .precej, a kupcev od nikoder. Želeti bi bilo, da bi se gostilničarji zasedenega; ozemlja ozirali nekoliko več na domači pridelek ter se držali gesla »Svoji k svojim!« Ako se razmere ne izboljšajo, ako se ne cdpro meje našim starim odjemalcem, stoji vipavski vinogradnik pred polomom. Sadja je po Vipavskem tudi oi>iio, a, odjemalcev malo; glavni naš cdjemaini trg je zaprt. Kmetovalec kupuj drag& industrijske Izdelke, plačati si moral davke liro za krono, a prejel si sam za slednjo le 40 stotinik, nadprodukcije svojih pridelkov ne moreš sprav:ti v denar, in če sc ti to vendar posreči, v nikakera razmerju s cecvo potrebščin, ki jih neobhodno potrebuješ pri svojem gospodarskem in hišnem obratu! In pri vsem tem se gotovi gospodje ne morejo načuditi, da si nezadovoljen s sedanjo upravo ter da se ne veseliš odrešitve! Iz črnič. Škandala, ki se jc dogodil v naši občini, ne moremo več zamolčali. Mnogo smo ug-tali v naši cbčini, kdo neki more biti tista oseba, k vsak prestopek ali pegrešek v teh naš"h .občinah ovaja cblasti? Ncjbclj pa jc občutila naša črniška občina cvaduško roko. Iz-prva smo mislili na vojaštvo, ali varali -mo se. — V nedeljo so prišli v snašo vas trije orožniki z eriin poročnikom. Imeli so nalog, da zeprejo našega gorpeda učitelja in našega pe-vovodjo. Morete si misliti, kako t\e to prestrašilo in užalilo ta dva vrla moža. Na vprašanje zakaj da ju hočejo zapreti, je debil učitelj odgovor: »Obdclženi ste, da tirate državi nevarno propagando, da učite tukajšnje mladeniče — pesmi naperjene proti državi!« Na to mu je g. poročnik pokazal cvadfco. In pod to je bdi podpis našega dbčinarja in gostilničarja Ivana Pcdgornika, kjer se dmenuje tudi *dirc-tere del canto della Vcnezia Giulia«. Resnica pa ta, da so se naši fantje res učili narodne, ne pa pretidržavne pesmi. Ovadba pa je zahtevala, naj se omenjena internirata, ker da sta hujskača za Jugoslavijo. Vsled prošenj in pojasnil od strani našega župana so vendar iz-prevideli, da ije vse skupaj nič in so odnehali. Mi občinarji pa zahtevamo od oblasti najstrožje postopanje in kazen za take ovajalce. Več občinarjev. Tončka Turkova fp V • v • v Tona Tomazic poročena Trst-Ljubljana, 2. avgusta 1920 h&li o^tmi se računajo po 20 6toliuk bccjda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 49 slotink beseda Najmanjša pristojbina I. 4.—. Kdor iSče službo plača polovično ceno. PIANINO glasovir kupim. Mirodilnica Zigon, Trst ulica XXX. oktobra 8. 83 ŠIRITE .EDINOSTA ZA ZLATO, srebro in krone plača najvišje co.v Pertot S. Franccsco 8t. 15, II. nadstr. ')i PLES v Škednjn v restavraciji »Alla časa rossa« blizu plavž (ferriera) vsako nedeljo od 17. Jo 23 ure. Svira najboljša tržaška godba. Toči ec Dr«herjevo pivo in fino istrsko vino. Najboljša kuhinja. PRODAJO SE prašički, težki približno kg 35 I J!. Carbonara št. 159, Sv. Jakob. V9 PRODAM že rabljene vinske sode od 66 1 da 1502 1. Prodam tudi kotel za kuhanje žganja z vao o-pravo. Kotel je jako v dobrem stanju in drži 78 1. Prodam tudi 30 hI vipavskega vina Josip Couč, vinogradnik, Vrhpolje p. Vipava. 120 FOTOGRAF A. JERKIČ, Trst, ul. Roma 21. Go-risa H. 36 na dvoriiču. P 711 VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic itd. K. tmi Trsi, m V. LIII. »n. 24. j Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, p! "a e'.jem in znancem prežalostno vest, da je naš nad \se ljubljeni sopr-g, o^e, svak, zet, gospod trg:vss in posestnik previden s sv. zakramenti za um rajoče nenadoma izdihnil svojo bi igo dušo v Sež mi. Prevoz dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo, 8. t. m., oŠ 10. uri [z Sež .ne v Id ijo, kjer ga položijo v lastno grobn co na domačem pokopališču. IDRIJA-SEŽANA, 7. avgusta 1920. FANI roj. pl. PREMERSTEIN, soproga. Nlkita, Bojan. Denis, otroci. — Kajetan in Ana pl. Premerstein, tast in tašča. — Mici Grlic roj. pl. Premerstein, Mlet pl. Premerstein roj. Istenič. Natalija pl. Premersttin, svakinje. — Josip Grilc, trgovec. Kajetan pl. Premerstein, kr. sodn.k. Štefan pl. Premerstein, veleposestnik, svaki. Novo pogrebno podjetje, Corso V. E. III. ŠL 47 (91) Brez posebnega obvestila Potrti neizmerne žalosti objavljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš preljubljeni, nepozabni soprog, oče, tast, brat in stric Domladiš lesotriec, posestnik itd. pre- dne 5. avgusta t. L ob 10. uri dopoldne po dolgi, mučni bolezni, viden s svetotajstvi izdihnil v sanatoriju na Reki. Pogreb pokojnika se vrši iz sanatorija na mestno pokopališče v Reki v lastno grobnico dne 6. avgusta ob 6. uri popoldne. Maše zadušnice se bodo služile v četrtek, dne 12. t. m., ob 9. uri dopoldne v farni cerkvi v Trnovem. ILIRSKA BISTRICA, dne 5. avgusta 1920. Žalujoče rodbine DomladiS, dr. TomSit in Žužek o h a c IV. I>an sv. Rešnje^a Telcs3 je bil v l.okvl vselej v velikih či&lih. " .kai lakaj imamo le eno procesijo v letu. N 'i-»imenovano »opasilo*. ko častimo zaščitnik. x *. cerkve, Sv. Mihaela, ni v navadi procesij: .or drugod. Zato pa pravijo naši vaščani temu dnevu ->za procesijo.': Za procesijo bo imela Ivanka novo obleko, za procesijo dobi Franc nov klobuk. Ker pa imamo v Lokvi samo eno procesijo v letu, zato se ta dan zares rpostavljamo.* Še nikdar pa nismo praznovali tega dne tako. kakor leta 1919. Fantje so bili štiri leta v vojni in so hoteli topot nadomestiti, kar so bili zamudili. Vrhu tega so bili nastanjeni v vasi bataljoni laških vojakov, ki so se ponašali na dveh kolesih ui ljudstvo jim je hotelo pokazati, kaj da zna. Vojaki so namreč prezirljivo gledali na naše ljudstvo, dasi smo videli v 4 mesecih njih bivanja v vasi lc tri številke časopisov v njihovi roki. Vsa vas jc bila okrašena. Ceste in poti, .koder Se je imela viti procesija, so bile popravljene in gladko pometene; ob straneh pa je delalo špalir selen je in vejevje. V vasi sami so postavili vrli antje dva mogočna slavoloka, naša dekleta pa to spletla vence v narodnih barvah in so slavoloka unetniško okinčale. Britof in vas sta tekmovala, kedo se postavi z lepšim lokom. Mladina je zastavila vse svoje znanje, vso svojo spretnost, pa tudi vso svojo ljubezen, da bi bila vas čim lepše odičena. Na prvem slavoloku se je blestel lep napis: ».Vsega hudega, reši nas, o Gospođf^ V drugi slavolok pa je bila vpletena velika trobojnica iz živih cvetlic. Po oknih so bilo postavljene po tri vaze z belimi, modrimi in rdečimi cvetlicami. (Cer je bila oblast prepovedala izobešanje troboj-iic, so iz oken štrleli sami drogovi; zato so fantje prekrstili ta praznik v »praznih kolcev.« Kako se je vršila procesija? Procesija je bila velikanska. Če izvzamemo hišne varuhe, lahko rečemo, da je šlo v procesijo vse >kar leze ino grede. In kakšen red! Šolska mladina, dekleta, žene. fantje in možje. Nebo z Najsvetejšim, zadaj občinsko in cerkveno starešinstvo. Vse je šepetalo: take procc^ije še ni bilo. kar Lokev stoji! Reditelj 1 rane, mojster v tej stvari, je bil pred ccrkvijo, klical posamezne skupine v ' rščenje, a častniškega zbora, ki sc je bil zbrai pod lipo, ni omenil! Čim dalje smo prišli, tem glasnejši so postajali gospodje častniki; pobo/nosli pa niso kazali ravno goreče, marveč so venomer gledali v okna. v zelenje, v slavoloke in neprestano ustili besede: impertinenza, guarda i colori. offesa. provocazioni itd. Sredi poti smo že mislili, da so v semnju. Potem pa so se jeli natihoma izgubljati, na levo in desr.o, po vseh klancih. Procesija je bila končana. Gospod kaplan je šel v družbi starešin iz cerkve. Pred kaplaniščem je v pogovoru postal, a pol ondik^j zbrane vasi jc zapazilo orožnika, ki je želel govorili s kaplanom. Ta brigadir — resnici na ljubo povedano — je bil najbolj brihlen in trezen izmed vseh častivrednih zastopnikov Italije v Lokvi; in teh je bilo gotovo tisoč. Gospod nune- sc jc posto%-il od staresin. orožnik se mu jc približal in mi, ki smo zraven stali, srao čuli, da mu je rekel: > Ptrmešo. saj me poznite. da jaz ničesar ne delam brez preudarnosti in tudi danes ne bi še začel preiskav radi današnjega slavja, o poveljnik posadke mi je sporočil. da so nosili v obhodu zastavo s slovenskimi bar\ami. ki naj jo ziplenim.^ Mej tem se je zbralo ru stotine ljudi mej kaplaniščem in slavolokom vpleteno irobojnico; vojaki so soborito zrli v tro-bojnico in jo hoteli vsak hip iztrgati, a pogled stotine fantov jim je vzel korajžo. Kaj bo. kaj bo?« Gospod jc odvedel orožnika v cerkev in radovedneži smo jima sledili. Gospod je pokazal šolar«ko zaituvo s podobo sv. Cirila in Metoda; zastava jc imela obšiv v obliki kvaste in gospod je pojasnil orožiku: -Tu ni sledi o slovenskih barvah; če visi zastava pokončat kaže kvasla ^francosko Irobojnico. če jo obrnete, pa srbsko, obakrat so barve vaiih zaveznikov, » slovenske ni. < Orožnik se je prepričal, da je vso v redu, je salutiral in odšel. No. zdaj se jc pričela prava glorija. Od poldne pa do štirih jc bilo po vasi pravo alarmsko razpoloženje: oficirji, podčastniki, kaproli in kakor sc že kličejo ti dostojanstveniki, so letali semtertje s papirji in sporočili in povelji v rokah; r.ta višji« so na svojih modernih dvokolesih švigali od poveljstva. od orožniške postaje do županstva, od vile na koncu vasi do pisarne pri »cingeserju^; vse je bilo zmešano, prava babilonija; vse je rilo. pehalo, drlo. vpilo. »K:ij bo, kaj bo?«, so sc vpraševali ljudje. Danes bo k»f posebnega, šc hujše nego 1914. ob vojni napovedi. Po popoldanji službi božjr so se zbrali cerkveni pevci v hladni senci lepega Muhovega vrta; tudi gospod kaplan sc nam je pridružil. Komaj smo zasedli stolice, sta stopila dva uniformirana zastopnika kraljevine Italije pred zbrani zbor. ter povabila gospoda kaplana: »Gospod poveljnik vas zove.^ In šel je v varni družbi oboroženih kaprolov. E-den spremjevaleev je bil celo glasen. To je bil tisli nn desni, tisti, ki je v Lokvi slovel zaradi dejstva, da se jc znal podpisati, s priimkom in tudi z imenom. Pogledali smo skoz vrt. Od Muhove hiše pa do štacijikega poveljstva so delali g. kaplanu špalir oboroženi vojaki; godrnjali so. Stare ženice so mislile, da molijo litanije, a vendar svetnikov, ki so jih vojaki klicali, niso poznale: Traditore. viljako. porkp itd.* Pred štacijskim poveljstvom jc kar mrgolelo oboroženega vojaštva. Razburjenje jc rastlo. Gospoda kaplana so spremili v hišo. Mali so vpili: »0 ubogi gasput!* Ženske so govorile: • če ga ženejo na vilo, vse gremo za njim,* možje pa, ki so bili prihiteli iz Milavčeve gostilne, so gro-tili s pestmi. Kar se je notri godilo, nismo vedeli, pač pa smo čuli glasno vpitje častnikov': kasneje nam je o vsem pripovedoval gospod kaplan. Pet oficirjev jc bilo v sobi, poveljnik je vstal in dejal našemu gospodu: Aretirani ste. Zaslužili ste. da vas uklenemo in povedemo v Sardinijo, a da sc prepričate, da smo buoni« in galant-uomini,* vam zadevo obrazložim. \i sle našuntah »se ljudstvo, stare in mlade, starše in otroke, da priiedilo to slavje na#n v provokacijo. Zlasti pa vas proglašam za odgovornega: 1) da sle predsednik odbora za današnje slavje. Tako sc godi pri nas v kraljevini in povsod je duhovnik predsednik takih odborov. Vi ste v pr\i vrsti odgovorni za 'vse izzivanje; 2) da so moški brez izjeme imeli bršljana. ki je znak jugoslovanstva; 3) da so deklice trosile cvetje okoli altarjev tako umetno, da se jc cvetje vselej zlivalo v jugoslovansko Irobojnico; 4| da so na oknih bile v vazah razpostavljene cvetlice v slovenskih barvah; 5| da jc bila v slavolok vpletena slovenska trobojnica. — Vse lo so stordi ljudje na vaš migljaj, zakaj ljudstvo je v teh krajih preneemno, d« bi znalo samo od sebe kai takega naredili. Vi ste, ponavljam, »pre-s-dente del comitato per la fešta.« vi ste nas žalili. Dam vam par minut časa. da odgovorite na vse to. Gospod kaplan je odgovoril, da 1) absolutno ni bilo nobenega odbora za prireditev in da jc torej govcrica o *cowitatu . debela laž; 2) da on ni odgovoren za morebitne prestopke drugih sovaščanov. Dalje jc rekel, da saj imajo plačane vohune v vasi ia naj potom teh najdejo le eno pričo, ie eno dejstvo. s čimer bi se dokazala njegova krivda. i\o so oficirji še nekaj prigovarjali, a jim jc gosped kaplan vse prigovore« temeljito pobil, so kar naenkrat spremenili govorjenje, sc opravičevali in slednjič so gospoda odpustili z zagotovili, da so prepričani, da je pri tem vsem nedolžen in da naj jici ne zameri. Gospod sc je poslovil in odšel. Glej čudo! Tisli vojaki, ki so preje molili nam neznane iitunijc, so Lar — kakor na povtlie, in kedo trdi. da tega niso dobili? — najspoštH'veje salutirali odhajajočemu kaplanu. Pač pa so se vrgli sedaj na vso vas. Po ulicah se šetajočim deklelom so trgali tioboine šopke s prsi; moške so puščaK pri miru, tembolj pa so prijemali žene in otroke, da si na ta način, hočeš - nočeš, moral dobiti spoštovanje pred omiko. Vpili so, kričali. Pri marsikaterem dekletu so jo pa tudi skupili. Zlasti pa jim je bilo do tega. da bi prišli vsaj do ene osebe, ki bi povedala, kdo da je »organiziral« to slavnost; zlasti so iskali prič zoper našega kaplana. Srečajoč otroke so jih popraševali; »Kdo ti je dal šopek ;kaj ne da duhovnik?* Seveda je bilo tako povpraševanje zaman ;včasi so jim otroci povedali kako hudomušno. Več fantov so zaprli, jih strašili z vprašanjem: *Kdo jc vse to ukazal, organiziral?«; a seveda vse brez uspeha, zakaj vsa manifestacija je bila popolnoma spontan izliv ljudske duše. Slednjič so poklicali vrlega fanta. Jožeta Rožanca, ki je tudi sodclovl pri postavljanju slavoloka. Jože je bil proti večeru žc nekoliko korajžen. Da bodete razumeli odgovor našega Jožeta, znajte, da se jc bil malo prej povrnil iz ruskega ujetništva. Poveljnik ga jc vprašal: * Fantje in dekleta ste postavili slavolok in vpletli vanj zastavo. Kedo jo je spletel, povejte mi imena?« Jože: »Tuto kvanto. fantje e done. tuto Kornjal lato tuto.« Poveljnik: »A vendarle jc eden prvi na sve t oval pletenje trobojnicc.« Jože: Onji dona ci onji fant meter un fior e koži ratalo lepa roba.« Poveljnik: »Kaj ne, da Vas je duhovnik nagovoril, da ste naredili slavolok s tro-bojnico?« Jože: > Šinjor, mi pretc niente, mi Socialist, ina niente bašta ,mi anka boljševik, c prete niente no konoši. Prete la in čeža, mi kva, alora niente.« Poveljnik: »Zakaj so imeli vsi fantje in sploh vsi I.okavci šopke v slovenskih barvah?« Jože: : Dio kresi fiori, luto belo, bianko. rošo. verde e ankc blu; c ša, šinjor, ke tuto kolor žc belo. e kome ti diži njente belo?* Poveljnik: r Zakaj ste morali imeti ravno plavice, baš modre cvctkc?« Jože pa, ki jc bil v vojni po vseh državah, celo v Palestini, jc rekel: »Mi cšcr in gvera in Rusija, in Fiančeže, in Poljska, in Tirol, in Jeruzalem e nii šempre portar fior blu e nešun niente diži perke porta fior blu, c ti šubito gvardi šolo kalor blu. blu, blu, e ti tuto diži.- Oficirji in vsi pričujoči sc niso mogli vzdrževati smeha, Jože pa jc lepo salutiral in odšel. Tako so sc končale tudi vse preiskave in videli smo, da sc Italija zaradi plavic ni prekucnila. KraAvec. Pri Stritarju V četrtek ,dne 17. junija sta cdp-olcvali gospe GcstLševa in Lisčeva z brzovlakcvm proti Dunaju, da se poklon:ta kot odposlanki Primork, živečih v Ljubljani, pisatelju in pesniku Josipu Stritarju. Neslrsta seboj nekaj živ i, ža-libog le toliko, kelikrr se lahke nese čez mejo. Nesli .sta mu pa tudi vse to denarja. < katero naj fcš si Stritar privoščil kak pribcljšek. Kdor je sled i Stritarjevemu delovanju aii čital njegove pesmi takrat, ko >o izhajali njegovi zbrani spisi, kder si je polnil duša in srce z njegovimi melanholičnimi poezijami in mehko prozo i-n -dišal rce. Kljub nekakemu humor j-u, s katerim sla prpavedovaM poročevalki, se mi je sti nilo srce v neeizmerni boli. Sprejela je naši £ospe Stritarjeva soproga, ka'eri slu odposlanki povedali, odkod prihajata in zakaj. Gospa je. dasi stara, vendar čila in zdrava. Neizrečno ^e je \ zradeslila, ko je videla živila oklepala je roki in vzklikala ter se ginje.no zahvaljevala. Mahoma je pošinil njeu c braz izraz žalesti in tuge in de'ala je: — Zal, moj mož je si'no, silno cslafcel —Na vratih se je prikaze! starček, hodeč kakor dete, ki >e šele uči stopati. Soproga .je poja-nila, -d-a je pesnik imel krč v žilah, vsled če-ar se mu je ena, noga znatno skrajšala. Primorki sta se nato pesr/Jsu pcklcc-Ii, nakar m.u je soproga kriče po-vedala, da sia to dami, ki mu prinašata daxov iz njegove domovine. Bolj nego slišal, razumel je Stritar svojo ženo po pregibu njenih ust. Izročili sta mu pismo- s podpisi in denar. Pesnik je vprašal epeto-\ ano. kdo m-u to pošilja, a edgovera ni umel. Prosili sta gospo, noj mu ona peve. Pesnik je gk-d'tl :.n gledal pismo, a videl in čital ni, cd-daljil se je zopet in izgini ^svojo sebo. Med tem časom je gospa pripovedovala, kako težko je življenje tam in da je njen mož samo radi pcin?nkanja in gladovanja osobito med vojno tako oslabel. Penzije debiva laje 400 kron. a samo mleko, katerega jemlje liter na dan, stane 300 krca mesečno. Spomnil se je pesnika poslank Hribar, ki mu je poslal 10 kg sladkorja. Prišel je zepet Stritar z nekim čudnim pa-F inatim senčilom, privezanim nad očmi. — Ne vidim — je dejal — nič ne vidim — prosim vaju napšita mi lu-le svoja naslova na veliko. Gospe sta mu zapisali, kakor je želel ter zraven šc par ;men Primork, potem ju je napro-s 1. naj mu zamenjata jugoslovenski denar v nemške krene. Ko mu je soproga še enkrat naštela, kaj so mu gospe poslale, je vzkliknil: O. ljuba mc'a domovina, ti me nisi pozabila, ali vrnitev, vrnitev tja doli, ta skrb me teži, me mori. Tn vendar bi tako red!« Tudi gc>pa jc dejala, da je pripravljena iti z moženi v domovino, ali bcjr se zanj, bilo bi prenaporno. To sta, žal. uvideli tudi primorski odposlanki; nesrečna, zlokobna v ona je stila tudi pesnika Stritarja, Naročal je jima, naj pozdravita najsrčnejše njegovo ljubleno domovino in vse rojake. Žalostno je, da se ne morelo več ures-čiti njegove be>ede Ljubljani: * Pozdrav i Bog te. belo mesto! Nad Ubi sivi, stari grad! Iz daljne sem dežele zvesto prišel te pezno oV^at.« Prepozno! Obličje se mi spremenilo, ostale kskor prej srce; Jjtrbczen vemo ohraniio Jo mile rojstne je zemlje. Ginjenost Strita-rjeva je pričala, kako ljubi svojo domovino, kake se mu staVka srce, ker ne more, r.e more do nje. Nam, ki listamo večkrat po Stritarjevih poezijah in sp\sih, se je zdelo, da mora biti pesnik zdrav, čil in svež. kakor je deli, ki veje iz njegovih knj-ig, zato smo molče in razočarani sledili pripovedovanju naših odposlank. : Spomladi Ie nikar!« amnalc: Ko vse tiho v logu in dobravi, redek grm Ln jjoio je drevo; t Ico marjetice mrjo po travi, v južni kraj zleteli 50 žrjavi, duh tedaj zapusti mi telo. In. E. v »SL Narodu«« V Trstu, dne 8. avgusta 1920. Razno Slovani v Ameriki. Po ameriški statistiki je v Ameriki 3,240.476 Slovanov. Poljakov je 1,707.640, Cehov 53S.392. Slovakov 2S4.444, Litvinov 211.233, Slovencev 183.431, Rusov 95.137, Hrvatov 93.036. Maloruscv 35.359, Srbov 26.752, Bc4garov 19.380, Dalmatince v 5305, Črnogorcev 3.961, <£rugih Slovanov 35.1%. Vseh Jugo>4ovenov '(brez Bd^arcv) 312.685. Navedli smo številke samo tako, kakor jih navaja ameriška s-titistika. Slovenske iole V Ameriki, V nekaterih krajih Zedinjenrh držav je število slovenskih rodbin tako narasti^ da si ustanavljajo Slorvenci svoje šole s slovenskim učnim jezikom. Veliko šolska poslopje so otvorili že leta 1913. v Clc-v elandu. Poučuje 11 učiteljskih moči v 11 raz-red-ih- Uoenccv je vpisanih vsako leto -c-krog tisoč. Statistika Židov. Prof. Hickman je izd-?l statistiko Židov. Na svetu .jc živelo pred vojno 12,428.000 Zidov, t. j. 0'7% vsega ljudstva. Največ Žčcov -ima Evropa, namreč 9,991.200 t. j, 83% vse Židov in 2'2 % Evropejcev. Italija ;raa 35.000 Židov, Francoska 100.000. Anglija 270.000, Bolgarija 38.000, Nemčija 650.000. IIo-landska 105.000, K um unija 276.000, Rusija 6.002.000, bivša. Avstri>a 2,084.000, Turčija 282.000, Luksemburg 1200, Španija in Portugal 1800, Šved Jeo in Norveško 3600, Dansko 4000, Belg;ja 4000, Grško 6000, Švica 19.000, Galicija ima ll'l % Židov, vsa Poljska 1,538.000 t. j. 14% Židov. V Aziji je 726.000 Židov, v Afriki 525.000, v Ameriki 1,060.000. Na Duna u in v Prag-i je vsak deseti človek Žid, v Bu-impešli vsak peti, v Varšavi in Odesi vbakejše mesto Jadranskega morja med Novim in Kotorom, oziroma Dukrcvnlkcm v Dalmaciji. Morje jc na tem mestu globoko 130O m. Največjo globino morja je pa našla neka učeniška ladja vzhodno cd otokov Filipinov v Tihem oceanu. Mor* ■ ie tukaj globoko 9780 m. V to glebočinj b; lahko skrili največj goro, ki se nahaja na svetu. Najdaljši dnevi v Evropi. Najdaljši dan v Evropi ima mesto Reykjavih na Islandu. Tam je veselo ves dan. ki traja delj nego tri in pol meseca. Potem pride na vrsto mestece Bar Jo, ki Ježi na varaugarskem fjordu -ia [Norveškem, kjer traja dan od 21. maja do 22, juiija. Y Švedskem mestecu Torenau traja najdaljši dan 19 ur. najkrajši pa 5 ur. V Stokholmu in v Upsaii jc na daljši dan 18 in pol ure dolg, najkrajši pa 5 in pol ure. V Lcndonu in v Berolinu traja najdaljši dan 17 in pol ure. Antropcicški kongres v Parizu. V prvi polo-\ ici septembra 1920 se bo vršil v Parizu kongres za ustanovitev mednarodnega zaveda za anti opologijo (človekoslovjc). Direktorij pripravljalnega odbora .je povabil dr. Nika Župa-niča, da bo zastopal Ju£o>s1oy ene. Za povratek Rusov v domovino. 70.000 bivših ruskih častnikov in državljanov, ki pripadajo sedanjemu stanu in ccion < za 105 funtov šterlin£cv. Vso zbuko so prodali za 3 in pol milijona funtov šterlingov. Stara egipčanska risba na platno je dosegla ceno 50 guynejev. Reorganizacija čeho - slovaške vejske. Čeho-slevaška armada bo šlela 48 pešpolkcv, 48 artiljerijskih polkov, 10 kavalerrjskih polkov, večje število obmejnih bata'jcnov, 4 gorske polke na Slovaškem ter lastno podonavsko vojno bredovje. Ker se šteje vsako vojno leto za tri službena leta, se dogajajo slučaji, da so v armadi polkovniki, -ki so komaj dovršili 22. leto, in generali, ki so komai dovršili 25. leto svoje dote. Cene živilom v boljševički Rusiji. Po poročilih ruskih listov i bdjševišloi raj* na tako lep, kakor si ga siikafo komunisti izven Rusije. Od odmerjenih živil, ki si jih more kupici, dobi ena o?eba na mesec: kruha 4725, sladkorja 400 g, soH 400 g. krompirja nedoločeno količino, ker ga je zelo težko dobiti. Seveda vse to ne zadostuje. Ako ne bi bdlo tihotapljenja, bi morala Rusija še malo fcclj stradati ,nego strada sedaj. Boljševiški list > Ekonomlčcskaja Žizen- prinaša cene, ki jih imaoj utiholapljena živila. Funt kruha 260 rubljev, masla 240 rubljev, krompirja 70 rubljev, sladkorja 1200 rubljev, govejega mesa 1200 cubljev, svinjskega mesa 650 rubljev, eno jajce 140 rubljev -en slanik (renga) 700 rubljev. (En rubelj = 2'40 kron, ruski funt je 400 g.) Najdaljši roman. Leta 1852. je literat Klong de Bakima sestavil s svojim založnikom pogod- V Trstu, dne & ftvgusia 1*20. bo, da mu ti^ka »daljših roman. Vsa ko leto ie literat dal v ti?k dva zvezka; v 62 letih ;e izšlo 102 zvezkov. Roman ima 106.000 strani, 3,180.000 vrst in 31,800.000 besed. Ali se najde kdaj kritik tega ogromnega romana, ali ga kdo prevede, recimo na slovenski jezik? Delavsko kom M pri li Jaketa (Trst) registrovana zadrega z omejenim poroštvom vabi n« redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 22, avgusta 1920 ob 10 dop. v društveni dvorani (lastna hiša). DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. o. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Razprava o deležih. 6. Volitev novega odbora in nadzomištva. 7. Slučajnosti. Na obilno udeležbo vabi ODBOR. (8«) Novo pogrebno društvo prt sv. Ivanu na Frdeničtf vabi na XI. redni oMni iM ki se bo vršil dne 15. avdusta t. I. ob lllu dop. v prostorih „Gospodarskega društva'' na Frde-niču v zgornji dvorani. DNEVNI RED: 1. Pozirav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Odob cnje letnih računov. 5. Volitev nadzorništva. (i Slučajnosti. (80) Načelništvo. 9 sili Porti no Mi (87) je na prodaj večjd* množina materijala za zidanic. rabljene kupujem, prodajam in dajem v najem po jako ugodoih cenah. — Krpanje strganih vreč po zmernih cenah, tudi na deželo. ANTON ZUCCft. Trst, ul. deli' O.mo it. 14. v Trstu reglstrovana za7 . 3 v baneogiro prometu po 15 /„. Vloge, ki se imaju dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ul. Cassa c*i Risparmio, ul. S. Nlcolo Telefon : štev. 1463, 179H, 2676 Bfsga£aa posEujs od 9 do 12 SLjuDliansKakrsdlfntiMa S Podružnica v Trstu. Centrala v Ljubljani. sh: j (11IS HIKOLIE Trst, ul. Udine 32 (prsj Batedare) (na vogalu nI. Lodovico Ariostoi Različna obuvala za gospode, gospe in otroke. Lastna delavnica, ter se sprejemajo — naročila in poprave po meri T= ur h Podru I u iee: [g|R Borortie, borića, tarajmt Mit, Trit. Maritor Delniška glavnico in rezerve: K 50.000.000 Obavlja vse v bančno široko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3 ..°/- nhrDttnv^niil na žiro-račune proti 3'/0 Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Tel. št. 5 18. Blagajna je odprta od 9-13. | DREOSSI & C.-Trst Trg Oberdan štev. 1. Brzojavki:: DREOSSI, Trst. Postno hran. račun It—55 □ □ ZALOŠŠ& Trlflfnn • Prodajalna 14—57 mclU*]. Staro.anje 30-11 (20) Žc!cznin, kovin in kuhinjskih potrebščin. — Orodje in poljske potrebščine. — Ogrodje za vrata, okna in pohištvo. — Verige, žeblji, železna žica. Plošče iz litega železa za ognjišča. — Velika zaloga v to stroko spadajoče drobnarije. — Kuhalniki in štedilniki na petrolej. — Lesene grablje, srpi in kose ter zajamčeni brusni kamni. Najboljše mazilo za Podružnica v Trsta, ul. del Toro št. 10. — gevljtš Telefon 31-72