Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto II. - Štev. 37
Gorica - 13. septembra 1950 - Trst
Izhaja vsako sredo
Strah pred slov. šolami
v Trstu »Speculazioni da stroncare
Pod tem naslovom je prinesel neki tržaški dnevnik 5. sept. nov napad na slovensko šolo. Vsebina tistega članka bi bila na kratko tm-le:
Lansko leto je šolska oblast zaprla na slovenski osnovni šoli kakih dvajset razredov, ker je bilo premalo učencev. Slovenski politikanti so zagnali zaradi tega velik krik. poslali svoje proteste na ON V in vsemu svetil, češ da se hočejo Slovencem kratiti njih pravice. To se letos ne sme več ponoviti. Zato naj šolska oblast že pred nastavitvijo ugotovi število otrok na slovenskih šolah ter šele potem določi število razredov.
Že vsebina tega članka kaže njegov izvor. Zato ni dvoma, da pripravlja teren ukrepom šolskih oblasti, ki bodo brez dvoma sledili.
Danes se nočemo spuščati v to. ali bojazen, da bi imeli Slovenci preveč šol, izvira iz prevelike ljubezni do slovenske šole ali ne.
Ker je na čelu slovenskega šolstva Italijan, bi bila na tistem mestu taka ljubezen umestna. O lem bomo še razpravljali ob drugi priliki.
Prav pa je, da se omeni naslednje:
V Štivanu je v načrtu novo šolsko poslopje. To poslopje je namenjeno italijanski osnovni šoli. V tem kraju je bilo v preteklem šolskem letu poleg učencev slovenske šole dvoje italijanskih učencev, ki sta hodila v italijansko šolo. in dva slovenska otroka, ki sta tudi hodila v italijansko šolo. Toda Štivan stoji na posebnem prostoru. Ta prostor tvori most Italije do Trsta.
Toda na tem prostoru je slovensko prebivalstvo. Zato je potrebno, da se to prebivalstvo poitalijanči. Sicer ostane Trst to, kar je:
Del mesta je italijanski jezikotmi otok, ostanek pa tvori slovensko prebivalstvo, ki se naslanja na slovensko zaledje. Z drugo besedo bi Italija zgubila pravico do Trsta. Zato se mora čim prej z uvajanjem italijanske šole poitalijančiti ta most Italije do Trsta.
Naj se zidajo italijanske šole, ustanavljajo za nove italijanske naseljence ribiška in druga društva. Nova italijanska poslopja naj imajo vso udobnost, četudi obiskujejo šolo le štirje učenci, od katerih sta dva Slovenca. Počasi bo teh Slovencev vedno več.
Toda to ni nič v smislu omenjenega članka »Speculazioni da stroncare«. Tisti članek napada prav politične cilje slovenske šole. In z isto logiko osporavamo mi Italijanom pravico, s pomočjo novih šol poitalijančevati slovensko deco na prostoru od Devina do Barkovelj in tudi drugod. Naj na Tržaškem velja za obe narodnosti ista pravica. Če se za štiri pomaga
obiskovalce italijanskih šol (od katerih sta dva Slovenca) zidajo nova šolska poslopja, naj se tudi slovenski razredi puste v miru, če imajo na primer 4 do 19 otrok.
Omenjeni člankar izrecno pravi, da ne piše zato, da bi odvzel kruh enemu samemu slovenskemu učitelju. Tudi mi nimamo namena s tem pisanjem odvzeti kruha stotinam italijanskih učiteljev, stalnih (di ruolo) in začasnim, ki so v Trstu brez vsakega posla in vlečejo redno plačo.
Naj jo vlečejo, toda ista pravica veljaj tudi za slovenske učitelje, ki naj v miru živijo v Trstu ter poučujejo v razredih, četudi bi Itak razred izjemoma imel namesto 20 le 19 otrok.
Letos se bo treba v slovenskih listih z večjo vnemo vračati na ta predmet ter dejstva prikazovati v dnevni svetlobi taka, kot so. Treba bo brezobzirno ugotoviti izvor in razloge italijanskih Italijani italijanski
napadov na našo šolo. Posebno pa je treba opozarjati slovenske starše na njih sveto dolžnost, otroke poslati v slovensko šolo, če je bil doslej v italijanski, ga prepisati spet v slovensko, če' sp od kukršnekoli strani izvaja nanje pritisk za vpis v italijansko šolo, to brez strahu na glas povedati. Najlepši odgovor na napad na slovensko šolo bi bil. da bi vsi slovenski starši pričeli s svojo deco v družini slovensko govoriti. Saj je vse to prav za prav naša narodna dolžnost. Pomisliti pa je treba, da toliko bolj raste ugled katoliških ljudi, kolikor večja je med njimi njihova narodna zavest. Narodni slabiči v katoliških vrstah so v Čelikp škodo verski stvari. Naša vera nam narekuje, vse narode spoštovati. svoj materin jezik pa ljubiti. To se pravi, Slovenci v Trstu moramo ljubiti slovenski jezik.
Politično zatišje v Italiji
V naši državi vlada že neka j I trdno z ostalimi članicami atlant-časa sem precejšen mir v javnem skega pakta r obrambi miru. življenju. De Gasperi je še vedno j Mezdni spor v Italiji, ki je na počitnicah, ker ni še povsem i grozil, da se bo sprevrgel v ve
okreval od zadnje bolezni. Vendar se bo kmalu vrnil v Rim, kjer bodo prihodnji teden imeli ministrski svet. Nato se bo zopet olvorilo zasedanje parlamenta in senata. Kljub temu sta pa De Gasperi in Sforza, predno je ta odšel na zasedanje Združenih narodov v Lake Succes, zavzela stališče do najvažnejših problemov trenutnega političnega položaja. Izdala sta skupno izjavo, v kateri pravita, da stoji Italija
liko stavko koncem tega meseca, bo najbrž našel mirno poravnavo. Neodvisna delavska zveza CISL je namreč poslala zvezi gospodarjev CONFID1 pismo z nekaterimi predlogi za mirno poravnavo spora. CONFIDA je na pismo odgovorila, da pristane na razgovore. Tako bo verjetno našel mirijo rešitev spor, ki grozi, da postane sicer ena največjih dosedanjih stavk v Italiji.
Jugoslavija izvaža
Italija in Jugoslavija sta te dni podpisale sporazum, s katerim se obvezujeta, da bo 4. 8. 19-19 sklenjena pogodba o vzajemni izmenjavi blaga v veljavi še eno leto do 1951. Z ozirom na to pogodbo javlja goriška trgovinska zbornica, da bodo sedaj uvozili v Italijo iz Jugoslavije 50 tisoč stotov fižola, 15 tisoč stotov govejega mesa in teletine ter 15 tisoč sto-
tov slanine in masti. Kaj bo Jugoslavija uvozila iz Italije, do sedaj niso še objavili.
Čudno se pa vendarle sliši, d$ ima jugoslovanska država letos ob toliki suši živeža za izvoz. Saj ni nobena skrivnost, niti opravljanje države, če povemo, da se ljudje z onstran meje silno pritožujejo čez neredno aprovizacijo ravno zabele in mesa.
Amerika množi evropsko posadko
V soboto je predsednik Truman dal izjavo, da misli povečati število ameriških vojaških sil v Evropi. Koliko novih vojaških edinic misli poslati, pa ni povedal. Le en pogoj je postavil: njihovo število bo sorazmerno s številom in močjo vojaških sil, ki jih bodo oborožile posamezne države članice atlantskega pakta. Večje ko bo število oboroženih vojakov domačinov, tem večje bo število ameriških vojakov. Poleg tega se zdi, da želijo Amerikanci izvesti Churchillovo zamisel o evropski armadi, v kateri naj bi bili vojaki vseh evropskih narodov, tudi Nemci in Italijani. To bi ne bile edinice narodne vojske, temveč edinice evropske armade. Na ta način bi n. pr. Italija lahko oborožila veliko večje število vojakov, kakor ji pa dopušča mirovna pogodba, saj bi ne bila več to italijanska armada, temveč evropska. Evropska armada bi bila pod vrhovnim poveljstvom ameriškega generala Einsenhowerja.
Trumanova izjava je največje važnosti ter nam priča, da je korejski zgled bil silno zdravilen in da so Amerikanci šele sedaj začeli realno misliti in presojati
Peto kolono čistijo v Franciji
Pretekli teden je francoska policija izvedla veliko čistko v Parizu in drugod po državi ter pridržala v zaporih precejšnje število komunistov tujih narodnosti, posebno Poljakov in Špancev. Aretirance so pozneje odpeljali v kazenska taborišča v Severni Afriki. Precejšnje število tujih oseb so pa izgnali iz države. Francoska vlada je zaukazala to čistko zalo, ker bi se rada rešila komunistične pete kolone. V okviru atlantskega pakta se je namreč tudi Francija začela oho-roževati. Pri tem pa se boji sabotažnega in špijonažnega delovanja številnih tujih komunistov, ki so se v raznih dobah zatekli na Francosko. Zato je sedaj začela veliko čistko vseh nezaželenih tujcev. Francoski komunisti so vsled tega zagnali velik krik. Tudi poljska vlada je protestirala zaradi aretacije svojih državljanov, vendar vse vpitje nič ne
Jugoslavija na velesejmih
Na tržaškem velesejmu, ki se je zaključil v nedeljo 10. sept., je bila Jugoslavija najbolj častno zastopana izmed vseh držav. Njen razstavni del je bil brez dvoma najbolje prirejen, z okusom,- sistematično in pa bogato. Pakazala je, kaj premore njena nova industrija, domača obrt, njeno kmetijstvo in rudarstvo. Videli smo tam marsikaj, česar na domačem trgu ni dobiti, n. pr. kraški teran in druga vina, ki jih ne dobiš v vsej državi. Zato pa so stali na razstavi nekateri težki stroji, ki jih prej v Jugoslaviji niso proizvajali. To so prvi uspehi petletke, ki nam kažejo gospodarsko politiko Titovega režima: ustvariti težko industrijo ne glede na žrtve, ki jih mora ljudstvo pri tem utrpeti. Kaj bo potem Jugoslavija s težko industrijo, nam ni jasno: notranji trg je premajhen, v inozemstvu bo pa nemogoče konkurirati z zapadno težko industrijo, ki je bolje razvita.
Kazen v Trstu je Jugoslavija razstavila tudi na velesejmu v Bariju, kjer ima svoj poseben paviljon. Razstavljeni predmeti so slični onim na tržaškem velesejmu.
Udeležba Jugoslavije na velesejmih v zapadnih državah nam priča, da se hoče jugoslovansko gospodarstvo vključiti v gospodarstvo zapadne Evrope.
Boji na Koreji
Na Koreji je ves prejšnji teden potekel v znamenju ogorčenih napadov in protinapadov na o-beh straneh. Severnokorejske čete so izvedle vrsto silnih naskokov z namenom, da zrušijo obrambo mesta Taeguja in ga zavzamejo. Pri tem so napadalci imeli nekaj uspehov, vendar namena niso dosegli. Čete Združenih narodov so se do nedelje še povsod čvrsto branile tako, da je Taegu še vedno njihov. Izgube pri teh bojih so bile silno velike.
sovjetsko Rusijo in njene namene. Čudno je le to, da se še niso naveličati prepirati se z Malikom v Varnostnem svetu.
Ljudsko posojilo v Jugoslaviji
Jugoslovanski radio in časopisje na ves glas poudarjajo velik uspeh novega ljudskega državnega posojila. Do nedelje, so baje vpisali že za 4 milijarde in 600 milijonov din posojila. Poročila trdijo, da se vpisovanje vrši z velikim navdušenjem po vsej državi. Medtem pa kličejo na vaške odbore vse one, ki so v nedeljo 13. avgusta prišli v Gorico ter jim odmerjajo globe in kazni. Nekateri so dobili tudi 10 tisoč din globe ali 8 mesecev prisilnega dela. »Primorski dnevnik« je pa ob oni priliki pisal: »Ljudstvo je podrlo krivične meje...« Sedaj to ljudstvo globijo in pošiljajo na prisilno delo.
Državni zaklad v Italiji
Zakladni minister poroča, da so se zlate rezerve pri Uanki dTtalia v zadnjih mesecih povečale za 15°/o. To je dobro znamenje, ker na ta način vlada laže krije nakupe v inozemstvu, če bodo potrebni, da se prepreči dviganje cen v notranjosti države. Poročajo tudi. da se cene na debelo v Italiji niso zvišale v primeru s prejšnjimi meseci. Cene na drobno pa da so poskočile zato, ker so ljudje začeli nekatere stvari preveč kupovati. Trgovci so zato izrabili priliko in navili cene.
Petmilijonska ameriška armada
Senator I. M. Ives je pred nedavnim izjavil v Washingtonu, da mora Amerika nemudoma narediti načrte za petmilijonsko armado. »Prej ko se ta dežela zave, da ima na rokah pravo in nevarno vojno, ttemboljše bo zanjo in za njeno ljudstvo,« je rekel senator. Kot vidimo,/gledajo ameriške politične osebnosti z vso resnostjo na sedanji politični položaj v svetu.
ŠESTNAJSTA NED. PO BINKOŠTIH
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 14, 1-11)
Tisti čas, ko je šel Jezus v hišo nekega prvaka med farizeji v soboto na obed, so ga ti opazovali. In glej, neki vodeničen človek je bil pred njim. Jezus je spregovoril ter učiteljem postave in farizejem rekel: Ali je dovoljeno v soboto ozdravljati? ■— Ti pa so molčali. In prijel ga je, ozdravil in odpustil. Njim je pa rekel: Kotna izmed vas bo padel osel ali vol v vodnjak in ga ne bo izvlekel takoj sobotni dan? — In niso mu mogli na to odgovoriti. Povedal je pa tudi povabljenim priliko, kako so si zbirali prve sedeže. Govoril jim je: Kadar te kdo povabi na svatbo ,ne sedaj na prvo mesto, da. če bi bil morda povabljen kateri imenitnejši ko ti, ne pride ta, ki je tebe in njega povabil, in ti ne poreče:
,Umakni se temu,’ in bi se ti takrat začel s sramoto presedati na zadnje mesto. Temveč, kadar si povabljen, pojdi in sedi na zadnje mesto, da ti poreče, ko pride, kateri te je povabil: prijatelj, pomakni se više!' Takrat ti bo v čast vpričo vseh, ki so s teboj pri mizi. Kajti vsak, ki se povišuje. bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.
Jezus je imel veliko sočutje s trpečimi. Nešteto dušnih in telesnih ran je zacelil. S svojim delom pa Jezus tudi nas uči. da moramo bolnike ljubiti in jim ' pomagati. — Bolniki so posebni ljubljenci božji. Zakaj? — Zato, ker so Jezusu najbolj podobni. Njihovo trpljenje, njihova ljubezen jih napravlja podobne Jezusu. Odrešeni smo ravno s trpljenjem. Trpljenje iina v božjih očeh neko posebno vrednost. Bolniki, ki znajo vdano prenašati svoje trpljenje, posnemajo Jezusa. Zato ima tudi njihova molitev izredno moč. Mnogokrat si misijonarji samo preko bolnikov utirajo pot do poganskih src.
Z bolniki imajo vedno stik. Morda je v družini kdo bolan, morda kdo od prijateljev ali od znancev. Ne bodimo mrzli do niih. Vsaj nekaj tiste ljubezni, ki jo je imel Jezus do bolnikov, mora goreli tudi v našem srcu. Kot vedno, se tudi ljubezen do bolnikov najlepše kaže v dejanju. Kako so bolniki hvaležni za vsak znak sočutja in ljubezni!
Jesenski hladnejši meseci so najbolj pripravni za resnejše študije in večja zborovanja. Zato so, razna mednarodna in narodna udruženja porabila prav ta mesec, da so sklicala v Rim svoje člane, da istočasno opravijo svoje romanje in se na skupnih zborovanjih pogovore o svojih lastnih zadevah in načrtih. Vsi seveda želijo priti k sprejemu pri sv. očetu in slišati iz njegovih ust bodrilno besedo ter navodila za bodoče delovanje.
Mednarodni misijonski kongres
Ta ima namen poklicati katoličanom v spomin njih dolžnosti do misijonskega dela med never-
Bolnika razveseli naš obisk. Ure in ure je sam s seboj, privezan na posteljo ali vsaj na dom. Obisk prijatelja ali znanca ga razvedri. V družbi za nekaj časa pozabi na svoje trpljenje. Kako je zadovoljen, če ga hočemo poslušati, da nam lahko potoži svoje gorje. Čeprav mu ne moremo pomagati, je vendar bolniku lažje. Saj vemo, da za bolnika ni vedno največje trpljenje telesna bolečina. Mori ga samota, zavest zapuščenosti, zavest, da se nihče zanj ne briga.
Svojo ljube.zen do bolnikov kažemo tudi s tem, da zlasti revnejšim kaj darujemo: kos obleke, denar, priboljšek v hrani. Ljubezen je iznajdljiva in najde \eliko poti, kako pomagati takim ubožcem.
Naša skrb pa ne sme obsegati samo telesa, tudi na bolnikovo dušo moramo misliti. Povejmo mu kakšno besedo o božji ljubezni, o božjem usmiljenju. Pripravimo ga na duhovnikov obisk, da bi prejel sv. zakramente, saj je Jezus najboljši tolažnik. Tako kot Jezus, ne zna nihče tolažiti.
Farizeje, ki so Jezusa v svojih srcih obsojali, ker je ozdravil bolnika, je Jezus zavrnil. Več vam je osel ali vol, ki bi ga potegnili iz vodnjaka v soboto, kakor pa bolnik. — Pazimo, da Jezus tudi nam ne bo kdaj očital: Več vam je denar, imetje, živina, čas, opravki, kakor pa bolni sobrat!
NEDELJSKA MOLITEV
TVOJA MILOST, PROSIMO, GOSPOD, NAJ NAM VSELEJ PRIDE NAPROTI IN NAS SPREMLJA: IN NAJ STORI, DA BOMO VEDNO ZA DOBRA DELA ZAVZETI.
Koledar za prihodnji teden
17. septembra. NEDELJA. 16. po* binkoštna; Rane sv. Frančiška. Kva* trni teden.
18. PONEDELJEK. Zofija, muc.
19. TOREK. Januarij, mučenec. V Neaplju hranijo stekleničko mučeni* kove strjene krvi. Vsako leto za njegov god postane v steklenički tekoča.
20. SREDA. Kvatri. Evstahij.
21. ČETRTEK. Matej, apostol.
22. PETEK. Kvatri. Tomaž Vil.
23. SOBOTA. Kvatri. Linus, papež.
niki. Sv. oče je naznačil temu kongresu geslo: »Vsi verniki za vse nevernike.« Kongres je zboroval v palači za Širjenje vere in navzoči so bili vsi vidnejši voditelji misijonskega dela iz vseh školij in vseh narodov sveta, ki je še prost. V posebnih dvoranah so razpravljali o misijonskem delu: duhovniki, misijonarji, laiki. Vsak večer so vse skupine na skupnem zborovanju objavile sklepe, ki so jih v svojih skupinah storile.
Tomistični kongres
Ta ima namen poudariti današnjemu zmešanemu svetu, ki se lovi za raznimi enodnevnimi vedami novejših filozofskih siste-
mov, vekotrajni pomen krščanske filozofije sv. Tomaža Akvinskega. Na kongresu se obdeluje snov: Filozofija in vera. Razprav se vdeležujejo zastopniki skoro vseh univerz v Lvropi in Ameriki, saj so vprašanja o bivanju Boga o namenu človeka, o bistvu vere, o zgodovini verstev, o razumu in mistiki, o zmotnih filozofskih sistemih sedanjosti vprav tista, ki danes najostrejše ločijo duhove In itzgibujejo svet.
Kongres katoliških lekarnarjev
Mednarodni kongres lekarnarjev je imel svoja posvetovanja na rimskem Kapitolu in je razpravljal o nalogah mednarodnega le-karničarstva, o sodelovanju med zdravnikom, lekarnarjem in bolnikom ter o nadzorstvu nad zdravili. Sv. oče je te zborovalce nagovoril v francoskem jeziku kar pri splošni avdienci v baziliki sv. Petra in je poudaril njih tiho in požrtvovalno delo v tihih labora-t or j ih in njih veliko odgovornost. Včasih zaidejo lekarnarji v nevarnost, da bi grešili proti Bogu
Pred nami je veliki romarski shod pri fatimski Materi božji na Opčinah. V vsaki tržaški okoliški župniji so te nedelje obhajali prvo obletnico slovenskega Marijinega obiska. To nedeljo 17. sept. pa pojdemo vsi skupno k naši Materi! Kdo naj bi ne šel? Sveto leto je, ki nas že samo vabi k Mariji. Prvi dan novembra bo slovesno razglašena verska resnica o Marijinem vnebovzetju. Po vsem krščanskem svetu narašča češeenje Matere božje. ■— a tudi hudobija hodi zmagoslavno svojo pot: boj med zmajem in Ženo. ki bo kači glavo strla, je prav sedaj na vrhuncu. Zato pa vsi kristjani dobre volje na Marijino stran!
Odbor duhovnikov, ki pripravljajo ta romarski shod, vljudno vabi prav vse primorske vasi k fatimski Mariji na Opčine. Prav vse župnije naj bodo častno zastopane! Kakor lansko leto, pokažimo tudi letos, da ljubimo Marijo — našo Pomočnico. Za lepši potek te skupne pobožnosti dajemo sledeča navodila:
1) Spored: ob štirih popoldne se začne sv. rožni venec. Nato bo govor, sledi procesija s fatimskim kipom, končno blagoslov in nato majhen spomin na rimsko romanje. Vse se bo vršilo pred opensko cerkvijo kakor lansko leto.
2) V prostor med cerkev in cerkveno obzidje gremo samo Openci, belooblečene deklice, tržaške Marijine družbe in duhovščina. Vsi drugi naj se pod vodstvom svojih župnikov razvrstijo pred cerkvenim obzidjem.
3) Vrstni red v veliki procesiji isti kakor lansko leto! Vsaka župnija ima razvrščeno svoje zastopstvo kakor v domačem kraju. Za križem in opensko mladino ima prvo mesto Repentabor in za njim vse vasi in župnije po vrsti kakor se je vršilo Marijino romanje.
4) Že pri rožnem vencu bodimo vsi zbrani na svojih mestih. Med procesijo se pojejo litanije na več mestih. Pobožna molitev, lepo petje, resno obnašanje, vse to so stvari, ki jih Marijinim častilcem ni treba priporočati.
5) To leto bo pri shodu sodelovala velika mladinska salezijanska godba iz Trsta. Priporoča se pazljivost pri pesmih, ki jih bomo peli skupno z godbo.
6) Naše posebno vabilo na
in svojemu bližnjemu, ko zahtevajo brezvestni ljudje od njih sredstev proti življenju ali zdravju ali proti množenju človekovemu. Takim zahtevam se mora katoliški lekarnar brezpogojno in pogumno upreti, ker ne nasprotujejo le katoliški veri in morali, ampak tudi zdravi pameti in čisto priprosti človeški dostojnosti.
Mednarodni kongres bolničark
Blizu tri tisoč bolničark iz vseh evropskih še prostih držav se je sešlo na svoj četrti mednarodni kongres. Kardinal Pizzardo jim je v pozdravnem nagovoru naglasil, kako je največji zalezovalec njihovega človekoljubnega poklica današnji duh materia- j lizina, ki zanika vsako veljavo dostojanstvu človeške osebnosti, tako bolnikove kakor tudi bolniške strežnice. Zato naj se bolničarke vedno zavedajo tega svojega dostojanstva v občevanju z vsemi, ki jim strežejo in ki jim pri zdravljenju pomagajo.
Poleg teh mednarodnih zborovanj ob priliki svetoletnega ro-
skupni shod velja zlasti še za Marijine vrtce. Dečki in deklice, ki se tako radi udeležujete svojega praznika na Repentabru, pridite s svojimi voditelji radi na skupni praznik na Opčine.
7)	Rimski romarji! Nobeden naj ne manjka! Vsi prinesimo s seboj romarski znak.
'Tako bomo letos proslavili naš skupni Marijin praznik. Zjutraj
Dne 3. sept. t. 1. je sv. oče proglasil heroično stopnjo božjih in poglavitnih čednosti služabnika božjega Pija X. s tem, da je dal prebrati in objaviti tozadevni dekret kongregacije sv. obredov. S to proglasitvijo je napravljen važen korak na potu do beatifikacije. to je do proglasitve blaženim častitljivega služabnika božjega Pija X. Sledila bosta namreč še dva postopka in sicer presoja o čudežih in razpravljanje o odhodu »super tuto«, nakar bo sv. oče proglasil Pija X. za blaženega.
V odloku o junaški stopnji čednostih je na kratko povzeto življenje papeža Pija X. kakor tudi njegovo plodonosno delovanje.
Rodil se je 2. junija v Riesi v treviški škofiji, študiral je v semenišču v Padovi ter bil 1. 1853 posvečen v duhovnika. Nato je opravljal razne službe v domači škofiji, kjer je po smrti domačega škofa kot kapitularni vikar vodil nekaj časa škofijo. — Leta 1888 ga je imenoval papež Leon XIII. za škofa v Mantovi; čez devet let pa ga je povzdignil za kardinala patriarha v Benetkah. Po smrti Leona XIII. ga je kardinalski zbor izvolil za papeža, akoravno se je te odgovorne službe na vse načine branil.
Povzdignjen do tako visoke časti in službe je začel takoj udejstvovati program svojega dotedanjega življenja, ki se je glasil: vse prenovit v Kristusu. Bog in njegova čast, čistost in neokrnjenost kat. vere in čast sv. cerkve, to so bili cilji njegovega delovanja in njegove čudovite srčnosti. Skrbel je za krščanski nauk otrok in odraslih, skrajšal dobo za prejem prvega sv. obhajila, povabil vse vernike k pogostemu, če mo-
manja so se vršila še razna narodna. Omeniti je treba vsaj zborovanje italijanskih katoliških učiteljev in učiteljic, ki so si stavili nalogo premotrili vprašanje o vzgoji naroda. Zborovalce je pozdravil naučni minister Gonel-la, ki je učiteljem razložil krščanski pojem vzgoje in jim je zlasti priporočal, naj se ne zado-voljujejo in omejujejo samo na učno in vzgojno delo v Šoli, ampak naj postanejo res z besedo in zgledom vzgojitelji vsega ljudstva izven šole.
Kongres katoliških umetnikov
Na ta kongres je prišlo veliko število vseh vrst umetnikov. Zastopana so bila: kiparstvo, slikarstvo, pesništvo, pripovedništvo, muzika itd. Sv. oče je umetnikom, ki jih je sprejel v posebni avdienci, položil na srce naj temu, v temeljih omajenemu človeštvu s svojo umetnostjo vsak v svoji stroki, pokažejo vsaj majhen odsvit božje luči in božje lepote.
v domačih cerkvah prej mimo sv. zakramente, popoldne pa v najlepšem veselju k fatimski Materi božji.
8) Zelo prosimo prav vse udeležence, naj nosijo v procesiji cvetje. Vsak romar imej v roki šopek rož. To je slovesna marijanska procesija. Naj se to vidi tudi v lepi, a vedno dostojni obleki!
goče vsakdanjemu obhajilu. Poskrbel je za novo ureditev cerkvenega prava ter za obnovitev cerkvenega petja na podlagi gre-gorjanskega korala.
Odločno je zavrnil kulturno-bojne postave francoske vlade ter se postavil za pravice sv. cerkve. Spoznal je vso nevarnost modernizma, opozoril nanj v encikliki »Pascendi« ter s posebnim dekretom inkvizicijske kongregacije obsodil 65 modernističnih stavkov. S tem je dosegel, da je izšla sv. cerkev brez vsake škode iz nevarnosti te nalezljive krive vere.
Papež Pij X. je ustanovil Bib-ljiski zavod, poskrbel za postavitev regionalnih semenišč ter za obnovitev duhovniške discipline. Umrl je 20. avgusta 1914. ne toliko zaradi visoke starosti, ampak zrušen od žalosti zaradi izbruha prve svetovne vojne, katero je hotel z vsemi sredstvi preprečiti, kar se mu pa žal ni posrečilo.
Glas o njegovi svetosti, ki ga je že v življenju spremljal, je planil po njegovi smrti mogočno na dan ter se širil ne samo med katoličani, ampak tudi med neverniki in nasprotniki sv. cerkve. Kardinalski zbor, nešteti škofje m drugi dostojanstveniki so prosili za uvod postopka, da bi bil Bij X. proglašen za svetnika. Ta želja njegovih častilcev se bo — kakor upamo — kmalu uresničila. Proglasitev junaške stopnje njegovih čednostih je važen korak na poti k temu cilju.
Duhovne vaje za duhovnike
Duhovniki, ki se nameravajo ude* ležiti duhovnih vaj v Gorici, naj se prijavijo takoj pismeno ali ustno na nadškofijski Ordinariat: ali pa g. ekonomu malega semenišča.
SVETO LETO
Številni kongresi
Slom turska škod tata O p čašicah
v nedeljo dne 17* sepfeankra
Pij X. na poti do blaženstva
Hudobnež laže — naivnež varjame - na škodi smo pa mi — =.......
«Noi non vogliamo indugiare in pettegolezzi. Ci siamo limitati ad esporre casi concreti e situazioni control-labili«. Messaggero Venelo, 6 settembre 1950.
Kontrolirajmo torej resnicoljubnost dopisnika, ki pa mora biti res zelo mlad. da je nagro-madil v y>Messaggero Venelo« toliko neresnic.
1) }iel Dnomo e stala istituita la Messa domenicale con predica slovena. Da. je resnica. A te maše niso uvedli slovenski duhovniki, ki danes živijo, ampak
. se tu mašuje in pridiguje za Slovence zjutraj ob 6, že vsaj slo let.
2) Pri sv. Ignaciju tudi zdaj živeči duhovniki niso vpeljali ne dopoldanske ne popoldanske službe božje za slovenske vernike; našli so jih ob nastopu svoje službe in jih vršijo kakor jim je ukazano.
3) V podružnici sv. Ivana se z dovoljenjem seclan jega msgr. župnika in vseh njegovih prednikov vrše pobožnosti raznih cerkvenih bratovščin za Slovence že izza preteklega stoletja — torej še izza avstrijskih časov. — Ako je g. Vidmar pozval vernike naj molijo za »fratelli opressi lontani dalla loro patriuu, to je za tisoče beguncev razpršenih po vsem svetu, se s tem menda vendar ni pregrešil proti »leggi umane che vanno rispettate.«
4) Na Placuti so pridigovali za slovenske vernike v slovenskem jeziku že davno pred rojstvom »učenega« dopisnika v »Messag-gerou in ako to še vedno delajo, vršijo svojo dolžnost.
5) Slovensko Alojzijevišče je bilo ustanovljeno 1897., da bi v njem bili dijaki vzgojeni v krščanskem duhu.
6) Kje je mladi, strupeni dopisnik slišal zvoniti, da je v zavodu »Notre Dame la Madre Su-periora e Vintera direzione slo-vene?« Nič ni res.
7) Ravno tako si je izmislil laž, da so »alla periferia i gruppi ilaliani privali d'ogni assistenza religiosa.« V Štandrežu in v Podgori imajo svojo lastno sv. mašo s pridigo, otroci svoj verski pouk in vsi priložnost za sv. zakramente kolikor jo hočejo.
8) Za mesto Gorico je en sam dekanat, nretto da Mons. Tar-
lao.u. — Mladi hujskač pač ni pogledal v Status iz leta 1929, kjer bi našel zanj gorostasno dejstvo, da je bil tedaj sedež dekanata za slovenske	okoliške župnije v
Šempetru pri Gorici. Za to prehodno dobo je sedež dekanata za obmejne župnije od cerkvene oblasti postavljen v Štandrežu, le njegove posle vodi začasno msgr. Novak, ki biva v Gorici.
9) Duhovniki, ki jih našteva dopisnik, imajo vsak svoj od cerkvene oblasti določen delokrog in jim politika najmanj ni na mislih.
10) Kakor je dopisnik v vseh
gornjih točkah dokazal popolno nevednost, tako je sam sebe v obrekovanju prekosil s tem, da je vpletel v svoje »pettegolezzek g. Bavdaža in p. Prešerna iz Rima. G. dopisnik, pridite z dokazi na dan!
11)	Kar očita proti koncu: »// clero sloveno e sempre stalo malato di politicantismo«, naj kar sam nase obrne in naj reče: Mea culpa!
Ako ima namen še blatili, bi mu priporočili naj vsaj tako otipljivih laži ne piše. — Abbiamo esposto i casi concreti e control-labili.
KULTURA
„GOSPA MINISTRICA"
v Števerjanu
Vendar je bila dana Možnost na* Šim goriškim akademikom podati svojo zasnovano Nušičevo »Gospo ministrico«. Saj je bila že dolgo pri* pravljena za na oder, in če ne bi vedeli koliko ovir in sitnosti so imeli zaradi prostora, bi si lahko mislili, da so ves ta čas samo prazno slamo mlatili.
Gospa ministrica je zelo posrečeno Nušičevo delo v katerem nam avk* tor ironično prikazuje razmere v beos grajskih višjih krogih. Moram reči, da igra je bila res pretežno dobro podana, in mi je nemogoče mimo te* ga, da ne bi režiserju čestital! Sploh več ali manj so bile vse vloge podane res čustveno! Gospa ministrica je bila v svoji vlogi kar imenitna. S svojimi izlivi je znala pravilno dozi* veti, to kar bi vsaka ženska s tremi razredi osnovne šole, ko bi prišla na tak položaj. Imeniten je bil tudi ze't, ki je res dovršeno podal svojo vlogo, Pa tudi njegova žena ni zaostajala za njim. Tetka Savka nam, je s svojo mirnostjo in zbranostjo prikazala res tip skrbne gospodinje! Ujec Vas so se je kar dobro postavil v svoji vlogi ter nam pokazal, da ima precej smisla za oder. Lepo in doživeto je igrala tudi gospa Nata. Pa tudi vse stranske vloge so bile kar dobre, pa naj si bo pisar, ali pa monotoni čast* ni konzul Rista, kot tudi sluga in policist.
Pri gospe ministrici se je oh kon* cu opazila neka utrujenost, kar je logično zaradi dolge vloge. Kako ne!
Saj 'je bila vendar ona duša celega doživljanja na odru.
Pozna se, da so vsi igralci diletanti, kateri nam bi s vztrajnostjo lahko spet v bližnji bodočnosti koj dobre* ga prikazali.
Pa tudi tehnično stran moram po* hvaliti. Saj se ljudje sploh niso zavedli, da se vse tako dobro sliši zaradi zvočnika.
Udeležba je bila kar dobra. Ceni sc, da se je udeležilo predstave okrog 900 ljudi. Res se pozna, da si naši ljudje želijo čim več kulturnega užitka! Gotovo se morajo akademiki zahvaliti pridnim Števerjancem, ki so jim šli povsem na roko. Štcverjanci, kar tako naprej! S tem boste dejan* sko pokazali in dokazali, da ste kul* turni center za slov. podeželje.
se!jem segli po njegpvih pesmih V Torontu sem Ladotove pesmi pokazal raznim slovenskim študen* tom. Bili so vsi navdušeni zanje. Rad bi videl, da bi mi jih poslali kakih 20 izvodov...«
Naši ljudje v tujini s;e boij živo
zavedajo, kaj smo dobili v Piščančevt zbirki pesmi, nego naši Primorci, če* prav so pesmi v prvi vrsti namenjene nam Primorcem. Tudi naša kritika je do sedaj o njih molčala. Ali res niso vredne, da bi se kak naš kritik ot» njih ustavil in jih ocenil?
DIJAKI, zanimajte se na svojih šolah za dneve -----------------vpisov	in	izpitov-----------------
Kmečka opravila v septembru
„Pesmi zelene pomladi" v tujini
Iz Amerike pišejo:
»Najlepša hvala za pesmi, katere sem prejel pretekli teden. 2e prvi dan sem se pogreznil v čitanje uvoda in pesmi. Bil je v resnici žalosten dan zame. V duhu sem šel skozi vse La* dotovo trpljenje in smrt. Spet so zaživeli pred menoj vsi blaženi tre* nutki, katere sva skupaj preživela... Neznansko sem vesel, da ima svoje pesmi objavljene vsaj po smrti. Ko jih prebiram, mi njegova duhovna veličina vedno bolj imponira. Prepri* čam sem, da bodo tudi drugi z ve*
NA DOMU: Predvsem pazi na shrambo,»da ti mrčes in gniloba ne uničita z muko zasluženih pridelkov. '— Krompir letos zelo gnije. Pri mnogih je vsak drugi gomolj nagnit pri repu, tam kjer je bil pritrjen na korenino. Gniloba pa se širi. Tak krompir moramo čimprej porabiti Če nimaš doma primerne porabe, pro* daj ga. Bolje je prodati tudi po nizki ceni, kot da ga gniloba uniči.
Kdor ima gnil krompir, naj misli nst to, da bo moral drugo leto dobiti krompir od drugod in pa da ga bo moral med rastjo škropiti z modro galico. — Proti moljem in žužkom pri grahu. fižolu, pšenici, koruzi in sploh pri vseh zrnatih pridelkih po* maga Geigv 33. Na 100 kg vzemi 100 gramov tega prahu in premešaj med zrnje. Ta prah Za ljudi in za toplo* krvne živali ni strup, pač pa zamori ves mrzlokrvni mrčes. — Iz odpadle* ga sadja napravi susje in kaj dru* gega tudi nasuši: smokve, breskve, češplje! V zimskih mesecih vse prav pride, pa naj bo za male ali pa tudi za že odrasle otroke.
\ KLETI: Letos ho trgatev naj* hrže bolj zgodnja kot lansko leto, saj je grozdje že precej dozorelo. Preglej takoj za trgatev potrebno po* sodo, pa tudi sode. Dokupi ta,*oj, če je kaj novega potrebno. Posoda ne sme puščati in mora biti zdrava, brez posebnih duhov in okusov. _ Za* pomni si, da posodo vedno najprej operemo z mrzlo vodo in še le po* tem z gorko, končno uplahnemo še z mrzlo. — Najboljša »bolida« je navadna voda okisana z vinsko kisli* no (100 gramov na 50 litrov vode) flli pa z žvepleno kislino okisana vo* da (1/2 kg žveplene kisline na 20 litrov vode). Posebno z zadnjo bi morala biti oprana vsa posoda, ki pride v dotiko z moštom. — Kletni prostori morajo biti osnaženi in po* beljeni z apnenim mlekom: v 5 litrih mlačne vode raztopi 1 do 2 kg ga* šenega apna.
V HLEVU zatiraj mrčes, ki muči živino, predvsem živinske uši in pa
Dr. METOD TURNŠEK
muhe. Slednje bodo ta in prihodnji mesec posebno sitne in 3C bodo družile predvsem v bližini hiš, poseb* pa hlevov. DDT v obliki neoci* dola je najprimernejše uničevalno sredstvo za živinske uši in tudi muhe v hlevih. — Ne krmi živalim ugrete sveže krme, ker napenjanje še vedno lahko nastopi. — Prašiče boš začel kmalu pitati: pitaj s kuhanim krom* pirjem in z zdrobljeno koruzo. Surov krompir mncg0 ne zaleže, prašič pa lahko dobi drisko. Celo koruzno zr* no povzroča prašiču preveč dela, za* to naj bo koruza zdrobljena.
V VR FLJ lahko še seješ špinačo, radič, motovilec, zimsko solato. če ti je suša uničila petršilj, ga lahko tudi seješ, a setev pokrij, da ti seme Uma. lu izide: drugače nima več smisla se> jati peteršilja. _ Ta mesec še seje* mo zgodnji kapus*vrzotine. Lahko sejemo tudi navadno solato za pora* bo solatice (salatine), od endivij pa k večjemu še rumeno endivijo. Pat pa moramo endivijo presaditi, če ie še nismo.
V SADOVNJAKU: Predvsem naj ne gnije sadje pod drevesi. Poberi ga, iz boljšega napravi sušje, slabše pokrmi prašičem, plodove s plesnivo gnilobo (monilija) vrži v ogenj. — Najžlahtnejše sadje, posebno hruške, obiraj z vrečevino prevlečeno roko, da se plodovi prav nič ne ranijo.
1 udi nabiralna posoda bodi prevle* čena z vrečevino. — Če sadno drevo obereš, oberi ga popolnoma: re pu* ščaj na drevesu ne drobnih, ne gni* lih, ne posušenih plodov. _ To veš, da ne smeš na drevo z okovanimi čevlji in da je za obiranje sadja po* trebna visoka lestva, najibolje triro* glata. Pri pripogibanju vej sc prav rada katera zlomi, posebno pri krh* kem hruškovem lesu.
NA NJI\ I: Si posejal deteljo m* karnatko? Čas imaš tako do srede tega meseca. Seješ lahko med čin* kvantin, a moraš zemljo vendar ne* koliko zrahljati. Pozornejša setev re navadno premalo obraste. — Sejati sedaj repo je prepozno, lahko pa
om šel na planine..."
(NOVELA)
Tudi Janšev oče je pripomnil, da zaradi peta ni brige, saj je v vasi za vsakim oglom kak kopitar, ki ga lahko pokrpa. Vendar Ciril ni šel plesat in so fantje sami spet zaplesali, vriskajoč in pojoč:
»/c pikasta, lisasta, šepasta, vegasta, skrinjo pa polno ma suh’ga zlata...a,
nFič, foč, trola, trolalalo!«
»Moja je muhasta, sitna, jezikasta, trde pesti in koščenih je rok...«,
nFič, fič! Ilopsasa! Ročno naprej, zidane volje bomo, juhej!a
»Dunaj, so ti fantje ptiči brez perja!a se je proti Cirilu % zadovoljstvom hahljal Janšev oče. Špelca pa
je zaradi žaljivih besed v pesmi napravila šobo in se užaljena umaknila za materjo v hišo.
Cirilu se je vso no£ sanjalo o plesu. Stene so se nekam razširile, strop je izginil, nad plesalci se je odprlo sinje nebo in vse se je okrog razgrnila prelepa pokrajina. Bili so na oni vzpetini za vasjo. Z njive je s cajno in motiko prišla k Janezu Tilka,, z druge strani pa se je prikazala z žarnim obrazom Elica. Pa Elici se je, ko je zagledala Cirila med plesalci, obraz takoj potemnil in zresnil:
»A tako je s teboj na počitnicah ? Plešeš z drugimi ? Lep moj fant si ti!«
Ciril pa se v sanjah naglo izgovarjal:
»Saj nisem plesal! Z nobeno nisem plesal! Niti s fanti nisem!«
Sonce, ki je Cirilu prisijalo na potan obraz, je zbudilo in rešilo pred Eličnimi hudimi pogledi.
Tisti septembrski dnevi so bili čudoviti. Jutra bila sveža, nebo kot umito, trate so bile močno rosne in so se iskrile v soncu. Okrog domov je drevje komaj nosilo polne veje žlahtnega sadja. Zunaj na polju pa so njive s cvetočo ajdo kaj radostile oči. Tudi večeri, ko so planine gorele, so bili en sam bajen čar. Ciril se je vračal z Bleda proti Ribnemu. Pot ga je vedla med njivami cvetoče, tu pa tam že zoreče ajde. Dekleta v rdečih rutah, brhke in zdrave in vesele, so se tu pa tam še sklanjale po njivah, drugod zopet so se z jerbasi in motikami že vračale domov. Zvonek smeh in pesem sta šla z njimi. Ciril je doživel ‘dušo kraja in ljudi.
g«
so
Kar v dnu duše mu je segala dekliška pesem:
y>Na Gorenjskem je flelno. ko ajdea zori, ko ajdea zori...
Eno dekle jo žanje,
k'jo rokca boli. k’ jo rakca boli...k
»Ah, saj jih ne bole roke ta čvrsta, v delu in soncu utrjena dekleta, si je govoril Ciril. »Kvečjemu to ali ono boli srce! Vsaj Tilko Brejčevo, ki ji bo Janez odšel! Ej Elica, da bi že bila zdaj tu in bi doživela ta prekrasen sončni zaton!« Triglav je kar kipel v višave! Joj, kdaj se bo Ciril vzpel nanj? Akademik je in ni še bil na njem. Saj se mu otroci in dijački morajo smejati! Venomer ae je obračal in zaziral v Triglavovo kraljestvo. Pa vendar bi moral nanj! Morda prav zdaj, ko ima dopust! Kdo ve, če bi še Elica ne šla z njim? Saj tudi ona najbrž še ni bila na Triglavu. Le kako. kod na Triglav, ko še ni bil na njem? Kdo ii11?8 kflza* pot? Janez že odhaja in tudi se ni za na.T”gjav " France Trdnikov je doma tam na Beli pn Bledu, France, Cirilov znanec iz ljubljanskih šol., rranče pa France! Planinec je, da malo takšnih! Kar k njemu se bo Ciril napotil in se bosta pomenila o poti... Ce pojde še Elica, to bo kaj!
Naslednji dan je Ciril iz Ribnega že klepal počasi na Belo. Triglav ga je silno privlačeval. Ljudje na njivah so se mu pri oranju, sejanju, kopanju krompirja in trganju koruze tu pod Triglavom zdeli presrečni zemljani, ki jih še ni oglušil mestni hrušfi
setev dopoLniš, če je kje prazen •plaz. — Glavnatemu zelju še lahko pognojiš z razredčeno gnojnico. — Plevel naj izgine iz njive. — Če misliš preorati kakšno deteljišče ii' tam potem vsejati pšenico — ni pri* poročljivo! ■—, potem preorji takoj, da bo stptembrovo sonce zamorilo korenine in še zemljo pregrelo. Bo« lje bi bilo, da bi to delo bilo oprav* Ijeno že sredi avgusta. Najprimerneje še je, če na preorano deteljišče vse* ješ spomladi koruzo in ne drugih žit. — Če imaš še nespravljeno koruzo glej, da pridobiš še čimveč slame za krmo, ker letos bo s krmo trda. — Ne smeš pa porezati listov še zeleni koruzi*činkvantinu, posebno ne listov neposredno pod in nad storžem.
V VINOGRADU zaznamuj pred trgatvijo one trte, ki jih boš moral precepiti ali izločiti, ker je na njih
malo pridelka ali ker je ta slab; za* znamovati pa moraš tudi tiste trte, iz katerih boš jemal cepiče, če boš cepil spomladi v razkol oziroma v glavo, pa tudi pod istega v koleno. Nc obrezuj latnikov pred hišami, dokler je še zeleno listje na trtah. Grda in škodljiva navada je to, ker s takim obrezovanjem trte samo šibimo: do* kler je list še zelen, se trta še vedno krepi. — Seveda velja isto za trte v vinogradih.
NA SENOŽETIH bo mogoče kaj otave in potem jesenske paše. To bo treba letos posebno skrbno izrabiti, ker so na senikih praznine. — Že ta mesec se pobrigaj za Thomasovo žlindro, ki se dobi v trgovini in ki je za senožeti mnogo bolj primerna kot superfosfat. Žlindra pa mora biti raztrošena že y jeseni, najbolje že tekom oktobra.
KUHINJA BODOČNOSTI
(Konec).
Ta n&vost pa ni1 prinesla revolucije le v hišo. Ako so si hotele železnice ohraniti prevoz neštetih ton sočivja, so morale zgraditi posebne vozove s takimi hladilniki. Jedilni vozovi, pot* niška letala na prekooceanskih pro* gah ;n drugr uporabljajo danes že skoro izključno vnaprej kuhana led* nata jedila. S tem ogromno prihra* jv jo na prostoru, ker n-i treba več kihinje. Zadostuje le hladilnik in posebna naprava za otajanje im pot* nlkoon postrežejo s slastno hrano. Najnovejše čudo tehnike je pečica »Radarange«, ki skuha v rekordnem času z radarskimi valovi vsako jed. V 55 minutah otaja zaboj sadja, kar bi trajalo pri navadni, temperatur; 7 dni. Jajce skuha v 12 sekundah. S toploto mikrovalov lahko taka elek* tronska peč skuha jed, ne da bi se pri tem segrela posoda. Z njo lahko tudi skuhate jajce v ledu. ne da bi se led stalil.
To je velika novost tudi za gostil* ne in hotele. Računajo že na mož* nost, da bi< pripravljali vso hrano v en' sami ogromni kuhinji, ki Iv, je* dila poledenela jn jih razpošiljala
posameznim restavracijam in hote* lom, Tj ne bi več rabili kuhinj tem* več le hladilnike in elektronske pe* čice. Gost bi lahko dobil naročeno kosilo v manj kot dveh minutah. Od* pade tudi pomivanje krožnikov, ker bodo Iz plastične snovi jn jih bodo po uporabi zavrgli. Predstavljajmo si, kako bo, kaidar bo vsaka družina lahko imela svoje »Radarange«. Ta nova iznajdba je močno pretresla še druge industrije: ribarstvo, izdelova* nje sladoleda, jn konzerviranje mesa ter perutnine. Najmodernejše ladje imajo na krovu tudi že hlad lnike za kdenenje rib na morju. Največ no* vosti pa je ledenenje hrane prineslo v poljedelstvo. Med zelenjavo so najprimernejša za ledenenje razne vrste graha, od sadja pa jagode. Naj* novejša iznajdba je zledeneli zgo* ščeni oranžni sok, iz katerega pri* pravljajo zelo okusno pijačo, ki vse* buje bogato količino vitaminov. Kina* lu bodo na isti nač.n pripravljali tu* di mleko.
Vsa ta čudesa ledu so odprla svetu novo področje pridobitev in prese* nečenj.
IBCsE
UČITELJEM
Didaktično ravnateljstvo za Goricj in Doberdob obvešča, da morajo vsi eni učitelji, ki nameravajo poučevati pri ljudskih tečajih (nekdaj večerni tečaji) s slovenskim učnim jezikom, takoj vložiti prošnjo v dveh izvodih (eno na kolekovanem papirju za 24 Jir, drugo na prostem papirju). Prvo prošnjo naj prosilec naslovi na šol*
sko skrbništvo v Gorici, drugo pa na didaktično ravnateljstvo v ulici Croce * Gorica.
Za druga navodila naj se učitelj* stvo obrne na šolsko ravnateljstvo v ulici Croce.
Starši naj poskrbijo, da se vpiše čimveč tečajnikov.
Odgovorni urednik:	Stanko	Stanič
Tiska tiskarna Budin v Gorici
Drž. slovenska nižja industrij- j ska strokovna šola — Trst
Vpisovanje za 1., II. in III. razred za vse (nove in dosedanje) učence traja do 25. septembra t. 1. Le učen* ci, ki imajo popravne izpite, se lahko vpišejo do vključno 30. sept. t. 1.
Popravni izpiti se prično v soboto dne 16. septembra t. 1. ob 8.30 v šolskih prostorih.
Podrobni pogoji za vpis in razpo* red popravnih izpitov so razvidni na šolski oglasni deski, oziroma v taj* ništvu (Rojan * ulica Montorsino
8/III.)
Svetoletni romarji
Ko bodo naši čitatelji brali te vrstice, bodo tržaški svetoletni romarji že spet doma, goriški pa se bodo pripravljali na povratek iz Rima. Obojim voščimo, da bi milosti sv. leta obrodile obilen sad v dušah njihovih in vseh o-nih, ki so se jih pri grobu sv. Petra spominjali v svojih molitvah. Kako so se imeli pri teh romanjih, nam bo že kdo popisal po povratku.
Zvon svobode
V nedeljo dne 10. septembra je dospel iz Londona v New York »zvon svobode«. Ta zvon, ki je večji kot sloviti londonski »Big Ben«, bodo 24. oktobra na dan »Združenih narodov« posvetiti v Berlinu v svetišču svo* bode.
V prihodnjih 6 tednih bo zvon po* toval po vseh Združenih državah. V tem času bo na milijone Američanov podpisalo proglas za svobodo, ki vsebuje naslednje:
»Verujem v nedotakljivost in do* stojanstvo posameznika.«
»Verujem, da izhaja pravica do svobode, ki jo imajo vsi ljudje, od Boga.«
»Obvezujem se, da se bom upiral napadalnosti in trinoštvu, kjer koli na svetu bi se pojavila.«
«*
Avtomobilska nesreča
Osmega septembra, okrog 4h po* poldan, se je v Belipeči zgodila strašna nesreča. V prijaznem gor* skem kraju, v bližini Belepeči, so letovali v večih vrstnih redih otroci iz Furlanije, in sicer iz S. Giorgio di Nogaro ter okolišnjih vasic. Ob kon* cu sezone jih je prišel iskati kamion s prikolico, da jih popelje na domo* ve. Žal malčki niso prišli vsi do doma! Preden je kamion dospel v Trbiž, se je na nekem strmem ovinku prevrnil, ker mu niso funkcionirale zavore. Šofer je pred nesrečo opazil, da s zavorami ni nekaj v redu in je opozoril na dejstvo duhovnika, ki jc sedel poleg njega v kabini. Omenje* ni duhovnik je skočil s kamiona ter ga skušal s kamnom zaustaviti, kar mu žal ni uspelo, zaradi prevelike teže na kamionu. Saj je poleg otrok
in osebja kolonije bila na kamionu še razna oprema. Neki fantek, ki je ostal nepoškodovan, je skoči’ na kolo ter tako obvestil ljudi o nesreči. Bi* lanca nesreče je strašna: 12 mrtvih ter 53 ranjenih. Med mrtvimi so tudi ravnateljica kolonije ter dve vzgo* jiteljici.
Incident z motociklom
Dne 8. septembra se je v središču Gorice zgodila strašna motorska nesreča, pri kateri sta našla smrt 21 letni mehanik Silvan Predovini ter 25 letni podp. planincev Anton Vol* tolina. V bližini ulice Pitteri je Prc* dovini, ki je vozil motor, nepričako* vano zgubil kontrolo nad vozilom. Voltovini je z glavo trčil'ob asfaltna tla, Predovini pa-ob bližnji laški pla* ton. Oba sta bila pri priči mrtva.
Ugrabitev male deklice v Trstu
Luciano Comolli iz Trsta ter Fran* co Marano iz južne Italije sta pre* tekli teden hotela priti do denarja na dokaj čuden način, in sicer kar z ugrabitvijo šestletne Ortensije Gla* vina od čigar premožnih staršev sta si nadejala bogate odkupnine. Da bi zadeva bila bolj skrita sta deklico, z najetim avtom, odpeljala v Benet* ke, kjer je Marano hotel počakati odkupnino, dočim je Comolli prišel
je 5 v Franciji, 4 v Združenih državah, 3 v Nemčiji; po dva kardinala ima Španija, Portugalska, Bližnji vzhod, Argentina in Brazilija; po enega pa imajo Belgija, Avstrija, Poljska, Kanada, Nizozemska, Avstralija, Cii e, Kuba, Peru, Anglija. Ogrska in Kitajska. Najstarejši kardinal je kard. Verde, ki iuia 85 let ■ sedem kardinalov ima čez 80 let, 24 pa čez 70 let.
Rimsko romanje
V ponedeljek je ob 8 uri odpeljal poseben vlak goriške romarje proti Rimu. Bilo je nad 1200 romarjer.
V Avstriji v oktobru civilna uprava
Po poročilih ki prihajajo iz Wa» shingtona, je bil dosežen sporazum med angleško, francosko ter ameriško vlado, po kvtereni naj bdi bila v ok* tobru v Avstriji uvedena civilna na* mesto vojaške uprave. Prvi ameriški visoki komisar bo baje sedanji »me* rišfaS poslanik v Venezueli, \Yalter Donnelly.
V Loretu so dobili nove orgle
V loretski baziliki so blagoslovili in otvorili nove orgle, ki spadajo med največje orgle v Italiji. Orgle imajo tri manuale
Trst ter potom nekega dečka zah* in čez štiri tisoč piščalk. Vseh registrov je 76, med njimi tudi cor-namusa, vox humana ter nebeška harpa. Za orgle so prispevali čn-stivci lavretanske Matere božje s celega sveta.
Čistke v Budimpešti
Že več tednov je madžarsko vlad* no časopisje kot poroča inozemski tisk, vršilo ostro propagando zoper voditelje ter pr padnke socialdemo* kratske stranke. Kot običajno so na* padom v listih sledila dejstva. Are* tirani so bili predvsem sindikalni
funkcionarji te stranke. O aretacij je vlada izdala uradno poročilo v ka* terem po stari komunistični navad;, obdolžuje aretirance raznih zločinov, obenem tudi objavlja preosnovo de* la v tovarnah ter uvedbo »Stakha* novstva«.
Takoj na to so se pričeli kot pro* test proti tem ukrepom krvav j zgre* dl, ki so jih povzročali delavci v ve* likih tovarnah »Manfred We ss« na otoku Csepel*u. južno od Budimpešte. Celo uradni komunistični časopis »Szabad Nep« je prisiljen priobčit’ ve.st o izgred h.
teval v pismu od staršev poldrugo^ milijonsko odkupnino, z grožnjo da, deklico usmrti, če ne prinesejo de* narja na določeno mesto. .Njihovo zločinsko dejanje so preprečili organi javne varnosti, ki so oba zlikovca prijeli ter tako malo Ortensijo vrnili staršem.
UNRRA čevlji
Deželni urad za mednarodno po* moč javlja, da, začenši z 12. sep* tembrom, se bo vršila razprodaja UNRRA čevljev po 2.200 lir par, in sicer v torkih in četrtkih od 3h do 6.30 v magacinu v ulici Petrarca št. 1.
Škofijsko semenišče v Vipavi
Jugoslovanska vlada je baje naka* zala 2 milijona dinarjev za adaptacijo neke hiše v Vipavi, kjer bo nasta* njeno novo semenišče za goriško škofijo. Dela so že v polnem teku. Vsaj tako se govori.
Solkanski župnik se vrača
Župni upravitelj v Solkanu č. g. R. Zadnik, bo te dni odslužil svoj vojaški rok. Verniki ga z veseljem pričakujejo, kar radi verjamemo.
Število kardinalov
S smrtjo kardinala Levitrana je padlo število živečih kardinalov na 53. Med temi je 19 kardinalov italijanske in 34 kardinalov druge narodnosti in sicer jih
PRISPEVAJTE za f L. Kemperletov sklad!
Darovi za sklad L. Kemperleta
Dar slov. vernikov pri Sv. Vincen* ciju v Trstu 1460.— lir.
Srčna hvala!
in okužila mestna in letoviška razvratnost. Voščil je dobro srečo Gorenjcem, ti pa so mu prijazno odzdrav-Ijali. Na neki njivi je Ciril pohvalil skrbnega kmeta in njegovega močnega vola, ki je krepko vlekel brano za dve živinčeti. Toda čim se je Ciril oddaljil za streljaj, nenadoma začuje za sobo silen trušč. Ozre se in vidi, da za njim po cesti v najhujšem diru bezlja oni vol. Brana z ostrimi žeblji nevarno tolče in pleše z enega roba ceste na drugi rob.
»O ti vrag volovski zdivjani!« ne utegne Ciril niti izgovoriti. Bliskovito jo s strahom ucvre s ceste in se zažene, kar ga nesejo noge, dol po travniku proti bližnjemu drevju. Tu bi se. bržčas z volom dobro lovila krog debel. Toda vol je poznal le pot naprej in jo je silovito lomastil naprej po cesti. Velik oblak prahu se je dvigal za njim in odskakajoeo brano. Kmet gospodar je z bičem v roki razoglav in ves prašen trudno tapal za njim.
Ciril se je dobro upehan ustavil ob prvih drevesih. Kaj takšnega pa še ne! Še nikoli ni videl vola teči s .tako divjo brzino. Tudi Ciril jo je pošteno brisal! Gorje, če bi ga vol neumni dohitel! Nabodel bi ga ali bi pa ga oplazila brana... Ti hudik, še na volovskih rogovih ali na braninih zobeh bi lahko končal svojo pot na Triglav! Kaj bi mu rekla Elica in znanci, da ga je na potu na Triglav sunil, ranil, morda celo ubil neumen vol! Vis, kako nič ne veš, kdaj in kje človeka lahko doleti nezgoda in smrt. Tudi kmet ima svoje križe in težave. Ko je Ciril spet krenil na cesto in
prišel v vas, je pri prvi hiši vekala na dvorišču velika gruča ljudi.
»Jezus, Jezus, naš Janezek, Janezek! Z kisom mu izpirajte nogo, s kisom!« so ženske vpile vse vprek. Na podstenju je namreč ležal ranjen petleten otrok, ki mu je domov pridrveli vol z zadnjim zobom braninim razparal hlačke in nogo.
»Sreča božja, da ga ni povlekel s seboj!« so moški mirili ženske. Vol se je z brano vred bil zagnal v hlev, toda med podboji se mu je brana zagozdila. Potem je vol potrgal vsa stremena in jermenje in ušel k jaslim.
»Kristus, če bi vol otroka potegnil med podboje ali bi z brano v hlev pomlatil drobnico. Vse bi bilo mrtvo!«
Ciril je brž priskočil na pomoč in se sklonil k otroku.
»Imate kaj joda ali arnike? Pa čiste krpke ini prinesite! Nič hudega ne bo! Samo kožo mu je malce opraskalo! Janezek, Janezek, nič ne jokaj! Saj ni nič! Vol je že v hlevu in te ne bo več! Hlač pa ni škoda! Da je le noga še cela! Hlačke bomo še kupili nove!«
Kodroglavi deček se je bolj od strahu kot od bolečine ves tresel. Ciril ga je dvignil k sebi, mu odpi-haval kri iz rane. Nato so fantku slekli hlačke in Ciril mu je rano omočil z arniko ter jo z ženskami vešče obvezal. Medtem so tudi moški že izdrli brano izmed podbojev. Vsa preplašena je pritekla domov s polja še mati, Videvši obvezanega otroka je obupno kriknila. Pa so jo hitro pomirili, da ni nič hudega, da se je
Janezek nekje sam nekaj malega ranil, vol pa je v hlevu na svojem mestu pri jaslih.------------
Ciril je z resnobnimi mislimi in čustvi nadaljeval svojo pot. Glej, za las je manjkalo in bi jim otroka, zalega fantka prvorojenčka, ubil zdivjani vol. Dobrega angela varuha je imel, da jo je pobič tako poceni unesel! Cirilu se je storilo kar milo pri srcu, če bi tako dete, ki so ga starši s tolikim trudom in tolikimi na-dami skopali do prvega, ovčjega pastirja, razmesaril trapasti vol.
■ • •
Franceta je Ciril dobil doma pri delu. Rokave je imel zavihane visoko nad komolce, obraz mu je bil opaljen od sonca in mu je krasno žarel v zdravju. Klobuk s krivci je Francetu stal nekoliko po strani in se mu je dobro podajal. Veselo je France segel Cirilu v roke:
»Ho, kaj pa tebe tod krog nosi?« se je začudil France.
»Vojaški dopust? Dober si! Ali za na Triglav si pa že med zelo požnimi ptiči krščen Matiček!«
Ciril se je spomnil, kako je nekoč že kot višješolec hotel iti na Triglav v juniju, pa so mu odsvetovali, češ da je čas še prezgoden. Torej nikoli nič. Skoraj obregnil se je ob Franceta:
»Zlomka, kdaj pa potem hodite na Triglav? Včasi je junij prezgoden, drugič september prepozen!«
France se je skoraj užalil:
(Nadaljevanje)