Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. ,
NARODNI
DNEVNIK
VpravntStvo:
Schilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12'50 četrtletno ... K 630 mesečno ... K 2'JO Za Nemčijo:
celoletnp ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 131.
Telefonska številka 65.
Celje, v soboto, dne 12. junija 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Slovenski in češki socialisti o „peterburškem romanju".
Vodilnega glasila jugoslovanske socijalne demokracije, ki se imenuje „Rdeči Prapor"', včasi na Slovenskem nismo prištevali k listom „Slovenčeve" vrste in nismo bili vajeni, da bi se po Lampetovi neokusni maniri z ozkosrč-nega strankarskega stališča blatilo veliko in lepo idejo zaradi — jedne osebe. Neslani napadi na petrograjsko slovansko konferenco in novoslavizem, katere smo čitali ta teden v „Rdečem Praporju", so vzbudili, kakor smo dobro poučeni, tudi v slovenskih socijalističnih krogih, ki smatrajo Kristanovo inter-nacijonalnost in nepotrebno široko-ustnost za neprimerno in stranki škodljivo, veliko nevoljo. Kajti kaj je s tem pridobljenega, ako se v interesu slovenskih in poljskih klerikalcev ter različnih enakih patrijotov zavito in napačno poroča o novoslovanski ideji? Da se tudi na Slovenskem, kjer je tako veliko smisla za znano politiko petelina na lastnem dvorišču, zve, kako sodi o „peterburškem romanju" in no-voslavizmu češki socijalist in državni poslanec Hudec, navedemo nekoliko stavkov iz njegovega podpisanega članka v „Pravo Lidu", ki je bil odgovor na napade poljskega soc. poslanca Daszynskega v državnem zboru na „peterburškega romarja" Kramafa: Češka socijalna demokracija kot stranka doslej ni zavzela k novoslovanstvu nobenega stališča, s stališča delavskih interesov sme biti vobče napram njemu najmanj ravnodušna. Govor poslanca Daszynskega ni vzbudil zaradi tega ogorčenosti in popolnoma spontanega nesoglasja, ker sploh ni govoril z delavskega stališča k stvari, temveč s stališčaknlturnega, narodnega in plemenskega, predvsem pa s stališča političnega, a to kot Rusom skrajno sovražni in
in zaradi tega pristranski Poljak; njegovi dokazi proti dr. KramaFu in novoslovanstvu so nasilno stolčeni in sklepi nepravilni . . Mi smo socialisti, mi smo dvignili idejo pobratenja vsega delavstva in pobratenja vseh narodov visoko na ščit — in ako ni fraza naša ideja, ni tudi fraza ideja zbližanja Slovanov. Vsako delo in prizadevanje k zbližanju in prijateljstvu narodov — in tudi slovanskih — je delo in prizadevanje kulturno . . Poti do tega so različne . . Ako se govori o ideji kulturnega ter gospodarskega zbližanja Slovanov, pa pride poljski socijalni demokrat (ter slovenski socijalist in klerikalec) z očitki plemenskega fana-natizma, ruskimi rublji, tatovi, vislicami in špiclji — in Bielohlawek ter princ Liechtenstein ploskata, da si rok ne polomita. Ako potuje Wolf na Nemško in tam Čehe na najgrši način blati, ni to noben politični dogodek in sodrug Daszynski (s Kristanom in Lampetom) se zato ne zmeni; kadar pa potuje Kramaf v 1'etrograd, se razburja Avstrija (in slovenski socijalistični ter klerikalni patrijotje) in sodrug Daszynski ga v imenu socijalne demokracije smeši in stavi na sramotni oder . . So v Avstriji in Evropi činitelji — posamezniki, strankarski in državni — kateri ne marajo niti nove demokratične Ruske. Hočejo imeti Rusijo razdrapano in oslabljeno ter si žele Slovane razcepljene povsod. In na teh činiteljih bi mogel Daszynski uspešnejše iskati plemenski in narodni fanatizem . . . „Ostanite doma in branite se tu" kliče Daszynski v patrijotičuem navdušenju Čehom v trenutku, ko je oficijelna Avstrija prejela pomoč od oficijelne Nemčije in ko Avstrija noče biti avstrijska temveč nemška. Politika avstrijskih Nemcev zahteva jaki protiutež.."
Tako čuti in govori češki socijalist. Slovenski socijalist se s slovenskim klerikalcem vred seveda ne
moreta povspeti na tako visoko stališče; deloma iz nizkotnih in ozkosrčnih strankarskih interesov, deloma iz onega znanega ter toliko šibanega vladnega mameluštva. Kar se pa tiče tiste „oficijelne Rusije", katero tako rad gloda po „SI o v en če vem" receptu „Rdeči Prapor" (doma v Ljubljani seveda v varnem zapečku), so menda tisti „bi-rokratje z okrvavljenimi kremplji" no-voslovanstva in njegovih vodij najmanj veseli. Saj je vse svetovno časopisje zabilježilo dejstvo, da se še v Petrogradu pred očmi celega sveta nikoli ni slišala tako ostra in stvarna obsodba sedanjega sistema na Ruskem ko iz ust KamaFevih. Lampe si je celo na nekem zakotnem shodu v Ljubljani privoščil (za nevedne klerikalne ovčice seveda) trditev, da sta KramaF in Hribar največja prijatelja in zagovornika ruskih birokratov. Pa kdo bi se prepiral z ljudmi, ki politično živijo samo od psovanja in brcanja naprednjakov ter neljubih jim političnih nasprotnikov? Za danes konstatiramo poleg drugega tudi dejstvo, da si je znano jezuitsko geslo priborilo tudi zmagovalno pot v uredništvo „Rdečega Praporja". V njegovo korist ali škodo, to naj razsodi sam.
Politična kronika.
u Posi, baron Chiari izjavlja v „Deutschnat. Korresp.", da glasovanje parlamenta dne 8. t. m. o Šusteršičevi resoluciji „pomeni utrjenje sedanje politične smeri, katera, ako Bog da, bode še dolgo v Avstriji ohranjena." Ker je pa imela pri tem glasovanju vladna „večina" v parlamentu en glas manj kot manjšina ter so vladi premogli do „zmage" samo glasovi petih ministrov in predsednika zbornice dr. Pattaia, je optimizem gosp. Chiarija nerazumljiv — in baš zato zavidanja vreden.
u Želje vlade. Ker je proračunski odsek 9. t. m. končal svoje delo, je predsednik zbornice sklical klub ove
predsednike na sejo, v kateri bi se naj določilo nadaljno postopanje v proračunski debati. Poročilo bo zbornici čim prej predloženo, poslanci je dobe že v pondeljek v roko, v četrtek se bodo razdala med poslance podrobna poročila o posameznih postavkah in 15. ali 16. tm. naj bi se začelo drago čitanje o proračunu, kateri bi moral biti po želji vlade do 26. tm. ves rešen. Vlada bi rada videla, da bi se o celem proračunu izvedla ena sama debata in sicer kar o celih poglavjih in ne kakor je bilo dosedaj v navadi, o vsaki postavki posebej. Temu vladnemu načrtu so pa na potu trije nujni predlori in sicer: nujni predlog dr. Stranskega o postopanju naučnega ministra in namestnika gr. Condenhova proti rektorju češke tehnike Bertlu, nujni predlog Rusinov o jezikovnih razmerah v Galiciji in nujni predlog posi. Breiterja. Predsednik zbornice dr. Pattai bode delal z vsemi sredstvi na to, da se ti trije nujni predlogi čim hitreje rešijo in da zbornica pride do proračunske razprave. Ako bi bili podani pa še drugi nujni predlogi, bode predsednik Pattai postopal tako, dabo dal razpravljati o njih posebnih sejah kakor je to prakticiral nekdaj baron Chlumecky. Tako upa vlada in nje večina doseči svoj cilj in rešiti državni proračun do 26. tm.
o Seja dne II. t. m. Na dnevnem redu so nujni predlogi. Posi. Lewicki (Rusin) stavi nujni predlog, v katerem se vlada poziva, naj ukrene potrebno, da ne bode pri galiških sodiščih več kršena jezikovna ravnopravnost na škodo Rusinov. Posi. dr. Stransky stavi nujni predlog o postopanju naučnega ministra proti rektorju češke tehnike v Pragi Bertlu. Posi. Lewicki utemeljuje svoj predlog ter pravi, da mora vlada napraviti konec jezikovni samovoljnosti v Galiciji, kajti narodnostni boji prečijo kulturni in gospodarski razvoj obeh narodov. Rusini protestu-jejo proti temu, da bi se jezikovno
LISTEK.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 75
ČeSki spisal Svatopluk Ö e oh. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
Vendar je ohladil seveda njegovo nado dvom, ali je mogoče hoditi le tako po hodniku iz enega stoletja v drugo. Toda takoj si je zopet mislil: gotovo je, da sem po onem hodniku zablodilv minulost — zakaj bi se ne mogel zgoditi obraten čudež? Prišla mu je na misel omotica, ki se ga je polastila, ko je zaprl vratica, držeča iz podzemskega hodnika v zakladnico kralja Vaclava; spomnil se je tudi, da so bila ona vratica na eni strani črviva in zarjavela, a na drugi popolnoma nova, — dokaz, da so tvorila pregrajo med obema stoletjema, in ko je vratica za seboj zaprl, je začutil vrtoglavi let za pet stoletij nazaj. Sedaj napravi ravno tako in bode
zopet v moderni Pragi — res, v začetku pravzaprav le ppd njo, v onem podzemskem hodniku, ki drži od kozje ulice pod Hradčane, a tam nastane zopet vprašanje, kako pride skozi visoko, strmo luknjo gori na površje zemeljsko. Morda tam podnevi le kakega človeka prikliče in ako ne — no, v tem najslabšem slučaju se povrne skratka v husitsko Prago — ali bolje, nabavi si najprej nekaj živeža in ostane v hodniku kakor v varnem skrivališču do onega časa, ko bode niesto dobljeno in prva jeza sovražne vojske ohlajena; pa seveda zavlada zopet mir in red in bo življenje tudi v tem petnajstem stoletju pretrpljivo. . — Najrajši bi takoj ušel Taboritom, toda v tem trenotku je bilo to najmanj mogoče. Žižka je namreč zapazil — nekako sumljivo gibanje v sovražnem taboru in je ukazal bratom, naj bodo pripravljeni. Vsled tega so se začeli hitro zbirati strelci, cepniki, su-ličarji in bojevniki druge vrste na od-kazanih jim mestih. Del cepnikov pod
poveljstvom Hvalovim se je postavil pri zapadni stavbi. Med temi je bil tudi brat Matija; stal je sicer v poslednji vrsti, na golem kraju severne strani, toda ta strmina, zidovje stavbe za njim in vrste bojevnikov, med njim in na južni strani gosto urejene, niso pustile misli na beg niti na dan.
Zato pa je mogel iz svojega stališča dobro opazovati, kaj se godi doli na Špitalskem polju in dalje za reko.
Tam je že bilo videti na vseh straneh slabo prorokujoče gibanje. Oddelki jezdecev in pešcev so spreminjali svoja mesta in so se tu razdelili, tam se zopet spojili in delali oojne vrste. Posebno živahno valovanje je bilo v mi-šensKem Taboru pri Ovencu in v Taboru Albrehta avstrijskega poleg njih.
Pražani tudi niso slutili nič dobrega, zakaj goste njih trume so stale na mestnem zidovju, deloma bile pri vratih, na boj pripravljene ter so pozorno opazovale gibanje sovražnih vojsk.
Slednjič — približno ob štirih —
so se yrgli mišenski jezdeci z Ogri in Avstrijci, po številu okoli 25 tjsoč bojevnikov, v Vltavo in so hitro brodili na drugo stran. Nekoliko dalje za reko so ostale tri bojne vrste križarjev za rezervo. Iz mesta se je zaslišal gromo-vit krik in plat SY0,na in bilo je opaziti, da se sovražnik pripravlja tudi na drugih straneh k sočasnemu napadu.
Bf^tu Matiji je bilo, kakor bi se približal sodnji dan. Z grozo je opazoval, kako se Spitalsko polje polni s sovražno vojsko in za hipec ga je pomirila opazka Hvalova: „Ti so namer-jepi proti PoFiču, sem bi ne prišli na konjih!" Toda sovražnik se ni obrnil k Pragi, ampak bojno število jezdecev je drlo v diru v nasprotno smer na vzhod.
„Mili bratje 1" se je razlegel po taboru odločni glas Žižkov. „Slutim, da je prišel odločilni trenotek. Hitro, ako bog da, pokažemo verolomnemu kralju, kako se znamo boriti za božje in svoje pravice proti vsej druhali Antikristovi.
Dalje prihodnjič.
vprašanje rešilo samo za Češko in zahtevajo, naj se reši za celo državo na temeljn primernega jezikovnega zakona. Govornik prosi, naj zbornica sprejme nujnost njegovega predloga. Nato je spregovoril pravosodni minister ter izjavil, da so pritožbe Rusinov večinoma neutemeljene. Kjer je nastala pogrešna praksa, je jnstično ministerstvo zlorabe odstranilo. Proti takim in podobnim trditvam so Rnsini burno protestirali. Posi. Wasilko, oni Wa-silko, ki je s svojimi petimi vernimi pristaši glasoval z Nemci in Poljaki proti Šusteršičevemu predlogu, je zaklical: „To je škandal in tega človeka sem jaz v odseku rešil, kar vrat bi mu zavil. Pred enim tednom sem se zaradi njega kompromitiral. Tudi Abra-hamowicz in Glombinjski bi ne mogla drugače govoriti. Toda jaz nisem kak deček, dokazal mu bom, da se z mano ne more igrati. Naj me le pridejo še enkrat prosit pomoči." To spoznanje je prišlo g. Wasilku nekoliko prekasno — toda bolje kasno ko nikoli. — Govorili so še nekateri Poljaki. Schachinger (kršč. soc.) predlaga konec debate; se odkloni s 195 proti 103 glasom. Debata se nadaljnje. Končno je bila debata zaključena, nujnost pa odklonjena.
Na dnevni red pride nujni predlog Stranskega: Vlado se poziva, naj varuje rektorjem visokih šol prostost izražanja svojega mnenja v imatrikula-cijskih nagovorih, v kolikor se gibljejo v mejah zakona in naj spoštuje prostost akademičnih oblastev. Govor naučnega ministra je bil tak, da je vzbudil glasen protest čeških poslancev. Nemci so mu ploskali na vse pre-tege. Nujnost je bila odklonjena.
Prihodnja seja v soboto 12. t. m. o Delovni program. V seji klubo-vih predsednikov je sklenjeno, da bo vsak dan seja, izvzemši nedelje. Do srede morajo biti rešeni nujni predlogi in prvo čitanje finančnega načrta, ,v sredo, najdalje v četrtek pride državni proračun na dnevni red, o katerem se bo debatiralo po poglavjih.
o Ogrska kriza. Izvrševalni odbor stranke neodvisnosti je sklenil, naj se opusti nakano v kratkem sklicati parlament ter naj se rajše poizve mnenje javnosti o položaju. Prihodnji teden se skliče konferenco stranke, kateri predloži Kossuth svoje predloge.
o Turčija. Odpor proti mladoturški vladi čedalje bolj raste po vsej državi. Mladoturki so proglasili načelo, da bodo v bodoče tudi kristjani lahko služili v armadi in da se taksa, katero so dosedaj plačevali, odpravi. Sedaj pa Mladoturki nočejo nič o tem vedeti in še nadalje pobirajo vojaško takso od kristjanov, katerim branijo vstop v vojaško službo. Bolgari v Macedoni ji in Armenci v Mali Aziji so vsled tega zelo razburjeni. Albanci se pa, kot verni pristaši starega režima, puntajo proti mladoturški vladi in je prišlo že tupatam do bojev med vojaštvom in prebivalstvom.
Dnevna hroniha.
d Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. Iz poročil posnemamo, da je družba imela v lanskem upravnem letu 106.000*33 kron dohodkov in 97.42350 K izdatkov. Družba vzdržuje 27 šol z 42 razredii 3 zabavišča in 1 poučni tečaj ter plačuje 47 učiteljev in učiteljic in štiri veroučitelje. V družbine šole zahaja nad 3000 otrok. Družbino premoženje je vredno 244.626 85 K in sestoji večinoma iz nepremičnin (šolskih stavb) in njihovega inventarja (šolskega pohištva).
d Iz Prage. Kolek, ki ga je dosedaj prodajalo slovensko akademično
društvo „Ilirija" v prid slovenskemu podpornemu društvu v Pragi, se prodaja odsedaj naprej v korist podpornemu fondu društva „Ilirije", Iz tega fonda se dele podpore akademikom, ki so denarja potrebni in iz različnih vzrokov drugje podpore ne dobe. Kolek je prav ukusno izdelan in ga toplo priporočamo slovenskemu občinstvu. Dobiti ga je v slov. akad. društvu „Ilirija" Praga II. Melounova uL 4. I.
d Važna razsodba o voznih listih na železnicah. Stavbenik Fr. Bräzda je zahteval na postaji v Šumperku vozni listek. Ker mu je uradnik hotel dati nemški listek, ga Brazda ni sprejel ter je potoval brez listka. Državna železnica je Brazdo tožila na plačilo listka in globe pri sodišču v Usti n. Orlico. Tožba je bila pa odbita in železnica obsojena povrniti troške. Stavbenik Brazda je pa dolžan plačati navadni potni listek, ker je potoval brez listka. Pri razpravi je bilo konstatirano, da ima železnica v svoji službi ljudi, ki ne znajo češko. Nadalje, da obstoji naredba, glasom katere morajo biti na Češkem, Moravskem iu v Šleziji vse tiskovine nemško-češke ter morajo biti izpolnjene v jeziku stranke. Razsodba pravi, da ako bi tudi ne bilo te rnini-sterijalne naredbe, da pač zadostujejo že sedaj veljavni zakoni za to, da se mora na češke zahteve s strankami češko uradovati ter jim na zahtevanje izdajati take listke, da je stranka lahko razume. Ako so na Češkem za državne železnice veljavni ti zakoni, morajo biti veljavni tudi na Slovenskem. Opozarjamo slovensko občinstvo, naj povsod zahteva pri blagajnah državnih železnic slovenske vozne listke. Ta zahteva je popolnoma zakonita in železnica ne more nikogar preganjati z globami, ako nemškega voznega listka ne sprejme in potuje rajše brez listka, kakor z listkom, katerega ne razume.
d Zvišanje tovornih tarif. Železniško ministerstvo je nameravalo vpeljati zvišane tarife za tovorni promet že s 1. oktobrom. Vlada pa noče, kakor se poroča od informirane strani, da bi to zvišanje že s 1. oktobrom stopilo v veljavo. Vsled tega se bodo tarife zvijale še le s 1. januarjem 1910.
d Sprememba odvetniškega tarifa. Pravosodno ministerstvo je odredilo, da se zvišajo s 1. julijem odvetniški tarifi. Utemeljuje se to s podraženjem stanovanj, živeža, delavnih moči itd. Dogovorno s predlogi odvetnikov so ostale postavke glede malenkostnih tožb bistveno nespremenjene, istotako niso tožbe v naslednji vrednostni stopnji (do 200 K) dražje. V naslednjih stopnjah so se pa tarifi povzdignili in sicer ker to odgovarja višji vrednosti predmeta in boljšim gospodarskim razmeram dotičnih strank.
Štajerske novice.
v Širite in priporočajte „Narodni Dnevnik"! Napredek naše stranke in slovenskega naroda na Sp. Štajerskem sploh je le mogoč od dobrega časopisja. Zato širite, priporočajte in podpirajte jedini naš štajerski „NarodniDnevnik"! Slovensko razumništvo, zavedaj se svoje naloge!
v Narodna društva na Štajergken} in Koroškem! Pripravljajte se za občni zbor „Zveze narodnih društev" v Celju! Objednem prosimo vsa društva, osobito članice, naj se pri svojih prireditvah ozirajo na ta dan.
v Posestno stanje! Pri celjski okrožni sodniji imamo poleg predsednika 6 z Nemci zasedenih svetniških
mest in le 1 slovensko. Zdaj so poslali dr. Schäftleina v Gradec, a poklicali so na njegovo mesto zopet Nemca Wene-dikterja. In vendar je celjsko okrožje skoro popolnoma slovensko. Tako skrbi vlada za nemško posest na Slovenskem. V proračunskem odseku pa je govoril o razmerah pri naših sodnijah — Joža Gostinčar.
v Klerikalne netaktnosti. V zadevi bosanske banke je cela Slovanska enota z naporom vseh sil pripomogla dr. Šusteršičevemu predlogu do lepega moralnega vspeha. Zdaj se pa klerikalci bahajo, da je to vse dosegel slovenski klerikalni klub oziroma dr. Šu-steršič. Kaj naj k temu rečejo Jugoslovani in napredni Čehi ? Očividno morajo postati nezaupni. Kako naj vpri-hodnjič gredo z navdušenjem v boj za kako stvar, o kateri že naprej vedo, da bode skupni vspeh klerikalna stran-čica za sebe reklamirala?
a O „nemški zmagi" pri /olitvah v laški okrajni zastap se ne morejo dovolj nagovoriti vsi veliki in mali nemški ter nemškutarski listi. Temu nasproti pribijemo še enkrat, da so Slovenci letos prvič naskočili skupini veleposestva in najvišjih obdačencev: v prvi so ostali za 1, v drugi za 2 glasa v manjšini. To je gotovo časten uspeh — katerega potrjuje nemška go-stobesednost sama.
o Vse za sveto vero! Neverjetno je, koliko neresnic nakupiči samo ena številka duhovniškega „Slov. Gosp." o „liberalcih" in vsem, kar ni klerikalnega! Pri dr. Ploju začne, pri celjski Zadružni Zvezi, katero imenuje nem-škutarsko(l), nadaljuje, potem pa gre to naprej o posameznih naših somišljenikih — vse za sveto vero! No, saj tudi ni nič čudnega, če se notorični goljufi, ubijalci in pretepači na tak način bore za — vero. Mi nimamo niti časa niti prostora, da bi zavrače-vali vsa obrekovanja, kar se jih nakopiči v „Slov. Gosp.". Naši ljudje si naj štejejo v čast, ako jih prej naznačena sorta ljudi napada: je to gotovo znamenje, da hodijo po dobrih potih. Nam je treba le mirnega vstrajanja in dela; prostaščine prepustimo mirno — kmečki zvezi.
o Zanimivost. Tukajšnji c. kr. davčni urad je predlagal zoper nek slovenski zavod oziroma njega načel-stvo preiskavo, ker je zavod vposlal kakor vse dopise tudi neko vlogo na ta urad kolekovano z narodnim kole-kom 20. septembra. Več o tem izpre-govorimo.
v Brežiški nemškutarji se kar ne morejo več potolažiti, ker jim je prepovedalo c. kr. okrajno glavarstvo javen sprevod p» mestu o priliki „Gauturn-festa", ki ga nameravajo prirediti v Brežicah meseca julija.
V svojem glasilu „Grazer Tagblatt" napadajo c. kr. okrajno glavarstvo oziroma njegove funkcijonarje, da se dovoli Sokolu v Brežicah vse, njim pa nič. Politična oblast je gotovo povsod Slovencem manje naklonjena, kakor Nemcem in gotovo nikjer ne dovoli kakemu slovenskemu društvu česar, kar bi ne bilo prav oziroma, kar bi bilo protipo-stavno. Posebej še to velja o c. kr. glavarstvu v Brežicah. A če se prepove našim (oholim nemškutarjem docela nepotrebno izzivanje, so že kar iz sebe. Znano je, kako šikanira mestni občinski zastop brežiški s policijo in drugimi sredstvi tukajšnje Slovence, a najbolj jih bodejo v oči naše rdeče srajce. Radi bi nam zabranili, da ne bi smeli korakati z društveno zastavo in trobentati skozi mesto, a to ne gre več. Izvojevali smo si to pravico, ki smo jo že imeli itak po pravilih, na višjem mestu, kamor ne sega več moč brežiške občine in njene policije. Brežiški purgarji so se že bili precej navadili
mirno in s pritajeno jezo gledati, ke-dar korakajo naši sokoli po mestu. Naš nedeljski izlet v Sv. Križ jim je pa zopet zmešal pamet in si skušajo ohladiti svojo onemoglo jezo v „Grazer Tagblattu". Jezijo se, ker so se peljale za našimi sokoli tudi obitelji z otroci, šolarji, katerih nekaj je tudi nastopilo pri vajah ženskega oddelka oziroma naraščaja. Da bi se ne smeli otroci udeležiti v spremstvu starišev sokol-skega izleta, tega brežiških nemškutar-jev ne bodemo vprašali, če pa zabrani naša nam nasprotna šolska oblast nekaterim nčenkam javno nastopiti, nam tudi ne bode ničesar napravila. Sicer pa smo zelo radovedni, kdo je prva in odločilna oblast pri otrocih, ali lastni stariši ali pa brežiški nemškutarji oz. kaki oblastni birokratje ? Kakoršno telovadno šolo ima naš načelnik sokola g. Vidmar, ne briga nikogar; ako bi ne bil učenja telovadbe v vsakem oziru zmožen, bi tudi ne bil izvoljen za načelnika. Kakšno telovadno šolo ima pa načelnik turnarjev ? Povemo brežiškim nemškutarjem, da še bodemo večkrat in to še prav kmalu korakali skozi mesto, brez posebnega dovoljenja mestne občine, s katero sploh nočemo imeti ničesar opraviti.
a Iz Brežic. Zadnjič smo si bili upali malo podrezati naše č. gg. frančiškane, ker se dajo briti od nemšku-tarskega brivca in kupujejo v nemški trgovini. Kadar se psu stopi na rep, zacvili. V zadnji številki „Straže" raz-kačil se je nad našo predrznostjo neki tukajšnji veren zagovornik č. gg. frančiškanov. Pravi, da so frančiškani obeh narodnosti in da morajo tudi služiti obema narodnostima. Da bode g. dopisniku prav in ker gotovo nočemo (•ciati nikomur krivice, pripomnimo, da bodemo mi te gospode pustili prav radi pri miru, če se bodo držali dopisnikovega gesla in kupovali polovico svojih potrebščin pri slovenskih trgovcih ter se pustili briti enkrat od slovenskega enkrat pa od neraškutarskega brivca. Istega pravila se naj držijo čč. oo. tudi pri bernji — in vse bode v reda. „Straža" napada našega dopisnika, ker se je baje na neotesan način dotaknil gg. frančiškanov med tem pa ko pusti pri miru „ultralibe-ralne„ Bizeljance, ki kupujejo v nem-škutarskih trgovinah. Mi obsojamo odločno vsacega izobraženega Slovenca, kj hodi kupovat v nam nasprotne trgovine in naj bode kdor hoče. Kar se pa tiče pripombe Bizeljanov, ki so seveda gospodom pri „Straži" in tudi nekaterim našim gospodom trn v peti, zavračamo to očitanje v toliko, da hodi primeroma gotovo manj Bizeljan-cev kupovat v nemškutarske trgovine, kakor pa kmetov zvezarjev iz Artič ali Zdol. Oblika našega dopisa je bila dostojna in se v tem oziru našemu dopisniku ni treba ničesar učiti, pač pa se pozna dopisniku „Straže", da se je šolal v dopisovanju pri klerikalnih učiteljih.
o „Ljudska knjižnica" v Sokol-skem domu je otvorjena in si lahko vsakdo izposodi proti odškodnini 2 vin. knjigo. Opozarjamo okoličane na to knjižnico z željo, da prav pridno sežejo po knjigah. Knjižnica je odprta vsako nedeljo predpoldne.
o Kolesarji! V nedeljo 13. t. m. poletimo skupno na narodno Ponikvo ob j. ž., da se skupno razveselimo in razvedrimo v narodni gostilni „pri Slavčku" gce Anice Vrečko, kjer je na razpolago izvrstna vinska kapljica, dobro pivo in kuhinja. Za zabavo je tudi preskrbljeno. Ker je isti dan in v istih gostilniških prostorih narodna veselica Ciril-Metodove podružnice, pričakujemo, da bode marsikateri kolesar poletel na Ponikvo. Na zdar!
a Nemški gimnazijci izzivajo.
Pri „burševskih slavnostih'1 je sodelovalo po ulicah pred vsem „vsenemško" dijaštvo tukajšnje c. kr. višje gimnazije. Frankfurtarski traki, plavice in razni znaki „Südmarke" „Schulvereina" in drugih nemških društev jim niso zadostovali; izzivali so tudi še mirno slovensko občinstvo. Odločno zahtevamo, daravna-teljstvo v prihodnjič strogo prepove nemškim gimnazijcem vsako aktivno sodelovanje pri vsenemških slavnostih, posebno pa izzivajočo nošo vsenemških znamenj verig in plavic. Če je našim slovenskim dijakom prepovedano nositi narodne znake, ter celo govoriti med seboj slovensko, mora isto veljati tudi za Nemce. Če pa naši dijaki vidijo, da Nemci še naprej nosijo nekaznovano svoja znamenja, jim svetujemo, *da si z mirno vestjo pripno naša znamenja na prsi. Če se jih pa vsled tega prime od ravnateljstva, naj se sklicujejo na svoje nemške kolege, ki nosijo že ves čas narodne znake. Slovensko občinstvo pa poživljamo, da se v vsakem slučaju izzivanja od strani nemških dijakov pritoži naravnost na deželni šolski svet, ker ravnateljstvo ne stori svoje dolžnosti.
a Odlikovanje. Danes že širom slovenskih pokrajin znani „Savinski liker", izborile kakovosti, V i n c e n c a K v e d e r, trgovca v Žalcu, je bil pred kratkem odlikovan na mednarodnih razstavah v Berolinu in Parizu z zlatima kolajnama in častnima križcema, kar je za to industrijo najboljše priporočilo.
v Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda se je ustanovila včeraj v Petrovčah pri Žalcu. Pristopilo je že nad 70 članic in članov.
o Veselico v prid Ciril-Metodovi družbi priredi podružnica na Ponikvi jutri, v nedeljo 13. junija ob 3. uri j popoldne v narodni gostilni srce Anice Vrečko. Šentjurski slavčki in šmarski I tamburaši sodelujejo. Med veselico :re-» čolov in druge zanimivosti. Ker je i zveza iz Oelja jako ugodna, upamo, da I se bode iste udeležilo mnogo Celjanov in drugih narodnih okoličanov. Na veselo svidenje torej v nedeljo na staro-! slavni in prelepi Ponikvi! i a Iz Št. Vida pri Grobelnem se I nam poroča, da je g. kaplan Osterž 'i prestavljen v Šmartin v R. d. Srečno ] pot!
v Občinski odbor v Framu je v
svoji zadnji redni seji imenoval obče-; spoštovanega in visokocenjenega pred-( stojnika c. kr. okrajnega glavarstva v i Mariboru, gospoda namestniškega sve-, tovalca grofa Marius Attemsa za velike I zasluge, ki se jih je stekel za šolo in i občino, posebno pa za njegovo ljudo-; milo postopanje ob prilike lanske suše, — enoglasno za častnega občana.
v Poštna ambulanca ali pa c. kr. poštni urad v Ljutomeru sta si te I dni dovolila prav slabo zabavo. Poslali smo na naslov nekega gospoda v Lju-; tomeru več izvodov „Nar. Dnevnika"; neki poštni uslužbenec pa se je drznil ovoj raztrgati in pošiljatev vrniti kot nedostavljivo. Proti takim hijenam se bodemo pritožili na višjem mestu.
v Slovenski klerikalci v Gradcu j si hočejo ustanoviti lastno društvo „Kres" (ker se jim je v „Domovini" vzela neomejena samovlada) in pa — kapelo. ,,Ta je važnejša od vsakega Narodnega doma" pravi „Straža" in že berači pri „usmiljenih srcih" za prispevke.
a Cigani v prisilni delavnici.
Doslej je bila navada, da se je potujoče cigane odganjalo iz kraja v kraj: za pristojno občino ni nikdo vedel, i ker je ni, v prisilnih delavnicah pa je bilo prostora le za domačine in še za
te navadno premalo. Sedaj je pa nižje-avstrijski deželni odbor določil na prisilni delavnici v Korneuburgu 80 prostorov za cigane brez razločka, odkoder se jih prižene. Te dni so spravili tje prva dva cigana brez dela in doma iz Češkega. Ko se jima je povedalo, da gresta v prisilno delavnico, sta bila do smrti prestrašena. „Bohemia", ki poroča o tem, pravi, da se bode na ta način najlažje doseglo, da se bodo cigani naših dežel izogibali, ker se boje dela kot smrti.
Kranjske novice.
a Potrjen deželni zakon. Cesar je potrdil deželni zakonski načrt za Kranjsko glede varstva planin in povz-dige planinarstva.
a Živinorejska zadruga se je 6. junija osnovala v Borovnici. Za predsednika je izvoljen deželni poslanec Kobi. Zadruga bo imela lastne plemenske bike in mrjasce, lastne pašnike za živino itd.
a Velik ogenj v Batečah. Dne 10. junija je pogorela nova parna žaga g. Jalena v Ratečah na Gorenjskem. Prišla so gasit štiri gasilna društva, ki so požar omejila. Škode je nad 30.000 K. Zažgala je, kakor vse kaže, zlobna roka.
a Otroka je ubilo. V četrtek popoldan se je igral sinček polirja Su-pančičeve opekarne Karol Caro na Glincah pri neki trugi za gramoz. Truga se je prevrnila na otroka in mn zdrobila kosti lobanje, da je otroku privrela kri iz ust, ušes in nosu ter je bil v par trenotkih mrtev.
a Ljubljanska kreditna banka v Sarajevu. Oprava ljubljanske kreditne banke je v Sarajevu že najela prostore za svojo filijalko, ki jo v kratkem otvori.
v Protialkoholni kongres se vrši v nedeljo dne 4. julija t. 1. v 'hotelu „Union" v Ljubljani. Na vsporedu so aktualna vprašanja s antialkoholnem gibanju.
v Deželna vlada je poverila ogled živine na postaji Rakek okrajnemu ži-vinozdravniku v Logatcu g. Fr. Maj-diču. V slučaju, da bi bilMajdič zadržan, oskrbi ogled živine živinozdravski oddelek deželne vlade.
Rorošbe novice.
a XIX. letni občni zbor „katol.-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem se je vršil 27. maja v Celovcu. Predsednik dr. Brejc se je hudo razkačil nad narodno stranko na Štajerskem, ker je Grafen-auerju ob priliki zadnjih deželnozborskih volitev povedala, da ima dovolj nujnejšega narodnega dela v tužnem Korotanu, nego da hodi hujskat štajerskih Slovencev na štajerske Slovence, ki so slučajno drugega prepričanja. Napadi so preneumni, da bi nanje odgovarjali. Za tem je govoril o razmerju „Slov. šol. društva v Celovcu" do „Družbe sv. Cirila in Metoda", s katero se Korošci še dosedaj niso mogli sporazumeti. Ciril-Metodova družba naj sprejme ta nasvet, da Korošci delajo, kakor sami spoznajo za najbolje, družba pa naj bo finančni minister. Pozval in zaroti! je še vse koroške posojilničarje, naj izstopijo iz celjske „Zadružne zveze" in s tem je izčrpal svoj gospodarski program. Sprejele so se resolucije v tem smislu in zopet izvolil večinoma stari odbor.
a Za deželnega glavarja na Koroškem je imenoval cesar bar. Leop. Aichelburg-Labia in viteza Metnica za njegovega namestnika.
a Posojilnici v Št. JakoDu v Rožu in v Mariji na Žili sta sprejeli dr. Brejcev gospodarski program in iz-
stopili iz celjske „Zadružne zveze". Nujnejšega gospodarskega dela za koroške Slovence pač menda ni!
Primorske novice.
a Goriški deželni zbor bo baje v najkrajšem času razpuščen in bodo že jeseni nove volitve. K temu koraku se je odločila vlada, ker ni mogoče doseči sporazuniljenja med deželnozbor-skimi strankami.
a Stavka v predilnici v Ajdovščini. Položaj je nespremenjen. Ravnatelj je izdal proglas, da bodo dotični delavci, ki ne pridejo do pon-deljka na delo, izključeni (stari manever). Disciplina je vzorna in zmaga jj gotova.
a Nanut obsojen na smrt. Včeraj zjutraj ob 3. uri se je končala pred goriškim porotnim sodiščem kazenska razprava proti Nanutu iz Št. Andreža, ki je ustrelil svojo ljubico. Nanut je bil obsojen na smrt. Ta obsodba je občinstvo tako razburila, da je porotnike izžvižgalo.
a Mrtvega je našel redar 74 letnega natakarja Edvarda Pastéurja v veži neke hiše v Trstu. Zadela ga je kap.
Slovanski zapiski.
a „Pravo Udu'", organ češke soci-jalne demokracije, izjavlja glede govora poslanca Daszynskega (poljski socijalist) v seji drž. zbora minoli četrtek, da mora javno izpovedati, da se ne strinja z Daszynskega nazori (glede slovanskih posvetovanj v Petrogradu) in da jih ne smatra niti stvarno niti taktično za pravilne. Kakor znano, so bili Nemci z slovanstvu naravnost sovražnimi izvajanji Daszynskega jako zadovoljni.
:"Ji a Češka kmetijska razstava v Pragi.
Praška „Union" piše ob zaključku razstave: „Naše kmetijske razstave so postale tekom let nedvomno najpomembnejše v državi in zaostaja tozadevno celo metropola države Dunaj daleč za nami. Pa še več, cetralo kmetijstva v Cislitvaniji z njegovim napredovanjem in pridobitvami tvori, kakor se to splošno priznava in kakor potrjujejo to najboljši strokovnjaki, naše kraljevsko mesto Praga, in ne Dunaj, ampak Praga igra v tem vodilno vlogo. Razstava je pokazala, kako so se posebno naše tovarne za kmetijske stroje znale emancipirati od inozemstva, kako so si s špecijalizira-njem in prilastitvijo najboljših iznajdb pridobile veljavo in zavzemajo danes na trgu nepremakljivo, dominujoče stališče." — Razstavo je obiskalo nad 100.000 oseb.
o „O literaturze slowieriskiej". — Znani slovenski pesnik in pisatelj Vo-jeslav Mole je priobčil v zadnji številki poljske revije „Swiat slowianski", izkajajoče v Krakovem, informativen pregled slovenske literature.
o Madžarizacija na Hrvatskem. — Kako postopa „prva hrvatska vlada" bana Raucha, naj kažejo sledeča dejstva: Pravkar umirovljeni ravnatelj ogrskih državnih železnic je pod Rau-chovo vlado na Hrvatskem ustanovil za otroke hrvatskih železničarjev 11 madžarskih železničarskih šol in je pripravil tla za ustanovitev še 8 novih takih šol. Tako so dobili Hrvati pod „narodno" (!) Raachovo vlado okoli 50 novih madžarskih šol. Dočim jih je bilo za Khuenovih časov komaj kakih 43 in se za časa res narodne vlade pod Pejacevichem ni ustanovila nobena, imajo zdaj na Hrvaškem že 83 madžarskih šol in bo kmalu nastalo še 10 novih. In to vlado še podpirajo dr. Frank in njegovi mameluki, „najbolj hrvatska stranka"!
o Spomenik carju Aleksandru III-'
ki je bil nedavno odkrit v Petrogradu, je delo ruskega kiparja Pavla Tru-beckega. — Pavel Trubeckoj je dobro znan v zapadni Evropi, v Italiji je živel in deloval mnogo let in Italjani so ga smatrali že nekako za svojega. Tudi na Dunaju je Trubeckoj že ne-kolikokiat razstavljal razna dela. Na spomeniku Aleksandra III. je umetnik delal šest let. Troški za spomenik znašajo 1,200.000 rubljev.
o Uspeh češke igre na nemških odrih. Raimundovo gledališče na Dunaju je dalo v letošnji sezoni z velikim uspehom znano dramo iz kmetskega življenja moravskih Čehov, katero sta spisala znana češka pisatelja brata Mritik. Ker je „Maryša" imela na Dunaju tako velik uspeh, jo je Raimundovo gledališče sprejelo stalno v svoj repertoir ter jo igra sedaj na svojem umetniškem potovanju po raznih nemških mestih. Nedavno so igrali „Ma-ryšo" v nemškem gledališču v Olo-moucu. Olomuški Nemci so poklonili pisateljema krasen venec. Raimundovo gledališče jo bode igralo tudi v Berolinu. —
o Odlikovanje češkega založnika.
Bolgarski kralj Ferdinand je podelil češkemu založniku I. Otto velikočast-niški križ z zvezdo narodnega reda II. vrste za njegove zasluge za slovansko literaturo in še posebno za njegov veliki „Ottüv Slovnik naučny", ki ima izborne članke o Bolgariji in o vseh slovanskih deželah, narodih in slovstvih.
n Slovanske konference v Petrogradu in Poljaki. „Glas Warszawski," glasilo voditelja ruskih Poljakov Dmow-skega, govori o rezultatih slovanskih konferenc v Petrogradu, omenja zaslužno delo posi. dr. Kramafa za pomirje-nje med Rusi in Poljaki ter ostro graja one avstrijske politike, ki so nedavno dr. Kramafa v dunajski „Polit. Korrespondenz" napadli, in mu predbacivali pomanjkanje avstrijske loj ali tete. Tako pnstopanje — pravi list — se ne da z ničemur opravičiti. (No, gospodje pri „Slovencu" ?!)
u Zapiranje nemadžarskih šol. —
„Slowensky Tyždennik" poroča, da je bilo v Biharski veliki županiji, v kateri prebivajo Romuni — razpuščenih 49 občinskih šol, češ, da so nezadostno opremljene. Na tisoče romunskih otrok je sedaj brez šol, ker država nima denarja, da bi napravila konec temu sramotnemu stanju.
u Preganjanje slovaškega časopisja. Dne 19. maja je bil obsojen Josip Kustra sotrudnik „Slovenskega T^ždennika" na 3 mesece ječe in 1200 K globe zaradi članka „Cigana." V tem člakn je Kustra dejal, da nimajo Slovaki in nemadžarske narodnosti niti toliko narodnih in političnih pravic na Ogrskem kakor cigani. Porotniki so videli v tem „ščuvanje proti — Madžarom." —
u „Šwiat Slowianjski" o slovanskih posvetovanjih v Petrogradu. Ta znana poljska revija piše v zadnji številki: „Petrograjska konferenca od 25. maja in naslednijh dni, katero je sklical dr. Kramaf, je bila za nas (Poljake) velikega pomena, sodeč po tem, da je postavila novoslovanstvo v ostro nasprotje s panslavizmom. Razvoj konference poznamo dobro iz dnevnikov. Hočemo pokazati samo na to, da se je dr. Kramäf dobro vedel proti nam in da je popolno lojalnostjo spol-nil vse, kar je obljubil. Drži besedo: mogoče se je nanj zanesti. Iziekamo tudi svoje obžalovanje, da se gališki člani odbora niso udeležili konference, utemeljili so to s protipoljskimi koraki ruske vlade. Govorilo se je baš o teh protipoljskih korakih in šlo je za to,
da bi bili obsojeni. Teorija je ostala teorija in v praksi se je odrekla udeležba v delu proti ruski vladi."
Obrambni vestnih.
d Kakor so nam poroča, so v hotelu pri „belem volu" v Celju nadomestili Ciril-Metodove vžigalice z obmejnimi! To v vednost našim ljudem.
d Celjski tarokisti v Narodnem domu so poklonili Ciril - Metodovi družbi pokroviteljnino v znesku 200 K. Zastopnik pokroviteljnine je g. not. kand. Milan Detiček. — Priporočamo podobnim krožkom drugod v posnemanje!
d V gostilni „Stadt Graz" v Celju
se je porabilo tekom treh mesecev 1400 Ciril-Metodovih plačilnih listkov! Opozarjamo vse slovenske goste, da povsod zahtevajo omenjene plačilne listke, kjer ni C. M. vžigalic, plačilnih listov in C. M. nabiralnikov, tam ni prostora za pravega zavednega Slovenca!
V Petrovčah pri Celju se snuje nova podružnica Ciril-Metodove družbe. Ker so predpriprave v rokah najodlič-nejših mož in ker vlada med ljudstvom za tp prepotrebno društvo mnogo zanimanja, je pričakovati, da se ta najnovejša obrambna postojanka na Štajerskem razvije v vsestransko delavno, cvetočo podružnico, ki bo z izobrazbo dvigala v narodu ponos in samostojnost. Doslej je pristopilo že čez 70 članic in članov.
o Družbi sv. Cirila in Metoda je
daroval več komadov starega denarja g. Merhar Ludvik, trg. vajenec v Ljubljani. Hvala!
d V Konjicah se po dolgem času oživi zopet Ciril-Metodova podružnica, vkratkem se vrši njen občni zbor. — Ker je ta podružnica edina v celem konjiškem okraju, pričakujemo, da se udeleži tega občnega zbora tudi mnogo inteligence iz sosednih krajev — zlasti mnogo narodnega učiteljstva. Zborovanja se udeleži tudi družbin potovalni učitelj za Štajersko g. Ivan Prekoršek, ki bo ob tej priliki predaval o naši obrambni organizaciji ter o velikih nalogah, katerih se mora v današnjih težkih časih narodnega boja zavedati v polni meri slovenski iuteligént.
v Družbi sv. Cirila in Motoda so darovali za 6. junij sledeči: Rodoljubi v Hrastniku 50 K, v Škofji loki 104 K, v Kamniku 60 K, „Pevsko društvo Struna" v Vačah 21 K 40 v, veseli gostje v hišah Živic, Marinič vVrtovljah in pri „Martinu" v Šempasu po gosp. Juliju Savelli, poštarju v Šempasu 14 K 40 v, nabiralnik g. Jankota Blagajne v Vačah 9 K, slovenski železnični uradniki v P. 20 K, zavedni naprednjaki v Rihemberku po g. Vinkotu Cigoju 6 K 30, kegljaški klub pri g. Rusu na Grosupljem 22 K. na veselici Sokola v Šiški bilo nabrano 18 K 88 v ter kvar-tavci v Narodnem domu v Celju kot pokroviteljnino 200 K. — Živeli zavedni Slovenci! Iskrena zahvala požrtvovalnim rodoljubom!	v
Najnovejša brzojnvna in telefonična poročila.
Državni zbor.
u Dunaj, 12. junija (Brz. „Nar. Dn.") Poslanska zbornica razpravlja o nujnem predlogu posi. Breiterja glede izplačila odškodnine Turčiji. Poslanec Breiter vidi v tem prelomitev ustave, da se je prej dovolilo izplačilo odškodnine Turčiji, predno je avstrijska poslanska zbornica odobrila avstrijsko-turški dogovor in zahteva, naj ustavni odsek stvar najstrožje preišče. Finan-
čni minister Bilinjski zagovarja vlado rekoč, da je bila prepričana, ko je dala k izplačilu svoje dovoljenje, da ji parlament naknadno za to podeli in-demniteto. Bilo bi najbolje, da se vladna prédloga odkaže odseku in se potem tam dalje sklepa. Nasproti pred-bacivanju, da vlada vkljub nezaupnici zbornice ni podala ostavke, pravi minister, da je takoj pripravljena to storiti, k akor hitro se stvori v parlamentu večina s pozitivnim vladnim programom, ki bi mogla i« hotela voditi prihodnjo vlado.
v Dunaj, 12. junija. (Brz. „N. Dn.") Po kratki debali je bila nujnost Brei-terjevega predloga odklonjena in zbornica je préSla na dnevni red, tö je na nadaljevanje prvega čitanja vladnih finančnih predlogov.
Ogrska ministerska kriza, v Budimpešta, 12. junija. (Brz. „N. Dn.") Wekerle odpotuje prihodnji teden na Dunaj, da poroča cesarju o političnem položaju.
v Budimpešta, 12. junija. (Brz. „N. D.") Vsi časniki se obširno bävijo s zadnjo sejo izvrševalnega odbora stranke neodoisnosti in vidijo v njej znamenje, da še je stranka enotna.
Kretsko vprašanje.
Berolin, 12. junija. (Brz. „N. Dn.") „Lokalanzeigér" ve poročati iz Petro-grada, da so se signatarne velevlasti zjedinile na sledečo mirno rešitev kretskega vprašanja: Kreta ostane, kakor doslej, del turškega cesarstva; višjega komisarja naj imenuje sultan popolnoma neodvisno od grškega kralja; velevlasti odpokličejo svoje garnizije domov, le v zalivu Suda ostane jedna evropska ladja, ki jo bodo druga za drugo odposlale tje Rusija, Turčija, Francija in Angleška kot simbol pokroviteljstva.
Francoz o tekmi med Angleško in Nemčijo.
d Pariz, 12. junija. (Brz. ,N. Dn.') Baron de Constant je objavil v „Matin" članek o nasprotju med Anglijo in Nemčijo, v katerem izvaja, da se je Angležem tako dolgo govorilo o možnosti invazije Nemcev na Angleško, da sedaj res verjamejo. Angleži ne pridobe ničesar z ojačenjem svojega brodovja, pač pa z energičnim bojem proti nemški gospodarski konkurenci. Vojski med Anglijo in Nemčijo se je treba na vsak način izogniti. Če bi pa jjrišlo do vojske, bo Francija vedla, kaj ima storiti, da mora v tem slučaji! Angleški pomagati.
Potresi na Francoskem.
o Marseille, 12. junija. (Brz. Nar. Dn.) Sinoči ob četrt na 9. so čutili takaj močan potresni sunek, ki je precej časa trajal. Vse javne ure so zastale, prebivalstvo je prestrašeno zbežalo na prosto. Ob 9. uri 40 min. je sledil lahnejši sunek.
o Àix, 12. junija. (Brz. „N. Dn.") Prebivalstva se polotila vsled potresa velika panika. Nekaj šip je pobitih in tupatam kažejo tudi zidovi razpokline.
o Pariz, 12. junija. (Brz. N. D.) Iz več mest cele Francoske prihajajo poročila o potresih. Prebivalstva se je povsod polotil velik strah, da je takoj zapustilo stanovanja.
o Marseille, 12. junija (Brz. N. D.) Na več krajih se je zidovje malo poškodovalo. Na observatoriju je nek astronom precej ranjen.
o Dunaj, 12. junija. (Brz.„N. Dn.") Seismografični aparati so zaznamovali včeraj zvečer potres v daljavi kakih 1000 km.
Fo svetu.
d Tretji shod čeških mest se vrši 22. in 23. avgusta v Klatovem na Češkem.
d Promet tujcev na Tirolskem izkazuje za lansko leto 857.770 oseb, za 33.208 več ko leta 1907.
u Iz dežele „viteških" Madžarov.
Pred nekaj dnevi je slovaški poslanec v ogrskem drž. zboru Ferdinand Ju-riga prestal svojo dveletno kazen ječe, v katero je bil obsojen zaradi „hujskanja proti ogrski državi." Na binkoštni pondeljek je že imel zborovanje volilcev, ki so ga z nepopisnim navdušenjem pozdravili. V govortì, ki je ljudstvo naravnost elekriziral, je pozival voliice, naj vztrajajo v boju proti košutizmu in v svoji zvestobi do države in cesarja.
u Ogrsko pravosodje. Dne 10. junija je obravnala ktirija v Budimpešti o prizivu odgovornega urednika lista „Gazétta transsilvaniä", ki je bil obsojen radi ponatisa Björnsovega članka iz „Courier Européen" na 3 mesece ječe in 500 K globe. Obtoženec in drž. pravdnik sta vložila proti razsodbi priziv. Kufija je ugodila prizivu drž. pravdnika in razsodila, da je obtoženec dvakrat kriv, ker je članek radi svoje dolgosti moral iziti v dVeh številkah. Kazen se mu vsled tega zvišala na 4 mesece ječe in 1000 kron globe. Da, extra Hungariam non est vita____
u Umrl je v Brückehu pri Vege-sacku znani vorpsvedški pokrajinski slikar Fritz Overbeck.
a Uspehi brezžične telefonije. Iz
Toulona poročajo, da so bili 9. t. m. končani poskusi z brezžično telefonijo. Križarka „Coudé" je dobila iz postaje v arzenalu še frópolndina Razločna in slišna tistna poročila na daljavo 166 kilometrov; to je na daljavo kakor iz Nizze na Korsiko. Pri teh poskusih je bilo tudi konstatirano, da atmosferična elektrika nima tako neugodnega in motečega vpliva na brezžično telefo-riijo, kakor pa ha brezžično telegrafijo.
a Utopljenec v rimskem vodovodu. Nek enoletni prostovoljec je p&del po nesreči v Trevirski vodovod blizo Porta Maggiore. Poskušalo se ga je rešiti, toda zastonj, voda ga je takoj odnesla v glavno cev. Morali so vodo ustaviti in so našli truplo ponesrečenca poldrugi kilometer oddaljeno od kraja nesreče.
a Stavka natakarjev pri banketu.
V Budimpešti je bil 9. t. m. napovedan ob devetih zvečer banket na čast udeležencem mednarodnega kongresa mle-karnarjev, katerega se je imelo udeležiti 500 udeležencfev kongresa. Točno ob deveti uri zvečer so pa stopili natakarji v štrajk. Bilo je treba dobiti druge in banket je vsled tega začel še le ob 11. uri zvečer. Štrajk je nàv-stal, ker so prireditelji najeli nekoliko tujih natakarjev, govorečih tudi tuje jezike, kar je bilo z obzirom na goste vseh narodnosti pač neobhodno potrebno. To jè pa sob. dem. iiatakarje tako razjezilo, da sO uprizorili štrajk.
a Nesreča pri vožnji z automo-bilom. V luksemburškem drevoredu pri Dunaju je vsled neke nezgode pri vožnji z automobilom gospa dr. Kuppeì-wieserjeva tako nesrečno padla z voza, da jo je zadela smrt. Nesreča je vzbudila veliko pozornosti.
Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru
v dr. Rosinovi hiši, Tegethoffova c. št. 16
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. 39 51-18 Cene nizke. = Postrežba točna.
>i
Veleiždajski proces v Zagrebu.
10 priča Josip Bušljeta, trgovec v Gospiču. Izpove, da je slišal o Ka-lembru, da je velik Srb in propagator srbstva. Vse delovanje Srbov napravi utis, da težijo v Srbijo.
11.	priča dr. Schaeffer, občinski zdravnik v Petrovem selu. Pripoveduje, da je Pribičevič na dan volitve v Koreniti i rekel, da morajo biti Srbi in Hrvati složni in se boriti proti skupnemu sovražniku.
12.	priča Jurij Štajdohar iz Rako vice. Ne izpove nič o obtoženem Ka-lembru.
68.	dan razprave.
Predsednik otvori razpravo in naznani, da se kaznuje dr. Lav. Mazzura na 200 K disciplinarne kazni, ker je priči Juriju Štajdoharju rekel, da se je obtožnico naučil na pamet in zagnal nato silen hrup, ko se je državni pravdnik zavzel za pričo.
IŠ. priča Tomo pl. Vučetič, župnik . v Trnovcu. Pravi, da Srbi bojkotirajo Hrvate. Leta 1903. je hotel te odnošaje spremeniti in je stopil v dogovor s Kalembrom, a ta mu je odvrnil, da je Srbom vse jedno, kdo da vlada. Oni drže z vsako vlado, samo da se jačijo in na razvalinah Hrvatske zgrade veliko Srbijo.
14.	priča Ivan Jengič, kočijaž v Gospiču. Pripoveduje, da so ljudje, med katerimi je bil tudi Kalember, nekoč iz skupščine domov grede prepevali „da bog poživi kralja Petra".
15.	priča Lucija Župan, služkinja pri Bušljeti. Izpove jednako kakor prejšnja priča.
16.	priča Milašin Drakulič, kmet v Korenici. Bil je sluga pri Kalembru in ga je vozil na skupščine v Plaško. Ni čul prepevati nikake pesni. — Pri konfrontaciji z Jengičem ostaneta oba svedoka pri svojih izpovedbah.
17.	priča llija Vujčič, poljski delavec in sluga v Korenici. Vozil je iz Plaškega popa Stojana Saviča in pa-roha Oklobdžija; na razpotju so peli cerkvene pesmi, „Vesela je Srbadija" in „Na mnogaja". — Stevo Kalember sploh ni pel, niti stopil z voza.
Imel bi se zaslišati kot 18. priča Peter Šorak, ki pa prosi, naj se ga ne zasliši, ker bi to znalo imeti zanj zelo slabe posledice. — Drž. pravddnik je zato, da se mu ta žejja odbije. — Dr. Mazzura pravi, naj se priča zasliši, ali je proti temu, da se prečita preiskovalni zapisnik, ker je Šorak po izidu odtožniče izjavil v „Nar. Novinah", da je obtožnica njegovo izpoved spremenila in da se mu je pri preiskovalnem zaslišanju obljubilo, da ostanejo njegove izpovedbe tajne. Šorak baje tudi okoli pripoveduje, da je bil pri Rauchu. Senat sklene, da se prečita njegov preiskovalni zapisnik in da se dr. Budisavljevič kaznuje radi kliéa: „Tudi dež. poglavar je konferiral s pričo" na globo 200 K.
69.	dan razprave.
Začne se z zaslišavanjem prič iz Grubišnega polja.
1.	priča Petar Sagovac, kmet. V Grubišnem polju je vladal mir, dokler ni došel dr. Gjurič. Slišal je, da so klicali fantje „Mi smo Srbi in to mora biti srbska zemlja." Konkretnega ne zna ničesar.
2.	priča Janko Smolčič, poljski delavec. Po prihodu dr. Gjuriča je nastal razaor med Srbi in Hrvati.
Vabilo na naročbo.
Slav. p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo zopet ponové.
^Narodni Dnevnik1
velja za	avstro-ogrske	dežele:
celoletno.....K 25 —
polletno.....„ 12*50
četrtletno...... 630
mesečno.....„ 210
Za Nemčijo:
celoletno.....K 28 —
za vse druge dežele in Ameriko: K 30 —.
Naročnina se pošilja vnaprej.
Upravništvo „Nar. Dnevnika".
it Zahtevajte ,]Yar. JneVni! po gostilnah, Kavarnah in dragi
3 priča TomoSmolčič, poljski delavec. Še do nedavna so živeli Srbi in Hrvati v slogi. Dr. Gjnrič je kriv, da se je začela vsa ta komedija.
4.	priča Jurij Bosanac, poljski delavec. Tudi pred prihodom dr. Gjuriča so se pravoslavni nazivali Srbe in imeli srbske zastave.
Nato se čitajo spisi za okraj Va-lišselo-Rakovico.
70. dan razprave.
5.	priča Vekoslav Klemen, učitelj. •Cita večinoma iz svojih beležk. Med pravoslavnimi se širi mržnja do katolikov. Ko se je ustanovila madžarska šola za okraj, je učiteljica Rudanova baje rekla, da je Rauch madžarska svinja. Govorilo se jè, da hočejo z di-namitom razstreliti katoliško cerkev in todi v njegovo hišo vreči bombo. Mladi naraščaj teži v Srbijo. Sedaj je mirneje, ali v narodu vre.
Pride do burnih prizorov, ker med posvetovanjem senata nekateri frati-kovci kličejo obtožencem ,vlaška banda'.
6.	priča Blaž Buntak, kaplan. Pri Rudanovi so bili tajni sestauki. Zna za srbsko propagando iu navaja kot dokaz znane slučaje.
7.	priča Matija Majtin, odv. soli-citator. Misli, da so Srbi v zvezi s „Slov. Jugom", ker so nekoč priredili siavnost, katere čisti dobiček je bil namenjen za srbsko šolo* v Skoplju. Ni slišal klicev „Živela Srbadija".
Dr. Gjurič pobija izpovedbe prič.
Nadaljevanje razprave danes.
Narodni gospodar.
Občni zbor banke „Slavije".
„Närodny Listy" poročajo:
S posebnim zanimanjem in veliko nestrpnostjo smo pričakovali letošnji občni zbor, ker je bil to 40. Že pred 9. uro zjutraj so se zbirale prav velike množine „Slavijinih" članov na Žofijskem otoku, da bi bili prisotni takoj pri začetku zborovanja; toda zunanji člani so bili še bolj zgodnji, pred 8. uro so bili zasedli že eno tretjino dvorane. Ti so pač hoteli vsekakor zmagati pri volitvi s svojo listo, v katerej so imeli razven enega samo nova imena. Praški člani so imeli celo dve listi, toda druge liste niso bili več utegnili razširiti vsled prevelike gneče in prevelike nasprotne agitacije. Ob pol 9. uri pride v dvorano, natlačeno od zunanjih članov, neki njihov prvak in zakliče: Pridržite samo našo zeleno tiskano listo, vse druge raztrgajte! Precej nato je bilo slišati trganje in mečkanje papirja, vse nasprotne liste so bile vničene. Pred 9. uro so začeli prihajati v dvorano Slavijini člani iz Prage in okolice in niso bili malo začudeni, da so jo našli že popolnoma zasedeno; vzlic temu so še vedno upali, da pride pravočasno toliko njihovih somišljenikov, da bodo lahko prekrižali račune zunanjih članov. Ti so pa postajali vedno bolj nestrpni in začeli so zahtevati vedno bolj živahno, naj bi že začeli zborovati.
Ob 9. uri je prišlo v dvorano predsedstvo ter vladni' komisar in ob pol 10. je otvoril zborovanje predsednikov namestnik g. arhitekt Bélsky. Takoj omeni, da še ni bil noben občni zbor tako obiskan in to dejstvo ga veseli v toliko, ker kažejo člani tako veliko zanimanje ob 40. jubileju zavoda, skrbi ga pa, da ne bi prišlo morda do kakih preživahnih razprav ob tako obili udeležbi. Gre se za to, da bodi zastopan določeni del zavarovancev v upravnem svetu, s katerim ni bilo mogoče skleniti nikakega kompromisa. Vendar naj to ne žali nikogar. naj bo uspeh glasovanja kakor-šenkoli, vsak mora sodelovati, da bo banka uspevala v vsakem oddelku.
Na predlog g. Nebeskyja so opustili čitanje letnega poročila, pač pa je začel takoj tozadevno debato gosp. Kafka, kateri je izjavil, da napolnjuje letno poročilo vsakega z največjim nezadovoljstvom radi slabih posledic gospodarstva, Dobički padajo od leta do ieta in če pojde tako naprej, doživimo še lahko, da zaključimo poslovanje z deficitom, z izgubo. V življenjskem oddelku so uspehi tako malenkostni, da ni mogoče dati letos članom nikake dividende. Lansko leto si je bil določil upravni svet še tantijemo v znesku K 24.000, letos si jo je sicer znižal na samih K 12.000; lepo je od njega, da
se ni popolnoma pozabil. Nadalje pred-baciva govornik upravnemu svetu, da pri vsem tem še ne reprezentuje ničesar in tudi v narodne svrhe ne stori prav ničesar! (Odobravanje.) To so posledice pobratimstva pri izbiranju upravnega sveta.
G. Reichl izjavi, da nikakor ni zadovoljen s poslovanjem in utemeljuje to prav podrobno s številkami iz letnega poročila. Predlaga, naj uvède upravni svet nove vrste zavarovanja, n. pr. proti toči, goveje zavarovanje itd.
Ravnatelj Madèra svari pred takimi prizori, kakor so današnji, ki niso nikakor dostojni ža tak zavód in zahteva, naj bodo člani složni; sloge potrebuje Slavija zelo. Lani so se pojavila prva näsprotstva in letos ima banka že zgubo namesto dobička. Želi, naj bi banka nalagala svojo gotovino bolje in ne v papirjih, kateri prinašajo izgubo. Ni mu Všeč, da so sestavili mestni člani 2 kandidatni listi, ker se tako po nepotrebnem cepijo.
G. Nykl želi, naj bo v bodočem letnem poročilu navedeno število zavarovancev in tudi dotične zavarovane svote. Predbaciva nezadostno previdnost zaupnih zdravnikov in našteje nekoliko slučajev, kjer so bili sprejeti zavarovanci že bolni, zahteva v bodoče večje previdnosti od zdravnikov in navede slučaj, kjer je neki zavarovanec sproti poviševal svojo zavarovano svoto tako, da je bil zavarovan na celih 56.000 K in nato umrl. Zahteva pojasnila, na kak načiu se odmerjajo tanti-jeme ravnateljstvu.
Dalje prih.
Tržne cene.
11. junija.
Kava V Hamburgu: Santos Good Average za september 32.50 za december 31 50, za mare 31'35, za maj 31'50. Tendenca stalna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor proMpt K 2420, nova kampanja K 22'90. Tendenca mirna. — Vreme: hladno in megleno.
B u d i m p e š t a, 11. junija. Pšenica ža oktober K 1377, pšenica za april K 1415, rž za oktober K 10*67, oves za oktober K 7'80, koruza za julij K 7'84, koruza za avgust K 8"—, ogrščica za avgust K 14'60. Promet nekaj tisoč met. stotov.
Budimpešta, il. junija. Svinj ad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 143 do 145 vin., mlade, srednje 145 do 146 vin., mlade, lahke 145 do 146 vin.; zaloga 27.438 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 159'—, namizna slanina 12'—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 11. junija:
Na tukajšnjem trgu se tendenca ravno tako ko Budimpešti dvignila. Cene v pšenici se zvišale za 30 vin., v rži in ovsu za 15 vin. ia v koruzi za 5. vin. Promet bil majhen in na-lada je postajala zmiraj mirnejša. Krmila so se mogla vzdržati na starem stanju.
Društvene vesti.
o Klubu slov. naprednih akademikov v Celju je darovalo driištvo „Pravnik" v Ljubljani 15 letnikov „Slov. Pravnika". Iskrena hvala! — Odbor.
o Izobraževalno društvo v Št. Pbtru v Sav. dol. priredi v nedeljo dne 20. rožnika točno ob 4. uri pop. v prostorih g. Franca Sedmineka v Podlogu veselico z gledališko predstavo „Zaklad", igrokaz v štirih dejanjih. Sodeluje šentpavelska godba. — Ker pa je priprava s prostori jako Obširna in poljudna, se uljudno vabijo cenjeni rodoljubi iz sosednih občin, da napravijo 20 rožnika izlet v Podlog. — Dobro došli vsi!
o Šaleško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 17. junija t. 1. v Šmartnu ob Paki skupno z gornjegraj-skim in vranskim učiteljskim društvom. Zborovanje se začne ob 10. uri dop. ter bode predaval g. prof. L. Lavtar iz Maribora o svojih novih računicah in o metodi, ki jo zastopa on. Ob 8. uri zjutraj bode pevska vaja za „Za-vezin" koncert v Mariboru. — Zaradi skupnega obeda zglasiti se pri tov. KrajnCu v Šmartnu ob Paki. — Ker je kraj zborovanja ob železnici ter od obeh strani zelo ugodna zveza, imajo tudi iz sosednih krajev učitelji, ki se
zanimajo za Lavtarjevo metodo, lepo priliko se prepričati o njenih vrlinah iz avtorjevega predavanja. — Torej na mnogobrojno snidenje — odbor.
Na korist èlovenskému otroškemu vrtcu v Brežicah priredita moška in ženska podružnica družbe sV. Cirila in Metoda v Brežicah dne 4. julija t. 1. na Griču pri Brežicah veliko ljudsko siavnost. Natančni vspored objavimo pozneje. Opozarjamo na to prireditev vsa sosedna društva.
d Veliko ljudsko veselico v prid družbi sv. Cirila in Metoda priredi Kmetijsko in bralno društvo na LbŽ-nici pri Žalcu dne 4. julija, na predpražnik sv. Cirila in Metoda. Slavna društva, katerim so se razposlala vabila, naj blagovolijo prej ko mogoče odgovoriti, če se te narodne slavnosti vdeležijo in sodelujejo. Veselica se vrši pod milim nebom sredi narodne vasi Ložnica, ki je Oddaljena od Žalca 10 minut. Vsak zaveden Slovenec pohiti dne 4. julija v narodno vas Ložnico!
o Učiteljsko društvo zä politični okraj Ljutomer napravi v četrtek dne 17. junija 1909. izlet in zborovanje v prostorih g. Rosenberger j a, restavracija vis-a-vis kolodvora v Radincih, s sledečim vsporèdom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Vprašanja za uradno konferenco: a) „Kako je urediti tuòkrajni ljudskošolski pouki da bode ustrezal željam in potrebam prebivalstva?" — ref. Pušenjak Tomo;b) „Prosto spisje v ljudski lòli" (z ozirom na najnovejše struje) — referent Cvetko Fran; c) „Osnova vzornega šolskega reda za ljutomerski politični ökfaj ' — ref. J. Robič. 4. Volitev delegatov za glavno skupščino „Zaveze". 5. Slučajnosti. — Zborovanje in izlet se vrši ob vsakem vremenu. Točno ob 9. uri dopoldne je pevska vaja. Vadile se bodo pesmi štev. 34, 57, 72 in 73 iz „Mohorjeve pesmarice", tt. del. Pesmarice se naj s seboj prinesejo. Zborovanje se začne Ob 10. uri. — Po predelanem vsporeàu skupni obed in prosta zabava. Iz Ljutomera odhod z vlakom ob 7'17 zaran. Na polnoštevilni tovariški poset vabi najuljudneje odbor.
d Učiteljsko društvo za ptujski òkraj priredi v četrtek, dne 17. t. mes. izlet k Sv. Barbari v Halozah. Vspored: I. Ob 11. uri dopoldne ogled vrbovih nasadov in košarske šole. II. Zborovanje v šoli. 1. Pozdrav predsednika. 2. Ljudska šola in kmetijski pouk. Predava tov. A. Ogorelec. 3. Razgovor o referatih za uradno učiteljsko konferenco. 4. Volitev delegatov za skupščino „Zaveže". 5. Slučajnosti. Ul. Skupen obed in prosta zabava, petje, godba itd. Pri Sv. Barbari sé jé Ustanovil poseben odbor, ki vse potrebno oskrbi. Pošlje tudi vozove k vlakom v Moškajnce. Cena za osebo 1 K tja in 1 K nazaj. Vrnejo se izletniki lahko s popoldanskim (5.) ali zvečernim poštnim vlakom Kdor se želi peljati z vozom od Moškajnc k Sv. Barbari oz. tudi nazaj, naj to takoj javi g. A. Ogorelcu pri Sv. Barbari, da se pošlje potrebno število vozov. Prijatelji šole in učiteljstva so dobrodošli gostje.
o Slov. akad. društvo „Adrija" v Pragi ima svoj starešinski večer v torek, dne 15. junija ob 8. uri zvečer v Narodnem domu na Vinogradih.
hlapec, dekla, učenec oziroma učenka, s primerno izobrazbo, pridni in pošteni, dobe službo pri Jos. Stokauniku,
trgovcu v Dolu pri Hrastniku.
Zahvalai
Za mnoge izraze iskrenega sočutja ob priliki nepozabne soproge, ozir. matere, hčere, sestre, gospe
Jos. Dobovišek Yd. Breznik
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo drage ranjke k večnemu počitku in prelepe vence se tem potom vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Št. Jnr ob j. 11. 6.1909.
Žalujoči ostali.
Zaradi bolezni proda sé dobro idoč
hotel, restaurant in kavarna.
Pögoje in pojasnila daje À* Ä. poste restante, Ljubljana.
292 3-1
Krepek
deček
s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev, ki ima veselje do trgovine, se sprejme v trgovini
Ludovik Smole v Sevnici
291 2-1
se sprejme takoj v tovarni za železnino. Mesečna plača 80 K, prosto stanovanje, kurjava in luč. — Ponudbe na upravništvo „Narodnega Dnevnika" v Celju.
290 4-1
Ure na obroke za vsakogar
Št. 72, pristno 14 kar. z zlatom platirana ura za gospode ali Same, najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih, 20 K.
Ista z dvojnim pokrovom 25 K. Št. 73. pristno srebrna ura za gospode ali dame, s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo, natančno regulirana 30 K. Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. ura na zapinjačo, ki teče če se enkrat navije, celih 8 dnij neprenehoma na rubinih,
(na kazalu se vidi njen tek) 35 K. Št. 75. krasna rem. met. tuia ura za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta,
moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Danajska tovarna za ure Hinko Weiss, Dunaj XIV. Pillergasse 1/184.
Mesečno 2 kroni.	36
Prostovoljna prodaja
žage in tovarne za parkete
287 6-2
ležeče na reki Sori, 1A ure od Škofjeloke in 3A «re od železnice oddaljene, z vsemi stroji. in napravami. Vodna moč 60 do 80 konjskih sil. Naprava obstoji iz 5 navadnih, 5 cirkularnih žag in več drugih strojev. Ob enem se proda zaloga izdelanih hrastovih deščic 1. vrste. Kupci naj se oglasijo pri
Ignaciju Gusell * škofji Loki.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica kron 3,000.000. Podpužnicu v Spljetu.
Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v Celovcu.
sprejema vloge na knjižice in na tekoči ^ff I/ O/	Kupuje in
račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih	2 /Ob papirje
Rezervni fond Kron 300.000. Podružnica v Trstu.
prodaja srečke in vrednostne vseh vrst po dnevnem kurzu.
Popolnoma zastonj
vsakemu
uro z verižico.
Da našo firmo in naše nove žepne are za gospode in dame napravimo bolj znane, raz-poäljemo na vsakogar proti vpošiljatvi 1 K za stroške (tndi v znamkah) krasno uro z verižico in naš ilustrovani cenik.
Pišite takoj na tvrdko tir: 285 26-3
Hinko Weiss
Dunaj 99, poštni predal.
Učenca
v pekarno se sprejme od poštene kmečke ali delavske obitelji pod ugodnimi pogoji pri Ferdinandu Roš v Hrastniku. 288 3-2
Veletrgovina na debelo in drobno s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki
ANTON KOLENC,
CELJE, Graška cesta št. 22 v lastni hiši in „Narodni dom",
priporoßa c. gg. kolegom, C. gg. dnhovnikom in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo z vedno svežim in najboljšim špecerijskim, ter sploh v to stroko spadajoCim blagom, po najnižjih dnevnih cenah. Prosim za mnogobrojen obisk. — Kupujem in prodajam vsakovrstne deželne in gozdne pridelke, sadje, sveže in suho, kakor: jabolke, hruške, marulice, breskve, želod, divji in pravi kostanj, narestek (knoper); nadalje vsakovrstno žito, pšenico, ječmen, oves, fižol, laneno seme, krompir, bob, grah, buCna zrna, maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo, mravljične jajce, vosek, maslo, smrekovo, ma-cesnovo gobo in strožle. vsakovrstne cvetke in korenice raznih zelišC, pitano kuretnino ter sploh vse, kar v trgovino spada. — Najboljši Švicarski sir in salame za gg. gostilničarje. VošCene, ceresim in mili-sveCe, kadilo in olje za cerkve.	31 51-
Postrežba točna in solidna.
SURHfl
in modno blago :: za obleke ::
priporoča firma
tvomica za suino v Humpolcu na Češkem.
Tvormške cene. Vzorci franko.
112 50-46
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
Smrt
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega, kateri naroči sedaj belo platno v veletrg. hI® R. Stermecki, Celje, Štajersko.
Štajersko platno Slovensko platno Savinsko platno Vojaško platno Domestik-platno Gorsko platno Istrija-tkanina Holandska tkanina
m	po	36 v
„	„	40 „
D	»	44 „
„	„	46 f,
»	»	48 j,
„	„	60 ,.
»	»	54 „
„	„	60 „
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 kron franko.
posestva
Ysa zemljišča, med tem prikladna stavbišča, posestva Zgornji Lanovž prodado se po posameznih parcelah. Natančneje pri lastniku ravnotam.	273 3-2
Ivan Rebek m Celje
Priporoča se za napravo vsakovrstnih del, kakor železne ograje, okove in različna konstrukcijska dela. Imam tudi v zalogi naj-raznovrstnejša štedilna ognjišča. Ognjišča po poslani meri se hitro in točno izvršujejo, za ista prevzamem tudi zidarska dela ter odgovornost glede dobre izvršbe. Izdelujem tudi vsakovrstne tehtnice. Nadalje napeljujem vodovode, bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri. — Vse po tovarniških cenah.
1 24-12
Jezili se bodete, ako ne kupite najboljše
poronospora - brizgalnicc
in Škode imate, ako ne porabljate zajamčenih cepilnih gumijevih trakov, katere daja po nizkih cenah
trgovina z železnino „Merknr"
Bije
Tam dobite tudi najboljše „Merkur"-k0Se, ki režejo kot britva, izvrstne brusne kamne, senene in gnojne vile itd. Lepe vrtne klopi, železne postelje in sploh železno pohištvo. — Nepremočljive vozne in komatne plahte.
ife,
-iS
Že dolgo let dobro znani	m
ß
stroji vsake vrste!
JoH
za poljedelske in obrtne potrebe
poljska orodja, stiskalnice za seno, trijerji, čistilnice -s za žito, mlatilnice, vitli, luščilnice za koruzo, škropil-1| niče za trsje, mlini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice % za sadje, stiskalnice za grozdje, mlini za golanje, stroji za rezanje repe, slamoreznice, kotli za kuhanje klaje, sesalke za vino, pipe sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnico, škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, || svinčene cevi, gumijeve cevi, konopljene cevi, priprave || za točenje piva, priprave za sladoled, omare za led, X mlini za kavo in dišavo, stroji za delanje klobas, šivalni J| stioji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno , pohištvo, namizne tehnice, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog itd., itd.Ig g|l po zopet izdatno znižanih cenah
vse pod? dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših pia- % §e "" Ičilnih pogojih (tudi na obroke).
Ceniki z več kot 500 slikami brezplačno in franko;!
dopisuje se v slovenskem jeziku.
zaželjeni.
Prekupci in agenti j
Ivan Schindler, Dunaj III.»
Erdbergstrasse 12. 192 10-6
I
I
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazno-vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje za doživetje in smrt z manjšajočimi
se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
Rezervni fondi: 41,335.04101 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97.814.430-97 K. — Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. — Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši
y Gosposkih ulicah štev. 12. = 26132-4
I
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. — Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
3
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
Zahtevajte „Narodni Dnevnik" v vseh gostilnah in kavarnah!
Adolf Bursik
čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah In po solidnih cenah.

„Narodna založba v Celju"
registrovana >adruga z omejeno zavezo
priporoča iz svoje zaloge:
„Knjižnica Narodne založbe y Celju11
I. zvezek.
Vsebina: Gogolj, Strašno maščevanje. Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij (106 strani).
Cena okusno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v.
Nadalje imamo še precej izvodov
„Uvod v narodno gospodarstvo".
Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique1', uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 11, po pošti 1 K 10 vin.
„Kmetskega koledarja za L 1909"
s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine.
9 52—23
Največja Im najcenejša labe*»
in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
_ _ — __ t Predno si knpite uro, mtMXOr i oglejte si mojo velikansko zalogo pravih Švicarskih zla-j tih, srebrnih, nikelnastih in stenskih nr, | budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenike^ katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna.
Rafael Salmič
v Celju, »Narodni dom'.
m RAVNIKAR Celje
Telefon št. 17. GraŠka CCSta Št. 21. Telefon št. 17.
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh lakov ln čopičev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zalogo kisle ln mineralne vode, kakor: Rogaške Radgonske, Preblauerske, Kostrivniške slatine, Gieshübler, Gleichen-berger, Erna- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst;
štirikrat na teden doma žgane kave. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne slivovke, kakor kranjskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh 29	vrst ter šampanjca.	50-23
Prodajam in razpošiljam tudi jako okusne brusnice (Preiselbeeren) kg po K 120. Imam v zalogi pristno, več let staro vinsko žganje, katero se posebno rabi za namočenje višenj, orehov itd.
Opozarjam kmetovalce na razna vrtna, poljska, deteljna in travna semena (korenjeva), preiskana po c. kr. kmetijski družbi ter
se za njih kaljivost jamči. Na drobno in debelo. Poštna naročila se izvršujejo solidno in vestno.
Velika slovenska trgovina!
Največja zaloga modnega, volnenega, suknenega in svilnega blaga. Perilno blago, batist, cefir, kreton v velikanski izberi po strogo solidnih cenah.
maimmmimai^immm
12 52—24
Poštne hran. račun št. 54.366. Telefon št. 48. -
LASTNI DOM"
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalagan e gotovine
pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
pet od sto (57.)
Hranilne knjižice drugih denärnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun OS6@e glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © ©
Edino narodno Kamnosek podjetje V Celju.
prVa jttžnostajttsta IjaititioscsKa
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim t::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih del b kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnlc, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.
Brušenje, pulir anje in
struganje kamena s stroji.

!uJih4hSS*1/« J mu ìrItn Brzo javi: ,Kamnoseška in-ripp OTUZOa. dustrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov 8 šamotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-:;: lavanje napisov v iste. :::
•	in
m Zuezna trgouina m
Rotouška ulica 2 v Cel|u Ček. rač. št. 75.221
»I« i i
^oji k svojim !
RGOYINA s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem priporoča: kan-celijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ovitnl, barvani itd. papir. Prodaja c. kr. šol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga šol. zrezkov i» risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseli tiskovin za krajne šolske srete, občinske nrade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske urade, odretnike, notarje, priratnike itd. Trgorske knjige r vseh velikostih, z eno ali dvema kolonama črtane, rezane r papir, platno, gradi ali pa r polusnje. Dopisnice umetne, pokrajinske in druge. Zavitki za urade v raznih' velikostih. Molitrenike itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Cene nizke.
TiT
.r
i.
TT5T
Zvezna tiskarna v Celju
Schillerjeva cesta št. 3.	Cek. račun št. 75.222.
ISKOYINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba rsakega podjetja, ki hoče uspešno delorati, kajti tiskovine brez učinka romajo naradno rsled pomanjkanja časa nepre-čitane r koš. Sleherni ki to upoštera in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku asili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. 900000000000000 Zarod, ustrezajoč rsem zahteram na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi Črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotiskniiui stroji najnovejše konstrukcije in zlagalniml pristrojl je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke.
U'pOBNO urejena ter opremljena z najnovejšimi pomožnimi stroji, z modernimi črkami in okraski se priporoča slar. občinstvu, korpo-racijam, društvom in uradom v izdelovanje vseh v svojo stroko spadajočih del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Tezanje knjig za priratnike, društva in korporacije se izvršuje r najkrajšem času. Trgorske knjige t zelo trpežni rezari. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom v moderni izpeljavi, zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktni fasciklji za odretnike in urade. Za trgorce, torarne in obrtnike se najhitreje izrršujejo rzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene.
_r

ni
43 150—63
ViKtor BeVc
in
V
SaViitsKa ulita šteV. t
prerzame rsa r srojo stroko spadajoča dela in jih izrršuje solidno in po zmernih cenah
Sprejmem y uk učenca.
Razširjajte ,Nar. Dnevnik'.
R. Diehl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—45
VINKO KUKOVEC
stavbni podjetniki koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in trgovina z lesom ■ na Lavi pri Celju,
se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spadajočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu.
14 52-30
Kupujte narodni kolek!
Dužnoštajerska hranilnica u Celju
^prejema hranilne vloge vsak delavnik od L.
u flarodnem
ir
domu.
r
_ 8. do 12. are dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
D
|osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in •za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih Zfivqdoy in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
. ». i,'.
-I II!
r
"■.. k. T'' ■
—
-
Slovenci, poslužujte se litžttAŠfofeKlfe hrattilflfct P" nalaganju svojefla denarja ali leader nalagate denar za mladoletne
Nimm»»** ajj varovance in zahtevajte pri sodiscih, :MsHÄ24asai,-VA lt«iaMÌftttfA da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JUiUUSlajU^U nianMlIltU«
56 52—21
ji______ l
-
POSOJILNICA V CELJU
T||efon štev. 22.
ijja Ji- j»»-
POSOJILNICA V CIMU, ki je bil? leta I8gl z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4800 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
v lastni hiši „Narodni dom"'
Telefon štey. 22.
HRANILNE VLOfiE sprejema od V^kega, ako tudt ni član zadruge ter jih obrestuje po 4y2'°/0. — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov den^r, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnic da bi
Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na
ali hipotekami kredit proti 6%, 51/2(