Valov odbojkar isateljsko žilico Verzi slovenskih poetov na mednarodni prireditvi v Tržiču SDZPI in Slov.I.K. z Izobraževalno navezo in korenito reorganizacijo Pisatelju in esejistu Cludiu Magrisu izročili pečat Pokrajine Trst /9 Primorski dnevnik SOBOTA, 10. OKTOBRA 2009 Št. 240 (19.639) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Prosek in nova »vinska vojna« SandorTence Ko je kmetijski minister Lu-ca Zaia poleti prišel na Prosek, si gotovo ni predstavljal, da bo afera okrog priznanja prosecca prerasla v politični in pravni spor. Nimamo razlogov, da dvomimo v ministrovo dobronamernost, Zaia pa je najbrž nekoliko precenjeval moč in vpliv vinogradnikov iz Veneta, kjer je tudi sam doma. Podcenjeval je tudi kraške vinogradnike in Kmečko zvezo, ki so odločeni, da po pravni poti dobijo to, kar jim pripada. Strokovno in pravno gledano je stvar zapletena. Na papirju bi moral Prosek biti uradni sedež novega evropsko priznanega vina, kot je madžarski Tokaj po dolgem sporu med našo deželo, Italijo in Madžarsko postal »prestolnica« istoimenskega vina. V Kmečki zvezi niso toliko naivni, da bi se lahko enakovredno merili z bogatim in vplivnim Venetom. Upravičeno pa zahtevajo, da bi Prosek in krajevni vinogradniki dobili nekaj konkretnega in ne le običajnih obljub. Dovolj, da so vinogradniki in Kmečka zveza zagrozili s pritožbo na upravno sodišče, da se je nanje vsul plaz kritik in očitkov. Iz Rima se je oglasil tudi minister Zaia. Najprej z očitki, potem pa s pomirjevalnimi besedami »itak se bo vse uredilo«. Včeraj so v deželnih krogih nekateri opozarjali celo na nevarnost »bratomorne vojne« med FJK in Venetom, ki bi prizadela obe deželi. Nihče ne ve, kako se bo stvar razvila, če se sploh bo. Kmečka zveza in kraški vinogradniki so se vsekakor odločili za pogumno potezo, ki povzroča skrbi tudi vplivnemu ministrstvu, kot je kmetijsko. priznanje - Nepričakovana izbira norveškega odbora za podelitev nagrade Obama Nobelov nagrajenec za mir Predsednik ZDA: Ne vem, če si to zaslužim - Po svetu odobravanje, a tudi kritike devin - Posvet združenja oljkarjev AIPO Najboljša olja Za razvoj oljkarstva nujno ovrednotenje ozemlja - Nagradili proizvajalce DEVIN- S posvetom in slovesnim nagrajevanjem se je včeraj na Devinskem gradu zaključilo 6. letno zborovanje združenja olj-karjev AIPO, na katerem so v okviru posebnega natečaja tudi nagradili najboljša ekstra deviška oljčna olja. Med nagrajenci so bili tudi trije proizvajalci iz tržaške pokrajine, in sicer dolinski oljkar Glauco Petaros, kmetija Fior Rosso Adriane Zeriul iz Doline in kmetijsko podjetje Pacor iz devin-sko-nabrežinske občine. Na 4. strani OSLO/WASHINGTON - Letošnjo Nobelovo nagrado za mir bo prejel ameriški predsednik Barack Obama, in sicer za prizadevanja za okrepitev mednarodne diplomacije, je včeraj v Oslu sporočil Norveški odbor za podelitev nagrade. Obamo je nagrada presenetila, razume pa jo kot poziv k delovanju. Obama je tudi povedal, da bo decembra odpotoval v Oslo in prevzel nagrado. Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs pa je nato sporočil, da bo Obama 1,4 milijona dolarjev, kolikor bo prejel ob nagradi, razdelil v dobrodelne namene. V svetu so odločitev večinoma pozdravili, slišati pa je bilo tudi nekaj kritik. Na 13. strani »Vinska vojna« med Venetom in Krasom? Na 2. strani V Križu načrtujejo »razpršene« hotele Na 8. strani Na Goriškem trojica občinskih uprav obuja nekdanjo grofijo Na 14. strani Vidna dvojezičnost pri goriškem podjetju APT Na 15. strani ljubljana - Žekš, Pavšič in Štoka o reševanju krize SSG Pozitivna ocena četrtkovega dogovora na tržaški prefekturi LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš ter predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka so na včerajšnji tiskovni konferenci v Ljubljani pozitivno ocenili dogovor na tržaški pre-fekturi med krovnima organizacijama slovenske manjšine in krajevnimi upravami, na podlagi katerega bodo imenovali izvedenca, ki bosta preverila finančno stanje Slovenskega stalnega gledališča in izdelala sanacijski načrt. Po njihovem mnenju razvoj dogodkov kaže, da je Italija zainteresirana za reševanje SSG, tako da se na koncu predora nekaj svetlika. Na 3. strani iskanje vode Agencija Nasa bombardirala površino Lune WASHINGTON - Nasa je včeraj uspešno "bombardirala" površino Lune z raketo in raziskovalno sondo ter pri tem v skladu z načrti ustvarila velikanski oblak prahu, ki naj bi razkril, ali je na Luni morda tudi voda. Znanstveniki zdaj dobljene podatke mrzlično preučujejo, na ameriški vesoljski agenciji Nasa pa so misijo že ocenili za velik uspeh. Vse sicer Nasi ni šlo po načrtih, saj ni dobila neposrednega prenosa trčenja rakete s površino Lune. Za ugotovitev, ali je na Luni voda, pa bo treba še počakati. Na 13. strani 2 Sobota, 10. oktobra 2009 ALPE-JADRAN / celovec - Ob 1. obletnici smrti nekdanjega deželnega glavarja Odprli veliko poveličevalno razstavo o Jorgu Haiderju Pričakujejo izreden obisk - Bildzeitung objavil pogovor s Haiderjevim ljubimcem o zadnjih urah pred nesrečo CELOVEC - Današnjo 89. obletnico plebiscita bodo na Koroškem sicer praznovali z uradnimi proslavami na pokopališču v Trnji vasi in pred »obeležjem koroške enotnosti« na dvorišču deželne hiše v Celovcu, glavna pozornost ljudi, politikov in (mednarodnih) medijev pa je že dalj časa usmerjena na nekdanjega deželnega glavarja Jörga Haiderja, ki je pred letom dni, 11. oktobra, zgodaj zjutraj, močno vinjen in s hitrostno nad 140 kilometrov na uro s službenim avtomobilom južno od Celovca drvel v smrt. Včeraj dopoldne so v spomin na desničarskega politika v nekdanjem rudniku pod Križno goro na zahodu Celovca, ki je v letih od 1943 do 1945 služil nacistom kot centrala in kasneje zaklonišče pred bombnimi napadi zavezniških sil, odprli razstavo »Jörg Haider 1950 - 2008«. Po napovedih organizatorjev na tiskovni konferenci jo bo v naslednjih tednih in dneh obiskalo na deset tisočev obiskovalcev, čeprav je glede njene lokacije kot tudi vsebine izredno sporna. Razstava, ki na 800 kvadratnih metrov v treh delih prikazuje družino Haider, politika Jör-ga Haiderja in njegovo smrt (skorajda popolnoma uničeni avto je videti samo na videoposnetkih), na eni strani poveličuje desničarskega populista, na drugi pa zamolči pomembna dejstva iz njegovega življenja, kot na primer to, da je bil Haiderjev oče ilegalni nacist in se je celo v oboroženi enoti boril proti Avstriji. Tudi prikaz samega Haiderjevega življenja je povsem nekritičen, tako glede njegove politične kot tudi osebne plati: o njegovi skrajno desničarski politiki (še posebej proti tujcem in manjšinam) obiskovalec razstave ne bo izvedel nič, prav tako se razstava ne dotakne njegovega »drugega (biseksualnega) življenja«. To ob prvi obletnici Haiderjeve smrti odkriva največji nemški časnik »Bildzeitung«, ki je včeraj objavil pogovor s Haiderjevim ljubimcem. V njem bralci izvedo, da je kar dvakrat »imel spolni odnos s Haiderjem«, preden se je deželni glavar nato smrtno ponesrečil. Na razstavo o Jörgu Haiderju v prostorih rudniškega muzeja pod Križno goro v Celovcu, ki je bila včeraj predstavljena samo ožjemu krogu povabljenih osebnosti (med njimi je bila prisotna tudi Haiderjeva vdova Claudia) in medijem, se je odzval Na- rodni svet koroških Slovencev (NSKS). Slovenska organizacija v izjavi za javnost posebej opozarja, da z vso odločnostjo protestira proti razstavi, ker je v nekdanjem koroškem firerskem bunkerju, s tem pa »hočejo prikrito ustvariti svojevrstno kontinuiteto«. NSKS hkrati spominja tudi na dejstvo, da je 8. maja 1945 nacistični propagandni oddajnik prav iz tega firerske-ga bunkerja objavil zadnji govor gau-leiterja Rainerja, v katerem je le-ta dejal: »Zahvaljujem se vam za vašo zvestobo firerju! Njegova ideja živi v nas!« Sicer pa Narodni svet v tiskovni izjavi ugotavlja, da ima tudi Haider pravico, da v miru počiva. Njegovo Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZO) pa da zlorablja mrtvega in postavlja javne spomenike vsaj hudo sporni osebi, deželnemu glavarju, ki je zapustil globoko zadolženo, socialno osiromašeno deželo, človeku, ki je imenu ter ugledu Koroške in Avstrije trajnostno škodoval«. Ivan Lukan Nemški Bildzeitung je ob obletnici smrti objavil pogovor s Haiderjevim partnerjem okolje - Gradnja plinskih terminalov ZEG za gradnjo skupnega terminala Slovenije in Italije v Kopru v današnji oddaji Brez Vlačič pričakuje ustavitev postopka proti Sloveniji zaradi vinjet LUXEMBOURG - Minister za promet Patrick Vlačič pričakuje, da bo Evropska komisija ustavila pravni postopek proti Sloveniji zaradi vinjet. Kot je pojasnil, mu je to nakazal komisar za promet Antonio Tajani v neformalnih pogovorih.Iz neformalnih pogovorov Vlačiča in Tajanija pred dnevi na Švedskem se je po ministrovih besedah dalo razumeti, da so zadnje slovenske rešitve v skladu z evropskim pravom, čeprav dokončnega umika postopka Evropske komisije še ni, kot tudi nadaljevanja postopka z drugim opominom, obrazloženim mnenjem, ni. "Mislim, da lahko brez večjega špe-kuliranja rečem, da gre samo še za formalnost," je minister odgovoril na vprašanje, zakaj torej Evropska komisija več mesecev po spremembi vi-njetnega sistema v Sloveniji še ni sprejela odločitve, ali bo nadaljevala ali ustavila postopek proti Sloveniji. Evropska komisija je 2. oktobra lani ocenila, da tedanje slovenske letne in polletne vinjete niso v skladu s pravnim redom EU, ker diskriminirajo državljane EU, ki slovenskih cest ne uporabljajo tako pogosto kot Slovenci. Slovenija je dobila prvi opomin, da mora spremeniti vinjetni sistem. Potem ko je 1. julija lani uvedla polletne in letne vinjete po 35 evrov in 55 evrov, je slovenska vlada po pripombah komisije predlagala uvedbo tedenske vinjete za 15 evrov, ukinitev polletne vinjete in podražitev letne vinjete s 55 na 95 evrov, nazadnje pa je predlagala še uvedbo mesečnih vinjet za 30 evrov. 1. julija letos je nov sistem tudi uveljavila. LJUBLJANA - Po mnenju Zveze ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) je smiselno, da se Slovenija in Italija pri gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu dogovorita za rešitev, ki bo dobra za obe strani. "Ob zmanjšanju politizacije teh projektov lahko najdeta skupno rešitev," menijo. Kot poudarjajo v včerajšnjem sporočilu za javnost, zavračajo mnenje, da bi projekt plinskega terminala povzročil militarizacijo zaliva, saj da ta praksa velja povsod v Evropi. "Običajna praksa je spremljevalno plovilo kapetanije ali pa še to ne, prisotni pa so samo ladijski vlačilci, vendar samo od sidrišča pred luko do priveza na pomolu," izpostavljajo v ZEG. Ne strinjajo se z možnostjo eksplozije ob morebitnem terorističnem napadu na plinski terminal, ki bi naj povzročila do 300.000 mrtvih na obeh straneh meje. V ZEG izpostavljajo, da zemeljski plin na prostem ne eksplodira in da ob prisotnosti ognja zagori in ne eksplodira. V zvezi zavračajo tudi trditev nekaterih okoljevarstve-nih organizacij, da terminali ne morejo biti zgrajeni na območju, ki je gosto poseljeno. ZEG izpostavlja, da praksa v evropskih pristaniščih kaže, da je kar nekaj primerov, ki so podobni koprskemu in žaveljskemu in da tam brez težav stojijo in obratujejo plinski terminali. Ob tem so kot značilen primer take prakse navedli španski Mugardos. Prepričani so tudi, da okoljski vplivi gradnje terminala ne bi bili preveliki. "Pri tem je pomembno obravnavati razlike v načinu uplinjanja. Če se za uplinjanje uporablja morska voda, postane problem v celotnem Tržaškem zalivu zaradi dviga sedimentov, če se morske vode ne uporablja, pa tega vpliva ni," poudarjajo v ZEG in dodajajo, da bi bil terminal skladno z evropskimi predpisi popolnoma zaprt, zato ob normalnem obratovanju ni emisij v okolje in ni okoljskih vplivov. Predlog, ki ga je v četrtek posredovala okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG), da bi lahko Slovenija, Italija in Hrvaška skupaj zgradile plinski terminal na opuščeni naftni ploščadi na Hrvaškem južno od Pulja, so po mnenju ZEG absurdne. "Slovenija naj se odloči ali želi imeti svoj dodatni vir za oskrbo z utekočinjenem zemeljskim plinom ali pa se naj temu odreče," so prepričani. Obenem pa dodajajo, da je "iskati rešitev v lokaciji pri sosedu za katero se nisi predhodno dogovoril, nesmiselno, nepošteno in zelo populistično", so zapisali v sporočilu za javnost. Ob tem so izpostavili, da se z obstoječim predlogom projekta gradnje terminala v Žavljah ne strinjajo. Koper ima po mnenju ZEG v primerjavi z Žavljami boljše pomorsko-pro-metne pogoje, ugodnejšo lego glede na prostor oz. glede na zahtevane odmike od naselij ter sodobnejšo tehnologijo brez uporabe morske vode. "Negativnih bioloških vplivov na morje ni," so prepričani v ZEG. Kot je znano, gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu močno nasprotuje organizacija AAG, prav tako pa je do gradnje plinskega terminala v Žavljah z vidika čezmejnih okolj-skih vplivov negativno mnenje izrekla slovenska vlada. (STA) priznanje prosecca - Zaskrbljenost kmetijskega ministra Luca Zaie »Ne bratomorni vojni FJK-Veneto« Velika angažiranost Severne lige, da ne bi prišlo do pritožbe tržaških vinogradnikov na upravno sodišče v Laziu RIM - Bratomorna vinska vojna med Venetom in Furlanij o-Julijsko krajino bi bila zelo škodljiva za vinogradnike obeh dežel. To enoglasno poudarjata kmetijski minister Luca Zaia in deželni odbornik FJK za kmetijstvo Claudio Violino. Oba pripadata Severni ligi, ki se je v teh urah precej angažirala, da bi preprečila pritožbo glede priznanja prosecca, ki so jo napovedali kraški vinogradniki in Kmečka zveza. Minister Zaia je v tem času angažiran na dveh zahtevnih »frontah«. Kot minister mora »umiriti žogico« in preprečiti politično-pravne spore, ki bi lahko konec koncev zamrznili in celo ustavili postopek za evropsko priznanje penečega vina. Kot politik iz Veneta pa mora imeti posluh do vinogradnikov, pridelovalcev prosecca, ki jih je novica o pritožbi na upravno sodišče zelo razdražila. Tudi zato, ker se govori, da bi lahko Zaia prihodnjo pomlad kandidiral za predsednika Dežele Veneto. V tem primeru se bo Minister Luca Zaia moral kmetijski minister v celoti podrediti željam in pričakovanjem vplivnih vinogradniških lobijev iz Trevisa in okolice. Deželni odbornik Claudio Violino se pri svojih stališčih precej zgleduje po strankarskem somišljeniku Zaii. Predsinočnjim, ko je zvedel za namero Kmečke zveze, je bil še kar jezen, potem pa je nekoliko omilil svoja stališča. Priziv po njegovem ne pelje nikamor, pač pa je treba iskati razsodne in realistične rešitev: sedež Prosecca DOC bo gotovo v Tre- Danilo Narduzzi visu ali njegovi okolici, Prosek pa si v vsakem primeru zasluži vinski center za tržaški Kras. Violino je pripravljen tudi na resne pogovore o sporni in pretirani zaščiti Krasa in o financiranju razvoja »paštnov« od Križa do Kontovela. »Frontalni spopad med našo deželo in Venetom je popolnoma absurden in ga je treba preprečiti, preden preraste v nepopravljiv spor«, pravi Danilo Narduzzi, vodja deželnih poslancev Severne lige v FJK. Meddeželno priznanje vina prosecco Odbornik FJK Claudio Violino se mu zdi velika razvojna priložnost za vse vinogradnike, pridelovalce prosecca, od Trevisa do Trsta. Po Narduzzijevem mnenju bi se morali vinogradniki iz obeh dežel še bolj potruditi za predelovanje pro-secca in to vino dodatno povzdigniti na mednarodno raven, kamor sicer že spada. Furlanski predstavnik Bos-sijeve stranke popolnoma soglaša z usmeritvijo kmetijskega ministra Zaie, saj bi spori, ki se obetajo na obzorju, močno škodovali lokalnemu vinogradništvu in kmetijstvu na sploh. meje gost Sergej Verč KOPER - Gost današnje oddaje po koprski TV Brez meje bo tržaški književnik in režiser Sergej Verč. Po študiju na ljubljanski AGRFT je delal v gledališčih v Trstu, Ljubljani, Kranju in Dubrovniku. Leta 1980 je za režijo Strniševih Žab prejel študentsko Prešernovo nagrado, leta 1988 za dramo Evangelij po Judi Grumovo nagrado, leta 1994 za radijsko režijo celotne Dantejeve Božanske komedije pa nagrado Prešernovega sklada. 1991. je objavil prvi kriminalni roman Rolan-dov steber, kateremu so sledili še romani Skrivnost turkizne meduze, Pogrebna maškarada in pred kratkim izdan Človek, ki je bral Disneyeve stripe. Kot soavtor podpisuje številne gledališke, radijske in televizijske satirične kabarete. Pogovor z njim bo danes ob 18. uri na TV Koper-Capodi-stria. V Kopru in Piranu razstava slik Valentina Omana KOPER - Galeriji Loža v Kopru in Mestna galerija v Piranu sta včeraj odprli vrata razstavi slikarja Valentina Omana z naslovom Acra Pacis. Razstava, ki je ime dobila po spomeniku padlim v vseh vojnah v Medeji v Fur-laniji, poimenovanem Oltar miru, obiskovalcem ponuja celovit izbor slik iz obdobja zadnjih petih let Omanovega ustvarjanja. Navdih za ime razstave se je avtorju porodil ob obisku Furlanije, kjer so še vidni ostanki morije prve svetovne vojne, obenem pa človeštvo s spomenikom v Medeji časti mir. Kot pojasnjuje Oman, se je v zadnjem letu s tematiko človeka, umeščenega med vojno in mir, intenzivno ukvarjal, človeška minljivost pa je eden od vodilnih motivov njegovega ustvarjanja. Nekatera dela, razstavljena v piranski Mestni galeriji, si bodo obiskovalci tokrat lahko ogledali prvič. Gre za dela, nastala v letošnjem letu, ki tudi po avtorjevem mnenju predstavljajo nov korak v njegovem ustvarjalnem opusu. Iskanje take človeške figure, "ki bi bila to, kar si si od vedno želel reči", za Omana še ni končano. Avtor, ki je za likovno ustvarjanje prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada in nagrado Riharda Jakopiča, je ne išče le v slikarstvu, pač pa tudi v vitražih. / ALPE-JADRAN Nedelja, 11. oktobra 2009 3 ljubljana - Tiskovna konferenca ministra Žekša in predsednikov SKGZ ter SSO Pavšiča in Štoke o vprašanju SSG Na koncu predora se nekaj svetlika Italija zainteresirana za reševanje SSG v v Pavšič in Stoka orisala dogovor o imenovanju izvedencev za sanacijski načrt - Zekš: Slovenija lahko pomaga s krepitvijo števila gostovanj LJUBLJANA - Bistvenega pomena je, da se prvič v zgodovini predstavniki italijanske države in krajevnih uprav enakopravno pogovarjajo s predstavniki slovenske manjšine o vprašanju Slovenskega stalnega gledališča, kar pomeni, da je Italija pokazala interes za aktivno reševanje gledališča. Tako se, nekaj mesecev po izbruhu verjetno najhujše krize, ki je prizadelo slovensko tržaško gledališče, na koncu predora nekaj svetlika, potem ko je na četrtkovem srečanju med predstavniki krovnih organizacij in krajevnih uprav na tržaški prefekturi, ki ga je sklical prefekt Giovanni Balsamo, prišlo do dogovora o imenovanju izvedencev, ki bi pregledala finančno stanje gledališča in predlagala možne rešitve. Te ugotovitve so prevladovale na včerajšnji dopoldanski tiskovni konferenci v prostorih Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, na kateri so govorili resorni minister Boštjan Žekš ter predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič in Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka. Tiskovna konferenca je po besedah ministra Žekša predstavljala neke vrste vmesno poročilo o reševanju vprašanja SSG, v katerem so Žekš, Pavšič in Štoka slovensko javnost obvestili o najnovejšem dogajanju, ki gre v smer skupnega dogovarjanja. Kot je dejal Pavšič, so si pri reševanju zastavili dva cilja: zagotoviti potek letošnje sezone in izkoristiti krizo, da se dobi sistemska rešitev za SSG, da bo slednje Z leve: Pavšič, Žekš in Štoka pozitivno ocenjujejo zadnje dogajanje v zvezi z reševanjem SSG bobo lahko nemoteno delovalo. Pozitivno je, da je pobudo v svoje roke vzel prefekt Balsamo, ki je sklical ustanovne člane gledališča (zlasti občino in pokrajino Trst ter deželo Furlanijo-Julijsko krajino), predlogi krovnih organizacij pa so padli na rodovitna tla. Tako je bilo na četrtkovem srečanju na prefekturi čutiti, da je želja vseh, da se vpra- šanje SSG reši, je dejal predsednik SKGZ, ki je orisal sprejeti sklep, da se bodo predstavniki krovnih organizacij in krajevnih uprav prihodnjo sredo zopet sestali in imenovali dva strokovnjaka z nalogo, da v dveh tednih pripravita sanacijski načrt. Slednjega bosta ponudila skupščini SSG, ki ima nalogo imenovati nov upravni svet, ki bo ta načrt moral izvajati. Samo tako bodo javne uprave pristopile k reševanju gledališča in bodo pripravljene prispevati več denarja, pri čemer se ne sme pozabiti, da prav javne uprave dolgujejo gledališču vsoto, ki znaša približno štiri milijone evrov. Pozitivno je tudi, da bo slovensko ministrstvo za kulturo vključilo SSG v mrežo sloven- skih gledališč, kar je najboljši način reševanja in model, ki ga je treba imeti pred očmi tudi za druge stvarnosti. Krizo bodo izkoristili za notranjo reorganizacijo SSG, da bi slednje najbolj ustrezalo današnjemu času, je opozoril Što-ka, za katerega so z dogovorom o imenovanju strokovnjakov na pravi poti, da se doseže dober rezultat. Predsednik SSO je tudi poudaril, da sta s Pavšičem vseskozi imela skupni jezik v povezavi z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kaj pa Slovenija? Slednja sicer lahko zagotovi sredstva, vendar je SSG del mreže italijanskih stalnih gledališč, kar pomeni, da ga mora financirati italijanska država, je poudaril minister Žekš, ki možno vlogo Slovenije vidi predvsem v krepitvi števila gostovanj slovenskih gledališč v zamejstvu in gostovanj SSG v Sloveniji. S tako vizijo soglaša tudi Pavšič, ki pomoč Slovenije pojmuje predvsem v diplomatskem smislu in to se dogaja, saj je slovenski premier Borut Pahor na nedavnem obisku v Rimu izpostavil problem SSG kot prioriteto. Štoka pa je spomnil tudi na mednarodne dogovore, kot je npr. Londonski memorandum iz leta 1954, na podlagi katerega je Italija ponovno prišla v Trst. Takrat je Italija zagotovila obstoj slovenskih šol, radia in pozneje televizije, zgradila pa je tudi Kulturni dom v Trstu in s tem posredno zaščitila SSG, zato je njena politična odgovornost toliko večja. Ivan Žerjal čedad - Seja izvršnega odbora SSO O krizi v SSG Svet slovenskih organizacij tudi o poročanju Primorskega dnevnika ČEDAD - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij se je v sredo na svoji redni seji tokrat zbral v Čedadu, na tamkajšnjem sedežu krovne organizacije. Uvodoma je predsednik SSO Drago Štoka podal svoje poročilo, v katerem je označil vlogo krovne organizacije pri aktualnih vprašanjih, ki so v ospredju znotraj civilne družbe naše narodne skupnosti. V pročilu se je dotaknil prizadevanj za rešitev krize SSG, srečanja s predstavniki deželnega tajništva SSk, sodelovanja SSO na 14. Primorskih dnevih na Koroškem ter slavnostne umestitve novega tržaškega nadškofa msgr. Crepaldija, piše v tiskovnem sporočilu SSO. Na koncu svojega poročila je želel poudariti pomembno obeležje 50. letnice ustanovitve ZSKP iz Gorice ter njeno temeljno poslanstvo na področju ohranjanja ljubiteljske kulture znotraj slovenske narodne skupnosti na Goriškem. Uspešno delo Zveze in njenih članic je dokazala izvedba operete »Grofica Marica«, pri kateri je sodelovalo več kot sto udeležencev, v večini mladih, ki so nastopili s prostovoljnim delom. Glede na zanimanje si bo opereto ogledalo skoraj 1500 gledalcev, kar predstavlja pravi vsestranski podvig, ne pa kulturno nazadovanje oz. osiromašenje. Žal je pri tem prišlo do neljubega dogodka, ko premiera operete ni bila zabeležena v nedeljski izdaji slovenskega dnevnika, kar je vse nastopajoče in mnoge bralce ter naročnike prizadelo. Predsednik Štoka je v imenu SSO izrekel solidarnost z Zvezo, kot z vsemi igralci, pevci in plesalci. O tem je še sledila kratka razprava, pri kateri je bilo ugotovljeno, da polemike, ki so v naslednjih dneh izbruhnile na straneh Primorskega dnevnika, kažejo na določeno stanje poročanja. V nadaljevanju je izvršni odbor razpravljal o stanju znotraj Slomaka, kjer je zopet prišlo na dan vprašanje predsedstva in sprememba pravilnika koordinacije. Odbor SSO je soglasno potrdil pravilnost stališč predsednika Štoke, da Slomak ostaja manjšinska koordinacija ter da se predsedstvo določa na podlagi rotacije med vsemi komponentami. Za morebitne spremembe v pravilniku pa bo vsekakor potreben konsenz vseh članov. Z odobravanjem je bila tudi sprejeta novica, da bo NSKS predlagal svojega kandidata za predsedstvo Slomaka, ki ga SSO namerava podpreti. Druga vroča tema je bila krizno stanje Slovenskega stalnega gledališča, kjer je Što-ka poročal o raznih sestankih, ki sta jih imela skupaj s predsednikom SKGZ Pavšičem, s kriznim odborom gledališča, na slovenskem konzulatu v Trstu ter s tržaškim prefektom. O gledališču je tekla beseda tudi na srečanju skupnega omizja, ki je bilo v ponedeljek v Gorici. SSO je trdno prepričana v obstoj SSG, vendar si ni mogoče zatiskati oči pred dejstvom, da je kriza zelo huda in v primeru pozitivne rešitve, ne smemo računati, da bo to ustanova, kakršna je bila do danes. Odbor SSO je podprl potrebo po ustanovitvi kriznega upravnega odbora, v katerem bi bile aktivno prisotne tudi vse javne ustanove, ki spadajo med ustanoviteljice slovenskega gledališča. V nobenem primeru pa ne pride v poštev, da se za rešitev SSG črpa iz javnih sredstev za Slovence. Janez Povše je poudaril potrebo, da se gledališka sezona vsekakor izpelje, da ne bo pri tem težav s prispevki vse-državne ustanove FUS. Izršni odbor SSO je obravnaval tudi nekatera odprta vprašanja, ki zadevajo Benečijo. Pri tem je poročal pokrajinski predsednik Giorgio Banchig, ki je poudaril problem komisarske uprave Gorske skupnosti in napovedano ukinitev te pomembne ustanove. Poudaril je, da je Gorska skupnost beneških dolin omenjena v državnem zakonu 38/01 ter deželnem zakonu 26/07 in zaradi tega je njena ukinitev vprašljiva. Odprta pa ostajajo vprašanja glede prenosa kompetenc in premoženja, s katerimi je Gorska skupnost razpolagala. Banchig je še poudaril, da na Pokrajini Videm ni pozitivnega pristopa do ustanovitve konzulte za Slovence v pokrajini, ki pa bi bila zelo koristna glede na razmere. Na koncu je Štoka poročal še o slovesni umestitvi novega tržaškega nadškofa, msgr. Crepaldija, ki so se je udeležili števlni Slovenci. Obsodil je protislovenski izpad poslanca Menie, na katerega je zelo lepo in odločno odgovoril sam nadškof, ko je pri tem izpričal svoj ponos nad tem, da je v svoji homeliji spregovoril tudi v slovenščini, še piše v tiskovnem sporočilu SSO. 299.000C 8,5% DDV VKLJUČEN V CENO SEŽANA - LEHTE, sončno hišo no Krosu Velikost hiše cca 185m2, ki leži na parceli cca 530m2. Cena vključuje dokončano hišo. A kraški zidar Življenju dajemo prostor. www.kraskizidar.si +386 (5)73 12 529 prodaja@kraskizidar.si 4 Sobota, 10. oktobra 2009 GOSPODARSTVO devin - Posvet in natečaj medregijskega združenja oljkarev AIPO Javne uprave morajo prispevati k razvoju ozemlja Nagradili najboljša ekstra deviška oljčna olja, od katerih tri iz tržaške pokrajine Na letnem zborovanju združenja AIPO so tudi nagradili najboljša ekstra deviška oljčna olja kroma DEVIN - Javne uprave in institucije morajo skupaj prispevati k razvoju ozemlja in izdelati načrt za njegovo ovrednotenje, katerega namen bo prek ponudbe ustreznih storitev privabiti turiste. Tako bo tudi mogoče širiti informacije o kakovosti lokalnih tipičnih proizvodov. To velja za vino, sir, pršut, še posebej pa za ekstra deviško oljčno olje, proizvajalci katerega nimajo drugače večjih možnosti za prodor na trg. To so poudarili na posvetu, ki je bil včeraj popoldne na Devinskem gradu v okviru 6. letnega zborovanja medregijskega združenja oljkarjev AIPO. Vanj so včlanjeni proizvajalci olja iz vse severovzhodne Italije, od Piemonta do Furlanije-Julij-ske krajine, zasedanja pa so se udeležili tudi oljkarji iz Slovenije in Hrvaške. Srečanje je bilo zadnje dejanje šestega potujočega oljčnega tekmovanja, ki ga je priredil AIPO za promocijo oljkarstva na tem območju, na posebnem natečaju pa so tudi nagradili najboljša ekstra deviška oljčna olja. Še pred tem je bila dopoldne na devinsko-nabrežinskem županstvu predstavitev in pokušnja proizvodov sodelujočih oljkarjev. Posvet se je začel s pozdravi devin-sko-nabrežinskega podžupana Massima Romite, predsednika AIPO Albina Pezzi-nija, predsednika konzorcija Ciase, ki deluje v okviru stanovske organizacije Col-diretti Dimitrija Žbogarja in odbornika za kmetijstvo Pokrajine Treviso Marca Pros-docima, ki je nadomestil predsednika Dežele Veneto Giancarla Galana. Na posvetu je poseglo več govornikov, ki so poglobili evropsko integracijo in čezmejni oz. medregijski gospodarski razvoj in seveda s tem povezano vlogo oljkarstva, srečanje pa je sklenil deželni kmetijski odbornik Claudio Violino. Med poročevalci je bila tudi predsednica Pripravljalnega odbora za ovrednotenje tržaškega ekstra deviškega oljčnega olja Elena Parovel, ki je govorila o uspešnem proizvajanju olja Tergeste Dop. Tega prodajajo tudi v posebni konfekciji z olji osmih proizvajalcev. Posvetu je sledilo slovesno nagrajevanje najboljših ekstra deviških oljčnih olj, porazdeljenih v več skupin, med nagrajenci pa so bili tudi trije proizvajalci iz tržaške pokrajine. V kategoriji ekstra deviških oljčnih olj Tergeste Dop je prvo nagrado dobil dolinski oljkar Glauco Petaros. Posebno diplomo je v kategoriji biološko pridelanih ekstra deviških oljčnih olj prejela kmetija Fior Rosso Adriane Zeriul iz Doline, medtem ko si je prvo mesto v kategoriji 100-odstotno italijanskega ekstra deviškega oljčnega olja zagotovilo kmetijsko podjetje Pa-cor iz devinsko-nabrežinske občine. A.G. GOSTINSTVO - Od 17. 10. do 8. 11. Okusi Krasa letos v znamenju sadja TRST - Gostinci s Krasa od 17.oktobra do 8.no-vembra ponujajo tradicionalne kraške jedilnike, ki bodo tokrat v znamenju sadja. Temu bo posvečen tudi »Jadranski koledar 2010« ZTT iz Trsta. Poleg jedi in posebnih dogodkov v gostinskih obratih (trinajst v Trstu in štirje v Gorici), bodo tudi letos pripravili »kote tipičnih proizvodov« še v sedmih pekarnah ter štirinajstih živilskih obratih in vinotekah na Krasu, v Trstu in Gorici. Pri pobudi, ki jo skupno pripravljata gostinska sekcija in sekcija trgovine na drobno SDGZ, sodeluje še vrsta partnerjev: konzorciji in odbori za promocijo vina Kras, olja Tergeste dop, sira Moisir, medu in Trieste da Gustare ter Radioattivita, Radiopuntozero, zadrugi AMICO in Cu-riosi di natura, Konzorcij CIV Insieme a Opicina - Skupaj na Opčinah, Krožek Fotovideo Trst 80, Juliet in triestefotografia.Posebna zahvala gre Trgovinski zbornici v Trstu, ki nas od nekdaj podpira in Pokrajini Trst, ki je tudi leto potrdila svoj prispevek za valorizacijo proizvodov in tudi za socialno animacijo. Pri SDGZ priporočajo obisk gostiln in pokušnjo sladic in drugih tipičnih proizvodov v trgovinah in pekarnah. Vsi obrati, proizvajalci, jedilniki in prireditvi bodo objavljeni tudi na plakatih ali v zgibankah, ki se delijo po gostilnah, hotelih, sedežih SDGZ oz. na spletnih straneh www.triesteturismo.net in www.sdgz.it. gorjansko - Začenja se danes, trajal pa bo do 15. novembra Mesec kraške kuhinje Pri pobudi sodeluje osem gostincev, ki ponujajo stare kraške dobrote na izviren in sodoben način turizem Na Bovškem želijo kongresni turizem BOVEC - Bovec v teh dneh gosti prvo borzo aktivnega oddiha v naravi Na-tour, eno od štirih turističnih borz v Sloveniji. Kar 27 razstavljavcev, predvsem iz Posočja, vabljenim gostom iz osmih evropskih držav predstavlja svojo ponudbo. Z borzo želijo pospešiti razvoj kongresnega turizma na Bovškem, je povedala direktorica LTO Bovec Alenka Čopi. Bovško ima dobro razvit poletni in zimski turizem, sezono pa bi radi raztegnili čez vse leto. Korak k temu je prva borza aktivnega oddiha v naravi Natour. Še danes in jutri tako v Bovcu gostijo predstavnike specializiranih turističnih agencij, organizatorje potovanj ter predstavnike združenj in društev z Madžarske, Švedske, iz Nemčije, Nizozemske, Anglije, Poljske, Belgije in Srbije, ki jim predstavljajo širšo ponudbo doline Soče. Na Bovškem letos beležijo za odstotek več turistov kot lani, ko so ob koncu leta našteli 170.000 nočitev. Z novimi pridobitvami si do konca leta obetajo še boljši izkupiček, tudi zaradi povezave smučišč na slovenski in italijanski strani Kanina. EVRO 1,4750 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 9. oktobra 2009 Na predstavitvi letošnjega Meseca kraške kuhinje je vinar Vasja Čotar prisotnim postregel z malvazijo o. knez GORJANSKO - Na Krasu že četrto leto organizirajo Mesec kraške kuhinje, ki bo letos potekal od 10. oktobra do 15. novembra in v katerega se je vključilo osem gostincev, ki bodo ponujali tradicionalne kraške dobrote naših non, pripravljene na izviren in sodoben način. Iz občine Komen prihajajo Turistična kmetija Ostrouška Pe-licon iz Coljave, Turistična kmetija Špacapanova hiša iz Komna, Gostilna Kraljestvo pršuta iz Kobjeglave in letos na novo Hiša posebne sorte iz Kodretov. Iz sežanske občine pa so se v pobudo vključile gostilne: Na Placu iz Kazelj, Skok iz Štorij, Sila iz Lokve, letos prvič pa Turistična kmetija Škerlj iz Tomaja. Pripravili so posebne menije, ki so predstavljeni tudi v lični zgibanki, ki prinaša še nekaj receptov za spretne gospodinje in pregled kulturnih, športnih in družabnih dogajanj na Krasu v mesecu kraške kuhinje. Projekt, ki ga organizira Društvo za razvoj kmetijstva in turizma Planta iz Coljave ob sodelovanju s komensko in sežansko občino ter Mladinskim hotelom iz Pliskovice, in zgibanko so predstavili na ekološki vinogradniško vinarski kmetiji Čotar v Gorjanskem. Po besedah predsednice Društva Planta Aleksandre Ostrou-ška Pelicon so projekt Mesec Krasa in kraške kuhinje pripravili že leta 1996 na pobudo ugledne gostinke Ade Špacapan iz Komna in kulturnega delavca in kmetovalca Vida Sorte iz Kodretov, ki sta tudi pobudnika nove akcije, ki se je začela pred štirimi leti. Čeprav so v projekt povabili 300 sodelujočih iz celotnega Krasa, se je odzvalo le osem gostincev in turističnih kmetij. »Lani smo zabeležili izjemno velik obisk, še zlasti med vikendi, ko ni bilo mogoče dobiti prostega mesta v naših gostilnah, še posebej v tednu, ko je bilo organizirano kolesarjenje. Naši gostinci pridno kombinirajo menije z vrhunskimi vini domačih vinarjev,« je akcijo pohvalila vodja Mladinskega hotela Pliskovica Tanja Godnič. Sicer pa na mesec kraške kuhinje, ki ponuja tako ob kulinaričnih užitkih tudi druge vrste zabave, simbolično vabi žbrinca (koš za listje), ki jo bodo imeli gostinci obešeno na vidnem mestu. Olga Knez valute evro (povprečni tečaj) 9.10. 8.10. ameriški dolar japonski jen 1,4750 131,12 1,4763 130,46 ruski rubel 43,6587 43,6939 68,3820 danska krona 7,4436 0,92285 7,4445 0,92000 švedska krona 10,2763 8,3025 10,3134 8,3533 češka krona 25,866 25,763 estonska krona 15,6466 270,60 15,6466 270,20 poljski zlot 4,2560 1,5398 4,2335 avstralski dolar 1,6288 1,9558 1,6346 romunski lev 4,2790 3,4528 4,2800 3,4528 latvijski lats 0,7094 2,5708 0,7095 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,2518 7,2568 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 9. oktobra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) 0,245 0,3912 0,2843 0,5968 0,7025 1,0081 1,2225 1,2287 EURIBOR (EUR) 0,431 0,743 1,021 1,238 ZLATO (999,99 %%) za kg 22.870,88 € -130,83 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 9. oktobra 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,24 IMTTIDCI IDADA Ifl +1,38 KRKA 1 1 IKA KOPER 73,74 +0,96 +1,11 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 26,97 181,13 +2,86 +0,42 TELEKOM SLOVENIJE 329,79 157,73 +0,99 +0,59 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 49,95 AERODROM LJUBLJANA 34,96 DELO PRODAJA -rrm nnnn +1,94 +1,63 A~7 ISKRA AVTOELEKTRIKA -' -' ICTÜADCM7 Ä-M _17 3C NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 13,24 +0,84 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 28,50 15,01 -0,07 -0,27 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 490,00 230,00 +1,14 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 84,00 28,07 -1,23 +0,74 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 9. oktobra 2009 +0,45 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,32 6,165 1722 -0,68 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 7,04 1 43 -0,23 +4,30 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 5,49 117 +0,28 +0,27 EDISON ENEL ENI 4,31 1713 -0,43 +0,17 FIAT FINMECCANICA 10,33 12 63 -0,35 +5,30 FINMECCANICA GENERALI IFIL 18,6 -0,32 -0,37 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,08 1543 +1,15 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,95 +0,85 +0,73 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,70 9,35 1 91 +0,21 -0,90 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,39 12 95 +0,53 +1,02 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 21,18 -0,31 +0,76 +0 15 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,29 6,42 117 +0,31 TENARIS TERNA 12,76 -0,76 +3,99 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,7 3,73 1038 +0,65 -1,13 -0 19 UNICREDIT 2,69 +0,28 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 72,29 $ +0,72 IZBRANI BORZNI INDEKSI 9. oktobra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.449,27 1.089,16 +0,78 +0,72 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.197,45 - FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Rcirt^ii-a^J SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 369,58 2.084,98 3.499,43 -1,69 +0,64 +4,00 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 9.864,94 1.727,76 +0,80 +0,58 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.071,49 1.137,58 5.711,88 5161 87 +0,56 +1,30 -0,08 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 3.799,61 2.673,96 +0,14 -0,19 +0,64 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.147,5 2.882,18 +0,40 -0 19 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.016,39 2.652,51 21.499,44 2.911,72 16.642,66 +1,87 +0,05 +0,03 +4,76 -1,19 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 10. oktobra 2009 5 SLOVENIJA TA TEDEN Z dialogom v konflikt? Vojko Flegar Da bi bil predsednik slovenske vlade navzoč na »spoznavnem srečanju« novega direktorja direktorata za verske skupnosti s predstavniki teh skupnosti, se doslej še ni zgodilo. Še dejstvo, da je bil ta novi direktor Aleš Gulič, nekdanji poslanec liberalnih demokratov in ateist ter motorist oziroma biker z dolgimi sivimi lasmi, spetimi v rep, za to priložnost namesto v običajno majico (s kakšnim izzivalnim napisom kot sporočilom) in džins opravljen v obleko s kravato, je bilo ob tem manj presenetljivo. Je pa oboje nezgrešljivo poudarjalo sporočilo, ki ga je premier Borut Pahor hotel poslati eni, najmočnejši verski skupnosti - Rimsko-ka-toliški cerkvi. Tisti torej, ki si ga je med nedavnim obiskom v Vatikanu diplomatsko privoščila (papež je bil na oddihu in žal Pahorja ni mogel sprejeti) in mu nediplomatsko sporočila, da si imenovanja, kakršno je Guličevo, po besedah kardinala Franca Rodeta »niti komunistična partija ne bi privoščila«. »Nekateri predsodki« v zvezi z imenovanjem direktorja, je tako ta teden ob Gu-ličevi inavguraciji dejal Pahor, se bodo izkazali za odvečne, novi direktor da bo delo opravil vestno, saj »razume občutljivost problema in je zelo tenkočuten, kar bo v kratkem presenetilo vse predstavnike verskih skupnosti«. »Slovenija je odprta družba, v kateri se mora vsak posameznik počutiti svobodno in imeti pravico izkazati versko svobodo. Institucije, ki skrbijo za to, morajo ime- ti za to tudi možnosti in v kolikor je pri tem potrebno sodelovanje z državo, bo država svojo dolžnost tudi opravila.« Institucije, ki predstavljajo ljudi različnih verskih opredelitev, naj v dialogu z državo rešijo vsa »strateška in praktična vprašanja«. »Ekumenski« je bil tudi Gulič sam, ki je prva stališča RKC do njegovega imenovanja vljudno označil za »nekoliko zadržana«, konflikti in polemike v zvezi s tem pa da so nastajali »nekje druge«, v medijih. Mariborski nadškof pomočnik Anton Stres mu je odvrnil v istem duhu. Direktor da je v zadnjem času pokazal veliko dobre volje in pripravljenosti na dialog. »To smo z veseljem sprejeli in tudi današnje srečanje je bilo očitno znamenje tega.« A bolj kot samemu »častniku za zvezo« države z verskimi skupnostmi so nad-škofove besede veljale predsedniku vlade, ki je med »pospešenim iskanjem odgovorov na strateška in praktična vprašanja« omenil prizadevanja vlade, da po 18 letih pomaga rešiti težave s sedežem nunciature v Ljubljani in sklep, da obrambno ministrstvo prouči uvedbo škofije v slovenski vojski. Slovenija da je edina država, ki je nima, kot je bilo razumeti Pahorja, pa bi si želel ugotoviti, ali bi jo morda bilo mogoče uvesti še v mandatu te vlade. »Na tej strani« je Pahorju tako uspelo v precejšnji meri in najmanj začasno pomiriti duhove, a jih je prav s tem zbudil na »drugi strani«. Razsvetljenska slovenska jav- nost, ki ima socialdemokratskega predsednika vlade že nekaj časa na sumu, da bi bil iz pragmatičnih ozirov pripravljen precej »prožno« dojemati ustavno določilo o ločenosti cerkve od države, je v Pahorjevi spra-vljivosti in uvidevnosti videla nov indic za laično državo nesprejemljive »redefinicije« odnosov med državo in verskimi skupnostmi, ki jo - vsebinsko neopredeljeno -omenja tudi koalicijska pogodba levosre-dinskih strank. Kakor je ta javnost Pahorju privoščila »zaušnico«, ki jo je dobil med obiskom v Vatikanu, jo je zdaj zaskrbelo, ali je premier morda ni narobe razumel. To jo je pravzaprav zaskrbelo že, ko je Pahor po vrnitvi »brez avdience« iz Vatikana javno podvomil v korektnost Guličevega imenovanja (in si nato spet bliskovito premislil), zdaj, ko je na videz brez povoda omenil vojaško škofijo, pa še bolj. Ne zaradi škofije same, ampak zaradi nevarnosti, da bi jo glede na že leta znano željo Vatikana financirala - država. Tega, ne pozabijo omeniti kritiki Pa-horjeve »popustljivosti«, Vatikanu ni dala niti prejšnja desnosredinska vlada Janeza Janše. Ko je takratna opozicija, med njimi Pa-horjevi socialni demokrati, za namene vlade izvedela, je sprožila takšen preplah, da je Janševa vlada »projekt« pospravila z mize. »Poudarjena dialoškost« bi zato Pahorja znala pripeljati v konflikt ne le s koalicijskimi partnerkami, ampak tudi z lastno stranko. PISMA UREDNIŠTVU Odprto pismo g. Damjanu Terpinu Krizni odbor Slovenskega Stalnega gledališča pričakuje od g. Damjana Terpi-na, da pojasni svoja stališča izražena v odprtem pismu PD-u dne 8.10.2009. -1. Če je g. Damjan Terpin izrazil svoje osebno mnenje, je to sprejemljivo, kajti vsak ima pravico do lastnega mnenja in ga tudi jasno izraziti v javnosti. -2. Če je g. Damjan Terpin izrazil svoje mnenje kot deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti, potem tukaj nekaj ni v redu. Na sestanku dne 7.10.2009 nam je tržaški pokrajinski tajnik stranke Slovenska skupnost g. Peter Močnik zagotovil: da nam izraža solidarnost, da je Slovensko stalno gledališče prioritetnega pomena za slovensko narodno skupnost v Italiji, da gledališče predstavlja tri primarne pojme brez katerih, bi manjšina izumrla (Jezik, Kultura, Zgodovina), da Slovensko stalno gledališče mora nadaljevati svojo pot kot profesionalna gledališka ustanova s produkcijsko dejavnostjo. Podobna stališča je izrazil tudi dr. Drago Štoka kot predsednik SSO-ja na srečanju 2.10.2009. Ob tako jasno izraženih stališčih, res ne vemo, kam bi z mnenjem g. Damjana Terpina. P.S.: Krizni odbor je vsekakor pripravljen in si želi srečanja z deželnim tajnikom stranke Slovenska skupnost g. Damjanom Terpinom. Krizni odbor SSG Grofico Marico so v slovenščini izvedli že prej Ob izjemno uspešni uprizoritvi operete Grofica Marica v KC Lojze Bratuž v Gorici, ki jo je ob svoji petdesetletnici postavila na oder Slovenska katoliška prosveta, na žalost Slovenci spet nismo mogli mimo različnih ugovorov in protestov, bolj ali manj blagih, da ne omenim celo zlonamernega podtikanja odvetnika D. Terpina (8. okt. 2009) zaradi zakasnelega poročanja o predstavi oziroma z dvodnevno zamudo objavljene zelo tehtne in poglobljene ocene. Če upoštevamo, da Primorski dnevnik ob ponedeljkih ne izhaja, gre samo za en dan zamude. Pri vseh težavah, o katerih vsak dan beremo v poročilih, bi bil skrajni čas, da bi strnili svoje vrste in se s skupnimi močmi zavzeli za ohranitev vsega obstoječega, z gledališčem in dnevnikom vred, ne pa da mečemo drug drugemu polena pod noge. Kam pelje nesloga, naj nam bo v opomin avstrijska Koroška. Sodelovanje vodstev SSO in SKGZ ne bo rešilo naših problemov, če ne bomo nastopali kot posamezniki in vsi skupno ob vseh priložnostih, ki jih ni malo. Nehote se mi vsiljuje vprašanje: »Koliko politikov se je udeležilo okrogle mize Sama Pahorja v Narodnem domu ob 55. obletnici posebnega statuta z dne 5. okt. 1954 na temo Petdeset let slovenščine v stikih z oblastmi?« Upravičeno bi pričakovali, da bi o tem razpravljali in da bi se potre-sli s pepelom vsi tisti, ki bi morali sedeti tam, pa jih ni bilo. Najlažje je protestirati, medtem ko je zavzemanje za zakonite pravice, kot vse kaže, prepuščeno »čudaškim« posameznikom, ki »naj pač rinejo z glavo skozi zid«, dokler si je ne ali jim je ne razbije-jo. Toliko le mimogrede. Moje pismo pa je pravzaprav namenjeno Grofici Marici in večkrat v zadnjih dneh omenjenemu podatku, da je goriška uprizoritev prva izvedba te operete v slovenskem jeziku. V resnici je Grofica Marica zaživela na slovenskih odrih že trikrat prej. V Mariboru so jo uprizorili (dir. L. Herzog) že 24. aprila 1926. Doživela je 45 predstav. Že 13. marca istega leta jo je v Ljubljani dirigiral naš tržaški rojak Danilo Švara. Dosegla je izreden uspeh, kar 86 predstav, (če smemo verjeti podatkom). Na Grofico Marico se je v sezoni 1933/34 spet spomnil Maribor. Premiera je bila pod taktirko L. Herzoga 1. januarja 1934. Doživela je samo tri predstave, verjetno zato, ker sta ji že naslednji mesec sledili dve drugi opereti. Vseh predstav Grofice Marice je bilo torej na slovenskih odrih kar 134, pred letošnjo goriško uprizoritvijo. (Glej: Repertoar slovenskih gledališč 1867-1967, SGM 1967). Ne vem, ali so bile o teh predstavah objavljene kritike. Zaradi omalovaževanja operet namreč v Sloveniji več let noben kritik ni hotel napisati ocene, kar je mariborsko uredništvo po premierah tudi zapisalo. Res pa je, da je Grofica Marica letos prvič zaživela na nepoklicnem odru, kar je posebnega upoštevanja in pohvale vredno dejanje, katerega pomena nobena polemika ne more ne ovrednotiti ne zanikati. Lelja Rehar Sancin Glosa o Grofici Marici Dr. Jože Pirjevec je priznani zgodovinar in profesor zgodovine ter član SAZU Mu kot strokovnjak na področju zgodovinarstva. Očitno si domišlja, da je tudi strokovnjak na glasbenem področju in ne ve, da je opereta "Grofica Marica" le del klasičnega operetnega repertoarja, ki ga izvajajo po vseh teatrih na svetu, kjer se uprizarja tovrstni glasbeni žanr. Opereta kot taka seveda ni opera, niti ni drama, niti ni Sofoklova Antigona kakor tudi ne Shakespearov Kralj Lear. Je pač, kot rečeno, eno od del iz "železnega" repertoara na področju operete. Pri ZSKP smo se preprosto odločili, da podobno kot v preteklosti, ko smo uprizorili "Kovačevaga študenta", "Hmeljsko princeso", "Srce in denar", "Planinsko rožo" (vse slovenskih avtorjev) in Benatzkyjevo "Pri belem konjičku", tokrat uprizorimo Grofico Marico, prvič izvedeno v slovenskem jeziku. Predstava je bila polno zasedena oz. razprodana na generalki, premieri in treh ponovitvah, zaradi izrednega zanimanja pa smo celo morali dodati še eno predstavo, ki bo tudi kmalu razprodana. Če bi sledili logiki g. Pirjevca, moramo vseh 1.700 gledalcev, ki so in še bodo prišli na predstavo, kvalificirati kot navadne "kulturne reveže", ki navdušeno ploskajo - po Pirjevcu - kulturni revščini, ki se prikazuje na odru. Med temi je seveda tudi goriški g. nadskof, ki si je predstavo ogledal v torek in na koncu čestital izvajalcem za kulturno-umetniški podvig. Podobno 'kulturno revščino" (tako Pirjevec) že 40 let uprizarja tudi npr. tržaško operno gledališče "G. Verdi" iz Trsta, ki po vsej Evropi slovi zaradi svojega poletnega Festivala operete. Po Pirjevcu so torej kulturni reveži tudi vsi člani uprave in umetniški vodje tega opernega gledališča zadnjih štirideset let, prav tako pa tudi deset-tisoči gledalcev, ki so si operete hodili ogledovat, med temi tudi Grofico Marico. G. Pirjevcu zato svetujem, da preden ponovno napiše kakšno podobno "bistrost", si raje prebere zadnji stih Prešernove "Apel in čevljar" ali pa, bolje, kar cel sonet, če mu ne bi bilo takoj jasno. Lahko pa še vedno upa, da je njegov kolega na SAZU g. Minister Žeks vendarle spregledal njegovo Gloso. S spoštovanjem. Miloš Čotar, podpredsednik ZSKP SKLAD MITJA CUK SVETUJE Materina vloga Pravijo, da vzgojno-izobraže-valni uspeh izhaja iz družine. Če imajo starši vzgojno-izobraževalni proces za prioriteto, so njihovi otroci na katerikoli učni stopnji uspešni. Mama pa je tista, katere se »šolske in druge zadeve« otrok najbolj dotaknejo. Kar je spadalo k domači vzgoji, imenujejo nekateri svetovni avtorji materinski »me-nedžment«- poseben način dela in skrb. Mati ima danes največkrat glavno posredovalno vlogo med otrokom in družbo, v kateri ta živi. Dejansko je njena vloga zelo velika in se odvija od zgodnjega otroštva, tudi še takrat, ko so otroci že trdno vpeti v šolske inštitucije. Delo z otrokom in pomoč pri njegovih nalogah spada v naši družbi še večinoma v območje materinih dolžnosti. Cela vrsta mater se posveča vsakovrstnemu poglabljanju osebnega pedagoškega izobraževanja, da bi bile čim bolj učinkovito kos vsakdanjim zahtevam. Tako lahko nastajajo tu pa tam elitne skupine mater, ki sicer nimajo formalne pedagoške izobrazbe, funkcionirajo pa kot piloti ostalim roditeljicam. Če bi pri tem lahko definirali neke standardne ravni potrebnega znanja, bi lahko govorili o nekakšnem pol-profesionaliziranju materine službe, ki se na nek način in v različnem obsegu postavlja ob bok intuitivnemu vzgajanju in osebnemu kritičnemu razmišljanju o vzgojnih problemih. Glavna in začetna materina skrb je otrokova nega, ki zaobjema osnovno telesno nego, prehranjevanje in zdravniško oskrbo. Zato da je mati lahko od vsega začetka temu kos, se med njo in otrokom razvije zelo intenziven sistem interakcije in interkomunikacije. Hkrati pa začne mati na osnovi svojih izkušenj graditi nekakšne osebne teorije o vlogi matere, o otroštvu, razvoju družbenih procesov in podobnem. S temi »vzgojnimi fenomeni« se ukvarja nemška znanstvena raziskovalka s področja vzgojnih ved dr. Judith Pasquale, ki ob tem ko se sprašuje ali dejansko gre po novem za delno profesionalizacijo materinega dela, opredeljuje kot področja materinih zadolžitev fizično oskrbo, skrb za socialno-komunikacij-sko področje, psihično-emocional-ni resor in kulturno rast otroka. Zaradi skrbi za telesno nego, ki se razvija iz izkušnje, postane mati včasih prava specialistka za določen zdravstveni problem, s katerim se je morala spopasti ob svojem otroku, in se spozna na primeren terapevtski pristop. Tako se razvije pravi menedžment o zdravstveni oskrbi za posamični zdravstveni primer, na različnih ravneh, ki sloni na skupnem delu z izvedencem, lastnem opazovanju, zbiranju informacij o bolezenskem primeru otroka, kritičnem presojanju o najprimernejšem okolju in na osnovi izkušnje oskrbe malega bolnika . Tudi za socializacijo otroka in za njegove komunikacijske sposobnosti skrbi v prvi vrsti mama, ko na otroka gleda kot na samostojno osebnost. Na tak način otroku pomaga, da postane čim samostojnejši že zelo zgodaj in da se dobro znajde v svetu, v katerem mu je dano živeti. Seveda so matere navadno dovolj pazljive, da otroku »začrtajo« primeren okvir, v katerem se v družbi med drugimi otroki in odraslimi lahko giblje primerno njegovi starosti in dovolj varno. Tak »nadzorovan«, vendar dovolj svoboden način uvajanja v družbo omogoča otroku, da si nabira socialnih izkušenj. Nedvomno je način, kako majhnemu otroku poiskati dovolj primernih družbenih stikov, tesno povezan tudi z materino zaposlenostjo na drugih področjih. Kasneje pa mora vsekakor ostati odprta pot za razpravo o vrsti in načinu socialnih stikov tudi s puber-tetnikom ali adolescentom, tudi ko gre za zanj tako pomembne zade- ve, kot je prva ljubezen, tekmovalno športno udejstvovanje ali izbira »klape«... Tudi socialni stiki namreč vplivajo na duševno in emocionalno plat človekovega življenja. Pomembno je, da mati spozna, kje so šibkosti, meje in stiske otroka v različnih razvojnih fazah njegovega življenja. Spoznanja mora vzeti resno in jih primerno predelati, da bo njena reakcija kar najbolj ustrezna in otroku primerna. Samo če dobro pozna svojega otroka in njegov svet, bo lahko v primeru zapletov v katerikoli situaciji pomagala poiskati primerne rešitve in ponudila strategije, ki jo bo otrok sprejel. Tudi tu gre za nekakšen menedžment, ki bi ga lahko imenovali krizni. Pomembno je, da otrokove storilnostne vire izkoristimo na najbolj primeren način, tako da pri njem ne pride do preobremenitve. Le na tak način ohranjamo otrokovo psihično trdnost. Pri tem so cilji dolgoročni (ko razmišljamo o zdravem, v šoli kar najbolj uspešnem otroku, ki razvija lahko svoje sposobnosti tudi v prostem času na področju glasbe, športa in družbenih veščin) in kratkoročni, tako rekoč vsakodnevna priprava na tiste oddaljenejše cilje, ne da bi prezrli otrokovo individualno specifičnost (in morebitne učne in druge težave). Tudi pri vsakdanjem obravnavanju otroka je dela veliko, saj ga moramo učiti sodelovanja in ga kot sodelavca motivirati tako, da nosi svoj del odgovornosti, če naj bo skupno delo uspešno. V času šolanja imata prioriteto učenje in šola, čeprav se včasih tega družine premalo zavedajo. V novem (šolskem) okolju se materina vzgojno-izobraževalna vloga nujno nekoliko zmanjša, vendar je še vedno (v sedanjih družinskih okoliščinah in ustaljenih navadah) prav ona v prvi vrsti poklicana, da se ubada šolskimi problemi svojih otrok. Tudi takrat, ko ti prosijo za pomoč pri domači nalogi. Če je kaj iz svojega šolanja pozabila, si mora sedaj nekatere predmete na novo priklicati v spomin (tudi tako, da osveži svoje znanje ob knjigi). Vzporedno s šolo pa mora mati »menedžersko« uravnavati tudi vse druge šoli vzporedne dejavnosti svojega otroka, pri čemer skrbi za transport, logistiko in celotno realizacijo »načrta«, ki bo otroku omogočil, da bo svoje zanimanje in nagnjenja razvil do najboljše možne mere. Tudi zaradi tega, ker matere največkrat ne želijo, da bi njihov otrok bil prikrajšan za nekaj, kar je drugim otrokom omogočeno. Včasih, zlasti ko je otrok še majhen, gre pri tem za materino osebno ambicijo. Kasneje, ko otrok izraža svoje lastne potrebe in želje, pa je materi prepuščena le nadzorna vloga za preverjanje ali bo imela otrokova želja lahko tudi uspešen konec. Ta pomoč pri izbiri navadno ni nič kaj lahka, saj ima mati svoje lastne preference, od katerih se mora distancirati, da lahko najbolj objektivno pomaga pri izbiri svojega otroka in pri tem primerno upošteva vse ostale otrokove obveznosti ter njegovo razvojno stopnjo. Tudi za prostočasne dejavnosti, ki so sad skupnega materinega in otrokovega dela, je največkrat uspešnost kar primerna. Posebno občutljivost morajo matere pokazati takrat, ko se neka otrokova »kariera« zaradi najrazličnejših razlogov prekine in se mora ta preusmeriti k drugi dejavnosti in jo začeti na novo. Mati mora biti otrokovi starosti primerno dovolj fleksibilna, razumevajoča, pripravljena na novo sodelovanje in sposobna zadrževati svoje lastne ambicije. Kar zahtevno, mar ne? (jec) 6 Sobota, 10. oktobra 2009 ITALIJA / politika - Še vedno napetost po razsodbi ustavnega sodišča o Alfanovem zakonu Berlusconi: Sem najboljši premier in najbolj preganjan v zgodovini Casini premierju svetuje dozo kamilice - Franceschini svari pred nevarnostjo avtoritarnih zapletov politika Bi obnovili parlamentarno imuniteto? RIM - Potem ko je ustavno sodišče razveljavilo Alfanov zakon, ki je določal imuniteto za štiri najvišje državne predstavnike (predsednike republike, vlade in obeh vej parlamenta), se je v političnih krogih pojavil predlog, da bi ponovno uvedli imuniteto za parlamentarce, ki jo je nekoč predvideval 68. člen ustave. Člen so leta 1993 ukinili pod pritiskom afere čistih rok. Za obnovitev parlamentarne imunitete se je med prvimi javno izrekel sam pravosodni minister Angelino Alfano, se pravi »oče« pravkar razveljavljenega zakona. Podprl ga je politolog Alessandro Campi, ravnatelj fundacije Farefuturo, ki je politično blizu predsedniku poslanske zbornice Gianfrancu Finiju. Naklonjen tej zamisli je tudi predstavnik Demokratske stranke Marco Follini. Skratka, ideja uživa podporo v različnih političnih sredinah. A prav kmalu so se oglasili tudi nasprotniki zamisli. Načelnica demokratov v senatu Anna Finocc-hiaro je menila, da bi obnovitev parlamentarne imunitete izzvala revolt pri ljudeh, ki so že tako jezni zaradi privilegijev, ki jih uživajo pripadniki politične »kaste«. Član vodstva Italije vrednot Massimo Donadi je prav tako odločno zavrnil predlog, vprašal pa se je, katero stališče pravzaprav zagovarja Demokratska stranka, ko pa so nekateri njeni predstavniki za obnovitev parlamentarne imunitete, drugi pa proti. Na to se je odzval voditelj demokratov Dario Franceschini. »Ne, nikoli!«, je bil njegov rezek odgovor prek twitterja. Oglasil se je naposled vodja UDC Pier Ferdinando Casi-ni, po oceni katerega ni pravi čas za odpiranje takšnih razprav. »Zdaj bi morali govoriti o problemih Italijanov,« je pristavil. RIM »Ne bom odstopil. Sem najboljši premier vseh časov. Na sodnih procesih sem bil vselej oproščen, dvakrat pa sta obtožnici zastarali, kar ne pomeni obsodbe. Sedanja milanska procesa proti meni sta pravi farsi. Šel bom na televizijo in vse to pojasnil Italijanom. Sem v absolutnem smislu največji preganjanec sodnih oblasti v zgodovini človeštva, to pa zato, ker sem jez proti levici. Na sodiščih se je zvrstilo 2.500 obravnav proti meni, sam pa sem porabil 200 milijonov evrov za sodnike ... , pardon, za odvetnike.« Tako je povedal premier Silvio Berlusconi na tiskovni konferenci, ki jo je priredil včeraj opoldne takoj po seji vlade. Srečanje s časnikarji bi moralo biti namenjeno predvsem predstavitvi ukrepov, ki jih je sprejel ministrski svet na svoji včerajšnji seji, toda v ospredje je stopila žgoča politična aktualnost, se pravi napetost, ki je v državnem vrhu nastala, potem ko je ustavno sodišče minulo sredo razveljavilo imuniteto, ki so jo uživali štirje najvišji državni predstavniki na osnovi Alfa-novega zakona. Berlusconi je ponovil, da je razsodba ustavnega sodišča politične narave. »Ustavno sodišče ni bilo lojalno do parlamenta, to pa zato, ker je večina ustavnih sodnikov levo usmerjenih,« je menil. Premier je ponovil, da je tudi predsednik republike Giorgio Napolitano levičar. »Ne smemo se skrivati za prst. Jaz sem desničar, Napolitano pa levičar. Nihče ne sme zameriti, če to povem. V Italiji ni nihče super partes,« je dejal. Toda Berlusconi tokrat ni ponovil svojega nedavnega očitka, da bi predsednik republike moral vplivati na ustavno vlada - Na včerajšnji seji Zelena luč za Brunettovo reformo javne uprave Renato Brunetta ansa RIM - Minister za javno upravo in inovativnost Renato Brunetta včeraj ni skrival zadovoljstva zaradi sklepa, s katerim je ministrski svet odobril njegovo reformo javnega sektorja, ki hoče kaznovati predvsem neproduktivne in prevečkrat odsotne javne uslužbence. Reforma je torej v prvi vrsti bitka proti »lenuhom«, ki tvegajo krčenje plač ter v skrajnem primeru izgubo službe. Po drugi strani pa predvideva nagrade za uslužbence, ki se bodo izkazali v produktivnosti. Brunetta napoveduje pravo revolucijo. Včeraj je širokogrudno poudarjal, da je reforma skupna oz. »bipartisan«, češ da jo podpira ves parlament, kakor tudi vse italijanske dežele, pokrajine in občine, pa še opozicija naj bi predlagala več ukrepov. Same laskave besede so odmevale na včerajšnjem ministrskem svetu. Premier Silvio Berlusconi se je pohvalil z varnostnimi ukrepi, ki jih je sprejela njegova vlada, kar je privedlo do 90-odstotnega zmanjšanja prihodov nezakonitih priseljencev. Notranji minister Roberto Maroni pa je k temu dodal še podroben opis ostrega boja, ki ga vlada vodi proti kriminalu, zlasti organiziranemu. V zadnjih petnajstih mesecih se je število aretacij izredno povečalo, tako da se je za zapahi znašlo kar osem ma-fijcev na dan, medtem ko se je število aretiranih zločincev na begu dvignilo na 91 odstotkov (skupno jih je bilo doslej 270). sodišče, da ne bi zavrnilo Alfanovega zakona. Nasprotno. Skušal se je nekoliko zbližati s Kvirinalom. »Prepričan sem, da bo v bodoče mogoča lojalna dialektika med Kvirinalom in vlado, kot je normalno v demokraciji. To ni edini primer ko-habitacije različno usmerjenih najvišjih državnih predstavnikov. Prepričan sem tudi, da Kvirinal ne bo postavljal ovir proti našemu programu reform,« je zaključil. Berlusconijeva izvajanja so takoj naletela na vrsto odzivov. V vladni koaliciji so prevladali pozivi k popuščanju napetosti. Opozicija pa je vznemirjena. Italija vrednot je podobno kot skrajna levica ponovno zahtevala, naj Berlusconi odstopi. Voditelj UDC Pier Ferdinando Casini je Berlusconiju svetoval »dozo kamilice«. Sekretar Demokratske stranke Dario Franceschini pa je posvaril pred nevarnostjo avtoritarnih zapletov. »Prizadevati si moramo za okrepitev demokracije. Tudi primarne volitve Demokratske stranke ponujajo pomembno priložnost v tem smislu,« je dejal. sodstvo Prizivni proces proti Millsu MILAN - »Predlagam potrditev prvostopenjske razsodbe, saj ni razlogov, da bi znižali kazen.« Tako je povedala javna tožilka Laura Bertole Viale, ko je včeraj sklenila svoj govor na prizivnem procesu proti britanskemu odvetniku Davidu Mill-su v Milanu. Mills je bil 17. februarja letos obsojen na 4 leta in 6 mesecev zaporne kazni zaradi lažnega pričevanja v prid Silvia Berlusconija v dveh prejšnjih sojenjih proti njemu. Za to naj bi od sedanjega premierja prejel 600 tisoč ameriških dolarjev podkupnine. Obramba Millsa bo nastopila z zagovorom 15. t. m., prizivno sodišče pa bo svojo razsodbo verjetno izreklo 27. t. m. Na dlani je, da bo odločitev pomembna tudi za Ber-lusconija, ki se je procesu doslej izognil na osnovi Alfanovega zakona. G8: vandalom zelo stroge kazni GENOVA - Enajst mladih, ki je julija 2001 sodelovalo pri vandalskih akcijah proti svetovnemu vrhu G8, je bilo včeraj obsojenih na skupnih 98 let zapora. Tako je določilo prizivno sodišče v Genovi. Štirinajst obtožencev je bilo oproščenih, oziroma so obtožbe, ki so jih bremenile, medtem zastarale; soudeleženi so bili v spopade v Ulici Tolemaide, ki jih je po oceni sodnikov sprožil neutemeljen naskok policije. To je naposled povzročilo smrt mladega Carla Giulia-nija. Najvišja kazen predvideva petnajst let zapora, najnižja šest let in šest mesecev. Branilci obtožencev so odločitev predsednice genovskega sodišča Marie Rosarie DAngelo sprejeli z ne-jevernostjo: »Takih zapornih kazni še morilci niso deležni. Deset let zapora, ker so razbili nekaj izložb!« Industrijska proizvodnja: v avgustu višja za 7% RIM - Industrijska proizvodnja v Italiji je po podatkih zavoda Istat v avgustu zabeležila 7-odstotni porast v primerjavi z julijem. To je največji porast od leta 1990, odkar so začeli z resno statistiko, so poudarili pri zavodu Istat. Toda glede na avgust leta 2008 je industrijska proizvodnja upadla za 18,3 odstotka. V obdobju od januarja do avgusta letos je vsekakor industrijska proizvodnja zabeležila porast 4,4 odstotka v primerjavi z istim obdobjem leta 2008. Najhujše je bilo v železarskem sektorju, v katerem je proizvodnja avgusta letos zabeležila upad 37,9 odstotka glede na avgust leta 2008, medtem ko je proizvodnja strojev upadla za 33,7 odstotka. Dan v znamenju stavk kovinarjev in študentov RIM - Včerajšnji dan je minil v znamenju stavk kovinarjev in študentov. Kovinarji sindikata Fiom-Cgil so stopili na ulico v petih mestih, kjer so glasno izrazili nenaklonjenost dogovoru med Federmeccanico ter sindikatoma Fim-Cisl in Uilm-Uil o obnovi delovne pogodbe. Več kot 250 tisoč demonstrantov je v Palermu, Neaplju, Rimu, Firencah in Milanu zahtevalo prekinitev pogajanj in razpis referenduma med delavci, katerim naj bi pripadala glavna beseda pri takšnih odločitvah. Poleg kovinarjev pa so svoje pravice na petdesetih demonstracijah po vsej Italiji glasno zagovarjali tudi študentje, ki nasprotujejo reformi ministrice za šolstvo Mariestelle Gelmini. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Po razsodbi ustavnega sodišča plaz kritik na Berlusconija Misel iz 18. stoletja: »Vsak narod ima vlado, ki si jo zasluži« Sergij Premru Že dalj časa je deževalo, v zadnjih mesecih je lilo, po zadnjih razpletih pa je nastopil vesoljni potop. Tako bi ocenil pisanje tujih medijev na račun italijanskega premiera. Reakcije po razsodbi ustavnega sodišča so namreč soglasne, še najbolj kritični so britanski mediji, tudi ker je tamkajšnje javno mnenje od nekdaj nenaklonjeno Italiji, kot tudi na drugem bregu Atlantika, ker ameriški mediji ocenjujejo pojav Berlusconija kot zablodo kapitalističnega sistema. Začnimo iz Londona. The Times je pred nekaj dnevi zapisal, da zagovor Ber-lusconijevih odvetnikov pred ustavnim sodiščem spominja na Orwellovo Živalsko farmo, kjer so »vse živali enake, a nekatere so bolj enake od drugih,« kot izhaja iz zahteve, naj zakonska določila ne veljajo za premiera. V dopisu po izidu ustavne razsodbe pa ugotavlja, da pre-mierova oblast sloni na propagandi podrejenih medijev, pa tudi na šibkosti opozicije. Murdochov dnevnik opozarja tudi na neprimerna prijateljstva s Putinom in z Gadafijem ter na spolne dogodivščine. Nizki osebni prestiž premiera in Italije nasploh je najbolje ponazorila Michelle Obama, piše Times, ki Berlus-conija ni sprejela z objemom kot vse ostale svetovne voditelje na vrhu G20. Čas bi bil, da ne bi italijanski premier več zapostavljal javnih interesov pred svojimi in da bi zato odstopil, meni britanski časopis. The Economist ugotavlja, da je sicer propadla namera, da bi Berlusconija zavarovali pred zakonskim pregonom, vendar ne bo hujših posledic. Čeprav se bo moral zagovarjati na dveh kazenskih postopkih, ga v resnici procesi ne bodo preveč prizadeli, kvečjemu mu bodo povzročili nekaj dodatnih preglavic, poleg tistih, ki mu jih že povzročajo številni škandali. Ugledni britanski finančni tednik piše, da je Berlusconi uvrstil tudi ustavno sodišče med subverzivne inštitucije, obenem pa da bi se grožnja, da bi sebi v prid spremenil sestav razsodišča, lahko izkazala kot tvegana in nevarna poteza. »Sreda je bila slab dan za prvega ministra Silvia Berlusconija, ampak ugoden za italijansko demokracijo.« Tako se začenja komentar vplivnega dnevnika The New York Times, ki med drugim piše, da očitno premier posveča več pozornosti svojemu kontroverznemu osebnemu življenju kot pa reševanju velikanskih problemov, ki tarejo Italijo. Vsekakor bi za obe koaliciji, kregavo desno in demoralizirano levo, moral nastopiti čas nove generacije bolj stvarnih in sposobnih politikov, meni NYT. Pod naslovom »Neznosna (legalna) golota Silvia Berlusconija« The Wall Street Journal ugotavlja, da je v državi, kjer je politika nekakšen šport, premier izgubil zadnji krog. Verjetno mu bo uspelo premostiti sodne težave in pripeljati do konca zakonodajno dobo. Morda bo celo znižal davčni pritisk in izboljšal sistem birokracije, zaradi česar so ga volilci že trikrat izvolili. To se ne bo zgodilo kmalu, do takrat pa se javnost mora soočati z dolgoletno korupcijo, s spolnimi škandali in z ekshibicionizmom. V neskončnem prerekanju med Machiavellijevimi nasledniki - in njihovimi odvetniki - je resnični poraženec italijansko ljudstvo, piše WSJ. Kot sem že večkrat zapisal, mi dogajanje okrog Berlusconija vedno bolj preseda in zato bi najraje pisal o čem drugem kot o mori, v katero smo zabredli. Preden se posvetim drugim temam, naj navedem še kratek citat, s katerim španski El Pais uvaja svoj komentar. Gre za stavek misleca in diplomata iz 18. stoletja Josepha de Maistra: »Cada pueblo tiene el Gobierno que se merece«, to se pravi, vsak narod ima vlado, ki si jo zasluži. France Soir piše, da je po solzah v Mesini nastopil čas jeze. Predstavnikom rimske in deželne vlade, ki so prišli na obisk, so ljudje očitali, da načrtujejo faraonski most nad Mesinsko ožino, za katerega naj bi potrosili bajne vsote, ki bodo med drugim šle v žep mafiji, bolj koristno pa bi bilo, ko bi sredstva namenili posodobitvi obstoječih in razpadajočih infrastruktur ter obrambi teritorija pred katastrofami. Pa še dve kratki iz že prej omenjenih Financial Times in New York Times. FTporoča o predstavitvi nove fundacije, ki jo vodi poslovnež Montezemo-lo, vodilni pri Fiatu in Ferrariju. Ustanavljanje fundacij, namenjenih preučevanju dogajanj v Italiji in njeni prihodnosti, je nekakšna italijanska manija. Ni pa izključeno, da je nova ustanova lahko uvod k skorajšnjemu političnemu nastopu Monte-zemola, piše londonski dnevnik. Neobičajen je dopis New York Timesa, in sicer s področja nogometa. NYT namreč poroča, da so Interjevi navijači iz-žvižgali igralca Sulleya Muintarija. Ni šlo samo za izraz nezadovoljstva, ker se je ekipa slabo odrezana na igrišču: za tarčo so izbrali prav temnopoltega in muslimanskega igralca, ki ga je pred časom trener Mourinho javno pozval, naj se ne drži posta za časa ramadana. Včasih bi se upravičeno morali vprašati, zakaj je svet nogometa tako brezno nekulture. r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu sdzpi - Uradna predstavitev Izobraževalne naveze s konzorcijem Slov.I.K. »Brez fleksibilnosti ne gre, zavoda ne moremo enačiti s šolami« Reorganizacija z zmanjšanjem delovne sile in poudarkom na zunanjih kadrih - Dokapitalizacija Slovika Vodstvi izobraževalnega konzorcija Slov.I.K. in Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje (SDZPI) sta včeraj na novinarski konferenci uradno predstavili projekt Izobraževalna naveza, s katerim stopata ustanovi na skupno pot. Govor je bil o nastanku in vizijah nove naveze, a tudi o najbolj vroči temi: krčenju delovne sile na zavodu SDZPI, kjer je pet izkušenih uslužbenk v dopolnilni blagajni. Predsednik upravnega odbora Slovi-ka Boris Peric je uvodoma pojasnil, da Izobraževalna naveza združuje dve slovenski ustanovi, ki se ukvarjata z izobraževalnimi dejavnostmi, in sicer s poklicnim in vseži-vljenjskim izobraževanjem. Zavod SDZPI se je znašel v finančnih težavah in to je bil trenutek, ko se je obema ustanovama ponudila pomembna razvojna priložnost. Naveza ustvarja veliko dodano vrednost in bo koristna za celotno slovensko skupnost v Italiji, je dejal Peric, ki je pristavil, da se Slovenci zaradi gospodarske stiske ne morejo izogniti logiki združevanja. Slovik se bo še naprej ukvarjal z dodatnim in dopolnilnim izobraževanjem, odvisno podjetje Ad for- Mitja Bauzon, Matejka Grgič, Boris Peric, Štefan Semen in Branko Jazbec kroma mandum (dosedanji SDZPI) pa bo načrtovalo in izvajalo projekte poklicnega izobraževanja. Do zasuka je prišlo 1. septembra letos, ko je konzorcij Slovik vstopil v SDZPI dolina - Včeraj na županstvu Generalna konzulka RS na vljudnostnem obisku in vanj vložil sto tisoč evrov, kar predstavlja sedaj celoten kapital zavoda. »Pred vstopom Slovika je bil SDZPI brez kapitala in torej v likvidaciji, kar je ogrožalo članice in upravitelje,« je pojasnil Peric. SDZPI se bo v kratkem tudi uradno preimenoval v Ad formandum, z novo obliko socialnega podjetja - tj. neprofitno podjetje z omejeno odgovornostjo (odgovarjalo bo samo z lastnim kapitalom). Posledica omenjene investicije pa bo tudi dokapitalizacija Slovika, ki ima trenutno 40 tisoč evrov kapitala. Člani konzorcija (družba KB1909, Zadružna banka Doberdob Sovodnje, Sklad Trinko, Sklad Sardoč ter razne druge ustanove in podjetja) bodo dokapitalizirali konzorcij s 120 tisoč evri, za skupnih 160 tisoč evrov. Predsednik upravnega odbora SDZPI Štefan Semen je povedal, da je bila kriza zavoda finančne in tudi vsebinske narave. »31. avgusta 2008 se je zaključilo najslabše poslovno leto, nato je z varčevalnimi ukrepi potekalo saniranje bilance, ki je bilo na koncu uspešno,« je dejal. Perspektive za leto 2009/10 niso najboljše, novi ukrepi, v prvi vrsti vpis petih uslužbenk v dopolnilno blagajno, pa se uokvirjajo v poskus, da bi preprečili novo krizo, je pojasnil Semen: »Z dogovorom o zmanjšanju delovne sile smo vsaj dosegli, da ne bo nihče ostal zunaj. Če se bo dejavnost okrepila, bomo uslužbenke spet popolnoma vključili.« Semen trdi, da bodo v povezavi s Slovikom rešili tudi vsebinsko plat krize, saj prinaša goriški kon- zorcij veliko svežine in novih idej. Sledili so odgovori na vprašanja novinarjev. Ravnatelj SDZPI Branko Jazbec je potrdil, da želi SDZPI ohraniti vse dejavnosti, tako poklicno kot vseživljenjsko izobraževanje, saj se elementi dopolnjujejo. »Smo v krogu akreditiranih ustanov, ki je neke vrste deželni elitni klub in ne moremo si privoščiti, da bi ta status izgubili,« je dejal. V zvezi z zmanjšanjem delovne sile je ravnatelj potrdil, da je vodstvo SDZPI konec avgusta predstavilo sindikatom načrt reorganizacije, ki je predvideval odpuščanja. »Hoteli smo ohraniti dejavnosti in zmanjšati stroške, največ stroškov pa je pri osebju,« je povedal. Prvotni načrt je bil ohraniti le minimalno število uslužbencev, s katerim bi si zagotovili prej omenjeno akre-ditacijo: »Morali smo izbirati in nekje je bilo pač treba črtati, naposled pa smo podpisali kompromis s sindikati.« Na vprašanje, zakaj so jo skupile ravno uslužbenke z najdaljšim delovnim stažem (vključno z dvema uradnicama), je splošno odgovoril, da so potrebovali stoodstotno kritje vseh kompetenc, pri čemer je bila odločilna prilagodljivost uslužbencev, ne pa njihova specializiranost. Glede tega, da SDZPI išče v teh dneh zunanje predavatelje tudi za jutranje tečaje (kjer so tri stalne predavateljice v 18-urni dopolnilni blagajni ...), je Jazbec podčrtal, da je to normalno, saj je lani na teh tečajih - poleg petih stalnih predavateljic - delalo kar deset zunanjih sodelavcev. Peric je pojasnil, da je bila alternativa zaprtje zavoda in da so bili boleči kompromisi nujni: »Podobne ustanove imajo pogosto težave, sam SDZPI je preživel več kriz, neokretna in rigidna struktura pa ne zagotavlja razvoja.« Samo svež kapital in fleksibilnost, vključno s številnimi zunanjimi sodelavci, omogočajo preživetje. Matejka Grgič (znanstvena direktorica Slovika) in Mitja Bauzon (podpredsednik upravnega sveta Ad formanduma) sta pojasnila, da je konkurenca huda in da samo kakovostna ponudba z visoko izobraženimi kadri (torej kadri z vsaj univerzitetno izobrazbo, ki se redno izpopolnjujejo) postavlja temelje za dolgoročne razvojne načrte. »Marsikdo enači izobraževalne zavode s šolami, kar je zgrešeno. Strukture prvih morajo obvezno biti fleksibilne, ker ponujajo najrazličnejše tečaje. Seveda moraš potem imeti opravka s socialnimi problemi,« je zaključil Peric. (af) Sobota, 10. oktobra 2009 APrimorski — dnevnik 7 Razprava o Trstu in deželnem zdravstvu Odbor Demokratske stranke, ki podpira tajniško kandidaturo Daria Franceschinija, prireja v ponedeljek, 12. 10. ob 17.30 v Novinarskem krožku v Trstu javno razpravo o vlogi Trsta v deželnem zdravstvenem sistemu. Srečanje bo uvedel deželni svetnik Sergio Lupieri, navzoča bo tudi evropska poslanka Debora Ser-racchiani, ki kandidira za mesto deželne tajnice Demokratske stranke. Zaradi Barcolane posledice v prometu Podjetje Autovie Venete predvideva ta konec tedna gost promet na avtocestnem priključku pri Mošče-nicah, in sicer zaradi številnih obiskovalcev Barcolane. Zaradi slovite regate pa bo Furlanska cesta v nedeljo enosmerna: avtobusa 42 in 44 bosta vozila na Kras po Furlanski cesti, v mesto pa s Proseka po Naselju S. Nazario do Opčin, zatem pa po Openski cesti in Ulici Valerio v središče Trsta. Podjetje Trieste Tra-sporti obenem obvešča, da bo pomorska linija iz Trsta v Milje (in obratno) danes zvečer potencirana. Trajekt bo krenil iz tržaškega pomola Bersaglieri tudi ob 21.30, 22.30 in 23.30, iz Milj pa tudi ob 22. in 23. uri ter opolnoči. Brez dokumentov in vinjen za volanom V noči na petek so policisti med opravljanjem kontrol na teritoriju ustavili avtomobil, ki je vozil ravno mimo sedeža tržaške kvesture. Za volanom je sedel vinjen moški M.V., ob njem pa vinjen sopotnik oz. lastnik avtomobila. Vozniku, ki je bil brez dokumentov in torej tudi brez vozniškega dovoljenja, so izmerili 1,44 promila alkohola v krvi, sopotniku pa 1,25. M.V. Ovadili so ga na prostosti. Rutinske kontrole nad uličnimi prodajalci V okviru rutinskih kontrol so mestni redarji včeraj na Drevoredu XX septembra ustavili 31-letnega Ni.Nd. iz Senegala in 24-letnega Ay.Mo. iz Maroka. Oba tujca nista imela potrebnega dovoljenja za bivanje in bosta morala zapustiti državo; ovadili so ju na prostosti. Na dolinskem županstvu so včeraj dopoldne gostili novo generalno konzulko Republike Slovenije v Trstu Vlasto Valenčič Pelikan. Na prvem vljudnostnem obisku jo je spremljala tudi konzulka Republike Slovenije v Trstu Bojana Cipot. Dolinska županja Fulvia Pre-molin je svoji gostji uvodoma predstavila prostor, ki ga upravlja, kraje, kjer Slovenci in Italijani živijo v sožitju. Pelikanova se je pozanimala tudi za težave, s katerimi se v občini soočajo, tako da je seveda prišel na dan aktualni problem uplinjevalnika. Dolinska županja ji je pojasnila srž problema in jo opozorila, da sta z miljskim kolego Neriom Nesladkom že vložila priziv na upravno sodišče v Laciju. »Skrbi nas usoda naših ljudi, saj nimamo posebnih zagotovil o morebitnih nevarnostih plinskega terminala,« je potožila županja. Generalna konzulka je pri tem poudarila, da Slovenija budno spremlja vse premike glede afere, ki buri duhove in županjo pozvala, naj jo obvešča o morebitnih nadaljnjih posegih, ki predvidevajo med drugim tudi srečanje z okoljskim ministrom Franom Erjavcem. Sogovornici sta si pred odhodom še potrdili željo po sodelovanju in po spodbujanju odnosov med in-štitucijama. šolstvo - Množica višješolcev v povorki po tržaških ulicah Prvi protest v šolskem letu Nasprotovanje vladni politiki krčenja sredstev za javno šolstvo in zakonu Aprea - Zahteva po novem deželnem zakonu o pravici do študija S svojim transparentom so na manifestaciji sodelovali tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol kroma Približno mesec dni po začetku je včeraj dopoldne Trst doživel prvo protestno manifestacijo dijakov višjih srednjih šol v letošnjem šolskem letu. Manifestacije, ki jo je priredilo Združenje višješolskih dijakov, se je udeležilo več sto mladih (po podatkih organizatorjev celo okoli 1700), ki so krenili v povorki z Goldoni-jevega trga po tržaških ulicah do Velikega trga, kjer se je manifestacija, ki je doživela tudi nekaj trenutkov napetosti zaradi lučanja jajc, ki ga je uprizorila skupina mladeničev, ki je očitno nasprotovala povorki, zaključila. Razlogi za letošnji prvi dijaški protest se po prepričanju organizatorjev nahajajo v t.i. reformi Gelmini oz. politiki krčenja prispevkov in osebja v javnem šolstvu, ki jo izvaja italijanska vlada. Obenem so dijaki izrazili nasprotovanje tudi t.i. zakonu Aprea, ki omogoča vstop zasebnikov v šole, ki se lahko spremenijo v fundacije z upravnim svetom. Na deželni ravni pa zahtevajo umik trenutno veljavnega zakona o pravici do študija, ki je star trideset let in po prepričanju protestni-kov ne vsebuje konkretne zaščite pravic dijakov. Novi zakon bi moral vsebovati določila o popustih za dijake pri koriščenju javnih prevozov, kupovanju knjig in šolskega materiala ter pri zunajšolskem izobraževanju. Protesta se je udeležila tudi skupina dijakov slovenskih višjih srednjih šol z lastnim transparentom. 8 Sobota, 10. oktobra 2009 TRST / zahodni kras - Predstavitev zanimivega projekta Križ: »pri Bernardi« hotel v stari vasi kmalu turisti Glavna nosilca pobude sta Združenje za Križ in finančna grupa KB 1909 turistična novost Kaj je pravzaprav »razpršeni« hotel? Poimenovali so ga kar »razpršeni« hotel (v it. albergo diffuso) ali »hotel vas«. To postaja s časom ena izmed najbolj priljubljenih oblik turističnega potovanja v Italiji, ki se počasi širi tudi v drugih evropskih državah. Ne gre za klasični kmečki turizem ali za vse bolj priljubljeni »bed & breakfast«. Gre za namestitvene rešitve, ki se navadno nahajajo v starem jedru manjših mest ali pa tudi v vaseh, v tem primeru v Križu. Struktura ima skupno recepcijo in sobe, ki so razpršene v sosednjih hišah. V nekaterih primerih so vso vas spremenili v hotel, v drugih pa samo dele naselja. Gre za model traj-nostnega turizma, ki ima za cilj - poleg udobja za goste - tudi ohranjanje vasi pri življenju. S to turistično ponudbo lahko gostje vzpostavijo tesnejše in prijateljske stike z domačim prebivalstvom. Trenutno obstaja v Italiji že 35 takih »hotelov«. Naziv »razpršeni hotel« se je rodil v Karniji, kjer so prve tovrstne pobude že izpeljali v začetku osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Nekdanja gostilna Pri Bernardi v Križu, kjer načrtujejo hotelsko-gostinsko strukturo kroma V Križu se v tem času dogaja marsikaj in marsikaj se bo še zgodilo. Pred nekaj meseci so znova odprli Ljudski dom in Vesna stalno posodablja svoje športne strukture, velike načrte za vas ima Združenje za Križ, okrog katerega je Valentino Cossutta zbral skoraj vse domače organizacije in društva. Med vsemi pobudami izstopa projekt t.i. razpršenih hotelov (v it. albergo diffuso), ki se bo povezal z nastajajočim Ribiškim muzejem, Ribiško hišo in pešpotjo, ki bo povezovala vas s portičem na Mulu. Pešpot sicer obstaja še iz starih časov, od železnice do obalne ceste pa je nedostopna. Projekt razpršenih hotelov v Križu je v četrtek na srečanju s predstavniki norveških bank in družb, ki nameravajo investirati na Tržaškem, okvirno predstavil predsednik finančne družbe KB 1909 Boris Peric. Ta družba je finančno soudeležena pri kriških načrtih in dejansko deluje kot neke vrste partner Združenja za Križ. Peric je še omenil Ribiški muzej, Operno akademijo Križ, Kmečko zadrugo, Ribiško hišo, kulturno in športno društvo Vesna in ŠD Mladina. Hotelsko-turistično strukturo načrtujejo za sedaj v dveh lokacijah. Glavna naj bi bila v stavbi nekdanje gostilne pri Bernardi, ki je že v lasti Združenja za Križ. Gre za tipično gostinsko poslopje (nekoč je bila tam ribja restavracija), ki se odlikuje tudi s slikovito strešno teraso s pogledom na Tržaški zaliv. Druga izbrana lokacija je sosednja hiša, ki je bila last danes že pokojnega Carmela Sedmaka (po domače Njemčevega). Vse načrtovane investicije so zasebne, pobudniki pa v prihodnje računajo tudi na pomoč lokalnih uprav in morda evropskih razvojnih skladov. Razpršeni hoteli ali »hotel vas«, kot projekt imenujejo ponekod v Kar-niji in v Toskani, naj bi postali sestavni del domačega okolja, v katerem bi posebno pozornost namenili morju in obmorski kulturi. Na tem področju je že več let angažiran Franco Cossutta (bil je med ustanovitelji Združenja za Križ), ki si v nelahkih razmerah prizadeva predvsem za Ribiški muzej pod domom Alberta Sirka. Zadeva se razvija, čeprav ne tako hitro, kot so upali njeni pobudniki, ki so morali za izvedbo tega projekta premostiti marsikatero finančno in birokratsko oviro. Omenili smo Sirkov dom, ki se zaradi velikih vzdrževalnih stroškov predstavlja kot problem v problemu. Zanj se iščejo primerne rešitve, ki pa niso za vogalom. Kot vidimo veliki in ambiciozni načrti, ki jih domačini spremljajo z zanimanjem, čeprav z njimi niso v celoti seznanjeni. »Meni niso všeč govori in obljube, temveč konkretna dejanja,« je na odprtju »novega« Ljudskega doma povedal Valentino Cossutta. S.T. boljunec - Prvi večer sezone Mladinskega doma je bil posvečen Golemu otoku Pričevanji o grenki preizkušnji Gosta torkovega večera sta bila bivša zapornika: publicist in družbeni delavec Andrej Aplenc in odvetnik Bogdan Berdon Prepletanje grenkih osebnih izkušenj in razmišljanja o vzrokih dogajanja: to je bil večer, ki je v torek v Mladinski dom v Boljuncu privabil številno občinstvo, ki so se tako seznanili z grozotami Golega otoka, jugoslovanskega koncentracijskega taborišča, ki ga je Titov komunistični režim določil za informbirojevce, se pravi za domače zagovornike sovjetskega diktatorja Stalina po sporu med slednjim in Titom leta 1948, a ne samo zanje. Srečanje z naslovom Senčna stran Golega otoka, ki je predstavljalo začetek sezone Mladinskega doma, sta oblikovali dve neposredni priči takratnega dogajanja -bivša zapornika na Golem otoku Andrej Aplenc in Bogdan Berdon, ki sta se oba znašla v tem zloglasnem taborišču na majhnem skalnatem kvarner-skem otoku zaradi tega, ker sta izrekla nekaj pravzaprav nedolžnih kritik. Uvodoma je prisotne pozdravil predsednik Mladinskega doma Silvester Metlika, zatem je moderator, časnikar Miro Oppelt, predal besedo gostoma, ki sta podala svojo izkušnjo taborišča. Aplenc, vidni družbeni delavec in publicist v Sloveniji, ki pa je dolgo let živel v inozemstvu, se je na Golem otoku znašel kar dvakrat, prvič leta 1949 kot sedemnajstleten dijak (prišel je s prvim transportom zapornikov 9. julija 1949), drugič pa nekaj let pozneje, ker se po prvi vrnitvi iz taborišča ni »poboljšal« oz. ni hotel vohunitI za jugoslovansko tajno policijo, zloglasno Udbo. Prve dni bivanja se ni zgodilo nič Srečanje je pritegnilo pozornost večjega števila poslušalcev kroma posebnega, nato je bil prvi zbor, na katerem je krajevni poveljnik tajne policije opozoril jetnike, da se v taborišču nahajajo na prevzgoji in če se ne bodo prevzgojili, bodo njihove kosti ostale na Golem otoku. Prvo opozorilo je bil pretep do smrti dvajseterice jetnikov, nato se je začelo trdo fizično delo, združeno s pomanjkljivo hrano in siljenjem k medsebojnemu vohunjenju. Posledica jetništva na Golem otoku so bile more, ki jih je Aplenc doživljal vsako noč, potem ko se je po prestajanju kazni izselil v tujino, in ki so izginile, potem ko se je vrnil v Slovenijo. Bogdan Berdon, v Trstu znani slovenski odvetnik, se je dvajset let spraševal, zakaj se je pravzaprav znašel na Golem otoku, na koncu pa je vzel v po-štev dve možnosti: opazko, ki jo je bil v Postojni izrekel glede nekaterih »neljubih« knjig, in opozorilo na težko oborožitev zahodnih zaveznikov v Trstu. Vsekakor, v taborišču je bilo treba preživeti in so zaporniki po njegovih besedah vsi postali kot živali. Ber-don je mnenja, da je bilo dogajanje v taborišču sad človeške hudobije, ki se ne glede na vladajoči režim razbohoti, ko za to dobi priložnost. S tem pa se Aplenc ne strinja, saj je za grozodejstva na Golem otoku kriv totalitarni komunistični sistem, ki se je posluževal terorja. Andrej Aplenc je na srečanju, na katerem so se prisotni seznanili tudi z izkušnjo nekaterih drugih manj znanih zapornikov, tudi postregel z grenkim podatkom: iz marmorja, ki so ga zaporniki izkopali na Golem otoku, je namreč zgrajen spomenik žrtvam italijanskega fašističnega taborišča na Rabu. Emergency na nabrežju V okviru najpomembnejše tržaške regate Barcolane so prostovoljci tržaške sekcije humanitarne organizacije Emergency s svojo stojnico prisotni na nabrežju pred Pomorsko postajo. Mimoidočim ponujajo raznorazne informacije o svojem delovanju, o projektih v teku in o uspehih, ki jih je v vseh teh letih organizacija požela; seveda pa so vsem na voljo pisane majice in razno-razni obeski s tipičnim logotipom. Zbrane prispevke bodo namenili zdravstvenemu centru v Angharamu v Afganistanu, kjer so v petnajstih letih delovanja pomagali nad trem milijonom osebam, povečini ženskam in otrokom. Etnoblog in glasbena alternativa Barcolani Mladinsko združenje Etnoblog prireja v kopališču Ausonia ti. protifestival, ki poteka ravno v teh dneh, ko je mesto zajela mrzlica ob Barcolani. V kopališču so zato poskrbeli za več glasbenih srečanj, ki bi mladini ponudili alternativo glasbenim srečanj na Velikem trgu. Drevi bo na sporedu rock'n'roll večer, vstop pa bo prost. Ob 23. uri bo za-donela glasba DJ-ev Whatever versus Lamette, Michela Myersa, CARL., Ale Mod in Checca Merdeza. Srečanje o diabetesu Jutri bo ob 18. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) predavanje, ki ga prireja tržaško združenje diabetikov. Naslov predavanja bo »Noga diabetika in izkušnje naših sosedov«. O tem problemu bo spregovorila zdravnica Iris Marolt iz Kopra, ki tam vodi ambulanto za diabetike; Maroltova je tudi podpredsednica delovne skupine, ki preučuje noge diabetikov. Nabrežinska godba na Verdijevem trgu Na Verdijevem trgu se jutri nadaljuje niz koncertov združenja Anbima. Ob 10. uri bo nastopila godba na pihala od Korošcev, ob 11.15 pa Godbeno društvo Nabrežina. Pridruži se ekipi Pupkin Kabaretta Včeraj so se v gledališču Miela začele avdicije za nove sodelavce ponedeljkovih srečanj s smehom v družbi ironičnih kabaretistov ekipe Pupkin Kabarett. Nadaljevale se bodo tudi danes od 16. do 20. ure. Vabilo je namenjeno profesionalnim igralcem in komikom, pa tudi vsem tistim hudomušnim talentom, norčkom ali obubožanim politikom, ki jih državna oz. lokalna gledališka (pa ne samo) scena prezirata. Informacije so na voljo na tel. št. 392/9136920 ali 393/9703808. Jabolko za življenje Na tržaške trge se danes in jutri vrača hvalevredna pobuda Jabolko za življenje. Prireja jo Italijanska zveza za multiplo sklerozo - AISM in z njo želi zbirati sredstva za financiranje raziskav o tej hudi bolezni osrednjega živčnega sistema, za katero boleha v Italiji 27 tisoč oseb, predvsem mladih žensk med 20. in 30. letom starosti; samo v Trstu je 350 bolnikov. S simbolnimi sedmimi evri boste nabavili vrečko jabolk za življenje. K pobudi je pristopila tudi tržaška sekcija AISM, ki bo namestila več stojnic po središču: naselje Barcolana, Ul. delle Torri, Trg sv. Antona, katinarska bolnišnica, pod Portiči, na Goldonijevem trgu, na Opčinah (Ul. Nazionale - pri baru Vatta), na Padričah (Area Science Park), in v Miljah (Trg Marconi). Tomizza za najmlajše Danes se zaključi niz bralnih uric, posvečenih Fulviu Tomizzi; ob 10. uri bodo najmlajšim bralcem prebrali nekatere Tomizzove pripovedke v knjižnici Quarantotti Gambini (Sv. Jakob) in Stelio Mattioni (Naselje sv. Sergija). / TRST Sobota, 10. oktobra 2009 9 1 pokrajina trst - Predsednica je podelila pečat pisatelju Claudiu Magrisu »Ampak s kulturo se ukvarja tudi podjetnik ali delavec ...« Nagrada pisatelju in esejistu, »preučevalcu sveta, ki je ostal zvest svojemu mestu« Magris: »Zaprtje SSG bi bilo pravo obubožanje« Ob robu včerajšnje podelitve smo s pisateljem Claudiem Ma-grisom izmenjali nekaj besed o Slovenskem stalnem gledališču. Pisatelj in avtor raznih gledaliških iger je izrazil prepričanje, da je slovenska gledališka ustanova neprecenljivo bogastvo. »Srčno upam, da bodo krizo slovenskega gledališča čim prej rešili. Njegovo zaprtje bi pomenilo pravo obubožanje in to ne samo za slovensko skupnost, temveč za vse mesto. To želim povedati jasno in glasno: slovensko gledališče je treba rešiti!« Claudio Magris trdi, da je po nagradah lažje seči daleč od doma. »Kjer nas ne poznajo, se lahko prodajamo tudi za to, kar nismo. Prave partije pa odigramo doma: domači kraj je naš najstrožji sodnik.« Tržaški pisatelj je zato s posebnim zadovoljstvom prejel pečat Pokrajine Trst, ki mu ga je na včerajšnji prijetni slovesnosti izročila predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Prisotni so bili predstavniki pokrajinske uprave in sveta, a tudi okoliških občin in kulturniki. Pisatelj, večkratni kandidat za Nobelovo nagrado, esejist, germanist, pre- vajalec, dramaturg in bivši senator, predvsem pa »preučevalec sveta, ki je ostal prisrčen prebivalec tega mesta in teritorija«. Človek, ki je vsakodnevni postanek v kavarni (»Tu sem sam, a v družbi«), spremenil v pravi topos. Človek, ki kot številni Tržačani »ljubi morje, izlete po Sloveniji, vzpone na Snežnik in prijetno druženje ob gostilniških mizah tople tobačne barve«. A tudi kolumnist dnevnika Corriere della Sera, ki je širokemu spektru njegovih bralcev predstavil elemente tržaške literature in zgodovine. In avtor številnih romanov in Včerajšnja slovesnost je bila prisrčna kroma esejev o Srednji Evropi ter tistem »mit-televropskem« mitu, ki ga je s svojimi spisi vsaj delno obudil. Vse to in še marsikaj drugega je Claudio Magris v besedah predsednice Bassa Poropat, ki mu je včeraj posvetila občuteno utemeljitev nagrade. Sedemdesetletni pisatelj se ji je zahvalil z zanimivim razmišljanjem o kulturi. »Kulturo največkrat identificiramo z literaturo, umetnostjo ali glasbo. Verjamem pa, da je kultura predvsem sposobnost ljubljenja in utemeljenega delovanja.« Po Magrisovem mnenju se s kul- turo ukvarjajo tudi tisti, ki uspešno vodijo bolnico ali delajo v tovarni. Vsakdo, ki opravlja svoje delo z razumom, a tudi z mešanico navdušenja in kritičnosti, je prav tako kulturnik kot avtor romana. Magris se je o tem prepričal na lastne oči, ko je pred leti intervjuval nekega Dalmatinca in njegovo življenjsko zgodbo objavil v Corriere della Sera. Ko se je naslednje poletje vrnil k njemu, mu je Dalmatinec z zadovoljstvom pripovedoval, da je o njegovi zgodbi pisal osrednji italijanski dnevnik. Ko mu je Magris naposled le dejal, da je sam avtor tistega članka, je mož dejal »Aha, bravo!« in se brez posebnega vznemirjenja vrnil k svojemu delu ... (pd) palača gopčevič - Ob 1 50-letnici rojstva Carla Schmidla Živahno praznovanje V čast zbiratelju, po katerem nosi ime gledališki muzej, so pripravili prijeten dogodek s številnimi sodelujočimi Carlo Schmidl bi v sredo praznoval svoj 150. rojstni dan; iz jasnih razlogov ga ni bilo na prisrčnem in bogatem slavju, ki so mu ga priredili vodstvo in osebje gledališkega muzeja, toda vse, kar je naredil za svoje mesto, mu je prav gotovo podaljšalo življenje. Njegova dediščina je v zanesljivih in podjetnih rokah direktorja Mestnih muzejev Adriana Duguli-na in kustosa Stefana Bianchija, s katerima je tesno muzejsko sobo v prvem nadstropju gledališča Verdi nadomestil prestižni sedež palače Gopčevic, kjer je zbirka dokumentov, glasbil in raznih gledaliških predmetov dobila primerne razstavne prostore in se je v zadnjih letih znatno razširila z raznovstnimi dona-cijami. Danes je muzej kultiviranega zbiratelja Schmidla eden največjih in najpomembnejših tovrstnih muzejev na evropski ravni, ki razpolaga obenem s knjižnico, arhivom in dokumentacijskim centrom. Ob ugledu, ki ga muzej doživlja med kulturniki (mnogi mu vedno pogosteje zaupajo dragocene zasebne funduse), so tudi preprosti obiskovalci ze- V muzeju se je zbrala lepa množica obiskovalcev, desno pa Tamara Stanese, ki je sooblikovala kulturni program praznovanja kroma lo navezani na živahno kulturno dejavnost ustanove in so se zato množično odzvali vabilu na praznovanje rojstnega dne ustanovitelja. Redni obiskovalci predavanj, razstav, muzikoloških poglabljanj in drugih pobud so se s posebnim veseljem udeležili praznika, ki je animiral prav vse prostore palače. Po uvodnem nagovoru direktorja in občinskega odbornika za kulturo Massima Greca so bili vsi navzoči vabljeni na sprehod po obeh nadstropjih muzeja, kjer jih je v vsaki sobi pričakovalo glasbeno presenečenje ali eden od strokovnjakov muzeja, ki so bili vsi na voljo za pojasnila o vsebinah muzejskih zbirk in o delovanju ustanove. Dugulin si želi živih muzejev, zato je veselo vzdušje pobude zaobjelo tudi stara razstavljena glasbila: na fortepiano Heiche-le iz začetka 19. stoletja je igrala pianistka Reana De Luca, Elisabetta Buffulin pa na klavir tržaškega skladatelja Giulia Viozzija, katerega je izvajala izbor pre-ludijev in samospevov, ki so bili zaupani sopran-skemu glasu Tamare Stanese. V drugih prostorih so igrali še kvartet mandolin in kitar Ad Libitum, Elena Baldassarri in Giovanna Milanesi s prikazom izvajanja na glasbila indijske tradicije in še flavtist En-zo Stera ter kitarist Tiziano Bole, s katerima so se zabavali tudi najmlajši, ki so lahko sodelovali z raznimi tolkali. Glasbene točke so potekale s sodelovanjem Glasbene šole 55. Praznik je bil zanimiv in prikupno predstavljen za odrasle in otroke, ki so ob odkrivanju starih in eksotičnih glasbil lahko spoznali tudi umetnost mojstrov lutkarjev Podreccovega ansambla. Praznovanja se bodo nadaljevala tudi v prihodnjem letu z razvejano paleto ponudb, poklonom sopranistki Renati Tebaldi in poletnim presenečenjem, ki je zaenkrat še skrivnost. (ROP) Predstavitev slovenistike na tržaški filozofski fakulteti Z novim akademskim letom, ki se je uradno pričelo 5. oktobra, je na Filozofski fakulteti tržaške univerze ponovno zaživelo tudi delovanje slovenistične katedre in lektorata. Letos obeta študij slovenskega jezika in književnosti na tej fakulteti precejšnje novosti, bodisi zaradi po ministrskem odloku 270 na novo uvedenih študijskih smeri bodisi zaradi kadrovskih sprememb v samem sestavu slovenističnih docentov. Predstojniku katedre prof. Miranu Košuti se bosta namreč pedagoško pridružili še docentka za slovenski jezik dr. Andreja Žele in lektorica mag. Rada Lečič. Nova učna ekipa, struktura, vsebine in načini študija, izpopolnjevalne ter poklicne možnosti slovenistike na tržaški filozofski fakulteti bodo zato predstavljeni na ustreznem informativnem srečanju s študenti, ki bo potekalo v sredo, 14. oktobra, ob 16. uri v predavalnici B Filozofske fakultete tržaške univerze (Ul. Androna Campo Marzio 10). Predstavitev je namenjena tako enopredmetnim kot večpredmetnim slovenistom, na njej pa bodo prisotni lahko razčlenjeno spoznali, zakaj je na večjezičnem območju, kakršno je tržaško in primorsko, v današnjih časih dobro vpisati univerzitetni študij slovenščine. Zbor V. Mirk v Stražišču V neposredni bližini gorenjske »prestolnice« - Kranja je lepo naselje Stražišče, o katerem prvi zapisi segajo v leto 1002. Tu bo danes tradicionalno srečanje pevskih zborov iz Brežic, Stražišč, Železne Kaple iz avstrijske Koroške in Vasilija Mirka s Proseka-Kontovela, ki bo že 37. po vrsti. Zbori so se namreč prvič srečali 12. februarja 1972 v dvorani delavskega doma v Kranju in prijetno razpoloženje, ki je zavladalo med pevci po nastopu, je botrovalo, da so predstavniki zborov sklenili, da bi vsako leto rotacijsko nastopili v enemu izmed krajev nastopajočih zborov. Obljubo so pevci držali, kljub temu, da v posameznih zborih se je v teh letih sestava stalno spreminjala in obnavljala. Prišlo je tudi do težav in kratkotrajnih kriz, vendar ljubezen do petja je spodbujala pevce, da nadaljujejo s srečanjem štirih pevskih zborov. Srečanje, ki so ga pevci poimenovali »štiriperesna deteljica« (po simbolu sreče), je res posrečena zamisel in hvalevredna pobuda. V vseh teh letih se je na odrih zvrstilo res veliko pevcev, ki so navezali in utrjevali prijateljske vezi, v dvoranah pa se je zbralo vedno veliko poslušalcev. Po ustaljeni tradiciji bo vsak zbor zapel po tri pesmi, sledil bo skupni nastop združenih zborov, ki pod izmeničnim vodstvom dirigentov bodo zapeli Gobčevo »Bratje zapojmo«, Aljaževo »Triglav« Hajdrihovo » Jadransko morje« in Vrabčevo »Dober večer«.(b.r.) Aerobika in ples v Ricmanjih Zdrav stil življenja zaznamujeta zdrava in raznolika prehrana ter zmerna vadba. V SKD Slavec Ri-cmanje - Log so pomislili na slednjo, saj prirejajo tečaj aerobike. Aerobika je skupinsko vodena vadba, kjer združujemo gibanje, glasbo in ples; nadvse primerna je tudi za moške. Enourna vadba se bo pričela v ponedljek, 12.oktobra, ob 20. uri in bo potekala dvakrat tedensko (ob ponedeljkih in četrtkih) v prostorih šolske telovadnice v Ricmanjih. Izkušena vaditeljica Barbara svetuje, da si interesenti nadenejo udobna oblačila in čiste telovadne copate, s seboj pa naj imajo brisačo, stekleničko vode ter blazinico oz. podobno podlago za vaje na tleh. Ob petkih pa se bomo v dvorani Babne hiše v Ricmanjih lahko preizkušali v plesu v parih. Vadili bomo tako standardne kot latinskoameri-ške plese. Naučili se bomo novih korakov in preživeli nekaj prijetnih uric v družbi. Dodatne informacije lahko dobite na telefonskih številkah 040281242 ali 3397477339. 1 0 Sobota, 10. oktobra 2009 TRST / repen - Razstava v Kraški hiši Soline Primoža Hienga Z računalniško obdelanimi fotografijami Hieng ponuja pogled iz nekoliko drugačnega zorišča Levo sečoveljske soline Primoža Hienga, spodaj pa avtor pred svojimi fotografijami kroma V prostorih galerije Kraške hiše si lahko še do 18. oktobra ogledamo zračne barvne fotografije Primoža Hienga s pogledi na soline, ki jih avtor doživlja razpete med nebesi in zemljo, kot beremo tudi v naslovu razstave. Po poklicu novinar se vzporedno posveča fotografiji ter svoja dela od leta 1996 redno predstavlja tako na samostojnih kot na skupinskih razstavah ter je za svoje ustvarjalno delo bil že večkrat nagrajen, med drugim leta 2006 s posebnim priznanjem Občine Kamnik za svoje novinarske in fotografske dosežke. V zadnjih letih se še posebej posveča pogledom iz ptičje perspektive, preko katerih raziskuje edinstvene izseke, ki se odpirajo na reke, mesta, kraje. Posebno je dovzeten obenem za kulturno dediščino, ki jo spremlja tako v besedi kot v podobi preko svojega poklica. Že ko je leta 2008 v Bambičevi galeriji na Opčinah razstavljal svoje poglede skozi objektiv na pustno Slovenijo je prišla do izraza njegova želja po izpostavljanju specifične krajevne tradicije. Tokrat pa z barvnimi fotografijami solin prav tako ovrednoti ta edinstveni predel slovenske obale, ki hrani živo vez z duhom kraja, z neposrednim stikom naših prednikov z bogastvom naravnih virov. Sečoveljske soline so od nekdaj navdihovale likovne umetnike, ki so na svoja platna s slikarskimi potezami, risbo ali reliefno upodabljali lepote, ki jih kraj nenehno izžareva: med temi so še posebej značilni Pfeiferjevi in Spacalovi fotografski posnetki, kot je v svojem predstavitvenem govoru vzpostavil umetnostni zgodovinar in kustos Kranjskega muzeja Da-mir Globočnik, avtor spremnega teksta v zgibanki k razstavi. Hieng pa nam s svo- jimi računalniško obdelanimi fotografijami ponuja pogled iz nekoliko drugačnega zorišča, kar deloma dopolnjuje predstavo, gotovo pa posreduje drugačno percepci-jo, ki nas iz stvarne dimenzije popelje po-gostoma v svet abstrakcije. Fotografije se razlikujejo po drugačnih kompozicijskih izsekih, ki vzpostavljajo zanimivost razporeda kanalov, bivališč solinarjev,bazenov, nasipov, močvirja iz grafičnega vidika. Dramaturgijo tonskih razlik ojačujejo različne vremenske okoliščine posameznih posnetkov in nenazadnje tudi Heingova spretnost v ojačevanju sve-tlostnih in barvnih kontrastov. Poseganje dovoljuje hkrati osebnejše podoživljanje pogleda in nenazadnje posreduje gledalcu emotivni pridih. Kontrasti obenem dodatno usmerjajo pozornost na neobičajne obli- Včeraj danes Danes, SOBOTA, 10. oktobra 2009 DANIJEL Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 18.28 - Dolžina dneva 11.13 - Luna vzide ob 22.46 in zatone ob 14.08. Jutri, NEDELJA, 11. oktobra 2009 EMIL VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,5 stopinje C, zračni tlak 1017,9 mb raste, brezvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 21,9 stopinje C. CI3 Lekarne NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. oktobra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Roma 15 (040 639042), Ul. Piccar-di 16 (040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. ui Kino AMBASCIATORI - 16.15 »G-Force: Superspie in missione 3D«; 17.45, 20.00, 22.15 »Barbarossa«. ARISTON 17.00, 18.45, 21.00 »Ricky -Una storia d'amore e liberta«. CINECITY - 15.20, 17.30, 20.00, 22.05 »Fame - Saranno famosi«; 16.20, 19,10, 22.00 »Barbarossa«; 14.45, 16.35, 18.25, 20.15, 22.05 »La doppia ora«; 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 21.00, 22.00 »Ba-stardi senza gloria«, 14.30 »Biancane-ve e gli 007 nani«; 15.15, 18.30, 21.30 »Baaria«; 14.45, 16.35, 18.25, 20.15 »G-Force: Superspie in missione - 3D«; Čestitke kovne značilnosti likovnega polja ter pomagajo pri prehodu iz zemeljske stvarnosti v svet abstrakcije, kjer zaživijo kot soodvisne likovne prvine slikarskega polja in postanejo izrazno avtonomne. Poetično interpretacijo toliko bolj občutimo, ko beleži Primož Hieng zrcaljenje gibkih premikov puhastih oblakov neba na morski gladini, kar daje motivom pravljični pridih in deluje mestoma surrealno. Razstavo Primoža Hienga si lahko v Repnu ogledamo ob nedeljah in praznikih 11. - 12.30 in 15. - 17., ko je Kraška hiša odprta. Razstavno dejavnost je omogočila Zadruga Naš Kras, s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Pokrajine Trst z Občino Repentabor. Jasna Merku Dragi nono IGOR!Danes bomo praznovali tvoj 60. rojstni in iz srca ti želimo vse najboljše, zdravja in polno veselja. Tvoj ljubljeni vnuk Mihael, Alex, Anna in Edica. IS Prireditve DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na koncert Obrtniškega MePZ »Notranjska«, ki združuje pevce z Vrhnike, iz Logatca, Idrije, Postojne in Cerknice, ter Okteta »Bori« iz Postojne. Dirigent: Janez Gostiša. Koncert bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29) danes, 10. oktobra, ob 20.uri. SKD VIGRED vabi danes, 10. in v nedeljo, 11. oktobra, v Praprot na 14. kraški Oktoberfešt pod šotorom. Danes, 10. oktobra, ob 15. uri turnir v briškoli in likovni ex tempore za otroke in mladino; ob 19. uri nastop otroške folklorne skupine OŠ Duto-vlje, s spletom ljudskih pesmi in plesov »Kako so nekoč malo jedli in malo pili«; od 20. ure ples z ansambli: Mladi kraški muzikanti, Kraški Ovčarji in Alter Ego. Nedelja, 11. oktobra, od 9. do 10. ure zbirališče za 14. pohod »Na Krasu je krasno«; ob 13. odprtje kioskov; ob 16. »14. Muzikfešt - srečanje ljudskih godcev in pevcev«, ples z ansamblom Vagabundi. V soboto in nedeljo popoldne za otroke in mladino taborniški kotiček v organizaciji Tabornikov RMV Trst-Gorica. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št. 77 danes, 10. oktobra, ob 15.30 delavnico decoupage-ja na glino: otroci naj s seboj prinesejo glinasto vazico srednje velikosti. Laboratorij je namenjen otrokom, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče v treh občinah (info: torek in četrtek, od 16.00 do 19.00 na tel. št.: 040/2028028). SKD IGO GRUDEN prireja razstavo Katarine Kalc »Merjaščeva pozitivna perspektiva« v Kavarni Gruden v Nabrežini; otvoritev bo v četrtek, 15. oktobra, ob 18.30; umetnico bo predstavila Alina Carli, sodeloval bo trio flavt iz GŠ Sežane, razred prof. Ta-mare Tretjak. SKD IGO GRUDEN vabi na predstavo Turrinijeve Nirandoline v izvedbi Studia Art, režija Boris Kobal, v soboto 17. oktobra, ob 20.30 v KD Igo Gruden v Nabrežini. S Poslovni oglasi 22.00 »District 9«; 14.30 »L'era glacia-le3: L'alba dei dinosauri - 3D«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Motel Woodstock«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 19.30, 22.00 »Bastardi senza gloria«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 19.00, 21.40 »Baaria«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La doppia ora«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 21.30, 0.00 »G.I. Joe: Vzpon Kobre«; 14.30, 17.00, 19.30, 22.00, 0.30 »Sirota«; 14.20, 16.10, 18.00, 19.50, 21.40, 23.30 »Slovenka«; 14.40, 16.50 »V višave 3D« (sinhronizirano). NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.30, 21.00 »Bastardi senza gloria«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Basta che funzioni«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fame - Saranno famosi«; Dvorana 4: 15.45 »Biancaneve e gli 007 nani«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Le mie grosse grasse vacanze greche«. SUPER - 16.00, 19.10, 20.40, 22.20 »Il mio vicino Totoro«; 17.30 »Un amo-re all'improvviso«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.50, 19.40, 22.15 »Bastardi senza gloria«; Dvorana 2: 18.00, 21.30 »Baaria«; Dvorana 3: 17.10, 19.45, 22.15 »Barbarossa«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Fame -Saranno famosi«; Dvorana 5: 20.10, 22.10 »Basta che funzioni«; 16.45, 18.30 »G-Force: Super spie in missione«. DOM ZA OSTARELE DIAMANTE - Ul. XXX Ottobre 15, tel. 040638851 - sporoča, da ima 2 prosti mesti: eno za moškega, eno za žensko. Mesečnina znaša 1.325,00 eur, vse vključeno. Slovensko govoreče osebje. 85 kv. m. v Alpinski ulici 87, primerno za trgovino ali urad. Za informacije pokličite na tel. št.: 338-1966768 ali 340-3338082. NA PRODAJ je 1000 kv. m. veliko zemljišče v bližini Doline, z možnostjo za-zidave enostanovanjske hiše. Zainteresirani naj kličejo na tel. št. 340-7875620. NEKADILCEM DAJEM V NAJEM novejše stanovanje v Sežani, okusno opremljeno in s parkirnim mestom v garaži. Telefonirati v večernih uirah na št. 333-3901512. NISSAN NOTE 1.4 accent, november 2006, 45.000 km, vedno v garaži, oranžne kovinske barve prodajam. Cena po dogovoru. Tel.št.: 349-4047622 (v popoldanskih urah). ODRABLJENE RAČUNALNIKE s pomnilnikom (RAM) za 512 MB za uporabo operativnega sistema Windows XP išče podružnica nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda na Katinari. Pokličite na šolo tel. št. 040 390716 med 8. in 14. uro. PRODAM Fiat 600, letnik 99 v dobrem stanju. Tel. št.: 335-7284798. PRODAM po ugodni ceni usnjeni nov trisedežni divan v temno rdeči barvi (bordo) zaradi selitve. Tel.št.: 3383999360. PRODAM stanovanje s svetlimi prostori v bližini slovenskega kulturnega gledališča, 63 kv.m., s hodnikom, kuhinjo z jedilnico, veliko dnevno sobo, kopalnico, avtonomno ogrevanje, tretje nadstropje z dvigalom. Cena 98.000,00 evrov. Pokličite na GSM 328-3178555 ali na tel. 040-364187 v večernih urah. PRODAM EKSTRADEVIŠKO OLJE -cena po dogovoru, telefonirati ob urah kosila na tel. št. 348-5913172. V NAJEM dajem stanovanje, v bližini univerze v Trstu za dva ne rezidenčna študenta. Tel.št.: 320-0407093. V VIŽOVLJAH oddamo popolnoma opremljeno stanovanje za dve osebi. Tel. 040-299820. Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM ŠVARA v Trnovci je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel.: 040/200898 H Osmice S Mali oglasi GOSPA IŠČE delo, part-time, tel. št. 334-5381318. GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo kot hišna pomočnica ali pomoč starejšim. Tel. št.: 040-213011. IŠČEM delo kot hišna pomočnica, enkrat tedensko. Tel. št.: 340-6192100. IŠČEM pošteno osebo za pomoč v gospodinjstvu pri starejši osebi v Tržiču. Pokličite po 16. uri na tel. št.: 3478004578. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica dvakrat/trikrat tedensko. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 3384360677. KROTKA BELA MUCA srednje velikosti, z rumenim paskom, kroži pred mojo hišo v Križu, blizu Bibca. Gospodar naj pokliče po 18.30 na tel. št. 349-1081249. NA OPČINAH dajem v najem prostor, FRANC IN TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel.: 040-299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci 5. Tel. 040-229270. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 3. Tel. 040-327240. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka- tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: De vin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Sobota, 10. oktobra 2009 1 1 9 Šolske vesti SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), uporabljati tehnične in računovodske standarde računovodskega nadziranja (80 ur), tehnike in orodja prevajanja (60 ur), vrednotenje turizma na krasu (80 ur). Tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginnastica 72. Rok vpisovanja do 16. oktobra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040-566360 ali in-fo@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it. M Izleti DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI obvešča udeležence za izlet v Stično in grad Bogenšperk v nedeljo, 11. oktobra, da je odhod avtobusa iz Doline ob 6.50, iz Boljunca ob 7. in iz Boršta ob 7.10. SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE v sodelovanju s tržaškim Confartigianatom prireja v soboto, 31. oktobra, celodnevni avtobusni izlet na mednarodni sejem gradbeništva SAIE, ki se odvija v Bologni (več info na www.saie.bolognafiere.it). Vse interesente pozivamo, da čimprej javijo tajništvu SDGZ (tel. 0406724828-24-12; email in-fo@sdgz.it), če se bodo sejma udeležili, da zanje pravočasno rezerviramo mesta na avtobusu. Prijave zbiramo do 15. t.m. Točen čas odhoda in povrat-ka bomo sporočili naknadno. KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 18. oktobra, izlet na praznik kostanja »Burnjak« v Gorenji Tarbij. Podrobne informacije in vpisovanje sprejemamo na sedežu Kmečke zveze ali po tel. 040362941. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in Krožek Krut vabita v nedeljo, 18. oktobra, na izlet v Padovo, v odkrivanju srednjeveških trgov in palač. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-417025. SPDT priredi v nedeljo, 18. oktobra, izlet na goro Kucelj (1237m) nad Vipavsko dolino. Pohod traja približno pet ur in ni zahteven.Odhod bo ob 7.30 pri spomeniku v Križu z lastnimi avtomobili, na razpolago je tudi društveni kombi. Za dodatne informacije tel. 040-220155 (Livio). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 in Fotoklubom Skupina 75, prireja v nedeljo, 25. oktobra, celodnevni izlet v Celje, namenjen članom društev in fotografom. Udeleženci si bodo lahko ogledali stari del mesta, grad, muzej novejše zgodovine ter atelje fotografa Josipa Pelikana. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040635 626) oz. goriški urad ZSKD (0481531 495). TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tudi letos organizira tradicionalni izlet oljkarjev, ki se bo odvijal v dneh 28., 29. in 30. oktobra 2009. Z avtobusom se boste odpeljali v Lago di Garda, kjer si boste v sredo in petek ogledali Sir-mione, Lazice, Garda, in še druga tipična mesteca, torkljo, muzej olja, vinsko kmetijo z degustacijo ter razne druge lepote tega jezera. Četrtek, 29., bo posvečen ogledu Švice in sicer Luganskega jezera in okolice ter popoldne še Muzeja čokolade. Obe prenočitvi bosta v istem hotelu 3 zvezde v Bussolengu. Približna cena izleta za vse tri dni vse vključeno niha med 270,00 in 280,00 evrov. Če ste zainteresirani pokličite v jutranjih urah na tel. 040-8990103 Laura oz. 0408990108 Roberta in boste dobili vse dodatne informacije in tudi podrobni program izleta. 13 Obvestila ŽIVIJO 50-LETNIKI! Pozor, vsi rojeni v letu 1959 - od Krasa do Brega, Trsta ter vse do Milj in še dlje... - se dobimo v soboto, 7. novembra, zvečer v znani gostilni na Krasu, da proslavimo naše srečanje z Abrahamom. Poskrbljeno bo za dobro voljo, zabavo in tudi ples! Pridružite se nam, ne bo vam žal!! Za vse podrobnejše informacije lahko pokličete - Danjel: 3337410475, Loredana: 329-8552014 (v večernih urah), Jožko: 348-9001666, Anica: 040-368430. AŠD MLADINA organizira začetni in nadaljevalni smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini za najmlajše. Informacije in prijave na tel. št.: 040220718 ali 338-6376575. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da redna vadba poteka ob ponedeljkih od 9.30 do 10.30, ob torkih in petkih od 19.00 do 20.00 ter od 20.00 do 21.00. Vabimo na poskusno vadbo, za vse podrobnejše informacije pa pokličite na tel. št.: 040-200620 ali na 3496483822 (Mileva). 14. MUZIKFEŠT: Dragi pevci in godci, tudi letos bo v organizaciji SKD Vigred v Praprotu pod šotorom 11. oktobra, ob 16. uri srečanje godcev in pevcev (amaterejev) domače - narodnozaba-vne glasbe. Vabljeni so vsi muzikanti, ki igrajo na različne štrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do številne skupine, dobrodošli so tudi pevci. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji: otroci do 14. leta in odrasli, skupina je lahko tudi mešana. Prijave do danes, 10. oktobra na e-mail: tajni-stvo@skgvigred.org in tel. 380-3584580 oz. na kraškem Oktoberfeštu. 1. ZBOROVSKA REVIJA SAKRALNE GLASBE MONTUZZA »In Christo per Mariam« v organizaciji zbora »Capella Corale dei Frati Cappuccini« v cerkvi »SantApollinare Montuzza« se bo nadaljevala danes, 10., 24. in 31. oktobra, vedno s pričetkom ob 20.30. Vse potrebne informacije na tel.št.340-3138982. BESEDNI RINGARAJA Študijski center Melanie Klein prireja tečaj slovenščine za italijanske otroke, ki obiskujejo slovenske šole in vrtce. Informativni sestanek bo danes, 10. oktobra, ob 18. uri na društvenem sedežu, v ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni! PLESNI TEČAJ ZA SREDNJEŠOLCE/KE pri SKD Tabor. Začetek danes, 10. oktobra, ob 14.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Tečaj vodi Jelka Bogatec. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo danes, 10. oktobra, urad zaprt zaradi sodelovanja društva na pobudah letošnje Barcolane. Vsi otroci so zato vabljeni na tržaško nabrežje, kjer bo delavnica baby pain-tinga. Toplo vabljeni. BOLJUNSKA ŽUPNIJA vabi v nedeljo, 11. oktobra, na pohod do Marijine cerkvice na Peče v dolini Glinščice nad Boljuncem, kjer bo ob 17. uri sv. maša. Zbirališče na trgu v Boljuncu ob 16. uri. PLESNI TEČAJ - SKD SLAVEC: rad bi se naučil plesa? Standardni ali latinsko-ameriški? Tečaj se bo odvijal v prostorih Babne hiše v Ricmanjih v petkih zvečer. Za vpis in informacije: 040281242 ali 339-7477339. AEROBIKA - SKD SLAVEC: aerobika, telovadba ob glasbi, ki jo bo vodila Barbara, se prične v ponedeljek, 12. oktobra, v šolskih prostorih v Ricmanjih, po naslednjem urniku: pon. in čet. od 20. do 21. ure. Za vpis in informacije: 040-281242 ali 339-7477339. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 12. oktobra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na okroglo mizo »Diplomat dveh Jugoslavij. Ob izidu knjige Izidor Cankar, Diplomat dveh Ju-goslavij, ki jo je napisal zgodovinar dr. Andrej Rahten, bosta spregovorila generalni sekretar Centra za evropsko prihodnost mag. Andrej Vrčon in avtor. Začetek ob 20.30. PLESNA ŠOLA - SKD F.PREŠEREN vabi vse otroke v ponedeljek, 12. oktobra, na poskusno lekcijo plesa v zgornje prostore gledališča v Boljuncu, in sicer od 16.30 do 17.15 na tečaj ba-bydance-a namenjenega otrokom od 3. do 6. let in od 17.15 do 18.00 na tečaj plesa za otroke in najstnike od 10. do 17. leta. Za vpis ali informacije pokličite št. 348-0451875. S.K.D. SLAVKO ŠKAMPERLE vabi odrasle na tečaj v latinsko-ameriških in standardnih plesih. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 12. oktobra, v večernih urah v društvenih prostorih na štadionu 1. maj. Za vpisovanje poklicati na tel. št. 349-7338101. SKD F. PREŠEREN - šivanje noš. Spet se bomo srečale v ponedeljek, 12. oktobra, ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM V ponedeljek, 12. oktobra, ob 15. uri prvo srečanje krožka Ob pletenju še kaj... Vabljene! TEČAJI ZA ODBORNIKE in člane v organizaciji ZSKD in SDZPI bodo potekali v Trstu po naslednjem vrstnem redu: metodologija pravilne komunikacije: 12. oktobra, fiskalna zakonodaja 21. oktobra (izjemoma v sredo) od 18. do 20. ure, informatika 26. oktobra in 2. novembra. Tečaji bodo potekali na sedežu Zavoda v Trstu (Ul. Ginnastica 72), tel. 040-566360, od 19. do 21. ure, razen fiskalne zakonodaje, ki bo potekal na sredo od 18. do 20. ure. Vpisnino je potrebno poravnati pred začetkom tečaja. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v ponedeljek, 12. oktobra, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, v ul. Trento 8, predavanje na temo »Diabetična noga -izkušnje naših bližnjih sosedov«. Predavala bo diabetologinja dr. Iris Ma-rolt, specialistka koprskega diabeto-loškega centra. MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabita mlade iz nižjih in višjih srednjih šol v svoji gledališki skupini. Starejšo (za dijake višjih razredov višjih srednjih šol) bo ob sredah ob 14.30 vodila Helena Pertot. Dijaki tretjih razredov srednjih šol in nižjih razredov višjih šol se lahko vključijo v novo skupino, ki jo bo vodila Patrizia Jurinčič. Vaje bodo enkrat tedensko na sedežu v ulici Donizetti 3 v Trstu. Za informacije pokličite št. 345-2669860 ali se oglasite ob sredah na sedežu društev. SKD VIGRED sporoča, da bodo tudi letos potekali v društvenih prostorih v Šempolaju sledeči tečaji: ob ponedeljkih od 18. do 20. ure tečaj priprave narodnih noš in tečaj krojenja in šivanja z Adriano Regent, prvo srečanje in vpisovanje v ponedeljek, 19. oktobra, ob 18. uri. Ob torkih od 17. do 19. ure začetni in nadaljevalni tečaj vezenja (šti-kanja) z Marico Peric, prvo srečanje v torek, 13. oktobra, ob 17. uri. Ob sredah tečaj kvačkanja in vezenja v tehniki »hardanger« s Franko Škerk, prvo srečanje v sredo, 14. oktobra, ob 17. uri. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'albero azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Lu-doteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 14. oktobra: »Ondina radovedna nogavička«, »Ton-done vijugasti karton«; 16. oktobra: »Tina simpatična nogavička«; »Nelo znani čopič«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD TABOR - V OKTOBRU V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: v sredo, 14. oktobra, ob 20.30, potopisno predavanje »Od minareta do minare-ta«. V sliki in besedi bosta Jordanijo, Sirijo in Iran predstavila Borut Boga-tez in Ivana Soban; v nedeljo, 18. oktobra, »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-tem-porejem za otroke. Zbirališče ob 10.00 v Prosvetnem domu na Opčinah; v nedeljo, 18. oktobra, ob 18.00, »Openska glasbena srečanja«. Nastopa Celjski godalni orkester; dirigent Nenad Firšt ; Gabriel Lipuš, tenor; Luca Ferrini, klavir. V četrtek, 22. oktobra, ob 20.00 gostovanje Pupkin kabaretta s predstavo »Saturday night Straus«. Dobrodošli v Prosvetnem! SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta za Tržaško, da bo seja v sredo, 14. oktobra, ob 18.30 ob prvem in ob 19. uri ob drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). DELAVNICA FOTOGRAFIJE - Fotovideo Trst 80 organizira fotolaboratorij ob četrtkih (prvo srečanje bo 15. oktobra) od 20. ure dalje v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, 20. Vodi ga Robi Jakomin. Za prijave, vpisnine in ostale informacije, pišite mail na robi-jack1978@yahoo.it. KRUT obvešča, da bo začel nadaljevalni tečaj »Arteterapije« v četrtek, 15. oktobra, ob 16. uri. Na osnovi zanimanja planiramo, da bo začetni tečaj potekal od 19. novembra. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040 360072. KRUT, obvešča, da je zdravniška posvetovalnica na razpolago članom vsak torek od 16. ure dalje. Zaželjena je predhodna prijava na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. OBČINA DOLINA obvešča, da bo predvidoma meseca novembra stekel projekt pokrajine Trst »Web 2.0 & Lavo-ro (Splet 2.0 in Delo)«, namenjen mladim od 18. do 25. leta starosti za usposobitev strokovnih figur na področju komunikacije na spletu. Interesenti, ki imajo stalno bivališče v Občini Dolina in so stari od 18 do 25 let, se lahko javijo na Uradu za kulturo Občine Dolina (tudi telefonsko na št. 0408329281) do najkasneje četrtka, 15. oktobra. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren sporoča, da potekata vadba Pilatesa in telovadba za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih, od 19. do 20. ure Pilates, od 20. do 21. ure telovadba, v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini. PLESNA ŠOLA - SKD F. PREŠEREN obvešča, da se v četrtek, 15. oktobra, pričneta tečaja plesa za odrasle v zgornjih prostorih gledališča v Boljuncu, in sicer od 20.30 do 21.30 za začetnike, od 21.30 do 22.30 za nadaljevalce. Za vpis ali informacije pokličite št. 3288374369. SKD PRIMOREC vabi na otvoritev sezone 2009/2010 z gledališko predstavo Mirandolina (Turrini, prosto po Goldoniju) v izvedbi tečajnikov 3. letnika gledališke šole Studio Art v četrtek, 15. oktobra, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini pod vodstvom društvenih učiteljev vsako soboto in nedeljo zjutraj. 2. izmena od sobote, 17., oz. nedelje, 18. oktobra dalje. Možnost najema opreme. Vpisovanja na info@skdevin.it, ali na 040 209873. SKD BARKOVLJE prireja v soboto, 17. oktobra, pohod Zoro Starec. Po domačih klancih ga bo vodila prof. Marinka Pertot. Zbirališče in start ob 16. uri pri Kontovelski mlaki. Hoje bo okrog 3 ure. Konec pohoda v domačem društvu v ul. Bonafata 6, kjer bo družabnost s »paštašuto«. Vse informacije nudimo na tel.št.: 040-4111635. KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od ponedeljka do četrtka od 15. do 18. ure. MLADINSKA GLEDALIŠKA SKUPINA društva Finžgarjev dom vabi srednješolce na tedenske vaje, ki bodo vsak petek od 18.00 do 19.00 v Finžgarjevem domu na Opčinah (Dunajska 35). Vodi Julija Berdon, mentorica Lučka Susič. OTROŠKA GLEDALIŠKA SKUPINA »Tamara Petaros« vabi osnovnošolce na tedenske vaje, ki bodo vsako soboto od 16.30 do 17.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah (Dunajska 35). Vodi Maruška Guštin, mentorici Lučka Susič in Anka Peterlin. AŠK KRAS obvešča, da se bodo pričeli v sklopu rekreacijske skupine treningi kitajske borilne veščine v ponedeljek, 19. oktobra, v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: ponedeljek od 18.00 do 19.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. ANGLEŠČINA - SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivne jezikovne tečaje ob koncih tedna. Prvo srečanje - Pregled angleških časov - 23. in 24. oktobra. Informacije in predvpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine; tel. 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. PRAVLJIČNE LUTKOVNE URICE za otroke iz vrtca: vabljeni vsako soboto od 10. do 11. ure v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Urška Šinigoj. Za informacije: 340-2449425. V BAMBIČEVI GALERIJI bo do petka, 23. oktobra, na ogled razstava akvarelov Andreja Kosiča »Veličastni jesenski Kras«. Urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro. TABORNIKI RMV obveščajo, da se se začeli sestanki po družinah. Na Opči-nah: vsako soboto od 17.30 do 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah (info: 3771174411 - Martina); na Kontovelu in Proseku: vsako soboto od 15.00 do 16.00 v telovadnici na Kontovelu (info: 3472735272 - Karin); v Križu: vsak petek od 15.30 do 17.00 (info: 3349309930 - Jakob); v Saležu: vsak torek od 17.00 do 18.00 v knjižnici v Sa-ležu (info: 3408940225 - Madalena). KRUT, obvešča, da bo začetni tečaj Flo-riterapije v četrtek, 4. novembra, od 16.00 do 17.30. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu »Brdina« - Trg Brdina na Opčinah: v četrtek, 5. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme; v petek, 6. novembra, od od 18. do 21. ure; v soboto, 7. novembra, od 16. do 21. ure; v nedeljo, 8. novembra, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Info.: 040-2171189 ali 347-5292058. LETNIKI 1974 so vabljeni na večerjo 35. letnikov, v soboto, 7. novembra, v Repen pri Križmanu, ob 20. uri. Javite se na mail: vecerja74@gmail.com najkasneje do 2. novembra. ŠPANŠČINA - SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivne tečaje ob koncih tedna. Prvo srečanje jezika - »Fin de semana espanol« - Tečaj španščine s kulinaričnim kotičkom - 14. in 15. novembra. Informacije in predvpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine; tel. 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. 40-LETNIKI pozor, pozor!! Dne 21. novembra, ob 20. uri bomo praznovali svojo obletnico na skupni večerji. Pridi tudi ti! Smeha, plesa in zabave ne bo manjkalo. Informacije: Martina (tel.: 335-6228630) in Emanuela (tel.347-5710673) od 20. do 21. ure. Rezervacije in plačilo sprejemamo do vključno 15. novembra. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za predstavitev prošenj za dodelitev prispevka k znižanju cene goriva za stanovanjsko gretje na goratih področjih za leto 2007 in/ali 2008. Bivajoči v Občini Repentabor, ki izpolnjujejo pogoje predvidene v razpisu, lahko predstavijo prošnjo na posebnem obrazcu razpoložljivem v občinskem tajništvu. Rok za predstavitev prošenj na tržaško pokrajino zapade 30. novembra 2009. SK DEVIN prireja tedensko zimovanje na prelazu Jochgrimm (Oklini) in v kraju Forni di Sopra od 26. decembra do 2. januarja 2010. Možnost smučarskih tečajev pod vodstvom društvenih učiteljev. Informacije in vpisovanje do 20. oktobra na info@skdevin.it ali na 340 2232538. Prispevki 60-letniki s Proseka in Kontovela darujejo 260,00 evrov za KD Prosek-Kon-tovel. V spomin na dragega Stanka Blasino daruje sestrična Nadja z družino 20,00 evrov za nabrežinski cerkveni zbor. Namesto cvetja na grob Marije Poles daruje Vesna Fonda 20,00 evrov za SKD Krasno polje Gročana, Pesek, Draga. V spomin na dragega Slavka Košuta darujejo svakinja Angela ter hčerke in nečakinje 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Križu. V spomin na dragega Albina Tence darujeta Breda in Latko Lozar 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Križu. Namesto cvetja na grob drage Eme Tul daruje Gizela Smotlak 10,00 evrov za Nonet Primorsko. V spomin na sestro Justino daruje Laura Gombač 30,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlih v NOB na Op-činah. V spomin na drago mamo daruje Anica Daneu 100,00 evrov za popravila na dvorišču Prosvetnega doma na Opči-nah in 30,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlih v NOB na Opčinah. 10.10.2002 10.10.2009 Marija Stepančič por. Bandi Vedno z nami. Tvoji najdražji Lakotišče, 10. oktobra 2009 Ob boleči izgubi očeta DARISLAVA KOŠUTE izrekajo dolgoletni uslužbenki Sonji in svojcem iskreno sožalje upravni in nadzorni odbor ter ravnateljstvo in kolegi Zadružne kraške banke 12 Sobota, 10. oktobra 2009 KULTURA nova gorica - Jožko Čuk računa na direktorsko mesto v SNG »Psihosocialna klima v gledališču je kar dobra« Napisali pismo podpore za ureditev razmer v tržaškem gledališču Nekdanji predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk, ki je v maju prevzel vodenje novogoriškega gledališča kot vršilec dolžnosti direktorja, je včeraj potrdil, da se bo prijavil na razpis za direktorsko mesto. Za to se je odločil, ker namerava v SNG Nova Gorica dolgoročno zastaviti zadeve. V času njegovega v.d.-jev-stva se je klima v gledališču izboljšala, kot ekonomist pa vidi prvi korak k ponovnemu vzponu gledališča v izgradnji male dvorane. Včeraj je za Primorski dnevnik spregovoril o svojih načrtih in trenutnih razmerah v SNG Nova Gorica, pa tudi o problematiki SSG Trst. Slovensko ministrstvo za kulturo naj bi objavilo razpis za direktorja SNG Nova Gorica. Napovedovali ste, da se boste nanj prijavili. To še drži? Odločil sem se, da se prijavim, ker mislim tukaj dolgoročno zastaviti zadeve na poslovnem in umetniškem področju. V Mladini pa smo zasledili, da naj bi bili tudi kandidat za novega predsednika ljubljanske Opere. Mogoče je do teh informacij prišlo zato, ker se celo življenje ukvarjam z investicijami, Opera pa je izredno pomembna institucija na področju kulture in je zdaj v adaptaciji oziroma v zelo velikih investicijah, sicer pa nikoli nisem bil kandidat za Opero. Odločil sem se zadeve urejati tukaj, v Novi Gorici. Vam je v obdobju, ko ste v novo-goriškem gledališču v vlogi v.d. direktorja, uspelo normalizirati razmere? Prišel sem v maju, a imam res dober občutek, da sem uspel vzpostaviti stik s kolektivom, predvsem z umetniškim timom. Prav to mi je dalo prepričanje in moč za to, da se prijavljam za direktorja. Ker prihajam v gledališče iz nekega drugega poslovnega okolja, sem takoj opazil, kaj je narobe, kaj je vzrok za težave. Ugotovil sem, da je to edino gledališče, ki v celoti funkcionira samo na enem, velikem odru, in da mu manjka mala scena. V tem smislu je to težava, ker se igralci ne morejo komorno izražati, tudi v manjših predstavah. Do zdaj je bilo vse na velikem odru, vendar je to ekonomsko zelo zahtevno oziroma neučinkovito. Že ko je bilo gledališče zgrajeno, je obstajal načrt za izgradnjo male scene, vendar se v teh 15 letih nikoli ni našlo dovolj moči, denarja, da bi se to zaključilo. Ko sem pogledal bilance stanja, uspeha in finančnih tokov, kar mi je bliže, sem ugotovil, da se dolgoročno gledališča samo z velikim odrom ne da sanirati, zato sem takoj z vsemi silami, vsemi močmi in znanjem sprožil to investicijo v malo dvorano, za katero računam, da bo zaključena v oktobru prihodnje leto, tako da bomo v naslednji sezoni že lahko igrali tudi na mali sceni. Kaj pa do takrat? V četrtek je v okviru Mej-ni festivala NETA na Mo-stovni v Solkanu uspešno gostovalo makedonsko gledališče iz Bitole. Boste do odprtja male scene tam mogoče pripravili še kakšno predstavo, gostovanje? Ne samo na Mostovni. Celotna ta regija, reciva ji Goriška, je za nas zanimiva. Želim napraviti evidenco vse kulturne infrastrukture na tem območju in od nje črpati, pa tudi ji dajati. Mislim, da moramo z vsemi dvoranami, ki so na razpolago, in s tukajšnjimi kadri med seboj sodelovati in pametno koristiti sredstva ter iz tega narediti tudi čimveč programa. Tukaj vidim zelo veliko možnosti. Kakšna je danes klima v gledališču med igralci in upravo. Pred časom se nekateri med seboj sploh niso pozdravljali. Kako je zdaj? Mislim, da tega ni več. To je bilo obdobje, za katerega pravijo, da bi radi nanj čimprej pozabili. Imam občutek, da je psi-hosocialna klima med upravo, umetniškim in tehničnim delom v gledališču kar dobra. Kako pa je s številom abonentov v letošnji sezoni? Točne številke nimam, a upam, da prav velikega upada ne bo, tudi zato, ker je program, ki ga je pripravil zdajšnji v.d. umetniškega vodje, Srečko Fišer, dober in bo zadovoljil široko paleto naših obiskovalcev. Sta se s Fišerjem dobro ujela? To sodelovanje je pravzaprav tisto, kar je prineslo neko novo klimo v gledališču. Umetniški vodja in direktor se morata dobro poznati, spoštovati in drug drugega podpirati. In to je nama s Srečkom uspelo. Pri njem zelo cenim znanje na področju vseh umetnosti, ki se križajo v gledališču. Od njega sem se marsikaj naučil. Pravzaprav mi je bilo lahko voditi zadeve, ker sem imel v njem zelo dobrega sodelavca. Vam je žal, ker se poslavlja s tega mesta? To je bil dogovor. Prevzel je vlogo v.d.-ja pod pogojem, da bo v tej vlogi samo do konsolidacije, do prihoda novega umetniškega vodje. Odločitev o tem, da pride na to mesto Ira Ratej, je najina skupna odločitev. Ratejeva prihaja prihodnji teden. Kaj bo prinesla v SNG Nova Gorica? Po izobrazbi je dramaturginja, tako da zelo dobro pozna gledališče v smislu literature, scene, kostumografije in igralskega pristopa. Obvlada tudi računalniško podporo in marketing v gledališču, tako da mislim, da bomo lahko vzpostavili neke dolgoročne smernice razvoja. Jaz bolj na materialno-poslovnem delu, ona pa na umetniškem delu. Če boste potrjeni za direktorja, ji boste torej podaljšali mandat, saj prihaja za določen čas? Če bo šlo vse tako, kot je predvideno, bo ona dolgoročno umetniški vodja v tem gledališču. Kakšni pa so vaši načrti oziroma prvi koraki v primeru, da boste potrjeni za direktorja? Jožko Čuk je potrdil, da se bo prijavil na razpis za direktorsko mesto Na prvem mestu je zaključek investicije v malo dvorano. Mislim, da je to moje poslanstvo, poslanstvo te ekipe. V naslednjem letu moram na vsak način zagotoviti, da se projekt ne zaustavi, saj bi to povzročilo zelo velike težave. Menim, da sem s svojim načinom dela in z vizijo, ki sem jo do zdaj gojil v gledališču, dobil oporo tudi v občinski strukturi in v ostalih kulturnih organizacijah, pa tudi ministrstvo je videlo v tem izziv za sanacijo stanja. Kako ste zadovoljni z začetkom letošnje sezone. Kakšni so odzivi javnosti na Goldonijevo Nenavadno prigodo? Prav ta predstava je pokazala korekcijo v umetniški usmeritvi programa. Zelo dobro je bila sprejeta pri publiki, pa tudi v umetniških krogih. Mislim, da je to predstava, ki se bo še velikokrat ponovila. Kako pa gledate na razmere v SSG Trst? Napisali smo pismo podpore za ureditev razmer v tržaškem gledališču. Glede na to, da gre za gledališče v Italiji, menim, da je potrebno zagotoviti sredstva, ki mu po tamkajšnjem zakonu pripadajo. Mislim, da bi bilo treba povečati tudi komunikacijo z lokalno, regionalno skupnostjo, samo upravljanje in vodenje pa prilagoditi novim potrebah in zahtevam. V tem trenutku sem prepričan, da do zaprtja gledališča ne bo prišlo, ker je SSG Trst sestavni del tržaške duše in bi to pomenilo okrni-tev njihovega kulturnega prostora. Čudi me, da se italijanski intelektualci še niso dovolj artikulirano izrazili o tem. Trst namreč temelji na večjezičnosti in brez te komponente si kulturni prostor v Trstu težko predstavljam. Nace Novak TOMIZZEV DUH »Italija laže, Ljubljana spi« Milan Rakovac_ Ma ča da su uvi demokrati huji nego črni? Demokrati (u sve tri države ča nas dile) čuda bolje nas veživaju u jaram i u brazdu, nas brižno blago bojže, nego ča su se fidali domokršcani z jiene i ko-muništi z druge bande Soče: Italiani de questa parte gaveva La Voce, Drama italiano, e tutto quanto in regola, e ben pagado sia dala Yugo sia dal'Italia. I Slo-veni in Italia altretanto; Primorski in SSG sta bla na jugoslavenskem in italijanskem proračunu; brez nikakšnih ovirov. In plus, je bla Tržaška banka! Zapanjen, čitam i slušam i gledam što se dogada u Trstu! SSG prekida probe, nece biti prve jesenje premijere? Nece biti SSG-a? Kao Istranin, redoviti posjetitelj SSG-a, kao spisatelj i čovjek, naprosto sam zgrožen! Zar ce Trst zatvoriti slovensko kazalište, tršcansko kazalište? Zar ce to dopustiti Republika Italija? Zar ce to dopustiti Republika Slovenija? Nakon paleža Narodnog doma 1920. u Trstu i Puli istodobno, ustali smo i opstali. Ako zatvore SSG 2009. opet cemo ustati i ostati i opstati! I obraniti SSG! Kažem MI, jer pripadam krugu plurikulture, širokom i prostranome, koji uzima za svoju i kulturu susjeda. Uz moju matičnu, pripada mi i slovenska i talijanska kultura, kao što i ja njima pripadam. A to nije samo vlastiti izbor, nego i rezultat stanja kolektivnih pogra-ničnih mentaliteta. Ali, uz novi europski duh, koji nas sve više prožima, obnavlja se i povije-sni pogranični nacionalizam, na obje obale Soče, na obje obale Dragonje! Užas! Uvjeren sam, da političke nomenklature ovog pograničnog nacio-nal-populizma birokratskom manipul-cijom hoce uništiti SSG, i ne samo SSG, nego svaku drugu i drukčiju kulturu. Hocu upozoriti i na ta opcenito nepo-voljna kretanja u ambijentima etničkih skupina uz ove granice: Uzlet nacionalizma i populizma prijeti postignu-toj razini interetničkih odnosa, revizija historije stvara revanšizme, i najviše zbog tih i takvih distorzija dolazi i do krize SSG-a. Mislim da treba podici glas u Europskoj uniji, u rimskom parlamentu. U slovenskom državnom zboru. Ne, nije ovdje riječ o birokraciji koja razumno upozorava na krizu i po-trebu racionalne budžetske potrošnje; ovdje je riječ o tome da se hoce recesi-ju i krizu zloupotrebiti da bi se uništi-lo jedno od Teatro Stabile u Republici Italiji. Brez zamere, prosim, ljubi bralci, dragi slovenski bratje, za to kar moram povedati: brskam po Delu in Dnevni- ku, gledam slovensko televizijo in berem in vidim, da je tržaško SSG pori-njeno ob rob Nacionalnega Interesa Republike Slovenije? Pardon, SSG je plinski terminal na ento potencijo, SSG je Piranski zaliv! Uničenje Esesgeja: SSG je prvorazed-na zaščita slovenske nacionalne okoliščine! SSG je slovenski stik z odprtim morjem! Ste pozabili na Drnovškove besede ob stoti letnici Esesgeja?: »Rojstvo slovenskega gledališča v Trstu pred stotimi leti predstavlja dogodek, ki je pomembno zaznamoval narodotvorne pobude in prizadevanja Slovencev, da postanejo del evropske kulture v tedanjem času in v kasnejših obdobjih. Prav slovenske izobraževalne in kulturne ustanove so takrat Slovencem prve odpirale pot v javni prostor ter jim omogočale oblikovanje in utrjevanje zavesti in samozavesti. Trst pa je bil ob Ljubljani žarišče, kjer so se težnje po uveljavitvi slovenske kulture uveljavljale najizraziteje in najodločneje. Vloga, ki jo je v teh procesih odigralo tržaško slovensko gledališče, je bila med najbolj ključnimi in najbolj vplivnimi. Prav gledališka ustvarjalnost je odločujoče profilirala in definirala družbeni prostor Slovencev v tržaškem multietničnem okolju ter jim omogočila, da so se v življenju mesta, pa tudi njegovega širšega podeželskega zaledja uveljavili kot samostojen, avtohton, zgodovinsko, družbeno in kulturno prebujen in ozaveščen subjekt. Slovenska beseda in jezik sta postala slišnejša in bolj upoštevana... ...Upornosti, žilavosti in neomajni ustvarjalni volji tržaških gledaliških umetnikov in njihovega občinstva gre zasluga in zahvala, da je slovensko gledališče v Trstu preživelo in ni ugasnilo v mnogih zgodovinskih preizkušnjah... Stoletnica vašega gledališča tudi za Slovence v matični državi ni obrobnega pomena. Nova evropska obzorja, katerih obrisi postajajo vse jasnejši in določnejši, rišejo prijaznejše čase in bolj naklonjeno ozračje za ustvarjanje sožitja med večinami in manjšinami, za prepletanje njihovih zgodovinskih in kulturnih izročil, za spodbujanje njihovega ustvarjalnega sodelovanja in za utrjevanje medsebojnega spoštovanja in zaupanja« ... Ljubjana spi, Italija laže - dovolim si parafrazo Kosovela. E a Lei, sior Sin-daco, a Lei oso sugerir; no xe che no se pol! Se pol se pol, se pol! E se devi, lo Stabile sloveno xe la prova final, e una sfida per el futuro europeo de Trieste; Trieste come Atene dell'alto Adriatico, come punto d'incontro tra i tre oceani etnici d'Europa. trst - Četrtkovi koncerti zavarovalnice Generali Niz je uvedla Živa Komar Mlada trobentačica je nastopila ob klavirski spremljavi Mattea Andrija - Tudi sestra Jasna je talentirana trobilka Da so tudi amaterska glasbena društva teren, iz katerega lahko vzkli-jejo imenitni instrumentalisti, je že večkrat dokazana trditev. Lep primer sta sestri Jasna in Živa Komar, ki sta svojo glasbeno pot začeli v zgodnjem otroštvu v okviru godbenega društva Ricmanje; izbrali sta glasbili, ki nimata čisto ženskega predznaka -večji ženski delež najdemo med hor-nisti, trobentačice pa lahko preštejemo na prste. Sestri sta briljantno diplomirali na tržaškem konservatori-ju: starejša Jasna je zdaj učenka prof. Boštjana Lipovška na ljubljanski Akademiji za glasbo, vključila pa se je že v številne ansamble in 17. oktobra bo v KC Lojze Bratuž igrala z orkestrom RTVS, Živo pa letos čaka matura na pedagoškem liceju Slomšek, nato pa se bo pridružila sestri na ljubljanski Akademiji. Obe trobilki sta bili po- vabljeni na niz Četrtkovih koncertov, ki jih organizira prof. Doriana Dor-ligo za tržaški krožek zavarovalnice Generali: v lanski sezoni je imela Jasna zelo uspešen nastop, zato je vključena tudi v letošnjo sezono in bo nastopila 4. marca 2010, letošnjo sezono pa je v četrtek, 8.oktobra, odprla Živa, ki je pripravila dokaj zahteven program ob spremljavi pianista Mat-tea Andrija. Osemnajstletna trobentačica je lani z odliko diplomirala na tržaškem konservatoriju Tartini, zato je bila izbrana za koncert deseterice najboljših diplomirancev iz cele Italije v Ca-strocaru Terme, prejela pa je tudi štipendijo, ki ji je omogočila izpopolnjevanje s priznanimi mojstri v Italiji in tujini, med drugimi tudi s prof. Stankom Arnoldom. Živa se je že uspešno včlanila v številne orkestre, ne nazadnje je bila sprejeta tudi med člane godbe v gledališču Verdi. Svoje sposobnosti je Živa dokazala v programu, ki se je odprl s solistično točko - Coronation (Kronanje) Timothyja Johnsona: dekle je s čistim in prodornim zvokom svojega glasbila brez težav pritegnilo pozornost občinstva, nato pa je trobenta pokazala tudi svoje spevne lastnosti v drugem stavku koncerta Fran-za Josepha Haydna. Pianist Matteo Andri ni običajni spremljevalec mlade glasbenice, zato je svojo vlogo v začetku izvršil bolj oprezno. Duo je nato zaigral prvi stavek Nerudovega Koncerta v Es -duru, v katerem je Živa zablestela s tehnično dovršeno igro, nato pa je oder prepustila pianistu, ki je svoje sposobnosti dokazal v Lisztovi priredbi Bachove Fantazije in Fuge. Najbolj prepričljiva točka je bila Sonata Paula Hindemitha, kateri sta glasbenika verjetno posvetila največ študija: muziciranje je postalo bolj uravnovešeno in je izražalo poglobljen pristop do partiture, ki nalaga obema solistoma nezanemar-ljive težave. Živa Komar in Matteo Andri sta fraziranje oplemenitila z lepim muzikalnim smislom, svoj nastop pa sklenila z bolj vedrim Ro-partzevim komadom: uvodni Andante se kaj kmalu sprosti v Allegro, kjer je trobentačica ponovno dokazala žlahtnost svoje muzikalne izobrazbe in tehnično spretnost, pianist pa je upravičil svoj bogati curriculum, v katerem so poleg številnih nagrad zabeleženi že mnogi nastopi na prestižnih prireditvah. Občinstvo je mlada talenta nagradilo s toplimi aplavzi. Katja Kralj / TRST Sobota, 10. oktobra 2009 13 1 priznanje - Norveški odbor za podelitev nagrade nepričakovano izbral predsednika ZDA Obami Nobelova nagrada za mir Nagrajenec: Ne vem, če sem si jo zaslužil Denar bo podaril v dobrodelne namene - V svetu odobravanje in zadovoljstvo, a tudi nekaj kritik OSLO/WASHINGTON - Letošnjo Nobelovo nagrado za mir bo prejel ameriški predsednik Barack Obama, in sicer za prizadevanja za okrepitev mednarodne diplomacije, je včeraj v Oslu sporočil Norveški odbor za podelitev nagrade. Obamo je nagrada presenetila, razume pa jo kot poziv k delovanju. V svetu so odločitev večinoma pozdravili, slišati pa je bilo tudi nekaj kritik. Obama bo nagrado prejel za "izjemna prizadevanja za okrepitev mednarodne diplomacije in sodelovanja med narodi ter za prizadevanja za svet brez jedrskega orožja", je petčlanski norveški odbor napisal v obrazložitvi. Kot so med drugim še zapisali, je "Obama kot predsednik ustvaril novo vzdušje v mednarodni politiki". "Večstranska diplomacija je znova dobila osrednjo vlogo, s poudarkom na vlogi, ki jo lahko igrajo Združeni narodi in druge mednarodne organizacije. Dialog in pogajanja so glavna orodja za reševanje tudi najtežjih mednarodnih konfliktov. Zahvaljujoč pobudam Obame ZDA zdaj igrajo bolj konstruktivno vlogo, tudi pri reševanju velikih podnebnih izzivov, ki so pred svetom." "Le redko se zgodi, da neka oseba doživi tolikšno pozornost v svetu in vzbudi upe na boljšo prihodnost pri toliko ljudeh. Njegova diplomacija temelji na konceptu, da morajo tisti, ki jim je dano voditi svet, to delati na podlagi vrednot in ravnanj, ki so skupna večini svetovnega prebivalstva," je poudaril norveški odbor. "Že 108 let si Norveški odbor za Nobelovo nagrado prizadeva, da bi vzpodbujal natanko tovrstno mednarodno politiko in delovanje, katere glavni zagovornik v svetu je zdaj Obama. In odbor podpira pozive Obame, da 'je zdaj čas za vse nas, da si porazdelimo odgovornost za globalen odgovor na globalne izzive'," še piše v obrazložitvi podelitve nagrade ameriškemu predsedniku. Vodja odbora Thornbjorn Jagland je pojasnil, da so zaradi tovrstnih vrednot nagrado podelili tudi nekdanjemu nemškemu kanclerju Willyju Brandtu in zadnjemu sovjetskemu voditelju Mi-hailu Gorbačovu. Za Obamo pa so se odločili kljub njegovemu kratkemu času na položaju prvega moža ZDA. "Že to, kaj je ponudil v svojem času predsedovanja in kako je spremenil vzdušje v mednarodni skupnosti, je zadosten razlog, da dobi Nobelovo nagrado za mir," je pojasnil Jagland. Ameriški predsednik je v prvem odzivu dejal, da nagrado razume kot "poziv k delovanju". Na- Barack Obama ansa grada ga je presenetila, kot pa je dejal, jo sprejema s "ponižnostjo". "To nagrado bom sprejel kot poziv k delovanju, poziv vsem državam, da se soočijo z izzivi 21. stoletja," je dejal Obama. "Naj bom jasen. Ne vidim je kot priznanje mojim lastnim uspehom, temveč prej kot potrditev ameriškega vodstva v imenu prizadevanj vseh ljudi in vseh držav," je dodal. Obama pa je tudi izra- zil dvom, da si ob vrsti znanih osebnosti, ki so prejele Nobelovo nagrado za mir, to zasluži tudi sam. Obama je tudi povedal, da bo decembra odpotoval v Oslo in prevzel nagrado. Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs pa je nato sporočil, da bo Obama 1,4 milijona dolarjev, kolikor bo prejel ob nagradi, razdelil v dobrodelne namene. Gibbs je dodal, da bo od tega koristi najverjetne- je imelo več dobrodelnih organizacij, a se Obama še ni odločil, katere. V svetu so novico iz Osla v veliki meri sprejeli z odobravanjem, slišati pa je tudi nekaj izrazov presenečenja in kritik. Svetovni voditelji, med njimi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, nemška kanclerka Angela Merkel, italijanski premier Silvio Berlusconi, britanski premier Gordon Brown, so Obami izrekli čestitke in izražali zadovoljstvo nad odločitvijo norveškega odbora. Zadovoljna sta bila tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon in generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed El Baradej. Obami je čestital tudi slovenski predsednik Danilo Türk. Na Bližnjem vzhodu so tako izraelske kot palestinske oblasti izražale upanje, da bo nagrada Obami dala dodaten zagon v prizadevanjih za rešitev konflikta na tem območju. V gibanju Hamas so medtem menili, da si Obama nagrade ne zasluži. Takšnega mnenja so bili tudi uporniški tali-bani v Afganistanu, ki menijo, da je Obama le že zaostril vojno v tej državi. V nasprotju z njimi je afganistanski predsednik Hamid Karzaj menil, da je Obama "pravi človek za nagrado". V Iranu pa so izrazili upanje, da bo nagrada spodbudila Obamo, da bo krenil po poti, ki bo svetu prinesla pravičnost. Tudi vrsta nekdanjih Nobelovih nagrajencev za mir je menila, da je Obama pravi človek za to nagrado. Kritičen pa je bil med drugim nekdanji vodja Solidarnosti Lech Walesa, ki je menil, da je ameriški predsednik to nagrado prejel prehitro. Mednarodna federacija za človekove pravice s sedežem v Parizu pa je Obami čestitala, a je hkrati menila, da bi si Nobelovo nagrado za mir bolj zaslužili čečenski borci za človekove pravice. Obama bo nagrado v višini slabega milijona evrov (10 milijonov švedskih kron) prejel 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Kot rečeno, je sam že potrdil, da bo odpotoval na podelitev v Oslo. Lani je to prestižno nagrado prejel finski mirovni posrednik Martti Ahtisaari. Letos se je za nagrado sicer potegovalo 205 kandidatov. 48-letni Obama je tretji ameriški predsednik, ki je v času mandata prejel Nobelovo nagrado. Pred njim jo je leta 1906 prejel Theodore Roosevelt, leta 1919 pa Woodrow Wilson. Nobelovo nagrado za mir je že kot nekdanji predsednik leta 2002 prejel tudi Jimmy Carter. vesolje - Nenavaden »eksperiment« ameriške agencije Nasa Bombardiranje Lune dvignilo veliko prahu, zdaj iskanje vode Strokovnjaki opazujejo posledice eksplozije na Lunini površini ansa WASHINGTON - Nasa je včeraj uspešno "bombardirala" površino Lune z raketo in raziskovalno sondo ter pri tem v skladu z načrti ustvarila velikanski oblak prahu, ki naj bi razkril, ali je na Luni morda tudi voda. Znanstveniki zdaj dobljene podatke mrzlično preučujejo, na ameriški vesoljski agenciji Nasa pa so misijo že ocenili za velik uspeh. Vse sicer Nasi ni šlo po načrtih, saj ni dobila neposrednega prenosa trčenja rakete s površino Lune. So pa instrumenti potrdili, da je raketa na južni pol Lune treščila ob 13.31 po našem času, štiri minute kasneje pa je enako usodo doživel še satelit LCROSS - satelit za opazovanje lunarnega kraterja. Toda slike, ki jih je poslal, so se tik pred zdajci zameglile in neposrednih posnetkov na Zemljo ni bilo, navaja ameriška tiskovna agencija AP. Kot je nato na novinarski konferenci Nase povedala ekipa strokovnjakov, ki je vodila projekt, je bila misija velik uspeh za znanost. Po besedah glavnega znanstvenika pri misiji LCROSS Anthonyja Colapreta so "dobili vse podatke, da bodo lahko odgovorili na vprašanje", zaradi katerega so sprožili misijo. Toda za zdaj še ne morejo predstaviti jasnega odgovora, ali na Luni voda je ali ne. Je pa ekipa nato podrobneje predstavila vrsto podatkov in merjenj, tako z misije kot tudi z observatorijev na Zemlji, ki jih sedaj preučujejo. Poskus je sicer potekal bolj ali manj po načrtih. Raketa je v Luno pri- letela s hitrostjo okoli 9000 kilometrov na uro in ustvarila udarec, enakovreden moči eksplozije 1,5 tone TNT. Pri tem je v luninem kraterju Cabelus ustvarila nov manjši krater v velikosti polovice olimpijskega plavalnega bazena. Trčenje satelita pa je bilo nato za dve tretjini šibkejše. Pri tem naj bi se sprostilo okoli 350 ton lunarnega prahu, med katerim znanstveniki upajo, da bodo našli tudi delce vode oz. ledu. In če bi bila na Luni voda, bi bilo to ključno za vzpostavitev stalne misije na tem Zemljinem naravnem satelitu. (STA) francija - Fizik alžirskega porekla Raziskovalec Cerna naj bi sodeloval z Al Kaido PARIZ/ŽENEVA - Francoske oblasti so zaradi suma povezav z mednarodno teroristično organizacijo Al Kaida v četrtek aretirale inženirja, ki je delal v jedrskem raziskovalnem laboratoriju Evropske organizacije za jedrske raziskave (Cern) blizu Ženeve. Varnostni viri v Parizu so še povedali, da so omenjenega inženirja prijeli skupaj z njegovim bratom v četrtek. Po poročanju francoskega časnika Le Figaro so osumljenca prijeli skupaj z mlajšim bratom, s katerim naj bi izbirala potencialne tarče napadov v Franciji za ljudi, povezane z Al Kaido. Zatem so tudi v Cernu potrdili, da so v četrtek v mestu Vienne na vzhodu Francije zaradi suma članstva v teroristični organizacija Al Kaida v islamski Severni Afriki aretirali jedrskega fizika. Kot so navedli, je 32-letni aretirani fizik delal v raziskovalnem laboratoriju, od leta 2003 pa je delal na analitičnih projektih, povezanih z največjim pospeševalnikom delcev, t. i. Velikim ha-dronskim trkalnikom. "Pri delu ni prišel v stik z ničemer, kar bi bilo mogoče uporabiti v teroristične namene," so v Cernu zapisali v sporočilu za javnost, dodali pa so tudi, "nobenega izmed njihovih raziskovalnih projektov ni mogoče uporabiti v vojaške namene". V Cernu dela več kot 7000 znanstvenikov. Po navedbah Le Figaroja naj bi francoska policija prestregla sporočila, ki jih je osumljenec pošiljal prek interneta. Moški naj bi bil francoski državljan alžirskega porekla, policija pa naj bi ga zasledovala že 18 mesecev. Policija je ob aretaciji fizika in njegovega brata preiskala njuni stanovanji in zasegla njuna računalnika. V napadu v pakistanskem Pešavarju številne žrtve ISLAMABAD - V mestu Pešavar na severozahodu Pakistana je včeraj eksplodiral avtomobil bomba, pri čemer je bilo po zadnjih podatkih tujih tiskovnih agencij ubitih 49 ljudi, med njimi sedem otrok, več kot sto pa jih je bilo ranjenih. Eksplozijo je sprožil samomorilski napadalec. Po podatkih lokalnih oblasti je avtomobil bombo razneslo v neposredni bližini živahne tržnice v Pešavarju. Po podatkih policije je bilo v vozilu naloženih več kot 100 kilogramov eksploziva. Avtomobil je bil parkiran ob avtobusu, ki ga je silovita eksplozija popolnoma uničila, poleg pa je bilo videti ležati grozovito iznakažena trupla žrtev. Včerajšnji napad se je zgodil štiri dni po napadu na urad Svetovnega programa za prehrano v pakistanski prestolnici Islamabad, v katerem je umrlo pet ljudi. Bil je eden najbolj smrtonosnih napadov v Pakistanu, kjer je v zadnjih dveh letih v več kot 275 napadih, večinoma samomorilskih, umrlo skoraj 2200 ljudi. (STA) 1 4 Sobota, 10. oktobra 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.eu gradišče - Z Gorico in Krminom stopajo na pot sodelovanja Trojica občinskih uprav obuja nekdanjo grofijo V prodajalni s pohištvom IKEA želijo imeti izložbo - Tommasini proti selitvi veleblagovnice Ipercoop v Vileš Občinske uprave iz Gorice, Gradišča in Krmina stopajo na pot sodelovanja na področju turizma in kulture. Da bodo obudili nekdanjo Goriško in Gradiščansko grofijo, so odločili na srečanju, ki je potekalo v Gradišču v četrtek zvečer. Domači župan Franco Tommasini je gostil svoja kolega iz Gorice Ettoreja Romolija in iz Krmina Luciana Patata, srečanja pa so se udeležili tudi odborniki za turizem iz vseh treh občin. »Pripravili bomo projekt, ki smo ga poimenovali ' Antica contea" in v okviru katerega bomo uresničili skupne pobude na področju turizma. Z njimi bomo skušali prepričati del obiskovalcev nove veletrgovine IKEA v Vilešu, da obiščejo Gradišče, Gorico in Krmin,« razlaga župan iz Gradišča Tommasini in opozarja, da v novi veletrgovini v Vilešu pričakujejo letno štiri milijone gostov. »Če bomo znali priklicati v naša mesta tudi samo dvajset do trideset obiskovalcev na dan, bo projekt uspešen,« opozarja goriški župan Romoli in napoveduje, da bodo v kratkem z Gradiščem in Krmi-nom podpisali protokol o sodelovanju, ki bo dejansko določil vsebino skupnih projektov. Tommasini dalje razlaga, da Gradišče, Gorica in Krmin druži prisotnost starega mestnega jedra, tri občine imajo ob tem tudi skupno preteklost, saj so bile vse tri vključene v nekdanjo grofijo. »Zaradi tega je skoraj samo po sebi umevno, da se teritorij, ki je bil nekoč združen, promovira enovito, saj je tako veliko bolj zanimiv,« ugotavlja Tommasini. Po njegovih besedah je eden izmed glavnih ciljev na novo vzpostavljenega sodelovanja »prodor« v veletrgovino IKEA v Vilešu. »Vemo, da bo težko, vendar bi radi imeli svoj prostor znotraj veletrgovine IKEA, svoj logotip pa bi radi vključili na njeno spletno stran,« pravi Tommasini, z njim pa soglašata tudi Patat in Romoli, ki sta prepričana, da predstavlja odprtje veletrgovine švedske verige za goriško pokrajino veliko razvojno priložnost. Na podlagi protokola o sodelovanju bodo priredili skupne praznike - prvi naj FRANCO TOMMASINI bumbaca bi potekali prihodnjo pomlad. Hkrati nameravajo med sabo povezati tri gledališke sezone in prirediti razne turistične in promocijske pobude. Na podlagi novega protokola bo torej Gorica utrdila stike z Gradiščem in Krminom, pri čemer je na dlani, da po drugi strani usiha čezmejno sodelovanje z Novo Gorico. Ettore Romoli bumbaca Tommasini se je sicer o odprtju veletrgovine IKEA pogovarjal tudi z deželnim odbornikom Luco Cirianijem, ki je Gradišče obiskal ravno tako v četrtek. Med srečanjem se je župan izrekel proti selitvi veleblagovnice Ipercoop iz Gradišča v Vileš, saj naj bi italijanska zadruga prihodnje leto uresničila nov ronke - Rafal tatvin Sumijo ženski romske narodnosti Tarča so običajno enodružinske hiše V Ronkah in bližnjih vaseh je v minulih dneh prišlo do novega rafala tatvin. Tarča tatov je bila serija stanovanj, obiskali pa so tudi športni objekt v Štarancanu. Preiskovalci niso še hoteli odkriti podrobnosti o dogodkih, kaže pa, da je do tatvin prišlo v enodružinski hiši v ulici Pola v Ronkah ter v stanovanju v Romjanu. Kradli naj bi dve ženski romske narodnosti, ki so ju v ulici Pola opazili mimoidoči. Očividci so ocenili, da sta ženski sumljivo krožili v bližini tamkajšnjih hiš. V ulici Pola so tatovi vstopili v hišo po zadnjih vratih, ki so jih odprli z izvijačem; iskali so denar in nakit, odnesli pa so le mobilni telefon. Tatovi naj bi kradli tudi v stanovanjih v Beljanu in Štaranca-nu. Kljub temu, da so to storili pri belem dnevu, jih nihče ni opazil in sprožil alarma. Karabinjerji in policija opozarjajo, da do tatvin navadno prihaja zjutraj ali zvečer. Tarča tatov so običajno enodružinske hiše na območjih, ki so nekoliko bolj izolirana. Sile javnega reda pozivajo občane, naj vedno zaklepajo vrata in zapirajo okna, v primeru, da opazijo kaj sumljivega, pa morajo poklicati številki 112 ali 113. Luciano Patat bumbaca prodajni center tik ob veletrgovini IKEA. »Ipercoop predstavlja za Gradišče pomemben dejavnik atraktivnosti, zato upam, da se zadruga ne bo preselila v Vileš,« pravi Tommasini in opozarja, da bi v primeru selitve veleblagovnice Ipercoop v Gradišču ostala povsem prazna hala. (dr) gorica - Aretirali 19-letnika Mamilo skrival v spodnjicah Posedovanja mamila z namenom razpečevanja je osumljen mladenič iz Gradeža. 19-letnika so karabinjerji prijeli v Gorici, medtem ko se je z mamilom vračal iz Slovenije. G.M. - na goriškem poveljstvu karabinjerjev so sporočili le kratice - je imel pri sebi 41 gramov marihuane, ki je že bila pakirana v zavojčke. Fanta so karabinjerji ustavili okrog 18. ure, ko se je vračal iz Slovenije. Državno mejo je prečkal v Šempetru pri Gorici, namenjen pa je bil v goriško mestno središče. Karabinjerska patrulja, ki je peljala mimo, se mu je približala z avtomobilom. Po pregledu dokumentov so karabinjerji odločili, da izvedejo temeljitejšo kontrolo. Njihov sum je bil utemeljen, saj so kmalu ugotovili, da je 19-letnik skrival v spodnjih hlačah 41 gramov marihuane. Mamilo, ki ga je G.M. predvidoma kupil v Sloveniji, je že bilo pripravljeno za preprodajo, saj je bilo pakirano v zavojčke. Dodaten gram mamila so karabinjerji našli med hišno preiskavo. Mladenič, ki so ga odpeljali v zapor, čaka sedaj na odločitev sodnika za predhodne preiskave, ki se bo izrekel o priporu. gorica - RU486 Waltritsch: »Bo župan spoštoval obveze?« Italijanska agencija za zdravila AIFA je konec julija končno dala zeleno luč za prodajo tabletke za splav, zdravila RU486, na celotnem italijanskem teritoriju. Še v tem mesecu naj bi AIFA izdala izvajalne norme in tako omogočila italijanskim državljankam, da se v težkem trenutku lahko odločijo tudi za splav z zdravilom, ki je manj vsiljiv od operacije. Goriški občinski svet, ki je večkrat pokazal visoko stopnjo zrelosti in spoštovanja človekovih pravic, je januarja 2006 soglasno sprejel resolucijo, ki jo je predstavil občinski svetnik Demokratične levice Aleš Waltritsch, ki je danes predstavnik svetniške skupine Demokratske stranke. Občinski svet je takrat dal nalogo županu, naj v sodelovanju z goriškim zdravstvenim podjetjem čim prej poskrbi, da bodo tablete za farmakološki splav razpoložljive tudi v Gorici. Waltritsch je leta 2006 z resolucijo spodbudil občinski svet, naj se izreče v podporo zakonu 194 iz leta 1978. V dnevnem redu je izpostavil, da so bili posegi katoliških oblasti v razpravo o uvedbi zdravila RU486 nesprejemljivi, obenem pa je poudaril, da morajo ženske še naprej svobodno odločati o splavu. Resolucija je pozivala župana, naj se postavi v bran zakona 194, od goriškega zdravstvenega podjetja pa je zahtevala, naj čim prej da na razpolago tablete za farmakološki splav. »Kako pa nameravata sedanji župan Ettore Romoli in odbornica Silvana Romano udejanjati to, za kar se je leta 2006 občinski svet soglasno zavzel?« se danes sprašuje Waltritsch, ki je s tem v zvezi vložil svetniško vprašanje. Odgovor bo predvidoma dobil na prihodnjem zasedanju občinskega sveta. Še pred tem pa bo o zdravilu RU486 tekla beseda na okrogli mizi, ki bo danes ob 16. uri na goriški pokrajini. Na njem bo sodelovala bivša ministrica za zdravstvo Li-via Turco, ki podpira kandidaturo Vincen-za Martinesa na mesto deželnega tajnika Demokratske stranke. gorica - Jutri na pokrajini Spomin na žrtve delovnih nesreč Vsak dan se v Italiji ponesreči 2.500 oseb V Italiji se vsak dan med delom ponesreči 2.500 oseb, tri umrejo in 27 se jih tako hudo poškoduje, da postanejo invalidi. Da bi javnost opozorili na pereč problem nesreč na delovnem mestu, pri združenju delovnih invalidov ANMIL že 59 let prireja svečanost, ki jo posvetijo smrtno poškodovanim delavcem; letošnja bo potekala jutri, na Goriškem pa ji je pokroviteljstvo zagotovila pokrajinska uprava. V Gorici se bo jutrišnja svečanost pričela ob 9. uri z mašo v stolnici, od koder se bo ob 9.45 začel sprevod, ki se bo zaključil pred pokrajinsko palačo. Ob 10.15 bo civilna slovesnost v pokrajinski sejni dvorani, na kateri so napovedali svojo prisotnost viceprefekt Giuseppe Donadio, pokrajinska odbornica Licia Morsolin, goriška občinska odbornica Silvana Romano, tržiška podžupanja Silvia Altran, direktorica goriške izpostave zavoda INAIL Angela Forlani in odgovorna za goriški urad zavoda INAIL Cristina Smet, ki bodo podelili častne značke nekaterim delovnim invalidom iz goriške pokrajine. Svečanost bo vodil predsednik goriške sekcije združenja ANMIL Emil Jelen. Že v četrtek je delegacija združenja ANMIL položila venec pred tržiški spomenik, ki je posvečen smrtno poškodovanim delavcem. Sledila je krajša svečanost v tržiški ladjedelnici ob udeležbi delavcev, sindikalistov in vodstva obrata. nova gorica - Stanovanja Manjka jim milijon evrov, »a ne zaradi slabega poslovanja« Poročali smo že, da Stanovanjski sklad mestne občine Nova Gorica pod Kapelo, v neposredni bližini nekdanjega mejnega prehoda na Škabrijelovi v Gorici, gradi tri večstanovanjske objekte, v katerih bo na voljo 45 stanovanj, ki jih bodo namenili predvsem mladim družinam in prosilcem za občinska neprofitna stanovanja. Te dni se je na pisanje Primorskih novic, češ da skladu za dokončanje projekta manjka milijon evrov, odzvala direktorica sklada Nataša Leban. »Trditev popolnoma drži,« pojasnjuje Lebanova, »a ne zaradi slabega poslovanja ali nedela sklada. Znižanje vsakovrstnih dajatev oz. davkov je vplivalo tudi na občinski proračun, iz katerega ustanovitelj zagotavlja sredstva za dosego osnovnega cilja sklada - zagotavljanje neprofitnih stanovanj in stanovanj za mlade družine,« odgovarja direktorica novogoriškega Stanovanjskega sklada in dodaja, da je ta vendarle uspel na javnem razpisu republiškega sklada, ki bo izgradnjo neprofitnih stanovanj na Streliški ulici sofinanciral v kar 50-odstotnem deležu, torej v višini »manjkajočega« milijona. »Novo-goriški Stanovanjski sklad je s to gradnjo, ki bo predvidoma zaključena v začetku leta 2010, začel uresničevati novo stanovanjsko politiko, ki zagotavlja domove različnim kategorijam prosilcev. Sofinanciranje neprofi-tnih stanovanj v Novi Gorici s strani republiškega sklada je pridobitev za nas vse. Brez posebnih raziskav lahko trdimo, da se bodo potrebe po neprofitnih stanovanjih tudi v naši občini povečevale,« še pravi Lebanova, ki želi s tem zaključiti razprave o ciljih, za katere je sklad ustanovljen, ter o dilemah, ali jih bo zmogel uresničiti. »V skladu ostajamo optimistični, saj v obdobju 20092010 načrtujemo zagotoviti najmanj 70 stanovanj in s tem doseči cilj, ki je dogovorjen v okviru partnerstva in zapisan v strategiji sklada,« zaključuje Lebanova. (tb) evropski projekt V Gorici festival balkanske glasbe Gorica bi lahko bila prizorišče prvega festivala balkanske glasbe v Italiji. To je cilj evropskega projekta, ki ga bodo združenje Progetto Musica iz Tržiča in partnerji prijavili na razpis za standardne projekte v okviru programa Italija-Slovenija 2007-2013. K projektu, ki so ga naslovili NDSLMuSICFest -Ovrednotenje vloge čezmejnega goriškega prostora pri širitvi glasbenih zvrsti, je v minulih dneh na pobudo odbornika za kulturo Antonia Devetaga pristopila tudi goriška občina, predvidena pa je še soudeležba Nove Gorice. V okviru projekta, ki ga bodo vložili pri deželi Furlaniji-Julijski krajini, bosta Gorica in Nova Gorica priredili tri strokovne delavnice na temo balkanske glasbe in vloge goriškega območja v svetu glasbe. Predvideno je obenem, da bosta morali mesti prirediti tudi tri tečaje za diplomirance konservatorijev, na katerih se bodo glasbeniki poglabljali v izvajanje in skladanje raznih zvrsti balkanske glasbe. Cilj projekta pa bo glasbeni festival, ki bo v Gorici potekal vsako leto (po vsej verjetnosti v poletnih mesecih) in v okviru katerega bodo priredili vsaj dvanajst koncertov. Pet koncertov bo posvečenih značilni balkanski glasbi, trije koncerti pa bodo namenjeni klasični glasbi z udeležbo balkanskih skupin. Nekaj koncertov bodo oblikovali tudi docenti in študentje, ki bodo sodelovali v delavnicah in na tečajih. SOVODNJE Zaposlijo tri delavce Sovodenjska občina je pripravila družbeno koristni projekt, v okviru katerega bodo na podlagi deželnega zakona št. 11 iz lanskega julija zaposlili dva delavca in enega tehnika. Prijave na nadaljnje selekcije bodo zbirali od 12. do 26. oktobra med 9.30 in 12.30 na pokrajinskem uradu za delo v ulici Alfieri v Gorici; prijavijo se lahko osebe, ki so na dopolnilni blagajni oz. mobilnosti. Kandidati morajo imeti vozniško dovoljenje, sposobni morajo biti opravljati manjša zidarska in mizarska dela ter uporablajti pripomočke za vrtnarstvo. Kandidat za tehnika mora ob tem obvladati tudi osnovne računalniške programe. Tako delavca kot tehnik bodo na sovodenjski občini zaposleni s 36 urnim delovnim urnikom za obdobje enega leta. Pri zaposlitvi bodo imeli prednost kandidati, ki imajo bivališče na območju sovodenj-ske občine, upoštevali pa bodo tudi dolžino obdobja, med katerim koristijo socialne blažilce in so torej brez dela. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 10. oktobra 2009 15 gorica - Podjetje javnih prevozov APT Še dosledneje z dvojezičnostjo Napisi na cesti skozi Dol: »Sogovornik je ANAS « Pokrajinsko podjetje javnih prevozov APT se bo še bolj potrudilo pri izvajanju vidne dvojezičnosti. To obvezo je dal predsednik goriške družbe Paolo Pol-li, ki se je sestal s pokrajinskim predsednikom SKGZ Liviom Semoličem. Zakon št. 38/2001 predvideva, da se tudi posamezne ustanove, ki nudijo javne storitve na zaščitenem območju, izrečejo pred paritetnim odborom v zvezi z izvajanjem vidne dvojezičnosti; ker bodo avdicije potekale v prihodnjih mesecih, je Se-molič želel pri predsedniku prevoznega podjetja neposredno preveriti, katero je njegovo stališče v zve- ROMJAN Šolskega prevoza še ni »Trenutno vse molči.« Tako je predsednica Združenja staršev iz Romjana Damiana Kobal povedala v zvezi s prevozom otrok iz Laškega v slovensko šolo in vrtec v Romjanu ter v nižjo srednjo šolo v Doberdobu. Kot znano, so v prejšnjih letih za prevoz skrbeli člani Združenja staršev, pred meseci pa so napovedali, da letos prevozov ne bodo mogli zagotavljati. Šolsko leto se je tako začelo brez prevoza, krajevni upravitelji pa niso še našli rešitve. O tem sta se pogovorila tudi goriški predsednik SKGZ Semolič in predsednik podjetja APT Polli. »Problem prevozov na Plešivem je letos, predvsem po zaslugi slovenske konzulte pri pokrajini, prišel do pozitivnega razpleta. Položaj v Laškem je sicer bolj zapleten, do danes pa še niso bile preverjene vse možne rešitve s podjetjem APT,« pravi Semolič. bumbaca zi z izvajanjem 10. člena zaščitnega zakona. »Polli je izrazil pripravljenost, da pride do ustreznega spoštovanja zakonskih norm,« je povedal Semo-lič. V pogovoru z njim je predsednik APT poudaril, da je do nekaterih korakov v to smer pravzaprav že prišlo. »Podjetje APT je namreč že pred leti namestilo na vseh mestnih in zunajmestnih postajah trijezične urnike z napisi v italijanščini, slovenščini in angleščini. Tudi brošure z urniki so opremljene s slovenskimi in angleškimi napisi,« je povedal Polli in dodal, da se bo podjetje vsekakor zavzelo za dopolnitev izvajanja vidne dvojezično-sti. »Primerno bi bilo, da bi bila na vseh avtobusnih postajah v treh slovenskih občinah ter v Podgori, Štandrežu, Pevmi, Štmavru in na Oslavju imena krajev napisana v obeh jezikih,« je povedal Semolič in nadaljeval: »Ovira sta pri tem le računalniška sistema, preko katerih podjetje pripravlja urnike. V prihodnjih tednih bom v stiku s tehniki podjetja APT, da najdemo ustrezno rešitev.« Semolič in Polli sta spregovorila tudi o čezmejnem avtobusu med Gorico in Novo Gorico, ki se ga iz leta v leto poslužuje rastoče število uporabnikov. »Soglašala sva, da je treba tovrstno sodelovanje in sinergije med mestoma še utrditi,« je povedal Semolič, ki je Pollija - ta je obenem predsednik družbe FVG Strade - opozoril še na vprašanje dvojezičnih smerokazov in tabel na nekaterih cestah, med katerimi je predvsem državna cesta skozi Dol. Polli je pojasnil, da obmejnih cest, kot je cesta skozi Dol, ne upravlja družba FVG Strade, temveč ANAS. »Potrebno je torej, da se z vodstvom družbe ANAS čim prej srečamo, saj je to vprašanje v Sovod-njah in Doberdobu zelo občuteno,« je zaključil Semo-lič. (Ale) doberdob, sovodnje, števerjan Zagotavljajo prevoz otrok tudi v italijanske šole Tri občine s slovenskim večinskim prebivalstvom zagotavljajo šolski prevoz tudi otrokom, ki obiskujejo šole z italijanskim učnim jezikom. Z razliko od občinskih uprav v Laškem, ki ne prispevajo niti evra za prevoz učencev v osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom v Romjanu in v nižjo srednjo šolo v Doberdob, je lani doberdobska občina odštela kar pet tisoč evrov, da je omogočila šolanje v italijanskem jeziku petim otrokom. Doberdobska uprava je namreč svojčas podpisala konvencijo z občino Ronke, ki je zatem skrbela za prevoz otrok v ronške šole z italijanskim učnim jezikom. Medtem sami poskrbita za prevoz otrok v šole z italijanskim jezikom občini Sovodnje in Šte-verjan. Na Sovodenjskem je letos dvanajst otrok, ki jih z občinskim šolskim avtobusom vozijo v osnovno šolo Ferretti na Rojcah. Zaradi tega prevoza morajo na občini Sovodnje urnike šolskega avtobusa uskladiti do potankosti, podobno pa morajo storiti tudi v Števerjanu, kjer letos zagotavljajo prevoz petim italijanskim otrokom, od katerih dva obiskujeta osnovno šolo Pecorini in trije nižjo srednjo šolo Locchi v Gorici. V Števerjanu sicer občina zagotovi prevoz otrokom, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo, medtem ko za malčke iz vrtca poskrbijo družine same. Zaradi tega šolski avtobus samo enkrat vozi v Gorico, saj se na njem poleg otrok, ki obiskujejo šole v italijanskim učnim jezikom, peljejo tudi učenci nižje srednje šole Ivan Trinko. V tem primeru prevoz otrok v italijanske šole predstavlja strošek, v kolikor šolski avtobus prevozi vsak dan nekaj kilometrov več in porabi par deset minut časa; podobno velja tudi za Sovodnje, kjer z razliko od Števerjana občina zagotavlja prevoz v vrtce in osnovne šole, ne pa v nižje srednje. Zaradi tega je tudi v tem primeru strošek prevoza v italijanske šole vezan na pot, ki jo vsak dan šolski avtobus odpravi iz Sovodenj na Rojce. V doberdobski občini se medtem peljejo s šolski avtobusom malčki iz vrtca ter učenci osnovne in nižje srednje šole, tako da je v bistvu zagotovljen prevoz vsem šoloobveznim otrokom, pri čemer je na podlagi omenjene konvencije z Ronkami zagotovljena tudi pravica do šolanja v italijanskem jeziku. Srednješolci ob izhodu iz šole Trinko bumbaca ★ RTO VSE KlBlg) razen 1. novembra Ki tfE&ELj©, 11. pppet&ME, fspflCF( ~ g> *sJ JI oe * pAESfrifCEMjri Iri CdRtfVrOLjE Z A VSE &T&&KE 2 VESEJ-TM klfrVMGM iri MEisVf&kPM 1 6 Sobota, 10. oktobra 2009 GORIŠKI PROSTOR / tržič - Slovenska poezija na festivalu Absolute poetry Pesniška prepletanja kot znamenje sožitja Prebirali so verze Pajka, Bandlja, Benedetiča, Vončinove in Visintinove Prepletanja slovenskega in italijanskega jezika, prepletanja kot znamenje sožitja, prepletanja različnih izkušenj in usod kot iztočnica za razmišljanje. V okviru tržiškega pesniškega festivala Absolute poetry je včeraj potekal večer slovenske poezije, na katerem sta glavno besedo imela pesnica Liliana Visintin in kulturni delavec Aldo Rupel, ki je približno tridestim prisotnim predstavil pesniški zbirki s pomenljivima naslovoma Znamenja oz. Prepletanja. V imenu slovenskih društev iz Laškega Jadro in Tržič je prisotne nagovorila Nataša Ferletič, medtem ko je bila v imenu trži-ške občine prisotna odbornica za kulturo Pao-la Benes. »Vsak jezik ima svoje dostojanstvo, zato pa ni majhnih ali velikih jezikov,« je med drugim v svojem pozdravu poudarila Bene-sova, ki je zatem z zanimanjem prisostvovala celotnemu srečanju. Po glasbeni točki kitarista Matije Ferletiča je spregovoril Rupel. Poudaril je, da Slovenci živimo na besedi, nikakor pa na bogastvu, številkah in vojaških zmagah, pri čemer je izvzel kmečke punte in drugo svetovno vojno, med katero so se Slovenci in Italijani skupaj borili proti zatiralcem. »Abbiamo combattuto insieme - Borili smo se skupaj,« je poudaril Rupel in opozoril, da je omenjeni stavek naslov knjige Vannija Pa-dovana o osvobodilnem boju Slovencev in Italijanov. Med svojim razmišljanjem je Rupel na podlagi izkušenj, ki si jih je nabral med poučevanjem telesne vzgoje, predstavil parale-lizem med igro in poezijo. Po njegovih bese- gorica - Literarni debi Francesca Masija Valov odbojkar s pisateljsko žilico »Cento parole« (Sto besed) je naslov knjige, ki jo je napisal Francesco Masi, 25-letni Goričan, ki se od mladih let ukvarja z odbojko pri štandre-škem Valu. Zbirka črtic in novel je izšla pred nekaj tedni pri mali založbi Kimerik s Sicilije, v Gorici pa je bralcem na voljo v knjigarni Ubik na kor-zu Verdi, kjer jo bodo predstavili javnosti v petek, 20. novembra, ob 18. uri. Francescovi starši so se v Gorico preselili pred njegovim rojstvom, saj je bil oče po rodu iz Apulije finančni stražnik. Med obiskovanjem nižje srednje šole je Francesco vzljubil odbojko in se nato lotil iskanja dru- štva, v katerega bi se lahko vključil. Preko očetovih prijateljev je prišel v Štandrež, kjer se je vključil v mladinsko ekipo odbojkarskega kluba Val; čeprav ni obvladal slovenskega jezika, ga to ni odvrnilo od vključitve v ekipo, kjer so ga lepo sprejeli kljub njegovemu zaprtemu značaju. Francesco namreč ni ravno velik govornik, saj pogosto med potovanji na gostovanja ne spregovori niti besedice, je pa zato zelo dober pisec. S svojo knjigo - in pisateljsko žilico - je najprej presenetil soigralce in prijatelje, verjetno pa bo tudi ljubitelje branja, ki se bodo odločili za njen nakup. Z leve Liliana Visintin, Aldo Rupel, Nataša Ferletič in Paola Benes (levo); del udeležencev srečanja (desno) altran dah je igra za otroke izredno pomembna, sploh pa bi bili tudi odrasli brez igre osiromašeni marsikaterega lepega trenutka. Isto velja za poezijo; brez nje lahko živimo, vendar je naše življenje osiromašeno. V nadaljevanju je Rupel predstavil pesniško zbirko Znamenja, ki jo je tudi sam uredil in je izšla leta 2002. V njej so pesmi dvanajstih slovenskih avtorjev, ki jih je Rupel zatem prevedel za zbirko Prepletanja-Intrecci. V le-tej je bilo dvanajstim slovenskim avtorjem dodanih še dvanajst italijanskih, tako da se v zbirki prepletata slovenski in italijanski jezik. Za včerajšnje srečanje je Rupel izbral pesmi Jurija Paljka, Davida Bandlja, Klavdije Vončina in Liliane Visintin, ki je bila tudi sama prisotna in je zato poleg svojih prebrala tudi poezije Filiberta Benedetiča. Rupel se je sicer načela prepletanj držal tudi pri izbiri avtorjev; tako je po njegovih besedah Paljk, Vi-pavčan po rodu, študiral v Trstu, Bandelj živi v Gorici in poučuje na univerzi v Novi Gorici, Vončinova čuti po slovensko in piše v italijanščini. Med prebiranjem pesmi so se s posebno toplino spomnili Benedetiča, ki je živel ravno v Tržiču. OGLEJSKA EVROREGIJA »Čezmejno sodelovanje deželna prioriteta« Deželna vlada FJK s predsednikom Renzom Tondom na čelu namerava še naprej uresničevati projekte čez-mejnega in mednarodnega sodelovanja, pri čemer bodo s posebno pozornostjo in skrbjo gojili stike z jugovzhodno Evropo. To je izjavila deželna odbornica Federica Seganti na petem forumu oglejske evroregije, ki je včeraj potekal v deželnem avditoriju v Gorici na pobudo združenja Mitteleuropa in so se ga udeležili diplomati in krajevni upravitelji iz različnih srednjeevropskih držav. Po njenih besedah je treba okrepiti odnose, ki jih FJK vodi z deželami vzhodne in srednje Evrope, saj je to edini način za utrditev skupne evropske zavesti in za zagotovitev stabilnosti EU. Denar za cestno omrežje Goriški pokrajini bo dežela FJK dodelila skupno 264.000 evrov, ki jih bodo namenili vzdrževanju mostov ter cest in kolesarskih stez. S tem bo pokrajinska uprava lahko uvedla izboljšave v prometu in varnosti predvsem na cestah, ki peljejo v smeri Gradeža. Komisija za varnost Goriška občina bo imenovala člane komisije, ki bo preverjala varnostne pogoje v gledališčih, kinodvoranah, lokalih in na vrtiljakih. Zakon, ki dodeljuje občinam nekatere kompetence, za katere so bile prej odgovorne pokrajinske komisije za varnost, je v veljavi že osem let, doslej pa je občina Gorica ni izvajala. Člane komisije bo imenoval župan Romoli, pravilnik delovanja komisije pa bo sprejel občinski svet. Degano namesto Rustje Občinski odbornik za javna dela in osebje pri občini Moš Federico Rustja je odstopil. Odločitev je odbornik, ki ga je pred tremi meseci imenovala županja Elisabet-ta Feresin, sprejel iz osebnih in družinskih razlogov. Za njegov resor bo odslej skrbel Claudio Degano. Karavana miru v Jeruzalemu Tudi goriški pokrajinski odbornik Marko Marinčič se bo udeležil mirovne pobude, ki bo v prihodnjih dneh potekala v Jeruzalemu. Pri pobudi, ki so jo imenovali »Time for Responsabilities«, bo sodelovalo 400 Italijanov, med katerimi so študentje, upravitelji, športniki, umetniki, predstavniki združenj in novinarji. »Udeleženci mirovne misije upamo, da bodo tudi med Izraelci in Palestinci porušeni zidovi. Sam bom prijateljem posredoval našo izkušnjo na italijansko-slovenski meji,« je povedal Marinčič. Presque Isle na Barcolani Danes bo na regati Barcolana Classic v Trstu sodelovala tudi jadrnica Presque Isle. Plovilo, ki so ga zgradili v ZDA po projektu Francisa Herreshofa iz leta 1923, ima goriške korenine. Ladjar je Goričan, prav tako kot večji del njene posadke. Jadrnico je namreč spomladi odkupil grof Filippo Formentini iz Števerjana. gabrje-medja vas - Planinci SPDG po Krasu Polmaratonski pohod Presenetljivo visoka udeležba - Pohodniki sklenili svoj napor na konjskem prazniku Lepo vreme je prav gotovo botrovalo k uspehu nedeljskega pohoda po Krasu, ki ga je za SPDG zelo dobro pripravil Srečko Vižintin. V Gabrjah se je zbralo, rekli bi, kar rekordno število članov (in ne), ki so se nato odpravili na pol-maratonski pohod po goriškem in deloma tržaškem krasu do Medje vasi, kjer je bil končni cilj in kjer je ravno isti dan potekal konjski praznik. Pred gabrsko restavracijo Pri Tomažu se je zbralo preko trideset pohod-nikov, pri Devetakih se jih je pridružilo še nekaj, tako da jih je bilo na koncu kar 35. Čeprav je imel okrog deset prijavljenih (a od teh ni bilo nikogar na spregled), si Srečko ni pričakoval tolikšne udeležbe, ki mu je narekovala še večjo odgovornost, tako da je izvrstno izpeljal zastavljeni program. Po začetnem vzponu iz Gabrij se je skupina mimo mejnega prehoda Devetaki odpravila preko Opat-jega Sela v Novo vas na obisk k novinarju Fabiu Gergoletu, ki je pohodnike pogostil z najboljšim iz kleti; na odprtem je postavil mize, kjer je skupina pohodni-kov uživala mini-opoldansko pojedino. Po pikniku in ogledu domačije (konjev, korit z lokvanji, kraške jame in ostale posesti) so pohodniki krenili na Kremenjak, po krajšem postanku in ogledu je bilo treba sestopiti s hriba nad Jamljami in prehoditi še ostali del poti v Medjo vas, kjer se je pohod zaključil. Po nekaj urnem postanku na konjskem prazniku so se po-hodniki spustili peš do Štivana, kjer jih je čakal prevoz v Gabrje. Skratka, izredno lep jesenski pohod, k uspehu katerega sta prispevala odlično vodenje Srečka in gostoljubnost Fabia; njemu se po-hodniki zahvaljujejo in se mu priporočajo za prihodnost, medtem ko Srečku naročajo, naj še naprej prireja tako lepe pohode. (kb) Gorski čevelj je bil na dan pohoda prvič obut, a ga je med hojo in sredi splošnega začudenja podplat zapustil (desno), »bil je kitajske izdelave,« je pripomnil hodec; pohodniki po kraški gmajni (spodaj) fotok.b. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 10. oktobra 2009 17 gradišče - Z današnjim dnem abonmajska kampanja Teater, »mali biser« Sezono zaupali Walterju Mramorju, ki bo z vsebino napolnil tudi gledališči v Krminu in Gorici bumbaca »Mali biser,« tako pravi župan Franco Tommasini o novem občinskem gledališču v Gradišču, ki so ga obnovljenega odprli aprila letos, pred vrati pa je prva abonmajska sezona. Kampanja za prodajo abonmajev se začenja danes, njen vrhunec pa bo prve tri dni. Pričakovanja so velika, zato je pričakovati tudi naval ljudi, zlasti domačinov, ki so ponosni, da jim je bil po 32 letih teater končno vrnjen. Kakovosten je tudi program, ki se bo razlikoval od ponudbe ostalih gledališč v goriški pokrajini in deželi FJK, zagotavlja Walter Mramor, programski direktor gledališča, hkrati tudi sam igralec in »duša« združenja A.Artisti Associati, ki bo poleg teatra v Gradišču vodil še sezono občinskega gledališča v Krminu in mestnega gledališča Verdi v Gorici. Upravljanje treh gledališč hkrati je prednost, saj omogoča razlikovanje ponudb, kar bo privedlo do pretakanja občinstva, je prepričan Mramor. Abonmaje za prvo sezono v Gradišču bodo prodajali danes pri blagajni gledališča (v ulici Ciotti 1, tel. 0481-969753) od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure; isti urnik bo veljal tudi jutri in v ponedeljek, medtem ko bo od 13. oktobra do 10. novembra vpis abonmaja možen ob torkih in četrtkih med 18. in 20. uro, ob sobotah pa med 10.30 in 12.30. Predstave se bodo začenjale ob 21. uri, in sicer po naslednjem koledarju: 12. novembra izvirna priredba Bizejeve »Carmen«, 30. novembra »La trappola« avtorja N.J. Crispa, 14. decembra komedija »Ultima chiamata«, 22. decembra »La variante di Lüneburg - fabula in mu-sica« po romanu Paola Maurensiga (izven abonmaja), 18. januarja 2010 »Ben Hur«, 4. februarja Pasolinijev »Il Vantone«, 18. februarja »Die Panne« avtorja Friedricha Dürrenmatta, 15. marco »Caveman« Roba Bec-kerja, 25. marca pa še opereta »My fair lady«. Poleg tega bodo postregli še s tremi nedeljskimi predstavami, pisanimi na kožo otrokom in družinam, kar si je izrecno želela Tommasinijeva občinska uprava. Dvodnevni praznik kostanja v Ligu Že 40. tradicionalni Praznik kostanja se začenja danes ob 16. uri z odprtjem slikarske razstave, v dvorani v Ligu pa bodo uro zatem predstavili projekt z naslovom Marijaceljski kolač (Povezovanje lokalno tipičnih produktov s turistično ponudbo), v okviru katerega je nastal tudi istoimenski film v režiji etnologinje Darje Skrt iz Goriškega muzeja. Dan se bo zaključil s plesom. Osrednje dogajanje bo jutri z začetkom ob 13.30. Nastopili bodo pihalni orkester Duka iz Vrhpolja, folklorna skupina France Ma-rolt iz Ljubljane in humoristki Štefka in Poldka, kmečka tombola pa bo najsrečnejšemu prinesla vrtno kosilnico. Ob plesu z ansamblom Navihanke organizatorji obljubljajo bogato ponudbo kostanja in kostanjevega peciva, pa tudi marijaceljskih kolačev in spominkov. Ob dežju bo prireditev v liški dvorani. (tb) Iz šestih držav 140 nemških ovčarjev Danes in jutri med 9. in 16. uro bo na Vojaškem stadionu v Vipavi glavna slovenska vzrejna razstava nemških ovčarjev, na kateri se predstavlja 140 psov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Hrvaške in Srbije. Iz Italije se je udeležuje kar 40 psov s svojimi lastniki, ki v glavnem prihajajo iz dežele FJK, pa tudi iz Neaplja. Gre za najpomembnejšo tovrstno razstavo v Sloveniji letos, na kateri bodo podelili naziv najboljšega psa in najboljšo psarno za leto 2009. (tb) V Ložicah atraktivni pokal v 4krosu Na progi v Ložicah v občini Kanal ob Soči bo danes finalna dirka Slovenskega pokala v 4krosu, eni od štirih disciplin v gorskem kolesarstvu. Organizatorji pričakujejo v štirih kategorijah okrog 55 tekmovalcev, med katerimi bo tudi nekaj Avstrijcev in hrvaški tekmovalec. Obljubljajo atraktivno tekmovanje, saj v 4krosu istočasno dirkajo po štirje tekmovalci, med katerimi so dovoljeni nenamerni kontakti, proga pa omogoča tudi deset metrov dolge skoke. Od 13.30 do 15.30 ure bo potekal uradni trening, ob 15.30 uri bodo na sporedu kvalifikacije, ob 17. uri pa finale. (nn) Čestitke Naša lepa in pridna deklica MICAELA BRAIDA praznuje danes 5. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo nona, nono, stric Christian in »nona bis« Ivanka. S Poslovni oglasi U Kino NUDIM PRIVATNE LEKCIJE iz matematike, fizike in angleščine. Tel. 00386-31691734 [TD Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah ter praznikih odprto; tel. 0481-78125. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem, potrebno popravil; tel. 320-1817913. PRODAM diatonično harmoniko, kot novo, ročno-obrtniško izdelano; tel. 348-4735330. PRODAM suha gozdna drva; tel. 0481390238. B Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo ESSO - Ul. I Maggio, 59 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 V ŠTANDREŽU (ul. del Carso, 73 - nad Zadružno Banko) oddajamo v najem poslovne prostore (pribl. 100 m2). Telefonirati na št. 0481/882203 ob urah kosila. [I] Lekarne GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.50 - 19.40 -22.15 »Bastardi senza gloria«. Dvorana 2: 18.00 - 21.30 »Baaria«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »La doppia ora«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 16.50 - 19.40 -22.15 »Bastardi senza gloria«. Dvorana 2: 18.00 - 21.30 »Baaria«. Dvorana 3: 17.10 - 19.45 - 22.15 »Barbarossa«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Fa-me - Saranno famosi«. Dvorana 5: 16.45 - 18.30 »G - Force: Super spie in missione«; 20.10 - 22.10 »Basta che funzioni«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. M Izleti ~M Gledališče OPERETA GROFICA MARICA Emme-richa Kalmana v organizaciji ZSKPiz Gorice bo v nedeljo, 11. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici. Zaradi velikega povpraševanja bo zadnja ponovitev operete v ponedeljek, 12. oktobra, ob 20.30; nakup vstopnic je možen na tajništvu Kulturnega centra Lojze Bratuž - tel. 0481-531445 (od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in 17. do 19. ure). GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD poteka v Kulturnem domu v Gorici: danes, 10. oktobra, ob 20.30 »La bottega del caffe« Carla Goldo-nija v izvedbi skupine Amici del teatro iz kraja Roncade (TV); pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na korzu Italia 51/a (tel. 048130212). kulturni dom, gorica sobota, 10.10.2009 ob 18.30 razstavljajo Daniele Barbagli .it Nino Cannizzaro .it Blaž Erzetič .si Nataša Radovič .hr Igor Skorjanc .it Nina Todorovič .rs Circolo Fotográfico "Photo 88" .it SPDG vabi v nedeljo, 11. oktobra, na društveni izlet z gorskimi kolesi na Tro-mejo-M.te Forno nad Trbižem. Zbirališče ob 8. uri na parkirišču goriškega sejmišča. Proga je dolga približno 45 km z 1000 m višinske razlike; informacije na tel. 328-8292397 (Robert). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA priredijo v sklopu martinovanja enodnevni izlet v Vicenzo 7. novembra z ogledom mesta in vinske kleti; vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni pri Ivici (0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). ZSKD v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 in fotoklubom Skupina 75, prireja v nedeljo, 25. oktobra, celodnevni izlet v Celje namenjen članom društev in fotografom. Udeleženci si bodo lahko ogledali stari del mesta, grad, muzej novejše zgodovine ter atelje fotografa Josipa Pelikana; prijave in informacije na tržaškem (tel. 040635626) oz. goriškem uradu ZSKD (tel. 0481-531495). Ü3 Obvestila 14. KRAŠKI KROŽNI POHOD bo v nedeljo, 18. oktobra, z zbirališčem pri večnamenskem centru v Jamljah in odhodom ob 10. uri. Po kosilu v Jamljah bodo ob 14. uri družabne igre, sledila bo zabava s plesom. Za udeležbo je obvezen osebni dokument. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča vsem udeležencem izleta v Sarajevo, Med-žugorje, na mandarine itd., da bo odhod avtobusov 13. oktobra ob 4.45 s trga pred cerkvijo v Štandrežu, nato s postankom pred cerkvijo v Sovodnjah in ob 5.30 pred cerkvijo v Doberdobu. Za tržaške udeležence bo odhod na avtocesti pri Devinu blizu bencinske črpalke AGIP; za ostale pa v Bazovici nasproti Agrarie Evergreen pri lekarni ob 6.30. Priporočamo točnost. KD SOVODNJE organizira tridnevni izlet na božične tržnice v Nürnberg, Bamberg in Rothenburg. Odhod 6. decembra ob 6. uri pri Kulturnem domu v Sovodnjah. Prihod v Nürnberg ob uri kosila in popoldan prost za ogled centra mesta in tržnic. Večerja in prenočitev v štirizvezdnem hotelu. V ponedeljek zjutraj odhod proti Rothenburgu in ogled srednjeveškega mesta z vodičem. Kosilo prosto in odhod proti Bamber-gu; prost popoldan v mestu. Zvečer prihod v Nürnberg in večerja v tipični pivnici. V torek ogled središča z vodičem, čas prost za kosilo in nakupe. Vrnitev v Sovodnje v večernih urah; informacije in vpisi na tel. 349-3666161 (Erik). OTROŠKA PLESNA SKUPINA AKŠD VIPAVA prireja tečaj za otroke od 4. do 11. leta, ki ga bo vodila Jelka Bo-gatec; informacije na tel. 0481-882260 in 348-3047021 (Marjanka) in na kdvipava@virgilio.it. KD OTON ŽUPANČIČ vabi osnovnošolce na likovno-glasbene delavnice z naslovom Pobarvajmo zvoke...zai-grajmo na barve!!! ob sobotah, 31. oktobra, 7., 14. in 21. novembra od 10.30 do 12.30 v prostorih kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu; vodita Jana Pečar in Tanja Gaeta (tel. 328-0309219). KD SOVODNJE vabi vse člane, predstavnike društev in prijatelje, da se udeležijo rednega občnega zbora društva v sredo, 21. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu v Sovodnjah. OTROŠKA PEVSKO-GLASBENA SKUPINA OTON ŽUPANČIČ začenja sezono z vajami, ki bodo ob sredah v zgornjih prostorih kulturnega doma Budal. Za otroke od 4 do 5 let od 16. do 17. ure; za otroke od 6 let dalje od 17. do 18 ure. Vaditeljica bo Tanja Gaeta (tel.328-0309219). PRI KD OTON ŽUPANČIČ v Štandre-žu bosta potekala začetni in nadaljevalni tečaj angleščine za osnovnošolce; vpisovanje in informacije na tel. 338-7956855 (Erika Nardin). SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja tradicionalni piknik 25. oktobra ob 16.30 v kmečkem turizmu Kovač v Doberdobu; informacije in vpisovanje na tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in tel. 0481-78192 (Jožko Vižintin). SPDG obvešča, da bo rekreacijska telovadba potekala v Kulturnem domu vsako sredo ob 20.30. Prvo srečanje bo 14. oktobra; informacije na tel. 3387995474 (Aldo Bauzon). TEČAJ PLESA: hip-hop in modern-jazz za nižješolce se bo začel v prostorih kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu v torek, 13. oktobra, od 18.30 do 19.30 z vaditeljico Jelko Bo-gatec. KMEČKA ZVEZA prireja v petek, 16. oktobra, ob 20. uri v restavraciji »La Subida« v Krminu v sodelovanju z gostiteljem Joškom Sirkom enogastro-nomsko degustacijo Obvezna pred- hodna prijava; informacije v uradu Kmečke zveze v Gorici (tel. 048182570 med 8. in 13. ter med 14. in 17. uro) do četrtka, 15. oktobra. TABORNIKI RMV obveščajo, da so sestanki v Doberdobu vsako drugo soboto od 15. do 16.ure v prostorih društva Jezero; informacije na tel. 3493887180 (Gabrijel). KULTURNI KROŽEK ZDRAVŠČINE prireja Srečanje z bezjaško kulturo v petek, 16. oktobra, ob 20. uri v občinski dvorani v Zdravščinah. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Giuseppina Battelli iz bolnišnice Sv. Justa v kapelo bolnišnice Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V ŠTEVERJANU: 10.30, Ivan Humar (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.15) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MOŠU: 11.00, Leopoldo Co-recig (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.50, Anna Bonaz-za vd. Bassi iz bolnišnice na pokopališče; 10.50, Laura Di Lernia vd. Al-banese iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev; 12.00, Eleonora Panizzo vd. Biancarosa na glavnem pokopališču. Prerano nas je zapustil prijatelj IVAN HUMAR. Ženi Cvetani, hčerkama Maji in Tanji ter družinama izrekamo iskreno sožalje. K.d. Briški grič in Občinska enotnost Ob izgubi dragega moža in očeta Ivana Humarja izrekajo iskreno sožalje ženi Cvetani, hčerama Maji in Tanji ter ostalim svojcem Kulturni dom Gorica, Kulturna zadruga Maja, ŠZ Dom Gorica, bivše odbojkarice OK VALa ter številni goriški prijatelji Ob prerani smrti člana, odbornika in bivšega predsednika Ivana Humarja se Kmečka zveza klanja njegovemu spominu in izreka ženi Cvetani, hčerkama Maji in Tanji iskreno sožalje. Ob prerani izgubi očeta Ivana izrekamo svetovalki Maji iskreno soža-lje. Števerjanska občinska uprava Ob boleči izgubi dragega Ivana izreka družini Humar iskreno sožalje Lovska družina Števerjan Ob prerani izgubi bivšega odbornika Ivana Humarja izreka globoko sožalje ženi Cvetani in hčerkama Maji in Tanji Glasbena matica Občuteno sožalje družini ob izgubi dragega moža in očeta Ivana Hu-marja izrekajo člani Zadruge Gruda Ob prerani izgubi dragega Ivana Humarja izrekamo Maji, Tanji in svojcem iskreno sožalje. O.K. Val Ob prerani izgubi očeta Ivana Hu-marja izrekamo Maji in svojcem iskreno sožalje. SDZPI 1 8 Sobota, 10. oktobra 2009 tržič - Mednarodni festival poezije Absolute YOUNG Poetry ob notah Gina Paolija Humberto Ak'Abal V Občinskem gledališču v Tržiču bo drevi veliki finale mednarodnega festivala poezije Absolute YOUNG Poetry. Ob 20.45 bo na oder stopil Humberto Ak'Abal, se pravi zadnji živeči pesnik v jeziku indijanskega ljudstva Majev, za njim pa se bo publiki predstavil italijanski kantavtor Gino Paoli s svojim bendom. Humberto Ak'Abal piše v maj-sko-gvatemalskem jeziku, saj si prizadeva, da bi ohranil živ ta jezik, ki ga današnja kultura ignorira in zo-perstavlja, tako da tvega, da bo v kratkem popolnoma izumrla. Avtor se v svojih verzih posveča naravi in njenim glasovom ter jih preliva na papir s pomočjo (kljub vsemu) bogatega besednega zaklada. Njegova dela so prevedli v francoščino, nemščino, portugalščino, danščino in italijanščino. Publika pa bo nedvomno uživala tudi ob nastopu treh pesnikov, vključenih v sekcijo Gino Paoli »young« oz. mladih talentov. To so dvajsetletni Hedoi Etxarte se je uveljavil kot pesnik v baskovščini, igralka in pevka Chiara Daino je poznana predvsem v svetu italijanske in evropske heavy metal glasbe in še predstavnik t.i. nemške poetry slam Bastian Bottcher. Veliko pričakovanje pa vlada tudi za večerni show Gina Paolija, ki se je rodil ravno v Tržiču. Občinstvu bo postregel s koncertom, v katerem se bodo prepletale glasba z zgodovinskimi, zimzelenimi pesmimi njegovega repertoarja ter recitacija in poezija. Paoli je namreč oče avtorske pesmi in kreativnost še vedno veje tudi iz njegovih sodobnejših del. Ob samem festivalu pa potekajo tudi spremljevalne pobude, kot bo na primer danes ob 17. uri v Palazzettu Veneto odprtje razstave »Cinque Taere: Tranquillo Maran-goni tra poesia e segno«. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Sofoklej: »Kralj Ojdipus« / Produkcija: Stalno gledališče FJK, Teatro de Gli Incamminati in Teatro di Messina. Režija: Antonio Calenda. Urnik: danes, 10. ob 20.30 in jutri, 11. oktobra ob 16.00. La Contrada - Gledališče Orazio Bobbio Ugo Vicic in Francesco Macedonio: »Remitùr! Le donne al parlamento«. Nastopa gledališče La Contrada v režiji Francesca Macedonie. Urnik: do 25. oktobra ob 20.30, ob torkih in nedeljah ob 16.30. Gledališče Silvio Pellico - L'ARMONIA Georges Feydeau: »A.A.A. ammezza-to in via Milano« / V tržaško narečje prevedel Alessio Colautti, nastopa Compagnia dei giovani (F.I.T.A), režija Roberto Eramo. Urnik: danes, 10. ob 20.30 in jutri, 11. oktobra ob 16.30. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Emmerich Kalman: »Grofica Marica«, opereta v organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Ponovitvi jutri, 11. oktobra, ob 17. uri in v ponedeljek, 12. oktobra ob 20.30. Nakup vstopnic je možen na tajništvu Kulturnega centra Lojze Bratuž - tel. 0481531445 (od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in 17. do 19. ure), elektronska pošta info@kclbratuz.org. _SLOVENIJA_ ■ MEJ NI FESTIVAL NETA 2009 V NOVI GORICI Jutri, 11. oktobra ob 17.00 v dvorani SNG Nova Gorica / Andrej E. Skubic: »Neskončni šteti dnevi«. SNG N. Gorica. Jutri, 11. oktobra ob 20.30 v dvorani SNG Nova Gorica. Goran Vojnovic: »Čefurji raus!«. Dejmo stisnt teater -Glej - Zavod No History. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 10. oktobra ob 20.00 / Thomas Middleton, William Rowley: »Preme-njave«. V sredo, 14. oktobra ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. V četrtek, 15. oktobra ob 17.00 / Thomas Middleton, William Rowley: »Pre-menjave«. V petek, 16. oktobra ob 19.30 / Seba-stijan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. V soboto, 17. oktobra ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Ne-ron«. Mala drama V ponedeljek, 12. in v torek, 13. oktobra ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. V sredo, 14. oktobra ob 20.00 / JeanLuc Lagarce: »Samo konec sveta«. V petek, 16. oktobra ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V soboto, 17. oktobra ob 20.00 / JeanLuc Lagarce: »Samo konec sveta«. V torek, 20. oktobra ob 19.30 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 10. oktobra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«. V ponedeljek, 12. oktobra ob 12.00 Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«. V torek, 13. ob 15.30 in 19.30 ter v sredo, 14. oktobra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«. V četrtek, 15. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. V petek, 16. oktobra ob 19.30 / Percy Bysshe Shelley: »Cenci«. V soboto, 17. oktobra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 19. oktobra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«. V torek, 20. oktobra ob 19.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«. Mala scena V sredo, 14. oktobra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V četrtek, 15. oktobra ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«. V petek, 16. oktobra ob 20.00 / Andrej Jus: »Balade za vsakdanjo rabo«. Šentjakobsko gledališče V sredo, 14., v četrtek, 15., v petek, 16. in v soboto, 17. oktobra ob 19.30 / M. Grgic: »Zbudi se, Katka«, komedija. Režija: Boris Kobal. Slovensko mladinsko gledališče Danes, 10. oktobra ob 18.00 / Jacob in Wilhelm Grimm: »Sneguljčica in sedem palčkov«. Režija: Vito Taufer. Danes, 10. ob 20.30., v soboto, 17. in v nedeljo, 18. ob 20.00 in v petek, 30. oktobra ob 21.00 / Pier Paolo Pasolini: »Amado mio«. Režija: Ivan Peter- PRIREDITVE nelj. Koprodukcija SMG in ŠKUC gledališče. Cankarjev dom V torek, 20. in v soboto, 24. oktobra ob 20.00, dvorana Duše Počkaj / Herbert Achternbusch: »Ella«. Režija: Primož Ekart. Igrata: Primož Ekart, Štefka Drolc; produkcija: Imaginarni, CD. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 10. oktobra ob 18.00 / Peti koncert v okviru simfonične sezone 2009. Dirigent: Julian Kovatchev. Solista: Stefano Furini - violina in David Bria-tore - viola. V petek, 16. ob 20.30 in v soboto, 17. oktobra ob 18.00 / Šesti koncert v okviru simfonične sezone 2009. Dirigent: Julian Kovatchev. Solist: Giuseppe Albanese - klavir. ■ WUNDERKAMMER Festival antične glasbe V ponedeljek, 12. oktobra ob 20.30, Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli / »Distilatevi o Cieli«, Janas ensemble. Nastopajo: Lia Serafini - sopran, Pao-la Erdas - klavičembalo in Marina Bo-netti - dvojna harfa. V sredo, 28. oktobra ob 20.30 Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli / »Not-te, dolce notte, terribile notte«. Giorgio Caoduro - bariton in Alessandra Sa-gelli - klavičembalo. ZGONIK Cerkev sv. Mihaela Danes, 10. oktobra ob 20.30 / Celovečerni koncert MZ Schola Cantorum »Aristotele Pacini« iz Atria v Abrucih. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 13. oktobra ob 20.00, Gallusova dvorana / Letni koncert Orkestra slovenske vojske. Dirigent: Francois Boulanger. Solista: Janez Benko - klarinet in Aleš Ogrin - čelesta. V torek, 13., v sredo, 14., v četrtek, 15. in v petek, 16. oktobra ob 19.30, Linhartova dvorana / Franz Lehar: »Vesela vdova«, opereta. Režiser: Vinko Mo-derndorfer. Operni solisti, operni in baletni zbor ter orkester SNG Opera in balet Ljubljana. V četrtek, 15. in v petek, 16. oktobra ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Gabriel Chamura. Solist: Nikolaj To-karev - klavir. V nedeljo, 18. oktobra ob 19.00, Linhartova dvorana / Gala večer novih baletnih koreografij na slovensko glasbo 2009. V sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije. V torek, 20. in v sredo, 21. oktobra ob 9.30 in 11.30, Gallusova dvorana / Simfonična matineja Glasbene mladine Slovenije, »Čas teče«. Nastopata Orkester Slovenske filharmonije in Slovenski komorni zbor. Dirigent: Tošihi-ro Jonezu. Voditelj: Peter Šavli. V torek, 20. oktobra ob 20.00, Linhartova dvorana / Big Band RTV Slovenija, »Glenn Miller revival«. Dirigent: Emil Spruk. Solistka: Nuša Derenda. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1):na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Kavarna Tommaseo: do 4. novembra razstavlja umetnik Boris Zuljan in sicer dela iz »tržaškega okolja«. Galerija Tržaške knjigarne: do 14. oktobra bo na ogled razstava o sv. Cirilu in Metodu v umetninah, poslopjih in dokumentih. Eksponate je zbral filate-listični klub L. Košir. Ogled je možen v času obratovanja Tržaške knjigarne. BARKOVLJE SKD Barkovlje, (Ulica Bonafata 6): do 18. oktobra, bo razstavljala Magda Starec Tavčar pod naslovom »Smeri«. Urnik ogleda od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30. Z istim urnikom je na ogled tudi razstava »Note spomina«, ki jo je pripravila muziko-loginja Rossana Paliaga. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija, Proseška ul. 131: do 23. oktobra je razstava akvarelov Andreja Kosiča: »Veličastni jesenski Kras«. Ogled od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Galerija Muzeja Kraška hiša: do 18. oktobra bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga »Soline, med nebesi in zemljo« - Sečoveljske soline s ptičje perspektive. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00 ali po dogovoru na tel. št. 040-327240. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 11. oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne. GORICA V galeriji Mario Di Iorio v državni knjižnici v Ul. Mameli je na ogled razstava z naslovom F.M. Dostojevskij: drama svobode; do 3. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah in praznikih med 15.30 in 18.30. Vodeni obiski bodo potekali od ponedeljka do petka ob 10., 11., 16. in 17. uri, ob sobotah ob 11. in 12. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15.30, 16.30 in 17.30. V Kulturnem centru Lojze Bratuž je do 20. oktobra na ogled razstava z naslovom Goriški likovni krog in slovenski tisk v Gorici med obema vojnama; odprto od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro ter med prireditvami. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOPER - PIRAN Galerija Loža Koper in Mestna galerija Piran: Valentin Oman - razstava »Ara Pacis«, slike. Možnost ogleda do 22. novembra. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stol- -/ pa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Mestni galeriji (Trg Edvarda Kardelja 5) je do 16. oktobra na ogled razstava Jaše Mrevlje z naslovom »What does it take for the heart to explode into stars« (Kaj rabi srce, da se izstreli med zvezde); odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. ŠMARTNO V galeriji Hiša kulture: do 15. oktobra je na ogled razstava slikark Marie Grazie Persolja in Christine Persolja; odprto ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa. Cankarjev dom, Galerija CD: do 20. oktobra v okviru 28. grafičnega biena-la - Po Gogu: Novo obdobje korejske umetnosti. Cankarjev dom, Mala galerija: do 11. oktobra fotografska razstava Blaža Zupančiča: »Mimobežnost«. Galerija Družina (Krekov trg 1): do 17. oktobra bo na ogled fotografska razstava Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi Tri desetletja izrazov Drage. Urnik: vsak dan od ponedeljka do petka od 10.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Predzadnji krog kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2010 v Južni Afriki Slovenija v Bratislavi za uvrstitev na SP Selektor Kek podaljšal pogodbo - Italiji proti Trapattonijevi Irski zadošča že točka RIM/LJUBLJANA - Kvalifikacije za svetovno nogometno prvenstvo se bližajo koncu. Bržkone najzanimivejše srečanje predzadnjega kroga bo v Moskvi, kjer se bosta udarili Rusija in Nemčija. Nemci v skupini 4 vodijo s točko prednosti pred Rusi. Nemcem za pot na svetovno prvenstvo zadostuje že točka, saj v zadnjem krogu ne bi smeli imeti težav z odpisano Finsko, medtem ko morajo Rusi za neposredno uvrstitev na mundial zmagati, seveda ob predpostavki, da v zadnjem krogu uženejo zad-njeuvrščeni Azerbajdžan. Do zdaj Nemcev na prvenstveni tekmi niso premagali niti v časih Sovjetske zveze. Toda pred več kot 80.000 gledalci na stadionu Lužniki, kjer so pred dvema letoma strli Anglijo (2:1) in si utrli pot na Euro 2008, bi lahko padla tudi Nemčija. Zanimivo bo tudi na tekmah Portugalske (proti Madžarski) in Argentine (proti Peruju). Obe morata absolutno zmagati, že želita držati odprta vrata za SP. SLOVENIJA - Izredno pomembna tekma čaka tudi Slovenijo, ki bo danes (od 19.45 na Slo2 in ob 20.30 na TV Ko-per-Capodistria) gostovala na Slovaškem. Selektor Matjaž Kek, ki so mu v četrtek zvečer podaljšali pogodbo na krmilu reprezentance tudi v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo leta 2012, in njegovi varovanci bi z zmago celo na-skakovali prvo mesto. Tudi točka pa bi lahko bil pozitiven rezultat, saj bi si skoraj zagotovili 2. mesto (Slovenija bo v sredo igrala še proti San Marinu) in na- stop na dodatnih tekmah. Slovaška bo igrala brez vezista Mareka Sapare. Že pred njim sta za tekmo s Slovenijo odpadla napadalca Filip Hološko, ki ima zlomljeno nogo, in Stanislav Šestak, ki je kaznovan. Tekmo v Bratislavi si bo ogledal tudi slovenski premier Borut Pahor. ITALIJA - Lippijevi varovanci bodo gostovali na Irskem (ob 21.00 po Rail). Irski selektor Giovanni Trapat- toni je prepričan, da lahko svoji varovanci premagajo Italijo. »Italija ni nepremagljiva. Dati pa moramo vse od sebe,« pravi Trap. Lippi se še ni odločil, kdo bo igral v napadu, ali Gilardino ali Di Natale. »Azzurrom« za uvrstitev na SP zadošča že sama točka. LIPPI Nogomet dostojanstva Dimitrij KriZman Ko sem v sredo zasledil izbruh Lip-pija, ki je na ne vem katero po vrsti vprašanje o Cassanu preprosto jezno odgovoril, da se je teh vprašanj naveličal, mi je pred oči stopila vzvišena, arogantna, prepotentna podoba italijanskega selektorja, kot se je spominjam s tiskovne konference po tisti magični noči v Celju, ko smo Slovenci »azzurre« premagali z golom Boštjana Cesarja. Tedaj je Lippi z nekaj besedami odgovoril večini postavljenih vprašanj, med drugim tudi podpisanega. Kljub vidno bolečemu porazu pa se je naravnost raznežil, ko se je pogovarjal z nekim novinarjem, s katerim sta bila kar na »ti«. Z ene strani »torej, Marcello...«, z druge strani pa »veš, Andrea...«, če se prav spominjam imena dežurnega ove-kovečevalca italijanskih žogobrcarskih podvigov. Tedaj na to nisem niti pomislil, kasneje in še posebno zdaj pa bi si upal trditi, da je to bil eden izmed tistih novinarjev, ki so bili na plačilnem seznamu Luciana Moggija in naloga katerih je bila prizanesljivo ali celo pozitivno pisanje o ropih, ki jih je Moggije-va banda tedensko udejanjala. Vemo, da je preko sina v to bando bil posredno vključen tudi sam Marcello Lippi. Čisto slučajno se je Lippijev sin nekoč vpletel v spor s Cassanom, v tem že davnem dogodku pa nekateri vidijo razlog, da Lippi na noben način noče v reprezentanco vpoklicati Samdoriinega napadalca. Upam, da še nismo padli na tako nizek nivo, menim pa, da bi lahko Lippi s preprosto razlago, zakaj Cassa-na ne »vidi« v reprezentanci, presekal gordijski vozel in se rešil nadaljnjega mrcvarjenja s strani novinarjev. Se pa hkrati bojim, da ima Lippi vseeno še vedno nekaj za bregom. Njegove trditve, da imajo igralci, ki igrajo v italijanskem prvenstvu, več možnosti za igranje v reprezentanci, že kar sumljivo pritiskanje na naturalizacijo Amaurija, ne-vpoklic Cassana in predvsem izogibanje katerikoli razlagi ob tolikšnem zanimanju medijev... kar nekaj je tu čudnih odločitev. Nasploh bi si upal reči, da bi seštevek vseh Lippijevih »minusov« bil dovolj, da ne bi bil selektor v nobeni izmed resnih nogometnih dežel. Zakaj mu uspeva ohraniti stolček v Italiji? Uspeh na SP je gotovo velik kredit, ki se ga ne da tako zlahka zapraviti. Toda celo zmaga na svetovnem prvenstvu zbledi ob ugotovitvi, da je recimo svojčas Italia '90 bila prava polomija in mimo gole tehnične plati najslabše SP, ki ga sam pomnim odkar sledim nogometu, SP v Nemčiji pa popoln uspeh. Italijanski stadioni so med redkimi v Evropi, ki se praznijo, medtem ko je drugod gledalcev več kot pred desetletjem. Da zaokrožim zgodbo iz zadnjega tedna: Carraro, Lippi in seveda še nekateri drugi so z večjo ali manjšo vlogo predstavniki tistih sil, ki so italijanski nogomet pripeljale na rob preživetja. Kljub temu so trdno na svojih položajih, kdor jo je skupil, ker je bil njegov položaj preveč kompromitiran, napoveduje vrnitev. In tako se italijanski navijači lahko veselijo kvečjemu vsake štiri leta, nemški, angleški in mnogi drugi pa vsak teden. Kaj se torej bolj splača: biti svetovni prvak ali imeti nogomet, ki ohranja dostojanstvo? (dimkrizman@gmail.com) Skupina 3 Danes Slovaška - Slovenija, Češka - Poljska Slovaška 8 6 1 1 21:8 19 Slovenija 8 4 2 2 13:4 14 Severna Irska 9 4 2 3 13:9 14 Češka 8 3 3 2 15:6 12 Poljska 8 3 2 3 19:11 11 San Marino 9 0 0 9 1:44 0 PRIHODNJI KROG (v sredo): S. Marino - Slovenija, Poljska - Slovaška, Češka - S. Irska Skupina 8 Danes Črna gora - Gruzija, Ciper - Bolgarija, Irska - Italija Italija 8 6 2 0 13:3 20 Irska 8 4 4 0 10:6 16 Bolgarija 8 2 5 1 10:7 11 Ciper 8 1 3 4 8:12 6 Črna gora 8 0 5 3 7:13 5 Gruzija 8 0 3 5 4:11 3 PRIHODNJI KROG (v sredo) Irska - Črna gora, Italija - Ciper, Bolgarija - Gruzija »Azzurri« Camoranesi, Iaquinta in Gilardino na treningu pred današnjim obračunom proti Irski ansa v riu de janeiru Golf in ragbi olimpijska športa leta 2016 KOEBENHAVN - Golf in ragbi sta bila včeraj na zasedanju Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) v Koeben-havnu sprejeta v olimpijsko družino in bosta na sporedu že na poletnih olimpijskih igrah leta 2016 v Rio de Janeiru v Braziliji. Golf se tako na olimpijske igre vrača celo po 112 letih, medtem ko je bil ragbi, sicer v drugačni različici, na sporedu na olimpijskih igrah leta 1924. O golfu so člani mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) glasovali 63:27, za ragbi pa je glasovalo več volilnih upravičencev - 81:8. Sobota, 10. oktobra 2009 APrimorski ~ dnevnik 19 pokerstars ipt V Novi Gorici evropska pokerska elita NOVA GORICA - V novogo-riškem igralniško-zabaviščnem centru Perla se je v četrtek začel največji turnir v pokru v Sloveniji. Gre za tekmovanje v sklopu italijanske turneje PokerStars IPT, ki bo do ponedeljka pritegnilo več 100 igralcev iz cele Evrope. Nagradni sklad turnirja predvidoma znaša 900.000 evrov, pri čemer bo zmagovalec bogatejši za 200.000 evrov. Na 23 igralnih mizah bo svoje pokersko znanje predstavilo več 100 igralcev, pri čemer se bo najboljših osem pomerilo v ponedeljek ob 15. uri. V Hitu so še pred začetkom turnirja zadovoljni. »Organizacija tega turnirja predstavlja velik logistični in kadrovski zalogaj in hkrati izjemen izziv, saj si prav s povezovanjem s svetovno prepoznavno znamko PokerStars lahko obetamo, da bo Nova Gorica postala ena izmed rednih in priljubljenih destinacij v koledarju velikih poker dogodkov v širšem evropskem prostoru,« je prepričan direktor igralniško-zaba-viščnega centra Perla Marko Jelen. VATERPOLO - Vaterpolisti Rokave Koper so v okviru kvalifikacij za ligo prvakov v Berlinu izgubili odločilno tekmo za tretje mesto proti ekipi CSM Frigoconstruct Ora-dea z 11:15. ZONCOLAN - Na kolesarski dirki Giro d'Italia prihodnje leto bo eden izmed gorskih ciljev znova priljubljeni Zoncolan. PESCANTE - Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Jacques Rogge, ki je na čelu krovne olimpijske organizacije vse od leta 2001, je bil spet izvoljen za nov mandat. Na zasedanju MOK v Koebenhavnu so tako odločili, da bo Belgijec prvi mož olimpizma še nadaljnja štiri leta. Za podpredsednika pa je bil izvoljen Italijan Mario Pescante, ki je premagal Ching Kuo Wuja iz Tajvana. KOPITAR - Hokejisti moštva Los Angeles Kings so v domači dvorani Staples center premagali Minnesota Wild s 6:3. Med ključnimi igralci tekme je bil Anže Kopitar z zadetkom in dvema podajama. SP 2018 - Rusija je uradno objavila kandidaturo za nogometno svetovno prvenstvo leta 2018 ali 2022. Rusi obljubljajo, da bodo prvenstvo izpeljali na (relativno) strnjenem območju in sicer v zahodnem delu Rusije. košarka - Jutri v A-ligi amaterjev Tržaški AcegasAps v Fidenzi odločno za TRST - Tržaški AcegasAps bo na drugem gostovanju igral v Fidenzi proti tamkajšnjemu Siramu, ki že več let nastopa v tej kategoriji. Ekipi iz Emilije je omejenim finančnim sredstvom navkljub v zadnjih sezonah uspelo, da je dosegla vedno obstanek in celo uvrstitev v končnico. Letos poleti so se nad njo zgrinjali črni oblaki in že je kazalo, da bo odstopila pravico do nastopanja neki bo-lonjski ekipi, ko je sponzor Siram zagotovil, da ji bo omogočil nastopanje v amaterski A ligi še za eno leto. Kljub temu, da je ekipa izgubila prvi dve tekmi, je igralski kader precej soliden: Goričan Patrick Nanut (dober realizator, a tudi pri asistencah), Furlanetto, Marc-hetti, Lorenzetti in Agostini že vrsto let nastopajo v tej kategoriji, med mlajsimi pa se uveljavlja naturalizirani Srb Marko Mi-čevic (letnik 1989). V prvih dveh tekmah je Fidenza izgubila proti na papirju solidnima ekipama kot sta Riva del Garda in Treviglio, torej je ne gre podcenjevati. Tržačani so se dobro upirali glavnemu favoritu za napredovanje, torej jih poraz ni kdo ve kako potrl. Če pa hočejo ohraniti ambicije za uvrstitev v zgornjo polovico lestvice, takšnih priložnosti za zmago na tujem ne smejo izgubiti. Napoved za zmago: Siram 50%, AcegasAps 50%. Marko Oblak Začetek regionalne lige NLB in slovenskega državnega prvenstva LJUBLJANA - Danes bodo znova zaživela košarkarska igrišča. V Sloveniji se bo začela liga UPC, po državah nekdanje skupne države pa zdaj že dobro uveljavljena regionalna liga NLB. V primerjavi z minulo sezono obe tekmovanji prinašata nekaj malih novosti. Ker je Slovenija v pretekli sezoni v ligi NLB izgubila enega predstavnika, tako da jo bosta letos zastopala zgolj Union Olimpija in Helios, se to odraža tudi na domačem prizorišču. V ligi UPC bo v prvem delu nastopilo 12 zmago moštev, med njimi trije novinci - ljubljanski Parklji, PRO-TEK Zasavje in Šenčur CP KR. Ostali udeleženci so že stari znanci prvoligaške druščine - Geoplin Slovan, TCG Mercator, Krka, Elektra Esotech, Luka Koper, Hopsi Polzela, Šentjur, Helios Domžale in Zlatorog Laško. Ljubljanskega evroligaša do tedaj čakajo nastopi na dveh frontah; že prihodnji teden start v evroligi, v soboto pa nova, deveta sezona lige NLB. Med 14 klubi sta dva nova obraza (Cedevita Zagreb, Radnički Kragujevac), ostali klubi pa so se v preteklosti že preizkusili v eni od treh najmočnejših ligi v Evropi. To so Partizan, Crvena zvezda, Hemofarm, FMP, Cibo-na, Zadar, Buducnost, Bosna, Zagreb, Široki Brijeg in slovenska predstavnika Union Olimpija ter Helios. Rokomet: Tržačani v gosteh Tržaški rokometni A1-ligaš Palla-mano Trieste bo danes gostoval v kraju Poggio a Caiano. Nasprotnik Tržačanov bo ekipa Al.Pi. Prato. 20 Sobota, 10. oktobra 2009 ŠPORT košarka - C-liga Jadran v gosteh za prvo zmago V tretjem krogu državne C-li-ge bo Jadran Qubik caffè drevi v Co-droipu naskakoval prvo prvenstveno zmago. Tekma se bo pričela ob 20.30 s sodniškim metom dvojice Benedetti - Basso z Veneta. Domače peterka, ki že sedmo leto zapored nastopa pod pokroviteljstvom družbe Bluenergy, je minulo sezono zaključila s tesnim porazom v tretji četrtfinalni tekmi proti Caorlam. Proti istemu nasprotniku je tudi začela letošnjo sezono, obe ekipi pa sta se med poletjem bistveno spremenili. V Codroipu so se namreč odločili za valorizacijo mladih igralcev letnika '93, ki so sicer že lani bili na klopi tudi v odločilnih tekmah. Ob odhodu večine protagonistov minule sezone si je Bluenergy zagotovil štiri izkušene igralce, ki bodo s trojico potrejenih (Marella, Molent in Cri-stofoli) sestavljali ogrodje letošnje deseterice. Prvi playmaker je Antena (lani pri Arditi v deželni C-ligi), v vlogi beka igrata strelec Serrao (lani z Drvaričem v Pordenonu) in Deana (Virtus Udine). Pod košema bo vidno vlogo gotovo odigral postavni center Andy Bonoli, najboljši strelec ekipe v prvih dveh krogih. Jadran je današnje nasprotnike že srečal pred skoraj mesecem dni v finalu za tretje mesto na predprvenstvenem turnirju prav v Codroipu. Franco in soigralci so si tedanjo zmago z dvanajstimi točkami prednosti zagotovili z boljšo igro v drugi polovici tekme. Codroi-po se je v zadnjem mesecu gotovo uigral, saj je po uvodnem porazu proti Caorlam v minulem krogu premagal Virtus iz Vidma. Ta zmaga je bila sad odličnega dneva pri metu izza črte treh točk (13/24) ob solidni igri centra Bonolija. Glavni cilj domačinov je obstanek, da se lahko tudi v naslednjih sezonah mlajši igralci preizkušajo na državni ravni. Če se bo le dalo, pa bo ekipa ciljala na ponovitev ali celo izboljšanje lanskega rezultata. Kljub temu bi morala biti današnja tekma precej izenačena - oboji imajo namreč večino potenciala med zunanjimi igralci, kjer bo kar nekaj zanimivih dvobojev. Jadranovci so med tednom trenirali v skoraj popolni postavi, v četrtek pa so tudi zmagali trening-tek-mo v Novi Gorici. Poleg poškodovanega Bana bo tokrat zaradi bolezni predvidoma odsoten tudi Saša Malalan, medtem ko bi moral Alex Vitez do tekme okrevati. (M.O.) / nogomet - Danes v okviru promocijske lige V Štandrežu Pro Gorizia, v Sovodnjah pa Vesna Primorje danes gosti Sistiano - V Repnu jutri Fincantieri - Breg, Zarja Gaja in Mladost doma v »v * UJ _ v Juventinin napadalec Dario Kovic danes ne bo igral proti Pro Gorizii bumbaca V okviru vseh nogometnih prvenstev se bodo ta konec tedna pred začetkom tekem z enominutnim molkom spomnili vseh žrtev tragičnih poplav pri Messini na Siciliji. DANES Promocijska liga Sovodnje (3 točke) - Vesna (5) V Sovodnjah vlada veliko pričakovanje za današnji derbi med Sovodnjami in kriško Vesno. Obe ekipi bosta nastopili z dokaj okrnjenima postavama. Več težav bo imel sovodenjski trener Claudio Sari, ki ne bo imel na razpolago poškodovanih Trampusa in Miličevica. Pod vprašajem pa sta Simon Feri, ki ga boli koleno in Simone (mišične težave). Eros Kogoj je bil ves teden odsoten zaradi službenih obveznosti. V napadu bosta od začetka igrala Portelli in Reščič. Predsednik Zdravko Kuštrin računa vsaj na točko: »Vesna je solidna ekipa. Mi pa smo že v pokalu dokazali, da smo jim lahko enakovredni.« V Vesninem taboru pa odkrito ciljajo na vse tri točke, čeprav bo imel tudi trener Roberto Veneziano kar nekaj težav. Odsoten bo kapetan Degrassi. Gulič je okreval, tekmo pa bo najbrž začel na klopi, saj še ni v najboljši formi. V obrambni vrsti bosta na sredini najbrž igrala Bertocchi in Leghis-sa. Športni vodja Paolo Vidoni opozarja, »da bo treba biti pozorni na sovodenjske protinapade. Zelo nevarna sta predvsem Reščič in Portelli.« Sodil bo Lazzaroni iz Vidma. Juventina (4) - Pro Gorizia (4) Goriški mestni derbi je zelo občuten. 1 \ Pričakovanje je veliko. V Juventininem taboru so se na »veliki dogodek« zelo dobro pripravili. »Trenirali smo veliko in smo optimisti. Na domačem igrišču si ne smemo privoščiti spodrsljaja,« meni športni vodja Gino Vinti. Trener Tomizza ne bo imel na razpolago poškodovanih Furlana, Gian-notte, Cadeza in Kovica. Pri Pro Gorizii pa bo zaradi rdečega kartona odsoten nekdanji Juventinin kapetan Cristian Deve-tak, ki bo moral mirovati dva kroga. Sodil bo Videmčan Gallas. 2. amaterska liga Primorje (4) - Sistiana (5) »Doslej smo po cesti izgubili že precej točk. Jutri (danes op. ur.) bo treba zmagati in nadoknaditi zamujeno,« je dejal predsednik Primorja Roberto Zuppin. Trener Bojan Gulič bo danes igral brez di-skvalificiranih Mescie in Ferra (slednji kar dva kroga). Poškodovan je tudi Edvin Braj-nik. Pri ekipi iz Vižovelj bosta odsotna Mi-los in Franceschinis. Sodil bo Tržačan Lar-conelli. JUTRI Elitna liga Kras Koimpex (9) - Fincantieri (4) Krasovce čaka jutri prvi resnejši test v novi sezoni, saj prihaja v Repen tržiški Fincantieri, ki ima letos precej visoke ambicije. Gostje bodo prav gotovo igrali »sto na uro«, saj je Kras še nepremagan prvi na lestvici. Trener Musolino ne bo imel težav s postavo. Še vedno je odsoten le poškodovani Jar Martini. 1. amaterska liga San Giovanni (3) - Primorec (3) šolski šport - V Zgoniku Uspešna »Gradbeniada« Organizator je bil tržaški trgovski zavod Žiga Zois - Nastopile šole iz vse Slovenije Slovenski tržaški trgovski zavod Žiga Zois je prejšnji teden organiziral v Zgoniku »Gradbeniado 2009« za učno in neučno osebje slovenskih gradbenih šol. Letošnje izvedbe so se poleg naše udeležile še gradbena šola iz Celja, Maribora, Ljubljane, Novega mesta in Kranja. Skupno je nastopilo 105 profesorjev, ki so se pomerili v odbojki, namiznem tenisu, tenisu, kegljanju ter spretnostno zabavnem triatlonu, roko-metu, nogo-metu in žaganju hloda. Zoisovci so presenetljivo zasedli prvo mesto (38 točk): najboljši so bili v namiznem tenisu, drugo mesto so osvojili v odbojki, tenisu, triatlonu, roko-metu in nogo-metu, v žaganju hloda so bili tretji, v kegljanju pa četrti. Skupno drugo mesto je pripadlo Ljubljani (36 točk), na tretje mesto se je uvrstilo Novo mesto (25 točk). Sledili so še šoli iz Kranj, Maribor in Celja. JÈSm Ekipa trebenskega društva želi iz Svetega Ivana odnesti domov celotno kožo. San Giovanni je solidna ekipa, zmes mladih in izkušenih starejših igralcev (v prvi vrsti Cermelj). Trener Sciarrone ne bo imel na razpolago Petra Emilija in Bartolija, računal pa bo lahko na Moscolina in Trevi-sana. Sodnik: Raffaele iz Trsta. 2. amaterska liga Breg (5) - Fiumicello 2004 (1) Brežani jutri računajo na tri nove točke. Trener Petagna ne bo imel na razpolago le Matelicha in Pernoria. Vsi ostali so nared. Sodnik: Zollia iz Tržiča. Zarja Gaja (3) - Esperia (4) Vzhodno-kraška ekipa bo tudi proti solidni Esperii nastopila z okrnjeno postavo. Odsotni bodo Goran Križmančič, Ghezzo in Martin Grgič ter diskvalificirani Bernobi (1 krog). Pod vprašajem pa je še naprej Vili Bečaj. Do 20. oktobra pa je bil kaznovan tudi spremljevalec Walter Mil-kovič. Sodnik: Sfecci iz Trsta. 3. amaterska liga Mladost (3) - Roianese (6) Pri Mladosti bo odsoten Dimitri Fer-letič (službene obveznosti). Pod vprašajem pa so Ferlez, Bensa in Bressan, čeprav trener Fabio Sambo upa, da bodo jutri v začetni postavi. Okreval je tudi Demarchi. DANES ŠE - Elitna liga: Sarone -Fontanafredda; promocijska liga: Marti-gnacco - Gemonese, Union 91 - Buttrio. V BAZOVICI - V bazovskem športnem centru Zarje bo danes (ob 14.30) na sporedu deželni derbi državnega mladinskega prvenstva primavera med Triestino in Udinesejem. (jng) danilo rebula Gospodar skrbi za drese, žoge in ostalo Danilo Rebula je pri repenskem Krasu že od samega začetka. »Ko smo ustanovili Kras sem bil najprej igralec in hitro nato odbornik,« je uvodoma dejal Rebula (letnik 1949), doma iz Saleža. Danilo je najprej igral nogomet pri Primorju, nato pri nekdanji Olimpiji iz Gabrov-ca, in nazadnje pri Krasu. »Igral sem v vlogi zveznega igralca. Aktiven nogometaš sem bil več kotpetnajst let in še dobro se spominjam, da sem svojo kariero sklenil na tekmi v Žavljah,« se spominja Rebula, ki je pri repen-skem društvu gospodar. V vseh teh letih je bil tudi že blagajnik in marsikaj drugega. »Kot pri vseh društvih je, je tudi pri Krasu premalo odbornikov, tako da je treba včasih pokriti več vrzeli.« Katera pa je glavna naloga gospodarja? »Ta mora skrbeti za drese, za žoge in za ostale rekvizite. Vse to je treba prej pripraviti in po končani tekmi ali treningu tudi pospraviti. Dela je kar precej,« je potrdil Rebula, ki je bil v 1., 2. in 3. AL tudi sodnikov pomočnik. V promocijski in elitni ligi pa je to delo opravljata stranska sodnika. In kako bo letos s Krasom v elitni ligi? »Prepričan sem, da bomo dobro opravili svojo nalogo. Ekipa je dobra in složna.« (jng) DANILOVA NAPOVED: Kras - Fincantieri 1 (1:0) Sovodnje - Vesna X (1:1) Juventina - Pro Gorizia 2 (0:2) San Giovanni - Primorec X (0:0) Primorje - Sistiana X (0:0) Breg - Fiumicello 1 (1:0) Zarja Gaja - Esperia 2 (1:2) Mladost - Roianese 1 (2:1) Prejšnji teden je Gino Vinti Ju-ventina zbral 3 točke (pravilna napoved 1 točka, pravilen izid 3). košarka - Deželne lige Bor čaka tržaški derbi Breg precej zdesetkan Kontovel odločno na zmago V drugem krogu deželnega košarkarskega prvenstva C-lige bo v središču pozornosti tržaški derbi med Servolano in Borom Radenska drevi ob 20.30 v telovadnici šole Don Milani na Judovcu (sodnika Tržačana Sagues in Giordano). Škedenjci so se lani prebili vse do finala play-offa, poleti pa je uprava pomladila moštvo, v katerem sta priznani vodji na igrišču veterana Alan Burni (pri Boru v sezoni 2007/2008) in Gianluca Pozzecco. Novi trener je Stefano Bisca, ravno tako nekdanji Borov košarkar, kateremu pri vodenju postave pomaga siva eminenca Franco Poz-zecco. Večji del ekipe sestavljajo mladi (povečini iz mladinskega sektorja Pallacane-stro Trieste), med katerimi izstopajo organizator igre Lotti, krilo Gnesutta (24 točk na prvi tekmi) in visoka Catenacci ter Piz-ziga. V prvem krogu je Servolana izgubila po podaljšku na igrišču močne goriške Ardite s 85:78. Varovanci trenerja Mure so se vestno pripravili na težak derbi, pred katerim prav gotovo niso favoriti. Toda mlada svetoivanska zasedba mora na vsaki tekmi poskusiti osvojiti dragocene točke. Fantje so zdravi, tako da bi morali drevi nastopiti kompletni. Breg bo po uvodnem porazu proti razpoloženi Latisani tokrat iskal prvi tret-jeligaški točki v Fagagni (začetek ob 20.30, sodnika Spessot iz Gradišča in Pellicani iz Ronk) na igrišču na papirju dosegljive, sicer izkušene ekipe, ki je na prvi tekmi v go-steh namučila favorizirani Roraigrande (poraz z 81:72). Problem je, da bo imel trener Krašovec predvidoma na razpolago izjemno zdesetkano postavo (najbrž brez Secheta, Jevnikarja, Lokatosa in Glavine), tako da bo naloga ponovno zelo težka. Stebri furlanskega moštva, ki je tako kot Brežani novinec v ligi, so branilca Boaro (25 točk v krstnem nastopu) in Gozzi ter pod košema veterana Marega in Zampa. V D-ligi bo Kontovel že ob 18. uri nastopil v Vilešu proti nasprotniku, ki je povsem v dometu Geqevičevih fantov (danes brez mladih Bana in Soriceja). Med tednom je Konto-velova ekipa dobro trenirala, ob napredku v igri trener pričakuje tokrat tudi dragocen uspeh. Goričani so v prvem krogu izgubili v gosteh proti videmskemu Geattiju z 81:52. barcolana - Pogovor z »glasom« jesenskega pokala Bertijem Brusom / TRST Sobota, 10. oktobra 2009 21 1 nn H V V • ■•■ ■ V • • »Trzacam veliko bolj uživajo ob pršutu, pivu in klobasah« Na morju je vse manj Tržačanov - Telefonica favorit, čeprav bo odločilni prvi obrat na boji dogodki Do včeraj 1.328, danes še do 20. ure Za jutrišnji 41. jesenski pokal je bilo do 20. ure včeraj vpisanih 1328 jadrnic. Vpisovanje so bo nadaljevalo še danes do 20.00. IRENE GRANDI - Članica posadke »Stelle olimpiche«, s katero bo nastopila tudi floretistka Margherita Granbassi, bo tudi pevka Irene Grandi. SAIL TRIESTE 2009 - V Tržaškem zalivu so včeraj izpeljali prve regate: on-demand, match-race med sta-rodobnimi jadrnicami, monotipi meteor in ufo. V flotni regati so nastopili tudi univerzitetni profesorji, na čelu z rektorjem Francescom Peronijem, in študenti. Zmagala je jadrnica Pocket Nordica-Area Science Park. BARCOLANA CLASSIC -Pred tržaškim Velikim trgom se bodo danes (ob 11. uri) predstavile starod-obne jadrnice (jih bo 73). Na morju bomo lahko videli tudi jadrnici Bat in So-rella, ki sta s 120 in 151 leti eni najstarejših jadrnic v Sredozemlju. Start regate Barcolana Classic pa bo ob 13. uri. UFO JOTUN - Pred nocojšnjim koncertom na Velikem trgu bo tradicionalna nočna regata jadrnic kategorije ufo. DANES - Ob 11. uri bodo v knjigarni Papirnate Barcolane predstavili avtorja Gabrieleja Olivo, ki je napisal knjigo Volvo Ocean Race, ladijski dnevnik Telefonice Blu. Ob 12.00 bodo predstavili posadko Intermatica Calvi Network. Ob 17.30 sledi srečanje s Federicom Moccio, ob 19.00 pa se bodo predstavile tržaške olimpijke, članice posadke Stelle olimpiche. KONCERT - Cesare Cremoni-ni bo na Velikem trgu v Trstu nastopil ob 21.15. Barcolana 2009 prehaja v živo. Radovedneži in ljubitelji jadranja so že napolnili tržaško nabrežje, jadrnice že krasijo pogled na tržaški zaliv, Berti Brus pa skupaj z Androm Merkujem že »segreva« glasilke za jutrišnji neposredni prenos. Včeraj smo v poznih popoldanskih urah izkoristili premor pred tradicionalno jadralsko oddajo na valovih tržaškega Radio Punto zero za kratek pogovor z Bertijem Brusom, zgodovinskim glasom Barcolane. »Letos imam občutek, kot da Barcolana Tržača-nom beži iz rok,« je dejal Berti. »Vpisi kažejo, da na morju je vse manj Tržačanov. Zgleda, da zadnja leta Tržačani uživajo veliko bolj med kioski ob pršutu, pivu in klobasah, v tipičnem tržaškem duhu «Viva l'a e po' bon«, tako da iz leta v leto prihajajo v ospredje drugi, torej ne Tržačani.« Vsekakor letošnja 41. izvedba jesenskega pokala ima svojo dobro plat, in sicer to, da bo veliko bolj izenačena. S tem se strinja tudi Bruss: »Končno smo se znebili Alfe Romeo, tako da se je krog favoritov razširil. Letos Na Barcolani s fotoaparatom Boste spremljali letošnjo Barcolano in njene spremne prireditve? Kot radovedni gledalec na nabrežju, z okna ali terase vašega doma, na obronkih Krasa ali celo med protagonisti na morju? Vaše fotografije bomo rade volje objavili na naši spletni strani www.primorski.eu. Primorski dnevnik že od srede objavlja vsak dan nove fotografije naše agencije KROMA o Barcolani. Ogledate si jih lahko na spletni strani www.primorski.eu je v Trst priplula krasna oceanska jadrnica, črna lepotica Telefonica Black, ki sem ji sledil med Volvo Ocean Race. To je res nekaj edinstvenega. Govoril sem s krmarjem Bodinijem, ogledal sem si jadrnico, tudi pod krovom in prepričal sem sem, da je pravi stroj. Na podlagi video posnetkov iz Ocena Raca sem tudi ugotovil, da je jadrnica zelo hitra tudi v zelo lahkem vetru. To je potrdil tudi Bodini. Površina jader znaša skoraj 700 m2 in ima jadro »code zero«, ki pride skoraj do krme. Na včerajšnjem treningu je jadrnica kljub rahlemu vetru (5 vozlov) švigala po tržaškem zalivu s hitrostjo 8 vozlov, tako da tudi sami lahko razumete, da gre za pravo tovarno vetra.« Kaj pa Maxi Jena? »Slovenski maksi ima vsako leto nekaj smole in se ga je prijel že nehvaležni vzdevek večno drugi. Vsekakor sem mnenja, da si Kosmina, tudi ko ima možnost, da bi stal na najvišji stopnički, sam zakomplicira življenje. Meni je res žal, toda Barcolani sledim že 20 let, na gume-njaku sem že 12 let, tako da sem videl vse zadnje Barcolane. Tako leta 2002 kot tudi lani je Mitja dobesedno podaril Barcolano.« Kaj pa ostali? »Idee ne gre podcenjevati, čeprav ni tako hitra kot Jena. Nevarna bo, če bo v nedeljo pihala močna burja. Med favorite pa sodi tudi Esimit Igorja Simčiča, ki ima odlično posadko, ki od jadrnice zna iztrgati kar 120 % potencial. Letos so poklicali na krov tudi Favainija, ki je na Barcolani zmagal že na krovu Comete, imajo pa še Stefana Rizzija, Spanghera, Bolzana. Gre za res odlično posadko. Na jadrnici namreč ni pomemben le krmar, saj jadrnica z dobrim krmarjem in šibko posadko ne gre daleč. Seveda ne smemo pozabiti niti na starega mačka Dušan Puha (nastopil bo z novimi jadri, op. ur.), ki se bori ne glede na vremenske razmere in za prihodnje leto pripravlja presenečenje.« Kakšne pa so lahko pasti 41. Bar-colane? »Glavna nevarnost je ta, da Bodi-ni jadrnice ne pozna v celoti, čeprav ima na krovu novozelandskega kapetana, ki je s Telefonico jadral na Ocean Raceu in Gabrie-leja Olive, ki je tudi stalni član posadke Telefonice. Olivu sem v bistvu bil mentor, saj je začel z mano na J39 v Meccanostampi v Lignanu, skupaj sva jadrala tri leta, potem pa se je preselil v Southampton, postal je Ob nabrežju so bile predvsem moške pozornosti deležne slovaške plesalke na jadrnici Campione del Garda kroma inženir, preselil se je v Španijo, kjer se je nato vkrcal na Telefonico. Vsekakor največjo nevarnost predstavlja prva boja, predvsem če bo pihala burja. Obrat bo moral biti brezhiben predvsem pa odlično tempiran, saj barka z lahkoto doseže hitrost 25 vozlov in vsako obotavljanje pri zamenjavi jadra lahko jadrnico pelje krepko stran od boje.« Pred odhodom proti radijskemu studiu na nabrežju nam je Berti zaupal še spodrsljaj funkcionarja Barcolane: »Povedal bom greh, ne pa grešnika. Medtem ko sem iz nabrežja prisostvoval treningu Telefonice, se mi je približal visoki funkcionar Bar-colane. Vprašal me je za nekaj tehničnih podatkov o jadrnici, ki se je šopirila na morju pred Velikim trgom. Skratka, govorila sva o lepoti, velikosti, teži in mogočnem jamboru. Preden se je poslovil, je še pripomnil: "Če je ta že pravi »monster«, kaj bo šele Telefonica?"« je v smehu in s solzami v očeh povedal Berti. Veliki funkcionar namreč ni ugotovil, da je bila velikanka prav Telefonica. Rado Šušteršič namizni tenis - Danes drugi krog ženske A2-lige Kras ZKB v Rim po točke Premagljiva Eureka ima v svojih vrstah Kitajko, ki pa ne sodi med boljše tujke - V postavi tokrat Eva Carli Po gladki zmagi v prvem krogu prvenstva A2-lige bo Kras ZKB danes igral proti Eureki iz Rima. Na gostovanje odhaja zgoniška ekipa brez strahu, saj sodi rimska ekipa med premagljive tekmece. V prvem krogu je s 4:0 gladko izgubila proti videmskemu Rengers. Kitajka Wang je izgubila obe srečanji, zato prav gotovo ne sodi med boljše tujke. Pri Krasu računajo na gotovi dve točki Yuanove, po eno pa naj bi prispevali Martina Milič in Eva Carli. Na gostovanju zaradi študijskih obveznosti ne bo Mateje Crismancich. Rimsko ekipo sestavljata ob Wango-vi še Pastore (št. 45) in Colantoni (št. 57). Starejšo in izkušeno levičarko Pastore (letnik 1976) naše igralke dobro poznajo, saj so jo že večkrat premagale, a vsekakor zna biti neugodna. Colantoni, letnik 1994, pa sodi med mlade perspektivne igralke: »Nasprotnic seveda ne gre podcenjevati. Vsiliti moramo našo igro,« je napovedala športna direktorica Sonja Milič. Krasovke so se na tekmo dobro pripravile, tudi vzdušje v ekipi je sproščeno. Na turnirju Alpe Adria V Ljubljani sta prejšnji teden na drugem mladinskem turnirju Alpe Adria nastopili tudi krasovki Katerina Milič in Claudia Micolaucich. V konkurenci 25 deklic (igralke pod 12. letom starosti) se je Claudia uvrstila med najboljših osem, Katerina pa se ni pribila iz kvalifikacijske skupine. ženska odbojka - Deželni pokal Gladek poraz Sloge List: uigranost še ni popolna Sloga List - Talmassons 0:3 (14:25, 19: 25, 20:25) SLOGA LIST: Babudri 6, Cvelbar 4, Crissani 2, Fazarinc 9, La Bianca 7, Spanio 6, Gantar (libero), Ciocchi 4, Maurovich 0, Alice Spangaro 0, Mic-hela Spangaro 0, Starec. Trener de Walderstein V četrtek zvečer so se slogašice v Repnu pomerile v prvi polfinalni tekmi deželnega pokala z ekipo Talmas-sons, ki bo prav gotovo tudi letos ena boljših v prvenstvu. Za furlansko ekipo nastopa letos tudi Martina Coret-ti, ki je tako po dolgem času spet igrala proti svojim bivšim soigralkam. Sloga List je srečanje gladko izgubila. V prvem setu so bile naše igralke v povsem podrejenem položaju, saj so jih nasprotnice presenetile že z zelo ostrim servisom, slab sprejem pa je ma-lodane onemogočil nadaljnje igranje. V preostalih dveh nizih se je stanje bistveno izboljšalo: v drugem so bile gostje sicer stalno v vodstvu, Sloga pa jim V napadu je največ točk zbrala Chiara Fazarinc kroma je nudila dober odpor. Tretji set je bil najlepši in najbolj izenačen, do 17. točke sta si bili ekipi povsem izenačeni, prav v končnici pa so naše igralke zagrešile kar nekaj povsem nepotrebnih in skoraj naivnih napak, ki so jim preprečile, da bi lahko omilile poraz. Naši ekipi se pozna, da ima za sabo še premalo tekem proti boljšim nasprotnicam, uigranost tudi še ni popolna, vendar so to vrzeli, ki jih bodo slogašice prav gotovo še nadoknadile. Danes bo Sloga igrala še zadnja tekma v pokalu s Tarcentom. Tekma pa je - kar zadeva uvrstitev v finale - že nepomembna, saj je Talmassons dvakrat zmagal in ima torej nastop v finalu že zagotovljen. (Inka) Domači šport Danes Sobota, 10. oktobra 2009 KOŠARKA C-LIGA - 20.30 v Codroipu: Codroipo - Jadran Qubik caffe C2-LIGA - 20.30 na Judovcu: Servolana - Bor Radenska; 20.30 v Fagagni: Collinare Basket - Breg D-LIGA - 18.00 v Vilešu: Villesse - Kontovel NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Štandrežu: Juventina - Pro Gorizia; 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Vesna 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - Sistiana DEŽELNI MLADINCI - 17.00 v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Luigi - Kras; 18.30 v Križu: Vesna - Ponziana ZAČETNIKI - 16.15 v Miljah: Muggia A - Pomlad A; 15.00 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio C -Pomlad B; 16.00 v Krminu: Cormonese - Mladost NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 18.30 v Rimu: Eureka - Kras ZKB MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Zgoniku: Kras - San Dona MOŠKA C2-LIGA - 16.00 v Vidmu, nastopa tudi Kras MLADINSKA D2-LIGA - 17.00 v Gorici, nastopata Kras A in B D2-LIGA (open) - 16.00 v Porcii, nastopa tudi Kras HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA - 21.00 v Arezzu: Lions Arezzo - Polet Kwins ODBOJKA DEŽELNI POKAL 20.30 v Čenti: Tarcento - Sloga List Jutri Nedelja, 11. oktobra 2009 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.30 v Repnu: Kras Koimpex -Fincantieri 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Trstu, Sv. Ivan: San Giovanni - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Dolini: Breg -Fiumicello 2004; 15.30 v Bazovici: Zarja Gaja -Esperia 3. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Doberdobu: Mladost - Roianese NARAŠČAJNIKI - 10.45 v Žavljah: Zaule - Pomlad NAJMLAJŠI - 12.00 v Trstu, Campanelle: Fani Olimpia - Pomlad NAMIZNI TENIS MOŠKA D1-LIGA - 10.30 v Zgoniku, nastopa tudi Kras Pojutrišnjem Ponedeljek, 12. oktobra 2009 NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 19.30 v Gorici, na Rojcah: Pro Gorizia - Juventina MLAJŠI DEČKI U12 - 17.00 v Tolminu: Tolmin - Adria Mladost Sovodnje KOŠARKA DRŽAVNI UNDER 19 - 19.00 pri Briščikih, Ervatti: Jadran - BasketTrieste; 19.45 v Trstu, Ul. Della Valle: San Vito - Bor ZKB UNDER 19 - 21.00 pri Briščikih, Ervatti: Jadran -Barcolana 22 Sobota, 10. oktobra 2009 RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti Medtem ko je letošnja sezona Slovenskega stalnega gledališča pod vprašajem, je pred sto leti ravno v teh dneh stekla otvoritvena predstava Valenska svatba, »ki se je izvršila pod najboljšimi avspicijami. Naše občinstvo je v polni meri pokazalo svojo ljubezen do naše umetnosti, prihitelo je v obilnem številu v hram slovenske Talije. Gledališče je bilo natlačeno polno. Temu primerno je bilo tudi razpoloženje igralcev. Med občinstvom je bila le ena sodba: igralo se je izvrstno. Igralci so želi obilo in zaslužene pohvale. Koncem dru-zega dejanja sta bila poklonjena gospej Danilovi in gospici Slavčevi krasna šopka cvetlic. Pavze so bile sinoči nekoliko dolge, a te je povzročilo pri-rejevanje komplicirane scenerije. Pohvaliti treba lepo prirejeno scenerijo in izborni ensemble.« Medtem pa se je v Trstu, točneje v kavarni Chiozza, pripetil nov primer nestrpnosti med Slovenci in Italijani. K sreči se je tokrat neprijeten do- godek končal brez nikakršnih posledic. »Okoli ene popoludne je prišel v kavarno Chiozza neki dobro oblečen gospod. - Pozdravil je vljudno in šel. Mož je bil - tako nam poroča naš italijanski informator - očevidno nekje s Kranjskega. Ko se mu je približal natakar ter ga vprašal kaj želi, je rekel gost po slovenski: »Črno kavo!« Po vsem vedenju omenjenega gospoda se je dalo sklepati, da mu ni niti od daleč v mislih kaka provokacija, ampak da je zahteval slovenski, ker italijanski ni umel. Natakar pa ga je psoval prav po - kulturno in rekel: »Se vol domandar 'crna kava', vada in 'Narodni dom, qua se domanda 'caffe nero!« Ptujec očividno ni umel, za kaj se gre; ali to je uvidel takoj, da utegne biti najbolje, če takoj odide. Vstal je torej, vljudno pozdravil na vse strani in odšel. Natakarji pa so po tujčevem odhodu stiskali glave skupaj in se smejali, misleč gotovo, da so vprizorili Bog ve kako bravuro!« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Trgovci s sadjem in zelenjavo so v teh dneh izvedli napovedano protestno akcijo. Zjutraj so kot običajno prišli na občinsko tržnico s sadjem in zelenjavo na debelo, vendar niso pričeli kupovati. Večina grosistov je v znak solidarnosti tudi zaprla svoje »bokse« in ni prodajala. Dopoldne je skupina trgovcev na drobno odšla pred prefekturo in pred občinsko poslopje. »Ob dvanajsti uri je delegacijo trgovcev na drobno, v kateri so bili vsi člani odbora njih kategorije in ki jo je spremljal ravnatelj združenja trgovcev na drobno De Mori, odšla k podžupanu prof. Cum-batu. Trgovci so podžupanu obrazložili svoje zahteve. Predvsem protestirajo proti členu novega osnutka pravilnika, ki določa, da bodo lahko šli na tržnico na debelo istočasno s trgovci na drobno tudi hotelirji, lastniki gostiln, menz, itd. in bodo lahko kupovali blago. V zvezi s tem določilom osnut- ka zahtevajo, da lahko pridejo na tržnico samo predstavniki bolnišnic in menz oboroženih sil, vsi ostali lastniki menz, gostiln, hotelov, itd. pa istočasno, ko bodo imeli dostop na tržnico potrošniki. Glede dostopa potrošnikov na tržnico velja sedaj stari pravilnik, ki že več desetletij določa, da lahko prihajajo na tržnico potrošniki od enajste do dvanajste ure. Osnutek novega pravilnika pa predvideva, da bodo lahko prišli na tržnico potrošniki od desete in pol do dvanajste. Trgovci na drobno zahtevajo, da bi novi pravilnik določil, da lahko pridejo potrošniki šele v popoldanskih urah, in sicer brez omejitev. Končno zahtevajo trgovci na drobno, da se odločneje za-trejo razne nedovoljene prodaje sadja in zelenjave na drobno. V zadnjem razdobju je namreč prišlo do številnih primerov, da so hišnice in druge osebe kupile na tržnici večje količine sadja ali zelenjave in jih prodajale stanovalcem na drobno.« FILMI PO TV Sobota, 10. oktobra, La 7, ob 23.05 Il grande freddo Režija: Lawrence Kasdan Igrata: William Hurt in Glen Close Film, ki se je zapisal v seznam stotih najuspešnejših filmov prejšnjega stoletja, je no-stalgična, koralna zgodba, katere protagonisti so stari prijatelji. Delo pripoveduje o združitvi skupine sošolcev, ki se srečajo na pogrebu sošolca. Dopolnili so že štirideset let in študentska leta so že stvar preteklosti. Prijateljevo slovo postane tako priložnost za skupinski week end, na katerem obujajo spomine na mladost, se pogovarjajo o željah, sanjah in neuresničenih načrtih, v katere so svoj čas, ko so še verjeli v mladostniške ideale, slepo verjeli in si prizadevali, da bi jih tudi uresničili.. Ponedeljek, 12. oktobra, rete 4, ob 16.35 Dave - Presidente per un giorno Režija: Ivan Reitman Igrata: Kevin Kline, Sigourney Weaver Nedvomno ima Dave dokaj svojevrstno, mogoče zavidljivo a kot se je naposled izkazalo tudi zelo tvegano službo. Izbrali so ga za dvojnika predsednika ZDA. Svojevrstnega statista, ki mora prisostvovati samo tveganim situacijam. Vse lepo in prav, dokler se nekega dne ne zgodi, da pravega predsednika doleti možganska kap in ga mora ravno Dave prepričljivo nadomestiti. Zato da bi ne prišlo do hudih diplomatskih težav, se vsi delajo, kot da se nič ni zgodilo in zaupajo neizkušenemu Da-veu vodstvo ZDA. Ponedeljek, 12. oktobra, Rete 4, ob 23.20 L agguato Lolita ^//iavw najstletno deklico, Lolito. Najprej poroči njeno mamo, ko pa ta umre, vzpostavi ne ravno najbolj očetovski odnos z mlado punco. Lynejeva zamisel, da bi nekaj desetletij za Stanleyem Kubrickom uspel posneti remake Lolite Vladimira Nabokova, pa se je izkazala za neuspešno. Režiser se je namreč skoraj bolestno zaustavil pri erotičnih opisih in povsem prezrl ostale značilnosti romana, ki jih je Kubrick znal še kako izpostaviti. Sreda, 14. oktobra, Rete 4, ob 16.25 Delitto perfetto Režija: Andrew Davis Igrajo: Michael Douglas, Viggo Mortensen in Gwyneth Paltrow Steven Taylor že nekaj časa sumi, da ga njegova precej mlajša žena Emily vara z drugim moškim, a ima za to premalo dokazov. Emily ima resnici na ljubo res izvenzakonsko zvezo z bohemskim slikarjem Davidom Shawom. Steven se tako sestane z Davidom in mu ponudi visoko denarno nagrado za Emilyjin umor. Steven zagotovi, da bo nato poskrbel za odstranitev vseh dokazov in da bo torej Davidov ugled ostal neoporečen. Ker pa se pogostokrat dogaja, da je rezultat bistveno drugačen od tistega, ki ga ljudje pričakujejo, se tudi v Stevenovem primeru stvar zasuče nekoliko drugače ... Sreda, 14. oktobra, Rete 4, ob 23.25 Režija: Adrian Lyne Igrajo: Jeremy Irons, Dominique Swain, Melanie Griff ith in Frank Langella Ob spremljavi glasbene kulise Ennia Morri-coneja se je Adrian Lyne lotil remaka Ku-brickovega celovečerca iz leta 1962. Po romanu Nabokova je tako posnel zgodbo o profesorju Humbertu, ki se noro zaljubi v štiri- Režija: Rob Reiner Igrajo: Alec Baldwin, Whoopi Goldberg, James Woods ZDA, 1996. 12. junuija 1963 so nasilno ubili Medgarja Eversa, enega najvidnejših borcev za pravice temnopoltega prebivalstva. Dobrih trideset let po umoru, ki ga je izvedel pristaš Ku Klux Klana, se je Eversova vdova zglasila v uradu tožilca Bobbyja DeLaugherja in ga zaprosila za ponovno odprtje dosjeja. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO NEPROFE-SIONALKA ZMERNO, UMIRJENO V GLASBI AMINOKISLINA V BELJAKOVINAH SLOVENSKA TOVARNA MOTORNIH KOLES PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK RICHARD OWEN JUŽNOAMERIŠKA DRŽAVA BERI PRIMORSKI DNEVNIK PIKAJOČI DVOKRILEC FRANCOSKI STRELEC (JEAN PIERRE) SPOJ ROKE S TRUPOM SOVJETSKI POLITIK (VJAČESLAV) UNITED NATIONS PROSV. DELAVKA ŠVAB BELGIJSKI PEVEC, ITALIJANSKEGA POREKLA AMERIŠKI IGRALEC HOFFMAN VISOK MOŠKI PEVSKI GLAS ZDA (ORIG.) EKSISTENCA ČESA GRŠKA BOGINJA PREPIRA ELEKTRIČNA MORSKA RIBA UROŠ KOREN OMEJEN ČLOVEK SOVJET. GENERAL (ANDREJ) NORDIJSKA BOGINJA MORJA ŽENSKO IME STANE STARESINIČ MORSKA RIBA, SKUŠA VELIKA KAČA KLAVDIJ TUTTA ANTIKVAR MERILA NA ZEMLJEVIDIH MESTO V SEVERNI ITALIJI BERI PRIMORSKI DNEVNIK ARABSKO PODROČJE ČUSTVENO PESNIŠTVO ZMIKAVT, ROPAR AMERIŠKI PISATELJ (NORMAN) LEPENKA POLET, ZANOS, VNEMA MARIO MAGAJNA NAŠE BAUN. DRUŠTVO ZGODOVINSKI GRAD PRI TRSTU REKA NA PELEPONEZU, TUDI EVROTAS AŠKERČEVA SOCIALNA PESEM STAR SLOVAN KRALJ, KI JE VSE SPREMENIL V ZLATO SLOVENSKA IGRALKA ITA ... NEMŠKA PRI-TRDILNICA KAMP PRI POREČU IZGOVARJANJE ČRKE A NAMESTO O REMIJU PODOBNA IGRA S KARTAMI VINSKI KAMEN, SODOVEC ALOJZ REBULA DEJAVNOST BREZ MORALNIH PREDSODKOV TANJA ROMANO SL. OUMPIO-NIK (MIRO) GRŠKA PRESTOLNICA AMERIŠKA ZVEZDA OTOK V EGEJJ-SKEM MORJU RAZPOZNAVNO GESLO ESTER OCETNE KISLINE, KI SE RABI KOT TOPILO ELDA NANUT AZIJSKA DRŽAVA Z GL. MESTOM VIENTIANE ALEŠ DOKTORIČ OSEBNI ZAIMEK PRED NEMŠKIMI PRIIMKI TRŽAŠKO ŠPORTNO DRUŠTVO AMERIŠKA IGRALKA HAYWORIH DEL VEČJE CELOTE AMERIŠKA IGRALKA GARDNER SEVERNOAMERIŠKO INDIJANSKO PLEME ŠPANSKA IGRALKA SASTRI UMETN. SLOG (PREROD) ITALO SVEVO BOJAN ADAMIČ SNOV ZA RAZKUŽEVANJE IN RAZBAR-VANJE ŠKODI ZDRAVJU NAŠ HARMONIKAR (DENIS) BEOTIJEC AMERIŠKA AGENCIJA ZA VESOLJE OBER OTOK V JADRANSKEM MORJU EVROPSKO VESOLJSKO ZDRUŽENJE VISOKA IGRALNA KARTA TRENJE NIANSA SLOVARČEK - AMAT = francoski strelec • ESA = evropsko vesoljsko združenje * IRI = reka na Peleponezu * OMA = tržaški športni klub * RAN = nordijska boginja morja • TASOS = otok v Egejskem morju * VLASOV = sovjetski general / RADIO IN TV SPORED Sobota, 10. oktobra 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Clic & Kat - Glasba, maestro 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija, sledi Čezmejna tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Aktualno: Unomattina Week End 9.35 Aktualno: Settegiorni 10.25 Aktualno: ApriRai 10.40 Nan.: Lady Cop 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. E. Isoardi) 13.30 23.45 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Lineablu 15.40 Aktualno: Speciale Moda & Milano 16.10 Dok.: Dreams Road 16.55 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.30 Nogometna tekma: Irska - Italija, kvalifikacije za SP 2010 23.50 Film: Nati stanchi (kom., It., '05, i. V. Picone, S. Ficarra) 1.15 Nočni dnevnik ^ Rai Due 6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.15 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.25 Aktualno: L'avvocato risponde 6.35 Aktualno: Inconscio e magia 6.45 Variete: Mattino in famiglia, vmes jutranji dnevnik 10.05 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.25 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.55 Aktualno: Quello che 11.35 Aktualno: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Talent show: X Factor - Il Proces-so 16.00 Variete: Scalo 76 17.10 Aktualno: Sereno Variabile (v. O. Bevilacqua) 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: Primeval 19.00 Talent show: X Factor - La settimana 19.30 Nan.: Law & Order - I due volti del- la giustizia 20.25 Žrebanje lota 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 22.40 Nan.: Law & Order 23.30 Nočni dnevnik 23.40 Aktualno: Tg2 Si, viaggiare 23.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 0.05 Dok.. : Tg2 Dossier, sledi Tg2 Sto- ^ Rai Tre 9.00 Aktualno: Tv Talk (v. M. Bernardini) 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Aktualno: Cult Book 11.10 Nan.: Tutto Toto 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr L'Italia de Il Setti- manale 12.55 Dok.: Geo & geo 13.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 14.00 23.25 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Tgr Prix Italia 14.50 Aktualno: Tgr Speciale Ambiente Italia 15.50 Dnevnik - kratke vesti 15.55 Šport: Sabato sport 16.00 Šport: Magazine Champions League 16.25 Šport: DP v odbojki (A1); kolesarstvo: Giro D'Emilia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Dok.: Ulisse - Il piacere della sco-perta (v. A. Angela) Aktualno: Storie maledette Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Tg 3 Agenda del Mondo Rete 4 Nan.: La grande vallata Nan.: Magnum P. I. Dok.: I gladiatori della Seconda Guerra Mondiale Aktualno: Vivere meglio 11.40 Variete: Cuochi senza frontiere Dnevnik in prometne vesti Aktualno: Pianeta mare (v. T. Ge-lisio) Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Film: Perry Mason (krim., ZDA, '87, i. R. Burr) Nan.: Psych Dok.: Vite straordinarie Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Criminal Intent Nan.: Squadra d'assalto Film: Una famiglia in ostaggio (tri-ler, ZDA, '02, r. W. Baltzer, i. M. Harris) Nočni dnevnik in pregled tiska 9.30 11.00 11.30 12.30 13.30 14.05 15.10 17.00 17.55 18.55 19.35 20.30 21.10 23.30 0.35 0.10 Canale S 8.50 9.30 10.30 11.40 13.00 13.40 14.10 16.00 18.50 20.00 20.30 21.10 0.30 1.30 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Glasb. odd.: Loggione Nan.: Finalmente arriva Kalle Film: Storia di noi due (dram., ZDA, '99, r. R. Reiner, i. B. Willis, M. Pfeiffer) Dnevnik - kratke vesti Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Belli dentro Talent show: Amici Aktualno: Verissimo (v. S. Toffanin) 19.45 Kviz: Chi vuole essere milio- nario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: C'e posta per te (v. M. De Filippi) Nan.: Cashmere Mafia Nočni dnevnik in vremenska napoved v Italia 1 7.00 Risanke 8.15 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 6.35 7.00 10.45 11.20 12.25 13.40 14.05 15.00 16.00 18.00 18.30 19.00 19.25 21.10 Nan.: Still Standing Risanke Nan.: E alla fine arriva mamma! Aktualno: Tv moda Dnevnik in športne vesti Nan.: Le rególe dell'amore Film: Sergente Bilko (kom., ZDA, '96, r. J. Lynn, i. S. Martin) 17.00, 20.20, 22.10, 0.10 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved Film: Cadet Kelly - Una ribelle in uniforme (kom, ZDA/Kan., '02, i. H. Fuff) Nan.: Quelli dell'Intervallo Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Mr. Bean Film: Una pazza giornata a New York (kom., ZDA, '04, r. D. Gordon, i. A. Olsen, M.-K. Olsen) Film: Matrimonio a 4 mani (kom., ZDA, '95, r. A. Tennant, i. K. Alley, S. Guttenberg) 23.15 Film: Locuste - L'ottava piaga (srh., ZDA, '05, r. I. Gilmour, i. D. Córtese) 1.05 Aktualno: Pokerlmania LA 6.00 7.00 10.10 10.45 12.30 13.00 14.00 16.00 18.10 20.00 20.30 21.10 23.05 0.05 1.05 La l Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Omnibus - Week End, sledi Omnibus Life - Week End Aktualno: L'intervista Nan.: Lassie Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Nan.: Jack Frost Film: Major League - La squadra piu scassata della liga (kom., ZDA, '89, r. D. S. Ward, i. T. Berenger, C. Sheen) Nan.: I magnifici Sette Dnevnik Resničnostni show: Victor Victoria - senza filtro Nan.: L'ispettore Barnaby Film: Il grande freddo (dram., ZDA, '83, r. L. Kasdan, i. T. Berenger, G. Close) Nan.: Cold Squad Nočni dnevnik ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.00 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Aktualno: Storie tra le righe 9.30 Nan.: Don Matteo 6 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Aktualno: Musa Tv 12.45 Dok.: Borgo Italia 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.50 15.55 Dokumentarec o naravi 14.15 Hard Trek 14.40 Tractor Pulling 15.55 Šport: Super Sea 16.20 Lassie 17.00 Risanke 19.00 Variete: Ciacole no fa fritole 20.00 Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Scene da un crimine (triler, '01, r. D. Forma, i. J. Bridges) 22.40 Aktualno: A casa del musicista 23.30 Stoa (t Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.30 Križ Kraž 9.00 Film: Kino Kekec: Lotosova svetilka (pon.) 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.10 Film: Lev 15.55 17.25 Sobotno popoldne 15.55 O živalih in ljudeh 16.10 Zdravje 16.30 Usoda 17.00 22.05 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.40 Na vrtu 18.05 Nagradna igra 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.20 Utrip 19.50 Gledamo naprej 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Film: Arsene Lupin 22.10 Ars 360 23.05 Hri-bar 0.10 Nad.: V kolesju pravice (pon.) 1.10 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 10.10.1991 (t Slovenija 2 6.30 1.15 Zabavni infokanal 8.40 Skozi čas 8.25 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 10.10.1991 9.50 Tarča (pon.) 10.10 Circom Regional (pon.) 11.35 Dok. oddaja: Visoka napetost (pon.) 12.35 Nad.: Samo bedaki in konji (pon.) 13.50 Gledališka prestava 15.35 Folkart 2009 17.15 Film: Napoleon in jaz 19.45 Kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2010 nogometu 22.50 Bleščica, oddaja o modi 23.20 Alpe-Donava-Jadran 23.50 Film: Dober, hudoben, grd (pon.) 2.25 Nad.: Številke (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 15.00 15.30 16.00 16.30 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.40 20.00 20.30 22.35 22.45 0.15 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Pogovorimo se o... Potopisi Fanzine - mladinska oddaja 23.30 Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus Brez meje Vremenska napoved 23.45 Primorska kronika 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Jutri je nedelja Avtomobilizem Vas tedna Nogomet: Kvalifikacije za SP: Slovaška - Slovenija Glasb. odd.: In orbita Q - trendovska oddaja Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 6.00 12.00, 23.30 Videostrani 11.30 Dnevnik TV Primorka (pon.) 16.00 Mozaik (pon.) 17.00 Hrana in vino (pon.) 18.00 Kultura 18.30 Mlad. odd.: Videofronta 19.15 Settimana Friuli 19.40 Monitor 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Primorski župani (pon.) 21.30 Glasb. odd.: Z Mojco po domače 22.30 Primorski tednik (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.05 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena: Marko Kravos; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol, pregled prireditev; 10.45 Namig za nedeljski izlet; 11.00 Pogovor z osebnostjo Primorske; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Tor-klja; 14.45 Du jes?!; 16.15-19.00 SMS - Lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Ca-podistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Najlepša viža meseca; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po... ; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val; 14.20 Obvestila; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Športna oddaja; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi: 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer: 20.00 G. Rossini: Zelmira; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 10. oktobra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno č—oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC mocan dež nevihte veter megla vremenska slika 1010 1020 DUBLIN 0 4/14 K0BENHAVNV C X14--0 - - ERDAM MOSKVA O KIJEV O SOFIJA 8/27 BEOGRAD o 16/31 SPLIT 17/261— SKOPJE O 10/27 IvIST" • \VATENE ^ "Črf 1*44/28 1020 y Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. A C Nad Italijo bodo z jugozahodnikom prihajali vlažni in nestabilni tokovi. Danes ponoči nas bo dosegla močna motnja, nato bodo s severa dotekali suhi tokovi. Od ponedeljka pa bo začel dotekati bolj mrzel zrak. Nad srednjo Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta bo čez dan zajela zahodne Alpe, v noči na nedeljo pa dosegla tudi naše kraje. Z jugozahodnim vetrom doteka k nam topel in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 18.28 Dolžina dneva 11.13 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 22.46 in zatone ob 14.08 BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo danes naraščala, občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na soboto bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. -/^T-^ PLIMOVANJE Danes: ob 12.26 najvišje 21 cm, ob 22.36 najnižje -26 cm. Jutri: ob 8.04 najvišje 21 cm, ob 14.21 najnižje 6 cm, ob 16.53 najvišje 8 cm, ob 0.32 najnižje -33 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m...........15 1000 m ..........15 1500 m ..........10 OC 2000 m............7 2500 m............4 2864 m............2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 5, po nižinah 4 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 10/17 6S CELOVEC O 12/18 TOLMEČ O 13/16 TRBIŽ O 12/15 O 10/16 KRANJSKA G. 0 12/18 S. GRADEC O TRŽIČ 12/18 O KRANJ CELJE 12/22 O MARIBOR o 13/21 PTUJ O M. SOBOTA 010/22 ČEDAD O Ofc = VIDEM O 16/21 O iCP- = 15/22 OM.. LJUBLJANA O PORDENON rORICfl rt O N. GORICA 14/19 N. MEST014/21 16/21 1S/TJ 0 16/20 POSTOJNA O 16/21 18/22 ------ 16/20 O 13/17 - ^ «3^ & -v*™ o - POHTOROŽO V^CRNOMELJ REKA 17/20 OPATIJA , ZAGREB 13/23 O POREČ PAZIN O iN NAPOVED ZA DANES V spodnji nižini in ob morju bo prevladovalo pretežno oblačno vreme. Čez dan se bodo verjetno pojavljale padavine, v glavnem zmerne jakosti, lahko nastane tudi kakšna nevihta. Od večera se bodo padavine razširile po vsej deželi, lahko bodo tudi obilne. Ob morju bo pihal zmeren yjugo, ki se bo v noči obrnil v kar močno burjo. Dopoldne bo ponekod na vzhodu še delno jasno, predvsem v zahodni in deloma osrednji Sloveniji pa bo še deževalo. Popoldne in ponoči se bo dež krepil in zajel vso državo, vmes bodo tudi nevihte. Ob morju bo pihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, najvišje dnevne od 15 do 21 stopinj C. O GRADEC 11/17 TOLMEČ O 8/15 % VIDEM O 12/24 O PORDENON 13/23 TRBIŽ O 7/14 CELOVEC O 10/16 O 7/14 KRANJSKA G. > o 9/16 S. GRADEC O ! TRŽIČ 9/15 ČEDAD O 13/23¿á GORICA O 0 15!2?RICA^7 15/24 15/21 T o KRANJ O LJUBLJANA 11/16 POSTOJNA O 10/15 KOČEVJE CELJE 10/15 O M. SOBOTA O 9/15 MARIBOR ~9"5 010/16 PTUJ " O --- N. MEST012/16 O ZAGREB 12/14 O REKA 14/20 (NAPOVED ZAJUTRI Danes ponoči in jutri bo deževalo, padavine bodo lahko tudi obilne. Pojavljale se bodo tudi nevihte; v nižinskem pasu bo pihal severni veter, ob morju pa kar močna burja. Dopoldne bo v Julijski krajini pihala burja, oblačnost se bo trgala. Tekom dneva se bo postopoma razjasnilo, veter bo slabel. Jutri dopoldne bo dež postopno ponehal, od zahoda se bo delno zjasnilo. Hladneje bo, na Primorskem bo pihala zmerna do močna burja, ki bo popoldne ponehala. V ponedeljek bo zmerno do pretežno oblačno, občasno bo deževalo. verstva - Študija ameriškega raziskovalnega centra Pew Skoraj četrtina svetovnega prebivalstva je muslimanov WASHINGTON - Na svetu je 1,6 milijarde muslimanov, kar je skoraj četrtina svetovnega prebivalstva, je pokazala raziskava ameriškega raziskovalnega centra Pew. Več kot 60 odstotkov vseh muslimanov živi v Aziji, petina pa na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, izsledke raziskave, ki je tri leta potekala v več kot 200 državah, povzemajo tuje tiskovne agencije. Med 6,8 milijarde prebivalcev sveta je 23 odstotkov muslimanov. Največ pripadnikov te vere je v Indoneziji (202,9 milijona), Pakistanu (174 milijonov) in Indiji (160,9 milijona), medtem ko je delež muslimanov najvišji v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Velika večina muslimanov, med 87 in 90 odstotkov, je sunitov. Šiitov je med 10 in 13 odstotkov, še kaže raziskava. Večina šiitov živi v štirih državah - Iranu, Pakistanu, Indiji in Iraku. Evropa je dom 38 milijonov muslimanov, kar je okoli pet odstotkov evropskega prebivalstva. Med njimi jih 16 milijonov živi v Rusiji, štirje milijoni v Nemčiji, 3,5 milijona pa v Franciji. Evropski muslimani sicer predstavljajo dobra dva odstotka svetovne muslimanske populacije. V obeh Amerikah živi okoli 4,6 milijona muslimanov, med njimi več kot polovica v ZDA, kjer pa predstavljajo le 0,8 odstotka prebivalstva. Raziskava je med drugim pokazala, da ima Nemčija več muslimanov kot Libanon, Kitajska več kot Sirija in Rusija več kot Jordanija ter Libija skupaj. (STA) who - V nočnih urah Vsak peti Evropejec izpostavljen hrupu BONN - Vsak peti Evropejec je ponoči redno izpostavljen močnemu hrupu, kar lahko oslabi zdravje, je pokazala raziskava Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Hrup med spancem lahko vodi do visokega krvnega pritiska, celo do srčnega infarkta in tudi do zgodnje smrti. WHO je v raziskavi ugotovil, da nočni hrup ne škoduje le sluhu temveč nedvomno vodi tudi do zdravstvenih težav. "Tudi če ljudje spijo, se njihova ušesa, možgani in telo odzivajo na hrup," je v četrtek v nemškem Bonnu sporočil urad WHO za Evropo. Nočni hrup, ki ga povzroči letalski promet, lahko visok krvni pritisk povzroči tudi v primeru, ko se ljudje zaradi hrupa ne zbudijo. Še posebej škodljiv pa je hrup takrat, ko se zaradi njega prebudimo. Ker otroci v postelji preživijo dlje časa kot odrasli, so nočnemu hrupu izpostavljeni v večji meri. Motnjam v spancu so bolj izpostavljeni tudi kronični bolniki in starejši, pa tudi ljudje, ki opravljajo izmensko delo, je še pokazala raziskava WHO. (STA) šport - Vodilna teniška igralka Serena Williams v Evinem kostimu NEW YORK - Američanka Serena Williams, ki se bo v ponedeljek spet zavihtela na vrh svetovne teniške lestvice WTA, ne skrbi le za vznemirjenja na teniških igriščih. Odločila se je, da bo nase opozorila tudi drugače. Osemindvajsetletna Američanka se je slekla za naslovnico petkove izdaje revije ESPN "The Body Issue". Vrhunska športnica se je že večkrat slikala pomanjkljivo oblečena, tokrat pa je svoje izklesano, mišičasto te- lo postavila na ogled na naslovnici posebne izdaje revije ESPN. Izziva se nikakor ni branila in je bila zadovoljna s kakovostjo fotografij, ki niso po njenem mnenju prav nič vulgarne, temveč "na nivoju". Oboževalci in njeni navijači pa ne bodo v celoti prišli na svoj račun. Williamsova, čeprav je imela na sebi le rdeče ličilo za ustnice, je z rokama pokrila svoje prsi in strateško z levo nogo intimne predele telesa. (STA)