To in ono. ii. O času velikonočnih praznikov so jc razlegal skoraj po vseh časopisih glas — vstajenja. Da, res seje praznovalo vstajenje onega velika pedagoga in reformatorja verskih načel, kateri je preminjal temo v luč, koja nas razsvetljuje že stoletja kot voditeljica verskih nazorov, vzgojevalnih principov, sploh pri vsakem stremljenju v življenju. In vedar nain Slomškarji v nNajnovejšem priznanju" (glej št. 6. Slov. učt.) predbacivajo, da bi radi vrgli verstvo iz šol, da bi radi izročili naše šolstvo pedagogom brez vere. Cudni ljudje ti Slomškarji! Ni še jim znano, da je versko-nravna odgoja po šol. zakonu zajamčena in da pedagogom ni mogoče ovreči občnih vzgojevalnih načel, temeljne podlage vzgoje in pouka, katera je tudi podlaga naše vere. Napredni ucitelji niso zavrgli ,,katoliških principov". Ali mislite, da so samo Vam sveti, ker se imenujete klerikalne? Slomškarji se smatrajo za pospešitelje kulturnega napredka slov. nai*oda, ter obžalujejo, da jim v tem oziru ni mogoče z nami složno delovati. Slomškarji! ali upate tudi priseči, da je to Vaše stremljenje. Mogoče, da ste tako malo razsodni in ne veste, da je to nalogo izvrševati Vam nemogoče, ker se družite z onitni, ki tišče vse nazaj v temo, v grob — ki se bojijo vstajenja: kulturnega napredka slov. naroda. Da se potegujete za versko odgojo ter si Slomšeka stavite kot vzor takega pedagoga, tega vam nikdo ne šteje v zlo, ampak le dejstvo, da se družite kot učitelji. z onimi, ki zabranjujejo z vso silo duševni razvoj ter tlačijo narod v duševno sužnost. Ali ste Slomškarji res tako zaslepljeni ter se še niste prepričali, da Vas kaplančki, ki pišejo v Vaš list; vodijo za nos, izrabljajo kot orodje v svoje namene in se družijo le z Vami zato; da polagoma dosežejo svoj cilj. Da bi bil list nSlov. učitelj" res list le za učitelje ia neodvisen od duhovnikov, bi Vam nikdo ne porekal nazadnjaštva, ampak smatrali bi Vas kot stranko, ki ima svoje nazore, nazore, ki niso protivni vsestranskemu razvoju naroda. Dokler pa se družite z onimi prenapetimi kateheti, kojira je glavni predmet ljudske šole le katekizem, dotle ste sužni svojih misli, snžniki svoje učne metode, ker potem ne smete poučevati iz realij; pripetiti bi se Vam utegnilo, da izvajate kak fizični pojav iz naravnega zakona, a ne od Boga. In to bi bila grozna pregreha. Vi mislite, da je vsak učitelj brezverski, kateri ne izvaja vse odgoje na podlagi katekizma in da je vsak pedagog brezverski, kateri ne zastopa Vašega mišljenja. Povdarjal sem že zadnjič, da se stranka ne sme obsojati po prilastkih liberalna, klerikalna itd., ampak po glavnem mišljenju in občnih načelih. A Vi Slomškarji sovražite vse, kar je liberalno. Ali mislite, da liberalni učitelj nima verskega prepričanja? Bodite uverjeni, da je marsikateri napredni učitelj boljši kristjan, kakor pa Vi Slomškarji, ki gojite hinavstvo. Ali ste v srcu res taškni, kakor se na videz kažete! Gotovo ne! Očitate nam geslo ,,Za svobodo in napredek." Ali je v tem geslu izključena versko-nravna odgoja? Nikakor ne! Kdor ni svoboden, ta ne more napredovati, in kdor ne napreduje, ta ni svoboden, ta je sužnik, tudi sužnik sainega sebe. Ko bi bila kupčija z ljudmi še -moderna", bi Vas gotovo Vaši nzaščitniki" kupovali po potrebi drug od drugega ter še Vas bolj iskoriščevali za svoje namene. Neki nUčitelj" (najbrž kaplan) trdi v 6. št. -Slov. uč.": nNjih boj velja cerkvi in vsem tistim, ki zastopajo verska, narodna in gospodarska načela ljudstva." Malo razsodni čloTek mora biti ta ,,učitelj", ker ne razločuje cerkve od nje zastopnikov. Noben napredni učitelj še ni deloval proti cerkvi, pač pa proti pretirani klerikalni politiki nekaterih zastopnikov naše cerkve. Verska načela,. kolikor jih zahteva vera in odgoja otrok, nam je kot kristjanom in učiteljem zastopati dolžnost in da zastopamo narodna in gospodarska načela bolje kakor pa Slomškarji, o tem so tudi sami prepričani. Slomškarjem menda tudi ni znano, da izhaja bogsigavedi že koliko let pedagoški list -Schule und Haus" in da je vzajemnost med u.itelji in stariši že zdavna dognana stvar, ker še le zdaj začnejo prerešetavati o nU.iteljevi popularnosti." V ti duhoviti razpravi se pravi med drugim: nUčiteljeva prevzetnost proti nnerazsodni masi" se kaže med drugim v gizdavi obleki, potratnem življenju, oblastnem kritikovanju ljudskega mnenja i. t. d." Slomškarji! le oblačite se v cunje in potem še bodete postali bolj popularni kakor ste zdaj in še lažje bomo tudi Vas prištevali k -nerazsodni masi." Dobro nam je znano, da je Vašim zaščitnikom razsodna masa tm v peti, da jim ne ugaja ,,oblastno kritikovanje" ljudskega mnenja od strani učiteljev; ljudstvu se ne sme razkriti nobena tajnost naravnih zakonov — ostati mora neumno. Aha! zdaj pa vemo, kam pes taco moli, zakaj jim ne ugaja naše geslo: ,,Za svobodo in napredek." Zakaj se je učitelj tedaj izobraževal, če ljudstvo ne potrebuje pouka, če ne sme nadkriljevati duševnih zmožnostih narodovih. Tedaj smo zopet na starem stališču. Proč z u.iteljišči in nastavljajo se naj kot učitelji mežnarji in dosluženi vojaki. Po tem mnenju bi bila ustanovitev nU.iteljskega doma" v Celovcu tudi odveč. Mi pa trdimo, da je misel dobra, a navdaja nas neka slutnja, namreč, da bodo izšli iz tega zavetišča le učitelji-Slomškarji. Prebravši 7. št. ,,Slov. učitelja", se me je nehote popolastilo vprašanje, zakaj sploh Slornškarji zahajajo v cerkev. Saj jim donaša njihov pedagoški list izborne pridige. Jedna takih pridig je: -Vclikonočne misli." Pridigar govori o ,,mo- dernem naprednem krščanstvu" in trdi, da moderni človek ni privajen treznemu in logičnemu mišljenju. če je to tudi logika, potem moram jaz pisatelja -Velikonočnih misli" prištevati k -modernim" ljudem, ker po njegovi trditvi zna trezno in logi.no misliti le nnemoderni" Človek. če bi Slomškarji trezno in logično mislili, bi ne silili še v klerikalni jarem, ker smo vsled izdaje nove službene razpredelnicc in vsled nemških navalov na šolstvo že dovolj politi.ni sužniki. Poneračevanje okrajev ob jezikovnih mejah se vrši sistematično. Začne se pri šolski mladini in z nameščenjem u.iteljskega osobja. Krajni šolski svet §e sicer večkrat predlaga za nameščenje izpraznjenega mesta narodne učitelje, a žalibog, da ta krajni šol. svet ni prva kompententna oblast, ampak prva kompetentna — ničla. Okrajni šolski svet, navdahnjen od nemškega duha, sestavljen iz ponemčenib Slovencev in Italijanov, po opravilu iz oštarjašev, zidarjev, poštarjer i.t. d. ovrže docela sklep kraj. šol. sveta ter vzame v terno same nemškutarje, ne oziraje se na zmožnosti, starost, družinske razmere doti.nih kompetentov, ampak edino le na politično mišljenje. nZgoraj" je sev^eda potrjen le tisti, ki je za ,,dotično rabo" najsposobnejši. Sitar.