Štev. 10. ¥ Ljubljani, oktobra 1902. Letnik V. Glasilo „Slovenskega čebelarskega društva" za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani. - ---- Urejuje Frančišek Rojina. Izhaja po enkrat na mesec in se pošilja udom brezplačno. Vsebina: Pater: Stoječi ali ležeči panj. — Fr. L.: Voščeni metuljček (Galleria cerella) (Konec). — Pater: Barva in okus nekaterih vrst medu. — Fr. Rojina: Čebelni strup in čebelni pik. — Dopisi. — Raznoterosti. — Prošnja. — Listnica uredništva. Stoječi ali ležeči panj ? Stoječi imenujemo oni panj, ki je bolj visok kot dolg. Ležeči panj je pa precej nižji in potegnjen. Stoječi panj se odpira zadej; različna čebelarska opravila opravljajo se vedno od zadej. Ležeči panj se odpira zadej in zgoraj. Stoječi ima medišče nad plodiščem, ležeči pa za plodiščem. Kateri je boljši, oziroma pripravnejši? (Pripominjam, da jaz sam čebelarim že več let v panjih obeh vrst.) Če opravljam kako delo v stoječem panju, recimo, da hočem pregledati matico, ali porezati matične lončke, moram vzeti iz takega panja vse satnike, da pridem do zaželjenega, ker matica v takih slučajih beži vedno na sprednje sate (pri žrelu). Navadno so pa v plodišču pri stoječih panjih dve etaži, torej vrsta nad vrsto. Satniki (takozvani polsatniki) vise jeden nad drugim in navadno zlepijo čebele spodnjo deščico zgornjega satnika prav močno s smolo skupaj, tako, da moram vedno s tenkim nožem razločiti obe deščici, predno zamorem vzeti satnik iz panja. Kako je to mučno, počasno delo, ve le oni, ki je ravnal s takimi panji. Da pridem temu v okom, sem potrgal vsem satnikom v zgornji etaži spodnje prečne deščice proč ter pustim, da čebele sat prilepijo na zgornjo deščico spodnjega satnika; satnikom spodnje etaže pa puščam spodnjo prečno deščico, da mi čebele ne potegnejo satja preveč do dna, ker potem bi ne mogel več dna ostrgati z grebljico. Pri -HHS 122 takem ravnanju režem z nožem samo vosek, ne pa smole, ki je veliko krhkeja; seveda prerežem večkrat tudi satje polno medu, tako da se med maže, vender pa to ni pogosto, ker če parkrat prerežem sat, ga čebele nekoliko zakrožijo, da se drugič veliko lažje odvzame. Vender je pa vse delo jako zamudno, ker moram vse satnike izložiti ter jih lepo po vrsti postaviti na kožico, da jih potem zopet v istem redu obesim nazaj v panj. Ravno tako je, če hočem v sredi kak sat dodati. Čebele se pri takem ravnanju, ki je pa potrebno, zelo vznemirijo in da dobim kaj pikov, mi ni treba še omenjati. Pri ležečem panju imamo pa samo jedno etažo satnikov in če odvzamemo pokrov, lahko vzamemo vsak poljuben satnik iz panja, ne da bi nam bilo treba drugih v roke jemati; k večjemu jih malo razmaknemo. Če hočemo kaj pregledati na prvem satu (pri žrelu), ga vzamemo kar ven in pustimo druge pri miru. Čebele se pri tem ne vznemirijo posebno, ker ne trpi cel panj, ampak samo del panja. Pri vsem tem imamo pa cele satnike in nimamo nič lesa v sredi plodišča, tako da se čebele veliko bolje in naravneje razvijajo kot v panjih s polsatniki. Kako pa je z mediščem? Kadar je stoječi panj v plodišču zaseden, odpremo veho v medišče; medišče samo pa odpremo s satniki, katerim smo prilepili začetke umetnega satja. Toda čebele le nerade gredo v tako medišče in dolgo oklevajo, predno začno satje delati in le v ugodnih letinah dobimo kaj prida v medišču. Zato so poskušali na različne načine privabiti čebele v medišče. Obešali so jim v središče satje z zalego. Čebele seveda pridejo in ostanejo v medišču, privabijo pa matico, ki potem pridno leže jajčeca v satju, katero smo odmenili za med. Te in druge neprilike so privedle slavnega Vogelna do prepričanja, da naj bo medišče samo shramba medu, ne pa da bi čebele delale tudi satovje v njem. Njegova praksa je sledeča: Kadar čebele zasedajo plodišče in je že med v zadnjih satih, odvzame Vogel predzadnji in tretji sat (od zadej z vštetim zadnjim), če sta polna ali precej polna medu, pa brez zalege, ter obesi na njuno mesto dva prazna sata. (Lepih praznih satov brez trotovih p isker cev moramo imeti vedno zadostno število v zalogi.) Na zadnje mesto pa obesi oni že z medom deloma ali do cela polni sat, ki je že prej ondi visel. To velja za obe etaži. Potem pa odpre Vogel medišče. Kot prvi sat (k prednji končnici) pride prazen sat, potem pridejo polni satovi, ki smo jih vzeli iz plodišča, vmes vtaknemo še kak prazen sat in zadej za polne še jeden prazen sat. Potem primaknemo okence. Če je paša dobra, napolnijo čebele prazne sate, katere smo obesili v plodišče, v par dneh z medom, ker ne morejo trpeti, da bi med medom v sprednjih satovih in medom v zadnjem satu bilo kaj presledka. Omenjena ravnokar popisana manipulacija se torej čez par dni zopet ponavlja. Mi premenimo zopet satnike ter jih obesimo v medišče i. t. d. Paziti se pa mora, da se medišče v začetku preveč ne razširi, da ni prehladno, ker v takem čebele ne ostanejo rade, posebno po noči in zjutraj ne. Ta način sem jaz že od 1. 1895 poskušal ter sem dosegel -K>8 123 vspehe ž njim, katerih pri navadnem ravnanju nisem videl nikdar. Vendar je pa to delo seveda precej zamudno. Vse drugače je opravilo v medišču ležečega panja. Če je dosedajni prostor že zaseden, odmaknem kratko zadnji sat ter vtaknem vmes jeden ali dva prazna sata, primaknem zopet zadnji sat in delo je končano. Vrini tega pa čebele veliko hitreje in raje delajo, ker se panj ne razhladi, ampak gorkota ostane, ki pri stoječem panju izhlapeva v obširno medišče. Primerjal bi to lahko s sledečo primero: Vsak človek gre veliko lažje in hitreje iz sobe v sobo, kakor pa iz pritličja po stopnicah v prvo nadstropje. Ravno tako lahko čebele prehajajo z jednega sata na drugo, veliko težje pa skozi ozko odprtino v medišče. Tn pri vsem tem nimamo takega zamudnega opravila pri panjih in čebel tudi tako ne vznemirjamo. Imel sem pa pri ležečih panjih vedno več medu, ko pri stoječih, ker je v takih panjih matica sama ob sebi ostala v vališču in ni silila nikoli tako daleč nazaj v medišče. Pri vsem tem so pa opravila pri ležečem panju veliko hitrejše opravljena. Seveda ne smemo spomladi in o hladnem času odpirati panja od zgoraj, da gorkota ne izhlapi, pa to itak vsak količkaj razumen in previden čebelar ve. Posebno je pa tak panj pripraven za kmeta, ki čebele le mimogrede opravlja in posebno v poletju nima toliko časa za čebele. Med tem, ko opravim jeden stoječi panj, opravim navadno dva ali tri ležeče. Pri vsem tem je pa tak panj veliko jednostavneji in priprostejši, prinaša pa ravno take, če ne večjih dohodkov na priprosteji način, kakor pa stoječi panj. Pater. Dostave k uredništva: S tem člankom, ki je spisan na podlagi večletne skušnje, se uredništvo popolnoma strinja. Naj se pa ne misli, da je naperjen proti kakemu posebnemu panju, kakor se tudi v njem nikaka posebna vrsta panjev ne priporoča, vsaj gospod pisatelj članka sam čebelari v stojakih in ležakih, pa doseže v obeh vspehe. Povedano je le stvarno in po prepričanju, da se v panjih, v katerih je mogoče razna čebelarska opravila opravljati tudi od zgoraj, mnogo lažje, pripravneje in hitreje — kar je velikega pomena — vsako delo izvrši; to je pa neovrgljiva resnica, o kateri se je vsakdo prepričal, kdor je imel priliko čebelariti v različnih panjih. S tem tudi ni rečeno, naj čebelar, ki je vajen svojega stoječega panja, tega zavrže in napravi ležeče, le kdor si misli na novo napraviti čebele in posebno če morebiti veliko panjev, potem bo, če mu pride ta članek v roke, lahko posnel, kakšno vrsto panjev mu je voliti. Če se pa govori o ležečih panjih, ne mislimo navadnih, kranjskih, temveč Gerstungove in Droryjeve, ki so oboji velike mere in katere oboje gospod dopisnik iz lastne skušnje pozna kot — dobre. Mnenja je le — kakor se je uredniku izrazil — da so slednji za prevažanje v pašo pripravnejši kot Gerstungovi, kar je tudi istina in mu bo vsakdo, kdor pozna oba panja, tudi pritrdil. Sicer pa se tudi gerstungovec spravi iz kraja v kraj, čeravno ne s tako lahkoto, kot kranjsko koritce, ker ima, če mu je pravi čebelar gospodar, tudi — pezo. -►»s 124 Toščeni metuljček (Galleria cerella). (Poroča Fr. L.) (Konec.) Slednjič še nekaj treba omeniti. Čebelar, ki opazuje to rahlo, drobno telesce voščenega metuljčka ali pa njegovo ličinko s fino kožico odeto, bi menil, da ga vsaka še tako mila zima mora uničiti in s tem, da se tudi z zimo vred konča pogubno gospodarstvo njegovo v satovju — a varal bi se! Dokazano je z mnogimi poskusi, da mraz do 15 stopinj ni v stanu bube uničiti! In kdaj pa je tako hud mraz v panju, čebelnjaku ali kje drugod, kjer se satovje nahaja? Ličinka, ki se še v jeseni ni zapredla v bubo, ampak prosto rije v satovju, otrpne pri 3 stopinjah mraza, a v tem otrpnjenju, zimskem spanju preživi 2—3 mesece trajajočo zimo, naj bi še tako huda bila. Kakor hitro pa nastane toplejše vreme, se v nekaj minutah vzbudi in nadaljuje svoje delo in preobrazbo. Zato bi bilo nespametno misliti, da tega voščenega molja zima pobere. Kaj še! Toraj ličinke in zapredki voščenega metuljčka prezimijo tako dobro, kakor vsi drugi metulji, med katere tudi tega uvrstujemo. Iz občutljive škode, katero nam napravlja, razvidimo, da moramo dobro poznati in tudi rabiti vse vspešne pripomočke k njegovemu zatiranju. Najbolj priprosta, pa vendar popolnoma zadostna sredstva, po katerih se moremo voščenega metuljčka obvarovati in v slučaju, da se je v naših panjovih vgnezdil, o pravem času rešiti se ga, so sledeča: 1. Kakor vrla gospodinja skrbi za snago in red v svojem delokrogu, tako tudi ti čebelar, skrbi za vzorno snago v svojem čebelnjaku in zlasti v panjovih. Čebelar, ki pušča razne voščene odpadke raztresene ležati po tleh ali mizah in shrambah v čebelnjaku in pogostoma ne ostrže in ne osnaži dna svojih panjev, tak čebelar redi molje sebi in vsem bližnjim sosedom čebelarjem v škodo in jezo. Naša dolžnost je, če kaj tacega v kakem čebelnjaku zapazimo, takoj njegovega lastnika na to opozoriti, nevednega pa poučiti. Po redu in snagi v čebelnjaku pozna se tudi precej natančno čebelar sam. 2. Uničuj vse ličinke in bube, kjer le na nje zadeneš in zlasti meseca avgusta zvečer ob mraku. Namesto da se vsedeš kje pred hišo in tam počivaš po svojem dnevnem trudu, vsedi se pred kaj prijetno dišeči čebelnjak, poslušaj zadovoljno šumljajoče čebelice in pazi na veše, ki ta čas zapuščajo svoja skrivališča in stikajo okoli panjeve brade, da se jim priložnost ponudi, v panj se zmuzniti. Takrat lčvi in uničuj jih ali z roko, robcem, deščico — kakor se ti že bolj prilično zdi. Ako pa zapaziš, da veše v precejšnem številu čebelnjak obletujejo in čebele vznemirjajo in da več ne zadostuje tu pa tam katero uničevati, vzemi navadni škaf, napolni ga do polovice z vodo, položi vanj na sredo kamen ali opeko in na to postavi prižgano svetilko ali skledico, napolnjeno z oljem in užganim stenjem. Seveda v to lampico ne sme voda seči — zato mora s svojim robom svetilka previševati površje vode v škafu! m 125 11« Škaf' postavi zvečer pred čebelnjak — če imaš dva, lahko tudi enega v čebelnjak zaneseš — in drugo jutro bode na površju vode plavalo celo krdelo veš, ki so luč obletovale, perotničke si osmodile in v vodi poginile. To je popolnoma varen in veliko bolj priprost ujemalnik za veše kakor sod, katerega vsak nima pri rokah in katerega znotraj mazati s kakim lepilom tudi vsak ne more in v njem prižigati luč, tudi ni prav varno. Moj sosed čebelar, t. č. vešar, je kar pred čebelnjakom ogenj zakuril. Bil je večer brez najmanjše sapice — in pomagalo mu je. Veše končale so sicer svoje nadebudno življenje v plamenih, a vendar ogenj zažigati pred čebelnjakom ne morem nobenemn svetovati, ker lahko bi se mu zgodilo, da bi z vešami vred zgorel tudi ves njegov ulnjak. 3. Vse prazno satovje, kolikor ga dobiš v jeseni, kadar ti škatljar. svoje „panjove trgaš-1, takoj raztopi, kakor že veš in znaš. Medeno satovje že tako nimaš v navadi spravljati, ampak zmečkaš ga v „najlepšem" loncu in prekuhaš, da to kaj „okusno" sladčico prodaš potem medičarju za potvice, ali pa prihraniš za spomlad. Navadnemu čebelarju torej zadostuje, da satovje raztopi in ne pusti v njem rediti se moljem — ne v jeseni, ne po zimi. Umni (':ebelar pa, ki ve, kako važnega pomena je prazno, lepo satovje zlasti spomladi, mora skrbeti, da se mu v shranjenih satnikih molj ne zaredi in da mu ostanejo popolnoma čisti za spomladansko rabo pri razširjanju plodišča, ali pa bolj staro satovje za mednik. In temu se po skušnji mnogih prebrisanih čebelarjev svetuje tole: Po množini praznih satnikov svojega večjega ali manjšega čebelnjaka, napravi si velik ali manjši zaboj s pokrovom. Ves zaboj mora biti tako dobro iz desk skupaj zbit, kakor kaka škrinja za moko, da namreč nimajo vanj prav nikjer vstopa muhe, veše, strigalice in enaki vsiljenci. Znotraj ob straneh zaboja pribiješ lajšte tako, da moreš na nje obešati okvirčke svoje panjeve mere, eden zraven druzega, ali tudi nad seboj v poljubnih nadstropjih in v poljubnjem številu — nekako tako, kakor se obešajo na pr. v dunajskem panju ali v Gerstungovem in njegovem medniku. Pri dnu tega zaboja, na eni strani, naredi si vratica tako velika, da bodeš mogel skozi nje po potrebi potisniti kak lonček, ki se seveda ne sme s svojim robom dotikovati nad njim uvrstenih satnikov. V ta lonček boš deval žrjavico, posuto z žveplom in vtaknil ga boš hitro v s pokrovom zaprti zaboj skozi omenjena vratica in ta zapreš. V jeseni je treba žvepljati enkrat na tri tedne — po zimi pa enkrat vsakih šest tednov. Meseca aprila (pred uporabo satovja) požvepljaj ga še enkrat in potem ga odnesi za nekaj ur na prepih, da se prezrači. Na ta način si ohraniš vse satovje glede plesnobe in golazni čisto in nepoškodovano mnogo let. Nikdar pa ne shranjuj satuvja v praznih panjovih, ne da bi ga žvepljal! Naj bodo panjovi še tako dobro narejeni in zaprti — pred voščenim moljem le niso varni. Manj priporočevanja vredni pripomočki za ohranjenje satnikov so: Satovje nositi na prepih, skrivati jih v živinskih hlevih ali temnih hramih, zasuti jih s peskom, senom i. t. d. -H>a 126 B