/!00{'tO£f. č OpMo KNJIŽNICA I.ITIJA Junij 2004, št. 6, leto 5 NOVICE IZ OBČINE LITIJA www.litila.net/llskarna-aeo ŠE ŠESTIČ PRVAKI Končano je zadnje dejanje letošnje malonogometne sezone. Tako kot lani in tako kot v zadnjih štirih sezonah je prvak isti. Branilec naslova Svea Lesna Litija je še šestič od kar tekmovanje sodi pod okvirje NZS dvignila zmagovalno "kanto”. Več kot zasluženo in ne glede na to, da ji nekateri to lovoriko celo oporekajo. Zakaj že? In 8 julija, na žrebanju parov v švicarskem Nyonu bo ime Svee ponovno v evropskem bobnu. Bo tokrat kaj več sreče kot v prejšnjih treh letih? Glede na to, da litijani držijo vse uradne in neuradne rekorde v slovenskem malem nogometu so letos porušili še enega, ki pa ga bo zelo težko še kdaj ponoviti. V 25 prvenstvenih srečanjih so le enkrat klonili in še to povsem "nepotrebno” v Ljubljani proti Metropolu in zabeležili 24 čistih zmag z gol razliko 13 3 : 56 (v rednem delu), 41 : 21 (v končnici), oziroma skupaj rekordnih 174:77. Tudi tokrat so finalno srečanje proti severnoprimorski ekipi Puntar Alpko-merc, tako kot lani proti zagorskemu Betonu končali v treh srečanjih. Finale je bilo letos kot že dolgo ne, kvalitetno, glasno s strani navijačev obeh ekip, športno in kar je zelo pomembno z velikim številom gledalcev v obeh dvoranah. In prav navijači, le teh je bilo na srečanj ih celo več kot včasih v prvi, da o drugi ligi velikega hrata ne govorimo. V letošnji sezoni so morda litijski igralci prišli najtežje do naslova in je le ta verjetno največ vreden.. "Če nas letos ne bo noben sklatil pred finalom, potem ne vem kdaj nas bo”. To je bilo velikokrat slišati na treningu in v garderobi gotem, ko sta prvake doleteli dve stvari ob prelomu leta. Ce je bil odhod Ibrišimoviča in Džafiča morda celo pričakovan pa sta "odhoda" Pavška in Macanoviča pretresla vrste lesarjev. Zdesetkani so ostali tudi zaradi poškodb, še sreča, da so igralci pazili na kartone, da jim tudi la nadloga ni škodovala. Še nikoli se ni zgodilo, da bi na zapisniku bilo le sedem imen, ostajala so prazna mesta za imena in da je v gol moral stopiti že "upokojeni” vratar in pomočnik trenerja Vojko Majcen. In tudi takšni so osvojil naslov, kljub temu, da so bili nekateri prepričani, da bodo litijani sedaj pa končno padli. In sedaj lahko zapišemo, kar v Litiji niso obešali na veliki zvon, da je glavni sponzor SVEA LESNA zaradi nekaj težav v poslovanju prekinil sodelovanje s klubom z novim letom. Kljub temu, so s pomočjo vseh ostali sponzorjev, ki se jim tudi po tej poti zahvaljujejo, sezono končali pozitivno. In ob vsem tem se morajo nekatere ekipe zamisliti kaj so zapravile. Potrebno je pač govoriti na terenu in na izven njega. Prvaki so prvaki tudi za to, ker so pač izkoristili svoje priložnosti in bili v danih trenutkih pač pripravljeni doseči zadetek in izkoristiti napake nasprotnika. Evropske izkušnje pri tem pač niso nezamerljive. Da Litija živi za mali nogomet je bilo jasno v začetku končnice, ko so bile tribune iz tekme v tekmo bolj polne in predvsem glasne. Ne moremo pa niti mimo bobnarske skupine PRKAKŠNS, ki so na obeh tekmah v Litiji naredile fantastično vzdušje in tudi po zadnji tekmi v preddverju dvorane pripravili pravi mali koncert, ki je na noge dvignil staro in mlado. Bravo fantje. Pogljemo še kdo si je letos obesil novo zvezdico prvaka Slovenije: vratarja Darko Tokič in Urban Bajc, ter igralci: Primož Zorč, Tomi Horvat, Mito Kos, Dejan in Boban Simič, Borut Kristan, Slaviša Goranovič, Nenad Kurtič. In naslov so ti fantje skupaj s trenerjema Darkom Feletom in Vojkom Majcnom ter ostalimi v klubu podarili svojima soigralcema Elvirju Macanoviču in Jožku Pavšku, ki sta v tragičnih nesrečah končala svojo športno pot. Stane KOKALJ Iz uredništva Vam želimo lahko inprijetno topbpoletje (če že vroče nebo), čim manj konfliktov in nasvidenje v avgustu (julija Občan ne izide)! ALI JE LITIJSKO GOSPODARSTVO V SLEPI ULICI? Hiter pogled v stanje litijskega gospodarstva nam da naslednjo sliko: vsa nekoč velika in večja podjetja propadajo. Človek se zgrozi, koliko podjetij je propadlo v zadnjih 15 letih. Veliko in preveč. Spomnimo se, včasih so ljudje delali v podjetjih, ki jih ni več: Mizarstvo Litija, Gradmetal, Furnirski obrat, Pletilja, Gostinsko podjetje Litija,Tovarna transportnih naprav Dole, Presad Gabrovka. Šest gospodarskih subjektov, ki je imelo neka znanja in tehnologije. Po Markovičevem modelu zakona o gospodarskih družbah naj bi te same poskrbele za svoj razvoj. To je že res lepo in prav, vendar mislim, da so odgovorni za gospodarstvo v občini s prelahko roko prepustili zadevo samo sebi. V roke so obrate dobili ljudje, ki so videli ali hiter zaslužek, ali pa niso imeli ustreznega znanja in izkušenj. Ne eno ne drugo pa ni garant za uspešnost. Podjetnik lahko uspe le s trdim delom in odpovedovanjem. Kje je litijsko gospodarstvo danes? Predilnica Litija je ena redkih, ki jim je uspel met z inovativnim pristopom. Na novo uspešno raste Kovinska galenterija Železnik. Uspešna je tudi Gozdarsko kmetijska zadruga, vendar deluje na področju kmetijstva, kjer so spodbujanja in subvencije redne. Toda tudi ta se bo v prihodnosti srečala s hudo trgovsko konkurenco. Sprašujem se, ali je to smiselno? To so slabi obeti za našo občino. Kljub temu, da imamo v občini neverjeten potencial v zasebni pobudi, tega ne znamo, nočemo ali nismo sposobni izkoristiti. Zelo zanimivi so tudi naslednji podatki. V naši občini je približno 500 malih gospodarskih enot- obrtnikov, še približno 100 ali celo več pa je malih družb. Enako število premorejo vse tri zasavske občine (Zagorje, Trbovlje in Hrastnik) skupaj. Vendar so naši sosedje Zagorjani pri razvoju gospodarstva daleč pred nami. Vzrok temu je nedvomno denar, ki so ga znali pridobiti. Kako in na kakšen način vemo. Vendar denar ni vse. Potrebno je tudi znati in hoteti. Zato v Zagorju rastejo novi gospodarski objekti kot gobe po dežju. Ali imamo v Litiji premalo znanja? Prav gotovo ne! Imamo premalo volje? Tudi te je dovolj. Manjka nam torej denar in ustrezen pristop k razvoju. In tukaj je občina padla na izpitu. Dobro je razvila službo za razvoj turizma. In uspehi na tem področju so vidni. Jasno nam je lahko, da litijskega gospodarstva k življenju ne bo obudila nobena druga občina, ampak bo to morala storiti Litija sama. nadaljevanje na strani 5 >> ■ V- >> V* * r*. 5559 Iz uredništva... Ob urejanju tokratnega Občana smo bili v uredništvu v dilemi: ali objavimo nekaj žolčnih prispevkov (tako smo jih delovno imenovali) ali ne. Velikokrat se namreč uredništvom očita, da z objavljenimi prispevki hlepijo po senzacionalizmu. Menimo, upam da tudi Vi, da Občan ni take sorte ptič (ne bori se za naklado, saj ni komercialne vrste, ampak ga dobite brezplačno na dom). Se pa najde tudi kakšno kritično pero, ki špika in pokaže na kršitve, polomije in traparije. Doslej se mi je zdelo vse to pisanje dokaj sprejemljivo, tokrat pa smo podvomili, ali vsa ta vsebina sodi v naš časopis. Odločili smo se, s pristankom avtorjev, kar nas veseli, da naj se teme najprej razčistijo na drugih ravneh, ne prek naših časopisnih strani. Gotovi pa smo, da vas bosta oz. bodo avtorji, spoštovana javnost, na tak ali drugačen način seznanili s svojim mnenjem po drugih poteh - (k)analih. Žal bi nam bilo zavrniti tudi kopico drugih prispevkov, ki bi na račun teh dolgih pisanj končali v košu. Čeprav smo jih kar nekaj (žal) spet morali odkloniti oz. jih načrtovati za objavo v prihodnji številki. Andreja ŠTUHEC OŠ GRADEC ZMAGALA NA VSESLOVENSKEM P0JETNIŠKEM FORUMU Mladi podjetniki iz OS Gradec smo po osvojenem 1. mestu na regionalnem podjetniškem forumu v Litiji, osvojili tudi 1. mesto na državnem podjetniškem forumu v Gornji Radgoni. Poslovna ideja nas je združila in nastale so Čarovniške zmešnjave na grad(c)u. Ideja, s katero bi za noč čarovnic našo šolo Gradec spremenili kar v »čarovniški grad« in priredili pravo čarovniško zabavo za naše mlajše sošolce. Ob tem bi se zabavali in tudi kaj zaslužili. V naš poslovni načrt smo vložili naš trud, čas in veselje. Polni pričakovanj smo se odpravili na regijsko tekmovanje v Litiji, kjer smo v svoji skupini dosegli 1. mesto. Zmaga nam je poleg spodbud naše mentorice Mojce Zupan, dala še dodatno motivacijo za državno prvenstvo v Gornji Radgoni. nadaljevanje na strani 11 POMLADNI POZDRAV 30-0BLETNICA MoPZ P0LŠNIK V mesecu kulture In športa na Pol-šnlku se je v soboto 22. maja odvijal koncert ob 30. obletnici MoPZ Pol-šnik. Potekal je v znamenju glasbe, saj so pevci predstavili kar nekaj pesmi, ki so se znašle na zgoščenki in kaseti z naslovom Pomladni pozdrav, ki so ju izdali ob častitljivi obletnici. Izšel je tudi zbornik s premnogimi fotografijami posnetimi skozi leta njihovega delovanja. nadaljevanje na strani 7 30-LETNICA olmn na travi _____ Končala se je 30. sezona OLMN NA TRAVI, ki se je začela 6. septembra 2003 in končala 6. junija 2004. Skupaj je v obeh ligah prvič sodelovalo 23 ekip iz treh občin, v katerih je bilo prijavljenih 519 igralcev. Pred šestimi teti je bilo v naši ligi osem ekip, danes jih je 23. Ligi se igrata na 12 igriščih v treh občinah. Ob 30-letnici OLMN NA TRAVI smo imeli v soboto, 12.6.2004, krajšo slovesnost pod šotorom pri lovski koči na Polšniku. Pokale za sodelovanje v pretekli sezoni je ekipam podelil župan občine Šmartno pri Litiji, g. Milan Izlakar, ki je v tej ligi že od njene ustanovitve. Večer se je nadaljeval z veliko vrtno veselico. nadaljevanje na strani 13 %' »L Praprotnik Vinko s.p. GRADBENIŠTVO Zgornji Igg 12,1270 litija |l IN CEMENTNI IZDELKI teL/fex: 01/8985-140 Razvoj in proizvodnja opreme za dom in vrt Nudimo Številne ideje za ureditev vašega vrta! Vjuniju in avgustu - ugodna ponudba betonskih klopi in miz ter vrtnih palčkov! IZPOSOJA ŽELEZNIH PODPORNIKOV IN VIBRATORJEV! Prispevke pošljite do 8. AVGUSTA 2004 na naslov Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija velektronski obliki ali po e-pošti: obcan@siol.net ali tiskama.aco@siol.net 2_____________O DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPBAVE______Junij 2004 Poročilo iz IG.redne seja Občinskega sveta, ki je bila v ponedeljek, dne 24.5.2004 Sprejeti so bili naslednji sklepi: - Občinski svet je najprej sprejel zapisnik 15. redne seje z dne 25.3.2004 in zapisnik nadaljevanja 15. redne seje občinskega sveta z dne 31.3.2004. - Svetniki so potrdili tudi skrajšani zapisnika 1. korespondenčne seje o določitvi mest za plakatiranje v času volilne kampanje za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, kjer so organizatorjem volilne kampanje omogočili brezplačno plakatiranje. - Občinski svet je podal soglasje k ceni socialno varstvene storitve osebna pomoč za leto 2004 (stroški dela in stroški materiala), ki jo je predlagal izvajalec storitve Center za socialno delo Litija v višini 419.019.00 SIT na mesec oz. 5.028.228,00 SIT letno. - Občinski svet je podal soglasje k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu, ki jo je za neposredno oskrbo upravičencev na domu predlagal izvajalec storitve Center za socialno delo Litija v višini 2.307,00 SIT na uro. Cena storitev za neposrednega uporabnika znaša 1.000,00 SIT na uro, preostali del do navedene cene je subvencija občine. - Občinski svet je podal soglasje k ceni Stroški dela vodenja in koordinacije storitve pomoč družini na domu, ki za občino Litija znašajo 270.551.00 SIT na mesec, to je za 0,33 strokovnega delavca. Cena samo za razvoz kosil, t.j. storitve prinašanje enega dnevnega obroka uporabniku na dom ostane glede na lansko leto nespremenjena in znaša za vsakega posameznega uporabnika enotno 300,00 SIT, ne glede na oddaljenost od sedeža izvajalca storitve. - Nadalje je občinski svet sprejel sklep, da Občina Litija sklene z Jakopič Antonom iz Kresnic, Kresnice 11, kot lastnikom pare. št. 83/ 9,90/4,90/5 in 90/6, k.o. Kresnice, v skupni izmeri 4216 m2, sporazum o plačilu odškodnine v višini 380.335,00 SIT, za zemljišča, uporabljena pri izgradnji občinske ceste - obvoznice Kresnice-Kresniški Vrh. Občina Litija in Jakopič Anton skleneta pravni posel, s katerim občina postane lastnica navedenih parcel. - Občinski svet je na podlagi 69. člena Statuta Občine Litija podal soglasje s prodajo solastniškega deleža KS Vače v višini 11,49 % v poslovnem stanovanjskem objektu Vače 28a. - Občinski svet je razrešil dosedanjo članico Nadzornega odbora Občine Litija Jožo Ocepek, stanujočo CKS 5, Litija zaradi nezdružljivosti dela direktorja Knjižnice Litija s funkcijo člana Nadzornega odbora. Za nadomestnega člana se imenuje Janez Kres, stanujoč Valvazorjev trg 12, Litija. - Občinski svet je za dodatnega člana v Nadzornem odboru Občine Litija imenoval Janeza Lukača, stanujočega Polšnik 34, Polšnik in Darka Bovška, stanujočega Kresnički Vrh 24, Kresnice. - Občinski svet je za kandidate za Nadzorni svet RCR d.o.o. imenoval: Igorja Štrusa, stanujoč Topilniška 8, Litija; Martina Penčurja, stanujoč Spodnji Hotič_46, Litija; Branka Povšeta, stanujoč Spodnji Log 39, Sava; Bojana Železnika, stanujoč Sitarjevška cesta 25, Litija; Boštjana Sukiča, stanujoč Zgornji Hotič 45, Litija in Bruna Juriševiča, stanujoč Grbinska cesta 12, Litija. - Občinski svet je na njegovo željo razrešil predsednika odbora za gospodarsko infrastrukturo Romana Ciglarja, stanujočega Tlaka 7, Gabrovka. Za novega predsednika pa je imenoval Francija Rokavca, stanujočega Zgornja Jevnica 12, Kresnice. - Občinski svet se je seznanil tudi z aktualno problematiko glede mosta čez Savo v Kresnicah. Občina Litija zahteva od Vlade RS in Ministrstva za promet, da nemudoma pristopita k sistemski rešitvi tekočega in investicijskega vzdrževanja mostov čez večje reke, še zlasti v občinah, kjer imajo več teh objektov. Pri tem se apelira na nujno sanacijo mostu čez reko Savo v Kresnicah, ki ni v lasti občine Litija, za potrebno obnovo pa občina nima zagotovljenih potrebnih sredstev. Ker je most v Kresnicah po zadnji sanaciji v letu 2002 ponovno v slabem stanju, vzrok za takšno stanje pa je v veliki meri posledica obvoza preko mostu ob rekonstrukciji glavne ceste drugega reda G2-108. Hkrati pa omenjeni most predstavlja edino cestno povezavo prebivalcev Kresnic in njegovega zaledja, v tem stanju pa trenutno onemogoča gospodarski razvoj na desnem bregu Save. V sled tega se pričakuje takojšno pomoč pri ponovni sanaciji omenjenega mostu v Kresnicah. Občina Litija na podlagi drugega odstavka 218.c člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS št. 110/02, 47/04) in Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Litija (Uradni list RS št. 132/03) objavlja JAVNO NAZNANILO O razgrnitvi podatkov za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča na območju občine Litija Zavezanci za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča si lahko podatke ogledajo na Občini Litija, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo, Jerebova 14, Litija (soba 57) v času uradnih ur. Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča s podatki ne strinja, mora v roku 30 dni od objave javnega naznanila, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov pri pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih in spremenjenih podatkov, se šteje, da so podatki občine pravilni. Številka: 462- 57/2004 ŽUPAN OBČINE LITIJA Datum: 08.06.2004 Mirko KAPLJA OD 1. JUNIJA 2004 DALJE SE ODLAGAJO SMETI NA DEPONIJO UNIČNO 1. junija 2004 je bila otvoritev 1. Faze projekta ureditve medobčinskega odlagališča odpadkov za pet zasavskih občin. Za Občino Litija to pomeni datum, ko smo začeli ostanke komunalnih odpadkov odvažati na odlagališče na Uničnem v Občini Hrastnik. Pridobitev vodne pravice za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo Na podlagi Zakona o vodah morajo gospodinjstva za lastno oskrbo s pitno vodo pridobiti dovoljenje. Dovoljenje za uporabo zajetja, namenjenega lastni oskrbi gospodinjstva s pitno vodo pridobi uporabnik vode iz zajetja ali več uporabnikov, če je zajetje namenjeno lastni oskrbi s pitno vodo več gospodinjstvom. Dovoljenje za rabo vode iz zajetja, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, pridobi uporabnik zajetja ne glede na lastništvo zemljišča, na katerem so objekti in naprave za odvzem vode. Lastnik ali drug posestnik zemljišča, na katerem se nahaja zajetje, mora rabo zajetja za namene lastne oskrbe s pitno vodo dopustiti, če vode iz zajetja sam ne rabi ali, če to dopušča izdatnost vodnega vira. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je župane občin zaprosilo, naj pomagajo pri širokem obveščanju gospodinjstev, pravnih in drugih oseb, ki si oskrbo s pitno vodo zagotavljajo sami, da morajo do 10. avgusta 2004 posredovati vlogo na Agencijo RS za okolje na obrazcu, ki ga je moč dobiti v pisarni Agencije RS za okolje, na občini Litija, pri predsednikih krajevnih in mestne skupnosti ter na spletni strani občine. Ministrstvo zagotavlja, da bo vsem vlagateljem zahtevka, ki bodo v roku vložili vlogo za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo, vodna pravica dodeljena brezplačno (potrebno pa je plačilo upravne takse v višini 4.250,00 SIT). K vlogi za pridobitev vodne pravice je potrebno priložiti kopijo katastrskega načrta z vrisom vseh objektov za odvzem vode in narisano povezavo s stavbami, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz enega zajetja (in ne gradbenega dovoljenja, uporabnega dovoljenja, hidro-geoloških raziskav, analiz vode... kot je to potrebno za nove vodne vire). Vlogo odda eden od uporabnikov zajetja, v njej pa navede vse uporabnike tega vodnega vira z imenom in priimkom, naslovom stavbe in številom oseb, ki imajo v objektu stalno prebivališče. Pravilnik o pitni vodi navaja, da je meja, ki ločuje vodovode po velikosti - 50 uporabnikov ali dnevna poraba nad 10 m3 ali oskrba javnega objekta, objekta za proizvodnjo in promet živil, objekta za pakiranje vode. Vodovodi, ki dosegajo vsaj enega od navedenih kriterijev so javni sistemi za oskrbo s pitno vodo in bodo v prihodnjih letih deležni posebne obravnave s strani države in posledično lokalne skupnosti. Poziv za pridobitev vodne pravice pa velja tudi za te večje vodovode. Če oseba ne vloži vloge v predpisanem roku, inšpektor, pristojen za vode, prepove uporabo objekta in naprave ter odredi njeno odstranitev. Nadzor nad izvajanjem zakona izvaja inšpektor za vode, na vodovarstvenih območjih pa tudi inšpektor za zdravje. VOLITVE V SVET KS BREG-TENETIŠE V nedeljo, dne 13.06.2004, so bile izvedene volitve v svet Krajevne skupnosti Breg-Tenetiše. Volilno pravico je imelo 316 volivcev, volitev pa se je udeležilo 154 volivcev oziroma 48,7%. Glede na število dobljenih glasov, so bili v 7 članski svet Krajevne skupnosti Breg-Tenetiše izvoljeni: e Boštjan Savšek, Breg pri Litiji 39, Litija e Jože Kežar, Breg pri Litiji 13a, Litija • Cvetka Kokalj, Tenetiše 19, Litija e Andrej Zajc, Breg pri Litiji 32, Litija • Janez Pajk, Tenetiše 10, Litija • Roman Kokalj, Zagorica 6, Litija • Jožefa Bajc, Tenetiše 17b, Litija Predsednik OVK: Anton Primožič l.r. Priklopnik z 20 tonami smeti 3-4 x tedensko vozi na 38 km oddaljeno deponijo v Občini Hrastnik S tem dnem se zapre odlagališče nenevarnih odpadkov Širjava pri Ponovičah. V prihodnjih treh letih bomo deponijo na Širjavi zaprli, še10 let po zaprtju pa bomo okviru obratovalnega monitoringa izvajali meritve meteoroloških podatkov, meritve emisij snovi v vode in zrak in meritve onesnaženosti podzemnih voda, ki so v vplivnem območju odlagališča. VARČUJMO Z ENERGIJO Brezplačno svetovanje o zmanjševanju stroškov za energijo! Procentni delež nasvetov ENSVET v občini LITIJA in Šmartno pri Litiji □ Izbira kotla centr.ogrevanja ■ Toplotna izolacija mansarde □ Toplotna izolacija fasade □ Toplotna izolacija stropu ■ Sončni sprejemniki energije □ Toplotne črpalke ■ Fotovoltaika □ Uporaba deževnice ■ Zamenjava oken H Splošno dlMSVET ENERGETSKO SVETOVANJE Toplotna izolacija stropu 8% Pokliči: tel. 041 778 985 Marjan Bratkovič, energetski svetovalec za gospodinjstva in zgradbe. ENSVET financira Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Agencije RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti! Občina Litija, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo junij 2004_0 DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPRAVE / NOVICE______3 Drage občanke, dragi občani Občine Litija, ob dnevu državnosti, ki ga prvič praznujemo znotraj Evropske skupnosti, vam iskreno čestitam. Želim vam prijetno praznovanje in sproščeno doživljanje enega največjih dogodkov v zgodovini naroda, ko smo postali samostojna in neodvisna država Slovenija. Župan Mirko KAPLJA SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA PODELILA PRIZNANJE CENTRU ZA RAZVOJ LITIJA PRIZNANJE ZA INOVATIVNE IN KREATIVNE TURISTIČNE PROIZVODE POD BLAGOVNO ZNAMKO POSAVSKO HRIBOVJE produkte, ki jih zajema blagovna znamka Posavsko liribovje. Gre za kolesarske, konjeniške in pohodniške poti Posavskega hribovja, ki so skupen produkt turističnih ponudnikov območja in Centra za razvoj Litija. Na omenjenem razpisu so bili naši turistični produkti zelo dobro ocenjeni, saj smo prejeli bronasto priznanje, ki je bito podeljeno na 7. slovenskem turističnem forumu 20. maja 2004. Podeljeno priznanje pomeni potrditev prave poti, ki si jo je že pred leti zastavil Center za razvoj Litija na področju razvijanja turizma in promoviranja območja sedmih občin od Dola pri Ljubljani, Litije, Šmartna pri Litiji, Zagorja ob Savi, Trbovelj, Hrastnika in Radeč. Omenjene turistično-rekreativne produkte bomo v bodoče še razvijali in nadgrajevali, prav tako pa še naprej aktivno sodelovali s turističnimi ponudniki tega območja. Na ta način želimo še bolje promovirati naše produkte in območje kot celoto, k čemur je pripomoglo tudi podeljeno priznanje Slovenske turistične organizacije. Saša GRADIŠEK VRTEC SONČEK NA VAČAH ŠE ŽIVI! Vrtec Sonček na Vačah deluje vse prej kot v urejenih prostorskih razmerah. Domujemo v prostorih TELEKOMA in KS Vače. Delavke vrtca z odprtimi rokami in prijaznostjo v svoja naročja sprejemajo 30 malčkov. To je vrtec, v katerem prebiva narava, sproščenost, vedoželjni in iskrivi otroci ter se ustvarjajo topli odnosi s starši. Zaradi neurejenih pogojev nam sanitarna inšpekcija dodeljuje Zahvaljujem se g. Robiju Kristanu, g. Robertu Žibertu, g. nove in nove odločbe o ureditvi prostorov, denarja pa je Alešu Avblju, g. Bojanu Vrtačniku, g. Blažu Zarniku, g. vse manj. Zadnja naloga je bila izredno zahtevna, saj smo Janiju Knezu, g. Jožetu Poglajnu ter osebju vrtca za morali v dveh mesecih dograditi sanitarije za osebje. Kje opravljeno delo. Solidarnost v tem prostoru umira, v vas dobiti dva milijona sit? Kjer je volja, je tudi pot. Zavihali še vedno gori, zato ste za otroke, starše in nas iz malega smo rokave in skupaj s starši rešili problem. Ustanovitelj napravili veliko dejanje. Prepričani smo, da bomo s bo pokril materialne stroške, starši so opravili gradbena in skupnimi napori tudi vrtcu Sonček v bodočnosti ustvarili inštalacijska dela in sanitarka ga. Rusova je izdala odločbo, lepše bivalne pogoje. da lahko vrtec naprej obratuje. Ravnatelj VVZ Litija: Franc KONČAR Borci izvolili novo vodstvo Center za razvoj Litija je na razpis Slovenske turistične organizacije za inovativne in kreativne turistične proizvode, ki prispevajo k večji prepoznavnosti turistične ponudbe Slovenije, prijavil tri turistično-rekreativne V aprilu so se na redno volilno skupščino sestali člani občinskega odbora In krajevnih organizacij zveze borcev in udeležencev NOB občine Litija in Šmartno, izvolili so delovne organe, nato pa poslušali poročila o opravljenem delu. Najprej so prisluhnili poročilu predsednika 00 ZB in udeležencev NOB Viktorja Semca, ki ga je prebrala sekretarka Anica Mali. V njem je podčrtal, da je občinski odbor v preteklem obdobju posvečal vso pozornost svojim članom, ki jih v jeseni življenja pestijo različne bolezni, pridobivanju novih simpatizerjev, negovanju in obujanju tradicij NOB, vzdrževanju in obnavljanju spominskih obeležij in o sodelovanju z društvom izgnancev in sekcijo vojnih invalidov. Med drugim je poudaril, da je posebna sreča, da ima občinska organizacija svoj dom, ki ga ji je pred desetletji podaril njihov član Franc Krhlikar, saj je tako omogočeno normalno in kontinuirano delo. Prisotni so se seznanili s finančnim poročilom, poročilom nadzornega odbora in programom dela za leto 2004, ki ga je predstavil Martin Mirnik. Po temeljiti in izčrpni razpravi, v kateri so dopolnili opravljeno delo in sprejeli programska izhodišča, so delegati pristopili k volitvam novega vodstva, Namesto dosedanjega predsednika Viktorja Semca, ki je občinsko organizacijo uspešno vodil dolga leta - pohvalo sta mu izrekla tudi župana občine Litija in Šmartno Miro Kaplja in Milan Izlakar - so delegati za novega predsednika izvolili Martina Mirnika. Za častnega predsednika in pod- predsednika občinskega odbora pa so proglasili Viktorja Semca in Gustija Bučarja. Novi odbor zveze združenj borcev NOB bo z novimi, pomlajenimi silami tako nadaljeval uspešno delo prejšnjih generacij. J.S. V juliju bo minilo 30 let od izgradnje mostu v Kresnicah. KRESNIŠKI MOST PRAZNUJE Marsikdo se zamisli ob njegovem trenutnem stanju in zato se je na pobudo bivšega direktorja IAK Kresnice, ing. Iva Kramžarja zbrala skupina Miro Vidic, Jože Kovič in Ivo Kramžar. Skupaj so napisali tekste, zbrali slikovni material in uporabili tako pisne kot ustne vire ter sestavili brošuro o kresniškem mostu. Celotno brošuro je uredila Jasmina Zajc, novejše fotografije je izdelal Jure Razpotnik, oblikovala in izdelala pa jo je Tiskarna ACO iz Litije. Namen izdaje je obeležitev 30-letnice mostu čez Savo v Kresnicah in kot drugo, da se opozori na nevzdržno stanje mostu, ki mu grozi zaprtje, v kolikor se ne bo nemudoma pristopilo »k .resni« sanaciji. Tudi občinski svet občine Litija se zaveda pomembnosti kresniškega mostu za prebivalce Kresnic in okolice, zato upamo, da se bo našel skupen jezik med akterji prenove mostu. Brošura je lično opremljena s fotografijami krajev, ki gravitirajo na ta most ter dmgimi zgodovinskimi dejstvi kraja Kresnic in okoliških krajev. Možno jo je kupiti ali naročiti pri založniku NK Kresnice (tel.: 01/8977-364) ali ob njeni predstavitvi, oziroma na dogovorjenih prodajnih mestih. Brošura zajema 52 strani in več kot 30 starih in novih fotografij, zemljevid KS Kresnice z okoliškimi kraji, zato je poleg bogatega pisnega vira primerna tudi kot učno gradivo, kot tudi lepo darilo kraju in krajanom (S.J.) DAN DATUM URA PRIREDITEV KRAJ sreda 23.6. 18.00 dalje KRESNI VEČER Mestna skupnost Litija Športna dvorana Dom ribičev j torek 27.7. 20.30 Festival Brežice Fortuna de Sperata Nizozemska Cerkev sv. Nikolaja Litija torek 3.8. 20.30 Festival Brežice Pramea Ensemble Finska, Nemčija, Poljska Cerkev Sv. Nikolaja sreda 4.8. 21.00 Imago Sloveniae Ruski pravoslavni pevci Cerkev Sv. Nikolaja Litija torek 10.8. 20.30 Festival Brežice Arcanaensemble Italija Cerkev Sv. Nikolaja Litija Tek za zdravje v Litiji so »rešili« otroci £& lil Letošnjega teka za zdravje v Litiji se je sicer udeležilo več kot sto tekačev in tekačic, vendar so prevladovali otroci. Kar pa navsezadnje tudi ni slabo. Tokrat so tek skupaj organizirali Društvo prijateljev mladine Litija in Partizan Litija, ki sta vsak svoj dosedanji tek v maju oz. juniju združila v enega. Otroci so tekli na različno dolgih progah po Valvazorjevemu trgu, odrasli pa do Podšentjurja (6 km) ali Pogonika (12 km), kakor je kdo želel in zmogel. Tek je podprla Mestna skupnost Litija, praktična darila (razno športno opremo) pa je prispeval Hervis Ljubljana, ki pri litijskem teku sodeluje že tretje leto in je tudi letos postavil startno ciljni balon. Tako so razna darila Hervisa prejeli vsi mladi tekači, poleg tega pa tudi najstarejši, najmlajši, najhitrejši, najštevilnejša tekaška družina, najtežji itd. Tek ni imel tekmovalnega značaja, časov niso merili, tekači so tekli za svoje zdravje in veselje. Najstarejši udeleženec teka je imel 60 let, najmlajše pa so bile kar tri tekačice, ki so bile stare po 3 leta. Na posnetku: start otrok na 300 m. Drugo leto načrtujejo, da bi tek štel tudi za Dolenjski pokal in kot Olimpijski tek, pri čemer pričakujejo večjo udeležbo tekačev. M.B. JULIJA NA LITIJSKI POSTI KAR TRIJE ŽIGI! 1 Eli <7 F &!» i < % r £? Fondacija Villa Litta iz Litije bo julija z izdajo priložnostne pisemske ovojnice in poštnega žiga ter razstavo, obeležila kar dve osebnosti, ki sta povezani z Litijo. 1.7.2004 bo na pošti 1270 Litija v uporabi žig v spomin najanka Vrančiča, pravnika in pisca strokovnih člankov in zakonov s področja pokojninskega zavarovanja, ki je bil rojen 1.7.1889, torej pred 115. leti v Litiji oz. takratnem Gradcu pri Litiji. 11. 7. 2004 bo na pošti žig z razstavo v spomin na pisateljajosipa Vandota (Kekec...!), ki je bil rojen pred 120. leti in je nekaj let služboval tudi v Litiji kot načelnik železniške postaje. Izšla bo tudi spominska kuverta. 7. 7. 2004 pa bo na litijski pošti tudi žig z razstavo ob ustanovitvi SFA - Slovenske filatelistične akademije, ki je bila ustanovljena 9. maja letos na GEOSS-u. (mb) Delavnica »Ureditev prostora na Veliki Preski« CENTER ZA RAZVOJ Vaščani Velike Preske se vse bolj zavedajo pomembnosti urejanja njihovega prostora, ne le za sedanji trenutek, pač pa tudi za prihodnost, zato so 14. maja 2004 pod organizacijskim vodstvom Jožeta Kosa in predsednika vaške skupnosti Franca Bevca, Centra za razvoj Litija, Občine Litija in podjetja Arhika d.o.o. Iz Ljubljane organizirali enodnevno delavnico »Ureditev prostora na Veliki Preski«, ki se je je udeležilo skupaj 45 sodelavcev. Samo izvedbo delavnice so za svojo nalogo vzeli študenti Biotehniške fakultete, oddelka za krajinsko arhitekturo pod strokovnim vodstvom prot. Alojzija Drašlerja In Saše Ropač u.d.i.k.a. Po uvodnem pozdravu g. Jožeta Kosa in toplem čaju, ki se je v vetrovnem dnevu nadvse prilegel, so se študenti lotili dela po skupinah. Namen omenjene delavnice je bil pridobiti ideje za pripravo strokovnih podlag na področju usmerjanja poselitve na območju Velike Preske, zato je delo po skupinah potekalo po točno določenem programu. Študenti so najprej dejansko in po kartah pregledali teren vasi, skicirali glavne oz. dominantne poglede vasi in okolice, nato pa ugotavljali, katere površine so primerne za kakšno dejavnost (kmetijsko, stanovanjsko, gospodarsko). Sledila je izdelava variant posameznih skupin, na koncu pa priprava predstavitve vaščanom in drugim prisotnim. Pet skupin je našlo dokaj različne, a medsebojno dopolnjujoče rešitve ureditve posameznih delov vasi, ki na nadvse zanimiv in kreativen način povezujejo obstoječe elemente vasi z novimi, ki bi jih tu lahko uvedli oz. pripeljali. Prisotni so bili nad idejami vseh skupin navdušeni in so prepričani, da so dobra podlaga za nadaljnje sistematično urejanje prostora na Veliki Preski. Zato lahko rečemo, da so bili cilji delavnice izpolnjeni, čeprav se je zaključne predstavitve udeležilo prej malo kot veliko vaščanov, katerim je bila predstavitev pravzaprav namenjena. Po uradnem zaključku delavnice so bili udeleženci povabljeni na večerjo, obenem pa so imeli priložnost še neformalno izmenjati mnenja o vsebini delavnice. Zatrdimo lahko, da je 14. maja na sicer precej vetrovni Veliki Preski zapihal »mlad« veter. Saša CEGLAR, Center za razvoj Litija Vsebino prispevkov zbrali in uredili delavci občinske uprave; direktor, Valentin Zdravko ŠPES Politika/N ovice Junij 2004 SLS. Slovenska ljudska stranka NOVO VODSTVO NOVE GENERACIJE SLS V LITIJI V petek, 28.5.2004, so se mladi v okviru Nove generacije SLS Litija srečali s kandidatko za Evropski parlament Natašo Kavaš Puc, ki je kratko predstavila svoje izkušnje pri delu v sekretariatu Evropskega parlamenta v Luxemburgu. Poudarila je, da se moramo tudi mladi aktivno vključevati v politično življenje, saj nam to omogoča, da soustvarjamo prihodnost in s tem okolje v katerem bomo lahko ohranjali svoje vrednote. Srečanja so se udeležili tudi podpredsednik Nove generacija SLS Rok Ravnikar, mednarodni tajnik Timotej Neubauer in član sveta Nove generacije SLS Martin Puc. Mladi Nove generacije SLS Litija so sprejeli okvirni program dela in izvolili nov občinski odbor, ki ga bo odslej vodil Lojzi Štros. Ob izvolitvi je novi predsednik poudaril, da bo njegovo vodilo prizadevanje za skupno dobro. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki vodstva občinskega odbora SLS Litija, ki so zagnanemu novemu občinskemu odboru obljubili vso pomoč. Nova generacija Litija je že nanizala nekaj idej, ki bi jih želeli uresničiti, med drugim kopalni avtobus, dodatna igrišča, steza za rolanje. Srečanje je minilo v sproščenem klepetu in prijetnem druženju. Petra HIRŠEL Spoštovane občanke in občani! Naj osamosvojitveno sporočilo poveže naša srca v prizadevanju za skupno dobro in medsebojno sodelovanje pri utrjevanju naše lepe domovine, razvoju naših občin in vsakega kraja posebej. Želimo vam prijetno praznovanje dneva državnosti in kresne noči. Predsednik 00 Poslanec Državnega SLS Litija zbora RS Gvido Kres Franci Rokavec Predsednik 00 SLS Šmartno pri Litiji Franc Jaklič ZAKAJ NOV DAVEK TAKO NA HITRO? Po postopkovnih zapletih je svetniški skupini SLS le uspelo na majsko sejo občinskega sveta uvrstiti obravnavo predloga sprememb in dopolnitev odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Litija. Kljub upanju na konstruktivno razpravo le-te iz vrst vladajoče pozicije (LDS, ZLSD, DeSUS, SNS in SMS) ni bilo. Namesto soočanja argumentov so raje uporabili preizkušeno metodo - čakanje na uporabo »moči glasovalnega stroja«. Vendar je potrebno poudariti, da je odlok nepravičen do nekaterih občanov, ki si brez sodelovanja občinskih uradnikov, zlasti pa sprejemljivih predpisov, ne bodo mogli pomagati. Kako si lahko drugače razlagamo dejstvo, DA V PRIMERU, KO JE PRED 20 LETI OBČINA ZARADI SVOJIH DOLOGOROČNIH INTERESOV DOLOČENO ZEMLJIŠČE OPREDELILA KOT STAVBNO ZEMLJIŠČE BREZ UPOŠTEVANJA VOLJE LASTNIKA. LASTNIK BO NA PODLAGI ODLOKA SICER LAHKO PODAL PREDLOG ZA SPREMEMBO NAMEMBNOSTI ZEMLJIŠČA NAZAJ V KMETIJSKO ZEMLJIŠČE. V PRIMERU, DA TA POBUDA PO KONČANEM POSTOPKU NE BO SPREJETA, BO MORAL PLAČATI NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA NAZAJ. NAJ OMENIM ŠE ZEMLJIŠČE, KJER JE GRADNJA DOVOLJENA, VENDAR NI ZAGOTOVLJENA DOSTOPNA POT OZ. CESTA IN SOSED NE DOVOLI UPORABE LE-TE. OSTALA PA BO OBVEZNOST ZA PLAČILO NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEML1IŠČA. LASTNIKU ZEMLJIŠČA PA NE BO DANA MOŽNOST ZA GRADNJO. To sta samo dva izmed mnogih neživljenjskih primerov, ki smo jih v okviru razprave navedli v svetniški skupini Slovenske ljudske stranke. Zato v svetniški skupini SLS menimo in vztrajamo, da ni nikakršnih resnih razlogov, da se novi davek za nezazidana stavba zemljišča pobira v letošnjem letu, razen seveda zaradi interesa dobiti dodaten denar, ki pa se v občini Litija raje porabi za kakšne promocijske aktivnosti vodstva občine, kot pa urejanja nujno potrebne komunalne infrastrukture. V SLS Litija smo prepričani, da smo z vztrajnim prepričevanjem in predstavljanjem problematike občanom delno le uspeli, da občina Litija ne bo doživljala takšnih pretresov s strani občank in občanov, kot so jih v občini Šmartno ob evidenčni napovedi odmere nadomestila. Kljub temu ocenjujemo, da gre še vedno za več kot sto primerov, ki jih je potrebno obravnavati individualno glede na obseg vprašanj in tudi smiselno spremeniti in dopolniti odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Večino teh rešitev je vseboval že omenjen predlog svetniške skupine SLS, ki bi omogočil potreben čas, da v primeru uvedbe novega davka naj bo le-ta uveden s človeški noto in v skladu s sprejeto spremembo zakona o graditvi objektov. Dejstvo je, da bo potrebna celovita revizija prostorskega plana v obeh občinah in v skladu s tem je potrebna tudi celovita sprememba prostorsko izvedbenih dokumentov. Obeta se veliko dela, zato si je potrebno nameniti dovolj časa in energije za dogovor in ne uveljavljati moč preglasovanja, saj gre vendar za ljudi. Franci ROKAVEC LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE KDO SE RAZVIJA IN KDO NE? Mnogo črnila se je posušilo in bila je uporabljena marsikatera misel - ali pa zlorabljena, na večno temo tistih, ki so razmišljali in se na glas spraševali, kaj bo z razvojem občine Litija. Kaj bo z njenim gospodarstvom, kmetijstvom, kulturo, športom, šolstvom, turizmom ....? Razvoj občine se ne naredi kar čez noč, ampak je dolgoročni proces, ki ne prenese veliko napak in spodrsljajev. Je proces, ki zadeva slehernega človeka in ni izključno odvisen samo od nekaterih posameznikov, ki pa pri neuspehih zelo prav pridejo, saj na koncu pač nekdo mora odgovarjati. Velikokrat je bila uporabljena beseda »saj v Litijski občini se pa nič ne dogaja«, ali pa »drugi pa imajo vse, ker imajo, ali pa poznajo tega ali onega«. Vendar te besede niso na mestu, ko želimo nekaj spremeniti na bolje, so predvsem alibi za apatijo stanja nekega duha, ki nima preveč volje, da se pobere,dvigne glavo in tvorno pripomore, k razvoju svojega okolja. Verjetno ne bi škodita, če se vsi skupaj malce ozremo vase in se vprašamo, kaj pa je tisto, kar lahko prispevam k boljšemu utripu našega prostora in razvoju naše občine, po taki meri, ki si jo želimo. Pri vsem tem moraliziranju, pa zagotovo drži eno, da premalo uporabljamo storitve nekaterih institucij in zavodov, ki so ustanovljeni s strani občine v namen, da pripomorejo k učinkovitejšem razvoju lokalne skupnosti. Večkrat je bilo slišati, da se promovirajo samo nekateri deli občine, kot so Vače ali v zadnjem času Dole z Oglarstvom, vmes pa ni nič. Nekdo, bo mogoče celo pomislil, da s sredstvi, ki so namenjena drugim, ali celo, daje to vse na račun tistih, ki so prikrajšani, pa ni tako. Resnica je, da so se ljudje v teh krajih bili prisiljeni organizirati drugače in stvari vzeti malce v svoje roke, saj so se znašli na dnu v stanju, ki se imenuje socialna neaktivnost. Uporabili so svoje ideje in iz svoje naravne in kulturne dediščine, ter svojih sposobnosti izluščili tisto, kar je za njih najbolj prepoznavno (npr. za Dole je to oglarstvo). Na tej točki so še izkoristili institucije in zavode, ki jih ponuja občina in država in tako je s pomočjo Zavoda za gozdove Slovenije in Centra za razvoj iz Litije nastala zgodba, ki se imenuje Oglarska dežela. RCL Litija je prispeval velik delež k iskanju identitete Dol, predvsem na strokovnem področju. Želja po uspehu in sposobnost povezovanja z različnimi institucijami je tisti naboj, ki je te kraje naredil prepoznavne, ne na račun koga drugega ampak samo na račun dela omenjenih akterjev te zgodbe. Podobne modele, bi morali bolj intenzivno uporabiti tudi na ostalih segmentih razvoja občine in vključiti vse razpoložljive institucije, ki so usposobljene za strokovno delo na svojih področjih. Prihodnost pa je tista, ki bo pokazala, ali smo vsi skupaj sposobni nekatere človeške lastnosti, ki imajo lahko tudi negativni učinek spremeniti v pozitivne, da bomo vsi začutili, da je ponos občine s svojimi vsebinami tako mesto Litija, kot tudi podeželje, da smo lahko prepoznavni po različnih stvareh.Tarazličnost vsebin pa nam mora biti v ponos in spodbuda k povezovanju in še večji pripadnosti svojemu okolju, ter lokalni skupnosti ne glede na starost in poklic. D. M. Vesti iz parlamenta PREDLOG ZAKONA 0 ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA ODPRAVO POSLEDIC RUDARSKIH DEL V 0K0UU OPUŠČENEGA RUDNIKA SITARJEVEC LITIJA Poslanec Državnega zbora Franci Rokavec je v ponedeljek, 31.maja 2004, s sodelavci na novinarski konferenci predstavil predlog zakona o zagotavljanju sredstev za odpravo posledic rudarskih del v okolju opuščenega rudnika Sitarjevec Litija, ki ga je vložil v zakonodajni postopek. Poslanec Franci Rokavec meni, da je zakon nujen, saj so do sedaj odpovedali vsi mehanizmi, ki bi zagotovili potrebno sanacijo rudnika in njenega okolja. Iz zakonskega predloga je razvidno, da bo za sanacijo potrebno zagotoviti finančna sredstva v višini 1,200 milijarde tolarjev. Program sanacije naj bi se izvajal med leti 2006 in 2010. Pri izvajanju zakona naj bi imeli pomembno vlogo tudi obe občini: Litija in Šmartno pri Litiji, saj naj bi se pri izdelavi programa sanacije in njenem izvajanju upoštevalo njihovo mnenje. Rokavec je ob tem ponovno izrazil zahtevo, da je država dolžna zapreti rudnik Sitarjevec tako, kot je to storila v primeru zaprtja drugih rudnikov po Sloveniji, med drugim tudi rudnika Mežica, ki je bil zadnji upravitelj rudnika Sitarjevec. V nadaljevanju je mag. Uroš Herlec iz Naravoslovno tehniške fakultete v Ljubljani predstavil preliminarno poročilo o ogroženosti območja opuščenega rudnika Sitarjevec. Omenjeno poročilo navaja, da je bilo zaprtje rudnika leta 1965 povsem neustrezno in v neskladju z rudarsko zakonodajo. Raziskave so pokazale močno ogroženost okolja, ki ne izključuje možnosti ponovnega izbruha vode, zato je sanacija tega območja nujno potrebna. Mirko Dolinšek pa je predstavil zgodovino rudnika in izrazil interes širše skupnost, da bi se ob sanaciji rudnika del rudniških rovov usposobil za izobraževalne in raziskovalne namene, kar predlog zakona tudi predvideva. Po predstavitvi predloga zakona so se na novinarski konferenci predstavili trije izmed sedmih kandidatov Slovenske ljudske stranke za volitve v Evropski parlament. Zadnjega maja so Litijo obiskali nosilec liste mag. Franci But, Nada Skuk in Nataša Kavaš Puc. V uvodu so pozdravili predlog zakona in izrazili upanje, da bo v Državnem zboru zakon dobil zadostno podporo za sprejem. Petra HIRSEL m SMER EVROPA Za nami so volitve v evropski parlament. Izbrali smo sedem predstavnikov, ki bodo zastopali slovenske interese in nadaljevali pot, ki jo je naša država začela leta 1996, s pristopom k pogajanjem o vstopu v EU. Za nami je 8 let prilagajanja interesov, zakonov, pravil igre. Uspeli smo in l.maja, kako zanimivo, na dan dela, postali člani petindvajseterice. Enakopravni, upoštevani, poznani. Da in ne. Še marsikaj bo potrebno postoriti, se boriti in zagovarjati želje, zahteve in pričakovanja države, ki jo sestavlja dva milijona prebivalcev. V teh osmih letih se je življenje mnogim korenito spremenilo. Vsak boj,vsaka želja zahtevajo svoje žrtve, odrekanja in prilagajanja. Ugašale so tovarne, ki so bile nekoč ponos naše in nekdanje države. Delavec je postal še bolj nezaščiten in mnogokrat prepuščen interesom kapitala. To je bila cena prilagajanja in približevanja evropski razvitosti. Morda smo kdaj tudi preveč popustili in se pustili prepričati večjim, pametnejšim. A veličina in zgodovina še ne dajeta zagotovil, da je prava le ena smer. Danes imamo tisto, kar so bile želje ob osamosvajanju naše države leta 1990. Začenja se novo obdobje, ko bomo morali več časa posvetiti tudi kvaliteti življenja v tej, nam tako ljubi Sloveniji. Pred nami so jesenske državnozborske volitve. Izbrali bomo 90 predstavnikov v nacionalnem parlamentu, ki se bodo morali ukvarjati tudi z navadnim človekom, materjo, očetom, delavcem, otrokom. Mu zagotoviti svetlo prihodnost v veliki Evropi s kakovostjo življenja, s čim manj strahu, da bo jutri ostal brez osnovne pravice, ki jo prinaša l.maj praznik dela, pravice do delain plačilaza opravljeno delo. Ostalo je še veliko odprtih področij od prenove šolstva, urejanja okolja, uvedbe pokrajin in še marsikaj. Vse to bo izziv za 90 novih izbrancev. Ne bo lahko, niti enostavno. Verjamem pa, da bo zmagal razum in želja po boljšem in lepšem življenju za vse. Nobeden od 90-tih izbrancev nebo prišel v parlament s čarobno paličico s katero bi pričaral kruha in iger, bo pa prinesel svežino, optimizem in razumevanje. Delati bo potrebno v duhu razvoja države in tokrat za neuspeh ne bo mogoče kriviti Evrope in našega približevanja. Smer Evropa ostaja, a skozi razvoj in rast doma. Pospraviti pred lastnim pragom je eden od ciljev. Drugi je pridobiti in ponovno imeti dobrega soseda. Moje mnenje je, da bo parlament v novem sestavu moral ugrizniti v jabolko spora s sosednjo Hrvaško. Status quo ne prinaša koristi ne eni, ne drugi strani in zato se morajo stvari premakniti naprej. Dialog je edino sredstvo s katerim se lahko pride do rešitve in v zadnjih letih smo se predvsem premalo pogovarjali. ZLSD pa se vedno želi pogovarjati. Želi si sodelovanja in urejanja zadev in zato bo na jesenske državnozborske volitve odšla z optimizmom in kandidati, ki bodo znali udejanjati zamisli in pričakovanja. Sam bom eden od njih. Do takrat pa nas ločita še dva počitniška meseca. Naj bo vsakemu od vas dano, da si privošči nekaj zasluženega poletnega oddiha. Ta bo koristil tako našim šolarjem in dijakom ter staršem, ki smo skrbeli za svoje otroke, da bi jim privoščili čim manj stresno vsakdanje življenje. Gorazd MAVRETIČ LITIJSKO MESTNO JEDRO IN PROMETNA UREDITEV quo mm kultura potovanja NE ZAMUDITE IZREDNA PONUDBA - PROMOCIJSKE CENE! Otok Prvič pri Šibeniku - okno med Kornate! Otok brez avtomobilov! Božanska narava, čisto morje nov manjši hotel *** V glavni sezoni cena SAMO 60.500 SIT za 7-dnevni paket s polpenzionom in prevozom z ladjo na otok. Parkirišče na celini zagotovljeno. V naši bogati ponudbi boste našli tudi izvirne enodnevne izlete (vsako soboto) oglede razstav na Dunaju, v Brescii, Torinu in Firencah ter daljša potovanja (Islandija, Švica, Tirolska, Južna Francija, Nemčija, Tatre, Italija ...). KATALOGE NAŠIH IZLETOV, POTOVANJ, IN POČITNIC VAM Z VESELJEM POŠLJEMO PO POŠTI! POKLIČITE NAS ALI OBIŠČITE NAŠE SPLETNE STRANI! Potovalna agencija QUO VADIŠ, Vodnikova 130, 1000 Ljubljana, Tel.: 01/518-50-20, 01/518-50-50 e-pošta: quo.vadis@siol.net, internet: www.quovadis.si V letu 2003 je bilo urejena prometna ureditev Valvazorjevega trga v Litiji, kar so stanovalci dolgo pričakovali. Toda ureditev ima kar nekaj nepravilnosti tako makro kot mikro pri ureditvi prometnega režima. Smer prometa bi morala potekati v obratni smeri, iz smeri mesta proti Trgu Svobode in nato na križišču pri mostu, kjer je vključevanje v promet pregledno (sedaj vozniki pred mostom zavijajo levo, ker ni pasu za zavijanje v levo se ustvarjajo dolge kolone in s tem ovira in ogroža prometna varnost). Hodniki za pešce so nenormalno široki, cestišče bi moralo biti širše, parkiranje pa urejeno v boks, kar bi omogočilo večje število parkirnih mest ter nemoteno parkiranje. Označena parkirna mesta ne omogočajo parkiranja slehernemu vozniku, ker je premalo prostora za vozila med parkiranimi vozili (predvsem večjih vozil in voznikom, ki so nevešči parkiranja v tako utesnjenih okoliščinah. In kot zadnje so neustrezni granitni robniki (preostri robovi, ki poškodujejo pnevmatiko na avtomobilu). To niso samo moje pripombe, pač pa tudi drugih občanov, vendar pa mora to mnenje nekdo javno predstaviti. Ciril GOLOUH POT DO ARHA JE VARNEJŠA Peš pot od AMD-ja proti ARHU je bila v zelo slabem stanju. Zima je pustila veliko lomov, tako da je bila varna hoja otežena. Na tej poti je veliko pohodnikov, saj je to izhodišče za pretvornik na Sitarjevcu, dalje Širmanski hrib in preko Male Stange na Janče. Veliko litijanov tudi pešači do_ Dragov-škega, se okrepča in vrača domov. Člani Planinske sekcije pri DU Litija, katero vodi gospod Jerebič so na pobudo Mestne skupnosti organizirali čiščenje omejenega predela poti, iz fotografije je razvidno, da je bilo delo težko, naporno na koncu pa tudi uspešno sanirano. Hvala vsem, ki ste sodelovali v omenjeni akciji. Priporočamo vsem, ki skrbijo za varne poti, da si vzamejo to akcijo za vzgled. Napisal: Janez KRES, FOTO: JEREBIČ mm toGoMSiEBO® Milan MIHELIČ s.p. Na Dobravi 4, LITIJA Tel. doma: 01/898-33-89 (po 17. uri) GSM: 041-541-002 Kaj storiti z Litijo ? (xi.» Martin Brilej Delovni čas: Sodobno urejeno križišče na Kidričevi cesti Kot vidite je križišče nad nadvozom na Kidričevi cesti zelo urejeno. Krošnja oreha bo slej ko prej segala čez celotno vozišče. Zelena površina pod njim (v taki obliki kot je zgrajena brez dovoljenja) zakriva vidno polje proti Graški Dobravi, ravno tako pa je zakrit prometni znak (STOP). Sicer je to edina površina v Litiji, ki jo ob robniku vrtnarji redno zasadijo s cvetjem in nato poskrbijo za odstranitev plevela. No ni kaj, saj en prostor v Litiji ki je hortikulturno urejen. Ciril GOLOUH LJUBLJANSKA 16, 1270 LITIJA commerce 01/89 80 440 01/89 83 173 LITIJA IN LJUBLJANA Dokler ni bilo možnosti niti potrebe za potovanja v druge kraje in povezovanja z njimi, je Litija več ali manj živela od svojega lastnega gospodarstva. Prometna sredstva so bila vse do sredine 19. stol. v glavnem primitivna. Ljudje so sicer večinoma potovali peš, saj njihova potovanja niso bila preveč oddaljena od kraja bivanja. Ostali, premožnejši, so potovali z vozovi s konjsko vprego, le redki pa z ladjami po Savi, ki so bile namenjene tovornemu prometu in za potovanja ljudi precej tvegana. Po dnevni migraciji ni bilo nobene potrebe, tak način življenja je bil ljudem tuj vse do začetka 20. stol. in je dobil pravi razmah šele v sredini tega stoletja. Prve povezave Razvoj pa je kaj hitro prinesel nove načine za hitrejše napredovanje krajev, občin in s tem ljudi. Povezovanje z dejavnostmi v drugih krajih je dobivalo, namesto dosedanjega občasnega sodelovanja, povsem stalne oz. dnevne stike. Prihod železnice je to še posebej omogočil, saj so naenkrat vsi dotlej neznani in oddaljeni kraji postali mnogo bližji in drug drugemu potrebni. Gospodarsko in upravno povezovanje je dobilo velik pomen in Litija se je pričela odpirati na vse strani. Prve industrijske produkcije v Litiji so bile surovinsko povezane domala s celim svetom. Topilnica je v začetku 20. stol. uvažala rude celo iz Afrike, Predilnica je prav tako imela surovinska in prodajna tržišča vsepovsod. Upravno povezanost Litije, ki je bila okrajno središče, je predstavljala Ljubljana kot deželno mesto. Za Litijo je bila po prihodu železnice, povsem lahko in hitro dostopna. Tudi večji del današnjega zaledja Litije je bil povezan z Ljubljano, le vzhodna območja so občasno gravitirala na Novo mesto. Ljubljana je mati Litije V tem sestavku ne mislim pisati o bodočih upravno političnih povezavah oz. pokrajinah, ki jih skuša država s težavami opredeliti, ampak o razvojnih možnostih Litije kot občinskega središča, glede na bližino Ljubljane. Kakšne so naše možnosti za razvoj modernih in donosnih tehnologij z visoko dodano vrednostjo, visokimi dobički in zahtevnimi znanji? Glede na dejstvo, da Ljubljana pri tem napreduje z neznansko hitrostjo, se v Litiji veselimo vsakega novega obrtnika ali majhnega podjetnika, pa čeprav ne gre za najbolj vrhunska znanja in donose in uporabo neznansko velikih površin novega prostora. Je to sploh perspektivno, glede na to, da že sedaj vsi mladi in izobraženi ljudje delajo v Ljubljani in bo tako tudi še veliko let? Ljubljana daje kruh večini prebivalcev Litije in jim je kot mati. Seveda pa mati tudi marsikaj vzame in temu se ne da ogniti. Kakšen opazen razvojni napredek pa dandanes lahko prinesejo le ljudje z visokimi znanji, ki za svoje visoke donose ne potrebujejo velikih površin zemljišč, dimnikov in množice slabo plačanih delavcev, ampak povsem minimalne površine z izvajanjem ekološko neoporečnih a donosnih dejavnosti. Bivalno naselje... Možnosti sta pravzaprav dve. Prva je ta, da se Litija s širšim področjem naveže na Ljubljano in postane zgolj bivalno območje, ljudje pa se bodo zaposlovali v Ljubljani in neposredni - prav tako razviti - okolici. Pogoj za to opcijo bi v prvi vrsti morale biti zelo dobre prometne povezave, tako cestne, kot železniške. Prednost takšnega načina razvoja je v tem, da se dragocena zemljišča namenjajo za stanovanjske, kulturne, športne, družbene in rekreacijske površine, prebivalci pa bi (dober) zaslužek imeli v Ljubljani. Ob že omenjenem nujnem pogoju prometnih povezav. Ta možnost pa ima še en pogoj, ki je za Litijo v stanju, kakršnem je, težko uresničljiv. Takšna struktura ljudi namreč zahteva tudi visoko kakovost bivalnega standarda. Lokalna kulturna in športna ponudba v sodobnih objektih, urejeno šolanje in varstvo otrok, eliminiran hrup, urejen promet, varnost in še kaj. To je, realno gledano, za Litijo nemogoče doseči. ...Ali lasten razvoj Druga možnost pa je v razvijanju lastne gospodarske moči, pri čemer pa se postavlja vprašanje kadrov, ki jih Litija nima, zemljišč za razvoj, ki jih tudi nima in konkurenčnih programov, ki pa jih tudi ni na vidiku, oz. jih Ljubljana posrka, še preden mi zvemo zanje. Kaj torej storiti? Izgleda, da bo za Litijo še najbolj sprejemljiva nekakšna kombinacija obojega. Da pa bi dosegli kakšne nepričakovano visoke razvojne premike, pa ni pričakovati. Za to obstoja več razlogov. Kupna moč prebivalstva, pa čeprav je še tako nizka, je usmerjena v Ljubljano in tako bo tudi vnaprej. V Litiji se bodo dobro prodajali samo kruh, mleko in bencin, za vse ostalo pa bodo ljudje še vedno nosili denar v Ljubljano. Kdo pa v Litiji kupuje npr. belo tehniko, zabavno elektroniko, pohištvo, obleko, obutev..., če ima pred nosom Ljubljano z neprimerno večjo ponudbo, izbiro in cenovno lestvico? Ali pa drugače, zahodno zaledje Litije v domačem kraju, še manj pa v Litiji, ne kupuje več niti mleka in kruha... Bodoči aduti Ljubljana je postala mesto, ki je prebivalce Litije in zahodnega zaledja navezala nase in jih bo v bodoče še bolj. Litija pa naj bi zaradi tega izkoristila aduta, ki ga doslej še ni znala -podeželje namreč. To pa bi znalo biti zanimivo tudi za mestnega prebivalca, npr. iz Ljubljane in drugih mest. Za Ljubljano in podobno velika mesta - tudi evropska - je namreč tudi Litija podeželje, ki pa obiskovalcu v tem času žal nima prav ničesar zanimivega ponuditi ali pokazati. Pač, pa je še večji adut zaledje Litije, ki že kaže nekatere znake zanimanja širše okolice, ki bi utegnili tudi Litiji dati večji pomen. Kajti tudi za razvoj zaledja bo potrebna urejena Litija kot občinsko središče. Oboji drug drugega pač potrebujejo in neumni bi bili, če ne bi delali z roko v roki... Kmetijsko gozdarska zadruga Litija PRODAJA NA OBROKE 6 mesecev (čeki) za modele FRESC IN SIBNO ( čas trajanja akcije in količine omejene ) - 2000 I = 142.499,00 SIT - 50001 = 200.640,00 SIT Od ponedeljka do petka: od 7.00 do 19.30 ure* sobota: od 7. do 13. ure ----\ Telefoni (Q1) 8963 241 _____ - STIHI FS 55R = 87.418,00 SIT - SAMURAI (rotac.) 4KS s pog. = 66.040,00 SIT - PREKOPALNIK "Marko" - 104.003,00 SIT - za vrtičkarje in druga orodja - mot. žaga STIHI MS 180 = 62.587 SIT - mot. žaga HUSVARNA 350 = 104.742 SIT ► ORODJE in MOT. ŽAGE 1 | nadaljevanje s 1. strani \ ALI JE LITIJSKO GOSPODARSTVO V SLEPI ULICI ? V prejšnjem občanu sem zasledil članek, v katerem bi morali spodbuditi prihod podjetij iz drugih krajev v Litijo. Mislim, da to ni prava rešitev. Premalo imamo razpoložljivih površin, da bi si to lahko privoščili. Imamo pa velik kapital v zametku malih podjetnikov in družb. Kot sem že omenil, skupaj prav gotovo več kot 600. Te bi morali pognati v tek in rešili bi velik del zaposlovalnih problemov, povečali pa bi tudi gospodarsko rast. In kako bi to lahko dosegli? Postopek ni nobena umetnost, le voljo, znanje, podporo skupnosti in denar je potrebno imeti. Namesto razbohotene administracije v občini bi morali zaposliti npr. dva strokovnjaka z znanjem podjetništva in ekonomije. Jima zadati konkretno nalogo in regulirati poseben in potreben strokovni nadzor.Vendar ne nadzor politike ampak stroke. Obiskati bi morali vse gospodarske subjekte in analizirati poslovanje glede na: program, usmerjenost, razvoj, perspektivnost in potrebno pomoč(finančno, kadrovsko, prostorsko, povezovanje). Izmed množice približno 600 gospodarskih subjektov bi tako dobili vsaj 5 % takšnih, ki bi s takšno pomočjo lahko zrasli v perspektivna podjetja. 5 % pa pomeni 30 podjetij. To pa ni malo. Takega potenciala, kot ga imamo v Litiji nima vsaka občina, samo ne znamo ga izkoristiti. Tem gospodarskim subjektom bi potem morali nuditi vso ustrezno pomoč. Taka podjetja bi lahko v nekaj letih zrasla, zaposlovala. Tako bi v nekaj letih pridobili skupaj 600 novih delovnih mest in nove kupne moči. Povečal bi se zagon gospodarstva, ki bi se tako tudi ciklično krepilo. Pri tej problematiki so padli na izpitu: občina, obrtna zbornica in tudi Gospodarska zbornica (GZS) Vsa podjetja moramo plačevati članarino GZS. In to kar precejšnje zneske. 0 njej pa v Litiji ni ne duha ne sluha. Očitno smo res v središču Slovenije kot v jajčni lupini, sami sebi zadostni. Izkoristili nismo niti bank, ki delujejo v našem proštom. Postali smo pravi vrtičkarji. Vsak naj se znajde po svoje. Menim, da tudi politične stranke niso brez greha. Prepiranje za prestiž jim je vzelo vso moč in usmerilo pozornost drugam. In vendar bi razvoj občine moral biti tudi njim v interesu. Da pa bi stranke sploh razumele pomen gospodarstva in njegovo dihanje, bi pač morale imeti v svojih sredinah strokovnjake. Kolikokrat je na svojih sejah obravnaval problematiko razvoja gospodarstva občinski svet? Bore malo. Prepiramo se raje o cestah, vodovodih ipd. Kje pa bomo črpali sredstva, je svetnikom bolj malo mar. Prav oni z raznimi zahtevami in dvigovanjem rok povzročajo prerazporeditev kapitala iz gospodarstva v splošno potrošnjo, kar ceste, vodovodi ipd prav gotovo so. Da pa s tem siromašijo že tako osiromašeno gospodarstvo, nikogar ne zanima. S tem ne negiramo potrebe po teh dobrinah. Toda za božjo voljo najprej je to potrebno ustvariti. V preteklih letih je občina, iz sklada za gospodarski razvoj, pomagala vsaj delno. Sedaj še tega ni več. Katera pamet je bila zopet to? Po pomoč bi morali vsi hoditi v Zagorje. Vemo pa, da se tega poslužuje zelo, zelo malo naših podjetnikov. Zakaj? Zato ker je to tuji kraj, ki ne živi z nami. Ne diha z nami. Pa bo nekdo rekel: »Saj so sami krivi«. Prelahak, neodgovoren in nestrokoven je tak odgovor. Zakaj? Preprosto zato, ker ne upošteva momenta sociologije. Pa še tam, kjer bi lahko dobili pomoč nam občinske službe oziroma tisti, ki naj bi bili odgovorni za razvoj gospodarstva odvzemajo moč. Na enem izmed razpisov za regionalni razvoj Zasavja, v katerega je vključena tudi Litija, je bil za prejem kar lepega števila točk podan tudi pogoj, da podjetnik ali obrtnik deluje v obrtni coni Ponoviška cesta. Človek bi padel pod mizo ob taki neumnosti. Tam lahko deluje morda 5 podjetnikov. Kaj pa ostalih 500? Kdo ima pravico, da te podjetnike avtomatsko izloči iz pridobivanja pomoči. Ti podjetniki so avtomatsko neizenačeni pred zakonom. To pa je kršenje ustave ali ne ? Kaj pa najstarejša industrijska cona v Litiji ob Ljubljanski cesti ki životari že nekaj let. Ta ni potrebna spodbud. Sami sebe onemogočamo prav v biti. In koliko obrtnih con imajo v sosednjih zasavskih občinah? V Zagorju dve veliki, v Trbovljah tri, v Hrastniku in Radečah skupaj štiri obrtne cone. Imajo pa skupaj toliko gospodarskih subjektov kot Litija sama. Kaj pa Litija? Ena sama obrtna cona za pet obrtnikov se pojavi v razpisu. In za to dobi taka firma 6 točk. Kar je skoraj 10 % od minimuma. Kot, da bi razvoj gospodarstva v Litiji nekdo namenoma zaviral. Naj še omenim, da je za uspeh na takem razpisu potrebno zbrati najmanj 70 točk. Zanimiv podatek bi bil koliko denarja je iz nepovratnih sredstev pridobila razvpita firma Ultra iz Zagorja na tak lahko rečemo privligiran način. Na teh razpisih zanimivo tretirajo informacijsko tehnologijo kot nekaj vrhunskega. V bistvu pa je to danes tako kot pred 50 leti kramp in lopata. In takih informacijskih sistemov kot jih promovira Ultra je v vsakem napredujočem podjetju nebroj. Bomo zamudili še zadnji vlak, ki bi nam lahko pomagal? To je pomoč iz skladov Evropske skupnosti. Tukaj bi morale vse zgoraj navedene ustanove odigrati svojo vlogo. Zgledovati bi se morale po kmetijstvu, ki izkoristi neprimerno več takšne pomoči. Seveda mu je v veliko pomoč kmetijska svetovalna služba. Takih možnosti naše gospodarstvo v Litiji ne bo imelo nikoli več in bojim se, da bomo zapravili še zadnje možnosti. Pozivamo občino in ostale naj že končno kaj ukrenejo v zvezi z omenjenim problemom in rešijo naš kraj tega, da postanemo spalno naselje. Drugače, bomo s takšnim načinom vodenja za vedno ostali sužnji drugim. Grošelj Franc in Grošelj Urban & da aajmo* Za vse tiste, ki želite postati vidni! NUDIMO VAM: - izdelavo logotipov in napisov iz folije, - izdelavo transparentov (možnost najema) - usmerjevalni panoji - izdelavo raznih nalepk (tudi magnetnih) - poslikavo osebnih in tovornih vozil, plovil... - izdelavo reklamnih, svetlobnih in obcestnih tabel ter opozorilcev - grafično opremljanje lokalov, izložb, vitrin... - celostno podobo podjetij - grafično svetovanje - izdelavo unikatnih izdelkov iz naravnih materialov (kovina, les, kamen...) - popravilo avto in moto plastike - izdelavo raznih zastav (z nosilci) - NOVO: izdelava CAR-TATOOJEV GSM: 041-482-570 ali tel.: 8985-044, tel./fax: 01/8977-942 e-mail: dajmox@siol.net motorek.videc@siol.net 6 N O V I C E Junij 2004 Dobra volja je najbolja Čeprav je letošnja pomlad hladna in vreme kislo, smo litijski in šmarski diabetiki poskrbeli, da nam je bilo na naših druženjih toplo in prijetno. 22. maja smo organizirali izlet v Prekmurje. Zanimanje zanj je bilo veliko, saj se nas je skupaj z družinskimi člani nabralo kar za poln avtobus. Zgodaj zjutraj smo krenili na pot. Vreme je bilo turobno in se je komaj »gor držalo«, zato pa je bilo razpoloženje toliko boljše. Kmalu so nas pozdravila gnezda štorkelj na električnih drogovih, značilen znak Prekmurja. Z zanimanjem smo si ogledali Plečnikovo cerkev v Bogojini, v Filovcih pa smo opazovali lončarja pri spretnem oblikovanju majolike in si nekaj keramike tudi nakupili. Pot nas je nato vodila v romsko naselje Kamenci, kjer so nas že pričakovali. Otroci so radovedno zrli v nas, mi pa smo jih obdarili z bonboni. Na sredi vasi nas je pričakal njihov poglavar, ki nas je lepo pozdravil in nam zaželel dobrodošlico. Pot smo nadaljevali proti Bukovniškemu jezeru, ki je znano po številnih zdravilnih točkah blagodejnega sevanja. Vsakdo je lahko našel zdravilno točko za svoje težave. Ker pa je bilo vreme zelo hladno, se je nekaj izletnikov medtem raje ogrelo v topli vodi Lendavskih toplic. Sledil je še obisk židovske sinagoge in ogled Lendave iz avtobusa, nato pa zasluženo pozno kosilo v Lendavskih goricah in zraven seveda njihovo odlično vino. Dobro razpoloženi smo pozno zvečer prispeli v Litijo. Vsako leto se zadnjo soboto v maju diabetiki iz cele Slovenije srečujejo na športnem srečanju. Letos nas je gostilo mesto Ptuj in njihovo društvo. Klub temu, da nas je tudi ta dan na športnih tekmovanjih in na pohodu spremljal dež, smo preživeli lepo soboto. Zaključili smo jo z izletom na Ptujsko goro in s skupno večerjo z diabetiki iz Hrastnika in Trbovelj. 2. junija smo priredili piknik za vse, ki so celo leto pridno hodili k uram telovadbe in na naše četrtkove pohode. Zbrali smo se na Spodnji Slivni pri gostišču Kimovec. Miza je bila bogato obložena, saj je marsikdo prinesel še kakšne domače dobrote. Večina udeležencev se je povzpela še na Zgornjo Slivno in se vrnila že v dežju. Mokro in hladno vreme nas je pregnalo v zaprte prostore, ni pa pregnalo dobre volje. Popoldne je hitro minilo ob glasbi, plesu in družabnih igrah. Posebno lepo doživetje je bil tudi pohod na Golico. Prevzel nas je pogled na prekrasne cvetove narcis, s katerimi so bili posuti travniki. Helena MUZGA OBVESTILO OBČANOM -SPOZNAVAJMO SE V DRUŽBI Tudi v letošnjem letu je g. Viktor Zupan iz Dl Litija v dogovoru z RELAX-om za vas izbral počitnice za morju. Tokrat je to hotel Bolero - Biograd na moru od 19.-26.9.2004. Cena za 7 polpenzionov je 39.900,00SIT z vključenim avtobusnim prevozom iz Litije in nazaj. Vabljeni vsi da se prijavite 040-836-005 (Viktor) ali 8981-284 Dl Litija do 30.08.2004. X__________________________/ :0s°§\ IV. Območno tekmovanje (•(+)!) iz znanja PP za učence x^/ 7. razredov OŠ Plakat z vprašanjem: »Zakaj so potrebni tečaji prve pomoči?« je bil nameščen na odru dvorane Kulturnega centra v Litiji, da smo ga ob prihodu v dvorano zlahka videli. In z enakim vprašanjem je voditeljica gdč. Tjaša Lemut tudi začela prireditev ob IV. območnem tekmovanju iz znanja o dejavnosti Rdečega Križa in nudenju prve pomoči poškodovanim ob nesrečah za učence 7. razredov OŠ iz občin Litija in Šmartno pri Litiji, ki se je odvijala v torek 25. maja 2004. Skupaj s tekmovalci je prišla do zanimivega odgovora, ki glasi: »Za pravilno ukrepanje v primeru nesreč in ob poškodbah v šoli, na cesti ali kjerkoli.« Na letošnje tekmovanje se je prijavilo kar 11 ekip; po dve iz OŠ Gradec, OŠ Litija, OŠ Gabrovka, OŠ Dole in OŠ Šmartno ter ekipa iz OS Vače. Kulturni program, ki je popestril čas med posameznimi deli tekmovanja so letos pripravili učenci podružnične šole Primskovo. Čas od 16. ure popoldan, do skoraj 19.30 ure zvečer nam je hitro minil, tako tekmovalcem, ki so skušali čim bolje odgovarjati na zastavljena vprašanja, kot ostalim, ki smo bili v dvorani in jih vzpodbujali. Presenečenje letošnjega tekmovanja pa je bil poleg velikega števila ekip še obisk župana Občine Litija g. Mirka Kaplje. V pozdravnem govoru nam je nazorno povedal, koliko, v primeru kakršnekoli nesreče, lahko naredijo otroci, ki so aktivni v različnih društvih; od RK do gasilcev in drugih. Zaželel jim je srečo pri tekmovanju samem in veliko znanja v slučaju kakršnekoli nesreče. Izrazil je veselje in zadovoljstvo nad delom mentorjev RK v OŠ, vseh prostovoljcev v KORK in s tem neposredno nad delom OZRK Litija. Obljubil je vsakršno pomoč Občine Litija ob vseh nadaljnjih aktivnostih. Rezultati tekmovanja: DELNI VRSTNI RED IME EKIPE ŠTEVILO DOSEŽENIH TOČK skupaj šttočk %/max.št točk Testi Kviz Oskrba poškodbe 1 LITIJA1 37 7 30 74 93,67089 79 GRADEC1 2 LITIJA2 37 10 25 72 91,13924 79 GRADEC2 3 GRADEC1 39 10 30 79 100 74 LITIJA1 4 GRADEC2 39 10 30 79 100 72 ŠMARTN02 5 Šmartno! 34 10 20 64 81,01266 72 LITIJA2 6 ŠMARTN02 37 10 25 72 91,13924 68 DOLE1 7 GABROVKA1 31 10 25 66 83,5443 67 VAČE 8 GABROVKA2 31 10 14 55 69,62025 66 GABROVKA1 9 DOLE1 36 10 22 68 86,07595 64 Šmartno! 10 DOLE2-GRADIŠČE 35 10 16 61 77,21519 61 DOLE2-GRADIŠČE 11 VAČE 36 10 21 67 84,81013 55 GABROVKA2 Opomba: Maksimalno možno število doseženih točk je 79, od tega pri testih 39, pri kvizu 10 in oskrba poškodbe 30 točk. SPOMLADANSKO SREČANJE IZGNANCEV Izgnanci društva krajevne organizacije Litija, smo se 26. maja 2004 zbrali v Zg. Hotiču v gostišču Kimovec. Pozdravil sem 105 članov naše organizacije, izrekel dobrodošlico županu Mirku Kaplji, predsednici izgnancev in članom okteta izgnancev z Dol, ki so popestrili naše srečanje z lepim petjem ter predsednici Krajevne organizacije DIS iz Trbovelj. Na dnevnem redu so bila pereča vprašanja v zvezi z izplačilom drugega obroka za prisilno delo, ki ga še nismo prejeli. Zagotovljeno nam je bilo, da ga bodo izplačali v letu 2005. Tudi o materialni odškodnini, ki so jo utrpeli izgnanci v času nasilnega izgona s svojih domov od 1941 - 1945 je tekla beseda in država bo morala to težko vprašanje nekako rešiti. Rento, ki jo prejemajo izgnanci je hotela država obdavčiti. Z velikimi napori in s pomočjo poslancev DESUS-a, LDS-a, ZLSD in z nekaterimi poslanci drugih strank so uspeli rešiti v našo korist. V mesecu juniju bomo pripravili izlet z ogledom Postojnske jame, našega pristanišča v Kopru, mesto Portorož in zaključkom v hotelu Delfin v Izoli s kosilom in kopanjem. Za volitve v državni zbor, ki bodo v jeseni je DIS predlagal nestrankarskega kandidata in podpredsednika KO DIS Litija Jožeta Gorenca, ki ga je že podprlo DIS Polšnik in naša organizcija. Župan Mirko Kaplja je navzoče pozdravil z željo, da se številna vprašanja in problemi ugodno rešijo v korist vseh izgnancev, za kar daje v celoti tudi osebno podporo. Ves čas in tudi v času poslanskega mandata se je prizadeval za reševanje težav, ki so nastale z izgnanstvom. Predsednik DIS KO Litija Vinko GABERŠEK POSEBNO OBVESTILO VSEM ČLANOM DIS Iz avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani so nas 25. maja 2004 obvestili, da je avstrijski sklad za odškodnine podaljšal rok za vlaganje zahtevkov za gmotno škodo in sicer za škodo na najemnih pravicah, stanovanjski opremi in osebnih dragocenostih in sicer do 30. junija 2004. Prejeli smo obrazec za prijavo zgoraj navedene škode in se dobi na sedežu ObO ZB NOB Litija, Ponoviška 6, vsak torek in petek od 9. do 12. ure. Kdor je upravičen do odškodnine za gmotno škodo naj pride po obrazec. i zlatarna! LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 0I/899 53 93 ODPRTO: od 9.00 do I9.00 Sobota: od 8.30 do I2.00 MORAVČE, c. na Grmače I6, tel.: 0I/72 3I 868 ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in 14.00 do 18.00 Sobota: od 9.00 do 12.00 Obiščite nas in se prepričajte O BOGATI IZBIRI NAKITA IZ RUMENEGA ZLATA, BELEGA ZLATA IN SREBRA. Vaš nakit bomo popravili, predelali ali ZAMENJALI ZA NOVEGA. PREDSTAVLJAJO SE RALINARKE DO SLOGA Članice In člani Društva upokojencev SLOGA Jevnica se vse od ustanovitve društva ukvarjajo tudi s športom in rekreacijo. Posebno aktivne so balinarke, ki se redno dobivajo na balinišču in preizkušajo svoje sposobnosti, če jim je le vreme naklonjeno. Rade se odzovejo vabilom na srečanja ali turnirje v balinanju, kjer dosegajo solidne rezultate. V pretekli sezoni so med drugim sodelovale na turnirju upokojencev zasavske regije v Trbovljah in so se z osvojitvijo prvega mesta uvrstile na državno tekmovanje. Na letošnjem turnirju zasavske regije društva upokojencev so bile nekoliko manj uspešne, saj je kot pri vsakem športu tudi pri balinanju, poleg znanja, potrebna športna sreča. Dobro so se izkazale na majskem turnirju trojk v organizaciji Balinarskega kluba Svoboda iz Ljubljane. V močni konkurenci z mednarodno udeležbo so med dvanajstimi ekipami osvojile četrto mesto. Prejele so pokal in kolajne/na sliki/. Redno in uspešno sodelujejo tudi na tekmovanjih ob vsakoletnem tednu upokojencev v organizaciji Zveze društev upokojencev Litija J.G. Prve tri ekipe so dobile praktične nagrade, tako tekmovalci, kot tudi njihove OŠ. Novost v letošnjem letu pa je izlet za vse udeležence tekmovanja, njihove mentorje ter člane ocenjevalne komisije v petek, 4. junija 2004, na Debeli Rtič. Devetletka ima program pouka tako spremenjen, da v njem ni prostora za tečaj prve pomoči. Vendar naši mentorji so se že na predhodnem sestanku odločili, da bodo skušali prvo pomoč skušali ohraniti na šolah, ker smatrajo, da to spada v splošno znanje, ki je za vsakega človeka nujno potrebno, strinjajo se z odgovorom, do katerega je voditeljica tekmovanja pripeljala tekmovalce na začetku tekmovanja, tako upamo, da bomo v naslednjem letu ponovno spravili pod streho podobno prireditev letošnji, z dodajanjem novosti, ki jih je potrebno redno spremljati. Za uspešno izpeljavo tekmovanja so gotovo najzaslužnejši učenci in mentorji OŠ; posebna zahvala pa velja prav tako županu g. Mirku Kaplji; ocenjevalni komisiji v sestavi: Urška Medved, dr. med., Mira Mahkovec, višja med. sestra, Tatjana Sadar, višja med. sestra, in Mateja Lavrinc, visoka med. sestra; OŠ Litija in g. Sebastjanu Dimcu za multimedijski prispevek, gdč. Tjaši Lemut za vodenje prireditve, učencem in učiteljici Marinki Vidgaj iz POŠ Primskovo za kulturni program ter sekretarki OZRK Litja, ge. Danici Sveršina za vse predpriprave in tehnično izpeljavo. OZRK Litija Tel.: 01/898-11-91 GSM: 040-506-311 SVIT d o o KOLMAN JOŽEF s.p. LITIJA, Ul. 25 maja 25 RTV SERVIS NA DOMU popravila TV, RADIO in VIDEO www.nlb.si Kaj pa medtem delajo vaši prihranki? Zaposlite svoj denar IULB Naložba Vita plus je naložbeno življenjsko zavarovanje z možnostjo postopnega vlaganja v investicijske sklade. NLB Naložba Vita plus je storitev zavarovalnice NLB Vita. K pogodbi lahko pristopite v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke, ki pri tem nastopa kot zavarovalni posrednik. • že od 50 EUR na mesec ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Poslovalnica Litija IZRABLJENA MOTORNA VOZILA V Lendavi nas je sprejel g. Ivan Koncut, ki se ram je ponudil za brezplačno vodstvo v imenu Društva invalidov Lendava. Najprej smo si ogledali sinagogo, cerkev židovske skupnosti. V Sloveniji sta le dve. Nekaj metrov stran stoji cerkev Svete Katarine iz leta 1751. Poleg nje stojita spomenika ogrskemu kralju Štefanu I. in Antonu Martinu Slomšku, pod njima nastajajoči kulturni dom. V Lendavskih goricah, na gričku, ki ga domačini imenujejo Csonka, stoji kapelica svete Trojice. Leta 1728 jo je zgradila družina Gludovacz. Gre za razgledno točko, ki ponuja imeniten pogled na mesto Lendava, Lendavske gorice in celotno Dolinsko. Ključna zanimivost kapelice je v tem, da hrani naravno ohranjeno okostje, ki po legendi pripada bojevniku v boju proti Turkom, Mihaelu Hadiku. Pot smo nadaljevali proti kmečkemu turizmu, kajti oglasila sta se že lakota in žeja. Garda Bukveš, kjer gospodinji zgovorna Katica Solar je skromna, a zanimiva, polna domačnosti. Prijetno čardo smo zapustili, ker smo imeli na programu še sprehod ob Bukovniškem jezeru in nabiranje energije v njegovi okolici, kjer se nahajajo zdravilne točke blagodejnega zemeljskega sevanja. Obisk zdravilnih točk se priporoča individualno. Za zdravljenje določenih bolezni je določena točka in čas zadrževanja. Teh točk je 26, čas zadrževanja je različen od najmanj 8 do največ 50 minut. V okolici kapele Svetega Vida ima čarodejno moč tudi voda iz Vidovega izvira. Tako pravijo domačini. O tem, kako je res, se mora prepričati vsak po svoje. Ostalo nam je še malo časa, da smo se popeljali do lončarja v Filovce. Predstavil nam je izdelavo čudovitih izdelkov, ogledali smo si peč za sušenje, nekaj teh čudovitih izdelkov pa smo kupili in nesli domov za uporabo ali za spomin. Zaključek naše ekskurzije smo sklenili na Suhem Vrhu pri Erniši. Prijetno druženje in smeh pomeni tudi več zdravja, zato smo se dogovorili, da v juniju organiziramo še ogled Minimundusa v Volčjem potoku, za mesec julij pa pripravljamo piknik za težje in vse vrste invalidov. Vabljeni ste vsi invalidi, svojci, prijatelji, znanci iz Občine Litije in Občine Šmartno. Prijavite se, pridite, naredili bomo, da se bomo imeli lepo in pozabili na težave. Tekst in foto: Jana PERC montaža Bdjec PUC OKIlfl in URATfl Borat Bajec s ajuUcU§vidajfflt 1270 Litija Telefon: 01/898 08 llMfakT11/898 37 21 Gsm: 041/754 468 • E-mall: bbajec@siol.net Zastopnik mm JR0FII 3000 5000 Invalidi v Prekmurje | nadaljevanje s 1. strani \ 30-0BLETNICA MoPZ POLŠNIK Ob jubileju so pripravili tudi razstavo fotografij iz bogate zbirke arhiva gospe Zinke Tori ter samih pevcev. Razstavo sta uredila Tanja in Uroš Ribič, Jože Kos in Miha Celestina, fotografije objavljene v zborniku pa sta skenirali Špela in Petra Kos. Med zapetimi melodijami je potekal pester program, za katerega scenarij je poskrbela Mateja Sladič Vozelj in se ponovno resnično izkazala. Mateja Jager in Primož Vozel sta njen vezni tekst odlično interpretirala in požela dosti smeha. Kot ponavadi tudi tokrat ni šlo brez poezije. Prispevali sva jo Pavla Voje in Laura Horvat. Teta Pavla je spet pokazala svojo ljubezen do domače pesmi in slovenskega jezika, hkrati pa pospremila pevce na pot v Evropo s prijetno čestitko. Pesmi smo recitirali Janja Kadunc, Blaž Vozel in Laura Horvat. Kvartet deklet, ki so se poimenovale prijateljice, je s znano pesmijo »Z_a prijatelje«, pokazalo, da tudi dekliško prepevanje ni od muh. Sestavljajo ga Katja, Špela, Erika in Anita, na klavirju pa jih je spremljal Matej. Da so med nami ljudje z mnogimi talenti, nam je pokazala Vida Sladič, ki je sama napisala šaljivo pesmico in nam jo ob lastnem spremljanju s harmoniko, tudi zapela. Nepogrešljivi na vseh domačih prireditvah so v zadnjem času tudi mladeniči, ki na nenavadne inštrumente, ki so v vsakdanjiku kar orodje za kmečka opravila, lahko zaigrajo in zapojejo tudi pesem Iztoka Mlakarja »Pubi usidma se«. S svojo improvizacijo so poželi precejšen aplavz. Vzeli smo si minuto časa in se v mislih povrnili nazaj v preteklost, ko je velik del življenja zboru posvetila Darinka Ribič, nezanemarljiv pa je bil tudi prispevek Jožeta Grabnarja in Francija Fojkarja, ki sta v njem prepevala vse do svoje prerane smrti. Kako spoštovano in poznano je delo MoPZ Polšnik, so dokazala premnoga darila in čestitke, ki so priromala na oder. Slišati je bilo veliko lepih želja za uspešno delovanje tudi v prihodnje, tako da je to zagotovo ena izmed spodbud, da bo to tudi res. Koncert je uspel, ker pa za to nismo bili zaslužni le kulturniki, pač pa je sodelovalo še dosti pridnih rok. Tako lep večer lahko nastane ob sodelovanju vseh društev v Krajevni skupnosti, ko vsak posameznik prispeva svoj delež in na koncu nastane to, čemur smo imeli čast prisluhniti in si ogledati ta večer. Kljub temu, da smo majhen kraj ali pa ravno zato, smo dokazali, da lahko skupaj naredimo velike reči. Laura HORVAT POPESTRITEV ŽIVLJENJA IN BIVANJA STANOVALCEV V DOMU TIŠJE 11. srečanje pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije Vsako leto smo boljši Tudi letos je KUD Jevnica s pomočjo Zveze kulturnih društev občine Litija že četrtič organizirala odprto prvenstvo v igranju na diatonično harmoniko. Najboljši so se uvrstili v polfinalno tekmovanje že 24. zlate harmonike Ljubečne. Kot leto prej smo 1. predtekmovanje v Sloveniji izvedli v Jevnici. S skupnimi močmi smo zelo dobro pripravili celotno organizacijo. Pri tem pa so nam finančno in materialno pomagali sponzorji: Export-Import Jevnica d.o.o.- prodaja kopalk, Melodija Mengeš, Frizerski salon Renata, Bistro Žnideršič, Dnevni bar Ivi Senožeti, Bar Kresničke Poljane... Na predtekmovanje se je prijavilo 33 tekmovalcev in 3 tekmovalke. Eno uro pred prireditvijo pa je izrazilo željo po nastopu še 5 tekmovalcev. Niso vsi tekmovali za Ljubečno. Nekaj, predvsem mlajših začetnikov, se je le predstavilo širšemu občinstvu in si s tem nabralo kar veliko izkušenj za morebitno prihodnjo udeležbo na tekmovanju. Repertoar je bil zelo raznolik, saj se skladbe niso ponavljale. Skupna je bila le ena: Na golici, ki so jo na koncu skupaj zaigrali vsi nastopajoči. Da pa so se mladi trudili in so uspešni, je pokazala tudi strokovna ocena državnega selektorja iz Ljubečne g. Alberta Završnika. Kar 10 se jih je uvrstilo v polfinalno tekmovanje, ki bo v nedeljo, 8. avgusta v Postojni. Tisti, ki pa bodo res dobri, se bodo pomerili še v finalnem tekmovanju, ki bo v Ljubečni, 28. avgusta. Nismo pa izbirali le polfinalistov. Tričlanska komisija, v sestavi: Tomaž Rožanec- absolvent glasbene akademije v Nemčiji, Uroš Hribar- vodja Glasbene šole v Litiji in Jože Eržen - zborovodja, je izbrala tudi najboljše tri v občini. Predsednik KUDJevnica, ZKD Litija in KS Jevnica g. Jože Gorenc je tretjeuvr-ščenemu Simonu Ilovarju podaril nagrado, drugo mesto je dobil Matej Brodari č (zmagovalec 1. prvenstva v Jevnici) in prvo mesto je dobil Anže Zavrl, ki je tretjič zapored zmagal v Jevnici in v trajno last dobil velik lesen pokal v obliki harmonike. Vsi trije so prejeli tudi praktične nagrade iz Melodije Mengeš. Zahvalili pa bi se radi tudi spretni in sproščeni voditeljici večera, ge. Boži Šarbek. Vsem ostalim, ki so nam priskočili na pomoč pa iskrena zahvala. Hvala vsem, ki ste mlade spodbujali ob nastopih in vsem obiskovalcem za prijetno vzdušje. Prihodnje leto bomo še boljši. KUDJevnica Društvo invalidov Litije je v soboto 22.05.2004 organiziralo ekskurzijo v Prekmurje. Za severovzhodni del Slovenije smo se odločili na podlagi ankete med invalidi občin Šmartno in Litije. Naš zbor seimenuje Tisa. Še pred kratkim je štel 11 članov. Na žalost pa smo nekaj dni pred nastopom izgubili člana g. Matijo Apseca. Z njim smo izgubili enega dobrih pevcev zbora. Zapeli smo venček narodnih pesmi, ki so nam vsem dobro poznane. Največji poudarek vseh pesmi je trgatev. Zato je tudi eden naših pevcev g. Novak predstavil trgatev z brento na hrbtu. Pa tudi majolka, ki jo omenjamo v pesmi ni manjkala. Kakor povsod doslej, je tudi v Brežicah bila organizacija prireditve odlična. Po oceni komisije je bil na letošnji reviji najboljši pevski zbor iz doma starejših v Šentjurju. Tako nas bopot naslednje leto vodila v Šentjur. Upamo,da se bomo naslednje revije spet udeležili, saj slogan - KDOR POJE RAD, OSTAJA MLAD, dobro poznamo. Stanovalci in delovna terapevtka Renata OZIMEK Ij^Posvetite se vašim nogam, ki vas tako ali ’ drugače prenašajo in nosijo skozi vaše življenje. Za lahelikprakj. brez vraščenih nohtov, otiščancev, tjuijih očes ter zadebeljenih pet. kJ Pokličite in se dogovorite za nego nog na vašem domul KULTURNI ŠOK 2004 KLIŠE Kaj kulturnega vas najbolj šokira? Razstava? Literarni večer? Kino? Gledališče? Kabaret? Koncert? Likovniki? Ervin Fritz? Metod Pevec? Polona Juh? Bube? Perkakšns? Slon? Sadež? Syberia? Sfiltrom? V Klubu litijskih in šmarskih študentov smo vas proti koncu meseca maja že peto leto zapored popeljali v svet svoje vizije kulture. Prireditve, ki so se odvijale v Litiji in Šmartnem, so iz zaspanih stanovanj izvabile kulturneže, ki iščemo nekaj malček drugačnega; tisti, ki drugačnega ne marajo, so negodovali doma. Z besedami naših gostov Slona... ali pa Sadeža (še vedno ne vem kateri je kateri): »Čas hitro teče, ko se zabavamo.« wm, mm Do prihodnjega leta pa SPITE MIRNO. Za KLIŠE Polona KONJAR Koncesionar v upravnih enotah Trbovlje, Zagorje ob Savi, Litija, Ljubljana, Kranj, Škofja Loka, Tržič, Radovljica, Jesenice je GET inženiring, d.o.o. Demontažni center Ribče 50a, 1281 Kresnice tel.: 01/ 8977 - 923, gsm: 041 621 - 130, 070 621 -130 Več informacij o sistemu razgradnje izrabljenih motornih vozil dobite na spletni strani: www.gov.si/mop,www.get-inzeniring.si STUDIO Valvazorjev trg 8, Litija Delovni čas.: Pon. - Pet.: 8.00 - 20.00 Sobota: 7.00 - 12.00 Nedelja in prazniki: ZAPRTO Telefon: (01) 8981-088 • frizer za celo družino • kvalitetni proizvodi TIGI in SCHWARZKOPF • PODALJŠEVANJE LAS Z NARAVNIMI LASMI •SPLETANJE KITIC KVALITETA PO ZMERNI CENI 10. OBISK - BREZPLAČNO STRIŽENJE AKCIJA Osnovna manikura nohtov: 1.300, GET inženiring, d.o.o. Ver nek 3,1281 Kresnice Ribče 50a, 1281 Kresnice tel.: 01 /8977-923, 8977-924 fax: 01 /8977-522 GSM: 041 621-130, 070 621-130 get-inzeniring@siol.net Tudi letos smose udeležili 11. srečanja pevskihzborov, ki je bilo v Brežicah. To je bila že naša 6. udeležba na srečanju socialnih zavodov. Odprto: vsak dan: 7.00 - 15.00 sreda: 7.00 -17.00 sobota in nedelja zaprto (Bernarda ‘Kotenj, (Mezincefo.p. QSM: 031301 904 ad tel.: 01/899 11 65 OBČINA LITIJA objavlja JAVNI RAZPIS Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB za oddajo v najem poslovnega prostora za opravljanje trgovske, storitvene ali pisarniške dejavnosti, za določen čas do 31.12.2006, v pritličju objekta Valvazorjev trg 6 (sedaj prodajalna Peko), v Litiji v skupni izmeri 61,13 m2 in obsega: prodajalno v izmeri 29,79 m2, skladišče v izmeri 24,64 m2, shrambo 4,78 m2, WC v izmeri 1,23 m2, umivalnico v izmeri 1,34 m2 in izložbo v izmeri 4,13 m2. Najemnik z lastnimi sredstvi opremi poslovni prostor za opravljanje ponujene dejavnosti. Poslovna stavba je priključena na mestni vodovod in na javno kanalizacijo, izveden je priključek na nizkonapetnostno elektro omrežje (moč) in na telefonsko omrežje. Ogrevanje poslovnega prostora je možno s pomočjo peči na elektriko. Pogoje razpisa za oddajo poslovnega prostora v najem in vse druge informacije, dobijo zainteresirani na KS P Litija d.o.o., Ponoviška cesta 15 v Litiji (tel. 89-00-10) med 5. in 16. julijem 2004. Interesenti za najem poslovnega prostora morajo oddati pisno ponudbo z vsemi zahtevanimi prilogami v zaprti kuverti do vključno torka 20.7.2004 do 12.00 ure (osebno ali po pošti) na naslov: Občina Litija, Jerebova ulica 14, 1270 Litija. Na kuverti mora biti napis: “Ne odpiraj; “ponudba za poslovni prostor Valvazorjev trg 6!” OBČINA LITIJA Župan Mirko KAPLJA mali oglasi Otok PAG - VLAŠIČ!, štiri posteljne apartmaje oddamo v prijetni dalmatinski vasici. Inf. na tel. 041/246 425 ali 8983 887. PRODAM MANJŠO KMETIJO V JABLANIŠKEM POTOKU. INFORMACIJE NA TEL.: 040/792-425” PODARIM otroško sobo »Rocky«, bele barve. Informacije: 031 433 569 KUPIM zazidljivo parcelo ali hišo na območju občine Litija. Za informacije pokličite na tel. 041 395 611 ali 040 55 11 84. PRODAM brzo parilnik - 601, mesarski ploh, mavžnico, škaf, čeber, reporeznico, ružilnikza koruzo, koruznjak, 2 kolobarja pocinkane mreže. PRODAM ali ODDAM poslovni prostor, velikosti 30 m2 v centru Litije. GSM: 041 515171 CENIK OGLAŠEVANJA NOTR 1 cm . STRANI =130 SIT 1 + 20% DDV PRVA STRAN cm2 = 260 SIT + 20% DDV ZAHVALA 10.500 SIT + 20% DDV Informacije na tel.: 01/8983-843 DAN MALEGA NOGOMETA DOLE 2004 Športno društvo Dole pri Litiji prireja dne 26.06.2004 na športnem igrišču na Dolah pri Litiji nogometni turnir v malem nogometu. • Tekme bodo odigrane po pravilih NZS (4+1) . • Igralni čas 2x15 minut. • Prijavnina je 8.000,00 SIT in mora biti plačana do 24.06.2004. • Prijavnice oz. dodatne informacije dobite na tel. 01/ 89 71 042- Ciril Vertot ali Zavrl Vladimir tel. 01/ 8972 970, gsm 041 539 591 V žrebanju lahko sodelujejo samo tiste ekipe, ki bodo poravnale prijavnino do 24.06.2004, ali na samem žrebanju. Žrebanje bo. v navzočnosti predstavnikov ekip 24.06.2004 ob 20 uri v prostorih Šole na Dolah. Vse ekipe bodo pravočasno obveščene o sestavi predtekmovalnih skupin. NAGRADNI SKLAD: 1. MESTO: 30.000,00 SIT; 2. MESTO: 20.000,00 SIT; 3. MESTO: 10.000,00 SIT Štiri prvo uvrščene ekipe prejmejo pokale v trajno last. Vsi udeleženci turnirja igrajo na lastno odgovornost. as CENTR0MERKUR CENTROMERKUR d.d. Trubarjeva 1, Ljubljana blagovnica LITIJA Tel.: 01/8983 238 Najugodnejše cene meseca! ► PRTLIČJE • svinjsko stegno brez kosti 944,- SIT/kg • svinjska rebra 799,- SIT/kg • goveja rebra 799,- SIT/kg ► 1. NADSTROPJE Velika izbira poletnih oblačil in natikačev ► II. NADSTROPJE Pestra ponudba daril, posteljnine, zaves in brisač (imnoiNsmncue 1 —'iU mm. m.ts «•=! S-» ES BS Miro Petek s.p. Kresnice 78 1281 Kresnice GSM:041-744-631 GSM:041-546-837 Izvajanje elektroinštalacijskih del Prodaja in montaža sekcijskih garažnih vrat HtJRMANN Izvedba dvoriščnih drsnih vrat www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si Del. čas: PRITLIČJE: Pon.-So.: 7.00-21.00 1. IN 2. NADSTROPJE: Pon. - pet.: 8.00 - 20.00 Sob.: 8.00 -13.00 VABILO Društvo podeželskih žena in deklet Polšnik vabi na 4. KMEČKI DAN ki bo v soboto, 31. julija 2004 z začetkom ob 15. uri pri Hribarjevih, na »kovačevi« domačiji. Ker se tesarstvo Hribar ukvarja z obdelavo lesa, smo se odločili, da prikažemo nekaj starih običajev glede tesanja in žaganja. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi razstavo domačih dobrot. Pripravili bomo tudi bogat srečolov. Po končanem programu pa bo za zabavo poskrbel ansambel Cvet. VLJUDNO VABLJENI ZAHVALA Kako naj pozabimo gomilo, kjer tvoje zlato spi srce, ki nas je vse tako ljubilo, vse do zadnjega dne. ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica TONČKA POGLAJEN iz Preske 15 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za nesebično pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter sv. maše, zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi g. župniku ter g. kaplanu, pevskemu zboru, pogrebcem ter g. govorniku za lepo izrečene besede slovesa. Hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njeni m mr / ar: / ZAHVALA V večnost je odšel gospod KAREL GELD biseromašnik župnik pri Sv.Križu - Gabrovka od 1958-1998 1.5.1913 Lipovci-Beltinci - 6.5.2004 Sveti Križ-Gabrovka Od njega smo se poslovili na peto velikonočno nedeljo, 9. maja 2004, na svetokriškem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo vsem faranom svetokriške fare za vsakršno pomoč, vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Prisrčno se zahvaljujemo gospodu škofu Andreju Glavanu in številnim duhovnikom somaševalcem za lep pogrebni obred ter vsem govornikom za ganljive besede slovesa. Hvala domačemu cerkvenemu pevskemu zboru ter moškemu zboru Gabrovka za lepo petje. Posebna zahvala pa gre gospema Rozaliji Grm, ki je pokojniku skoraj štirideset let gospodinjila ter Ivanki Sporer, ki je omogočila, da je gospod Geld ostal v svetokriški fari tudi po upokojitvi, zanj izredno čutno in lepo skrbela, ga spremljala v vseh starostnih težavah in bila z njim do zadnjega diha. Hvala osebju ZD Litija, ki ste mu nudili potrebno zdravniško pomoč in vsem, ki ste ga obiskovali. Maj 2004 ŽPS in župnik Stanislav Škufca ob smrti ANTON-a KOPRIVNIKAR-ja iz Velikega vrha pri Litiji 27.12.1930-30.5.2004 Zapustil nas je dragi mož, ati, dedi, brat in stric. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč v težkih trenutkih, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Benedičiču in osebju Zdravstvenega doma Litija za njihov trud, g. župniku za lep pogrebni obred, pogrebcem, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrani melodiji. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njegovi; (Litija, Buenos Aires) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica FRANCIJA PODLIPNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga imeli radi in ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče in nam izrazili pisno ali ustno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni ZZB NOV Litija in praporščaku, prisrčna hvala Matu Savšku za lepe spomine in občutne besede ob grobu, zahvaljujemo se tudi za lepo zapete pesmi in zaigrano Tišino. Žalujoči: žena Pavla, sin Robi z ženo, hčerka Olga, vnuk, vnukinji, pravnukinja, sestre, brat ter ostalo sorodstvo Bog ima skrivnosti, ki jih človeško srce ne more doumeti. ZAHVALA um ob izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka in brata CIRILA NAGODE iz Jevnice (1932 - 2004) Iskreno se zahvaljujemo osebju Doma Tišje, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in maše in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Tonetu Dularju za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino, ge. Boži Šarbek za ganljive besede, pogrebcem, gasilcem in KS Jevnica. Vsi njegovi Pomlad od nas se je skoraj poslovila, z njo odšel si tudi ti. Pomlad se bo še vrnila, a z njo se več ne vrneš ti. ZAHVALA ob smrti SILVESTRA GODCA iz Golišč Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, svete maše, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Tonetu Dularju za lepo opravljen obred, pevcem, g. Jožetu Ostrežu za govor, g. Milanu Petku, g. Setničarju za zaigrano Tišino, gasilcem, Andreju, Borisu ter Janezu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Ne morem iz zemlje, kot drobna semena, da znova bi segli si v tople dlani. Ne morem. Med nami je žara bakrena in grob je med nami... tišina prsti. Le sveča ljubezni visoko gori! ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta ter dedka ANTONA ZAVRLA 10.06.1940- 11.05.2004 Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem. Obrtni zbornici Litija ter ZIK-u za cvetje, sveče in darovane maše. Še posebno se zahvaljujemo patronažni sestri Tatjani za skrb na domu, Domu Tišje, g. Milanu Povšetu za ganljiv govor, ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem skupaj še enkrat hvala. Žalujoči: VSI NJEGOVI Zamanj je bil tvoj in naš boj, zamanj vsi dnevi upanja, trpljenja, smrt je bila močnejša od življenja. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata BRANKA MRHARJA iz Laz pri Gobniku 12.12.1967-01.05.2004 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter sosedom, še posebej iz Laz in Kamnega Vrha, ki ste nam pomagali, izrekli ustna jn pisna sožalja, prinašali cvetje in sveče ter darovali za svete maše. Še posebej iskrena hvala vsem za moralno in materialno pomoč. Prisrčna hvala tudi sosedom pokojnikovega brata Jožeta. Zahvala velja tudi sodelavcem iz TEM Čatež,ki ste bodrili družino ob izgubi moža in očeta ter nam materialno pomagali. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred in besede tolažbe v homiliji, pevcem za zapete žalostinke in ge.Heleni Perko za besede slovesa. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Marta, sin Denis, hči Tjaša, oče, sestra in brata ter drugo sorodstvo. ZAHVALA ob boleči izgubi naše mame in babice, ki je preminila v 92 letu. ANI PESTOTNIK roj. Planinšek 1912 -2004 Od nje smo se poslovili 24.05.2004 na pokopališču v Litiji. Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa sosedom iz Sitarjevške ceste, ki soji pomagali in stali ob strani v času njene bolezni, jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter izrazili pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se dr. Tanji in dr. Stanetu Ptičar za zdravljenje, patronažnim sestram ZD Litija za nego in social, delavkam CSD Litija za obiske in nego na domu. Osebju Kliničnega oddelka za travmatologijo oddel. »E« v Ljubljani in osebju bolnišnice v Sežani, kjer je umrla. Zahvaljujemo se upravi Doma Tišje, Šmartno pri Litiji, ki ji je zagotovila prostor za bivanje v domu. Hvala obema govornikoma, županu občine Litija g. Mirku Kaplji za tople poslovilne besede in ge. Mojci Maček, ki je v imenu DIS (Društvo izgnancev) in ZB Litija opisala življensko pot naše mame. Hvala praporščakom, trobentaču za zaigrane žalostinke in g. Hauptmanu iz KSP Litija za brezhibno organizacijo pogreba. Žalujoča sinova: Peter in Jurij z družino Litija - Brežice, 25.05.2004 H ■ ': > g m Mjs' V SPOMIN našemu nepozabnemu BRANKU BIZJAKU 27.9.1928- 19.6.2000 19. junija minevajo žalostna 4 leta od bolečega slovesa. POGREŠAMO TE Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo, in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. ZAHVALA kM V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta FRANČIŠKA PEČAR roj. VRHOVEC iz Ržišč 1920 - 2004 Iskreno se zahvaljujemo dežurnemu osebju ZD Litija, še posebej dr. Milojki Jutršek in patronažni sestri za vso pomoč ob njeni težki bolezni, g. župniku iz Vač in g. župniku iz Hotiča za lepo opravljen obred, pevcem in pevkam CP zbora Vače, g. Hiršlu za poslovilne besede, sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Tiho, skromno si živela, tiho si od nas odšla, zapustila si žalost nam na dnu srca. V SPOMIN MARIJI KOTAR Valetnovi mami s Konja Minilo je leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica. Hvala vsem, ki jo hranite v lepem spominu in ji prižigate sveče na njenem grobu. Vsi njeni I m Ni smrt tisto kar nas loči, In življenje nikar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena So razdalje, kraj in čas. Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitev na večer. Zemlja skupna je pribežališče In poslednji cilj vseh nas je mir. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek JANEZ VIDMAR iz Litije (12.09.1925 - 23.05.2004) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč v težkih trenutkih, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Litija, zdravnikom v Bolnišnici Petra Držaja v Ljubljani in Kliničnemu centru v Ljubljani. Posebej iskrena hvala Karlu Lemutu za ganljive besede slovesa in pevcem MPZ Polšnik. Vsem še enkrat lepa hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Aleš z družino in hčerka Darja z družino Ko je na vasi k počitku zvonilo je njeno življenje ugasnilo. ZAHVALA MARTA ŠABANAGIČ roj. MEDVEŠEK Hvala vsem, ki ste jo spoštovali, imeli radi in se v tako velikem številu od nje poslovili na ljubljanskih Žalah, 7. maja 2004. Mož Zoran, oče Friderik, sestra Jerneja in Majda z družinama, brat Mirko z družino in Ada in Damjan ;j«®e!*#i!86S@EE®®8S6SiS> tešiti Odhajamo, počasi in vztrajno in nezavedno, ne meneč se za usodno pomembnost razdalje. (T. Pavček) ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta, brata ter strica JOŽETA BOSTIČA (26.2.1949 - 14.5.2004) iz Zavrha 3, Dole pri Litiji, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam izrazili sožalje, hvala za sočustvovanje in pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala osebju ZD Litija, pevcem MPZ Polšnik, trobentaču Žigi, pogrebcem, Dušanu Maku za besede slovesa in g. župniku za opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste darovali sveče in cvetje ter ga pospremili na prerani poti do posledjega domovanja. Žalujoči: žena Marinka, hčerka Mojca, sin Damjan in ostalo sorodstvo Vse teče, nič se ne povrne in nič ne pride več nazaj; nikoli val se ne obrne, sijoča zvezda se utrne, v temi izgubi se njen sijaj. V SPOMIN ROBIJU HOČEVARJU (1977 - 2000) Minila so štiri leta odkar si odšel tja od koder ni vrnitve, a tvoj duh vedno v naših srcih bedi. Iskrena hvala vsem, ki mu prinašate cvetje, sveče, postojite ob njegovem preranem grobu ali se ga kakorkoli spominjate. Vsi tvoji, ki te pogrešamo KNJIŽNICA LITIJA 1270 LITIJA, Parmova 9 Vodja: 01/89811 53,051 305567 E-mail: joza.ocepek@guest.arnes.si Izposoja, informacije Litija: 01/898 05 80 Fax: 01/898 05 85 Izposoja Šmartno: 01/899 20 80 MAK - MojA Knjižnica Knjižnica Litija je v maju dvakrat gostila Klub litijskih in šmarskih študentov. V ponedeljek 17. maja, je bila otvoritev razstave fotografij in slik Sabine Kramar, Staše Videmšek, Jasne Uršič, Gorana Mlakarja in Maje Berčon. V torek, 18. maja pa je prišel pesnik Ervin Fritz. V maju sta bili kinopredstavi za učence, ki so opravili bralno značko. V občini Litija je bralno značko zaključilo 1133 otrok, v Šmartnem pri Litiji 4l6, skupaj 1549- Otroci so si ogledali Petra Pana in Legendo o jezdecu kitov. Letos bodo zlati bralci, ki so brali 8 ali 9 let, še posebej nagrajeni. Sponzorji so omogočili, da bodo prejeli kar dve knjigi, Ledene magnolije in Prešeren.doc. V Knjižnici Litija trenutno poteka Kekčevo leto. Med počitnicami bodo za mlade potekale počitniške dejavnosti. Ob torkih dopoldan bodo otroci s pomočjo knjižničark reševali knjižni kviz na temo Srečka Kosovela, ob sredah pa bodo različne delavnice. Knjižnica vabi, da jo obiščete tudi v poletnih mesecih. Nudi vam velik izbor knjig, časopisov in revij, večja pa je tudi ponudba DVD- jev in CD- jev. Počitniški delovni čas je: Dan Litija Šmartno ponedeljek od 12.00 do 19.00 ure torek od 8.00 do 14.30 ure Sreda od 8.00 do 14.30 ure od 12.00 do 14.30 ure četrtek od 12.00 do 19.00 ure od 12.00 do 18.00 ure Petek od 8.00 do 14.30 ure sobota zaprto zaprto O novostih in dogajanju v Knjižnici Litija in Šmartno Vas obveščamo tudi na naši domači strani: www.litija.net/mkl ZIK KULTURNI CENTER Litija Trg na Stavbah 8a, teL: 01898 02 70 OTROŠKE MATINEJE V maju se je s čarovniškim nastopom končala sezona otroških matinej. Na odru Kulturnega centra se je zvrstilo 17 predstav za naše najmlajše. Letos so bili otroci in njihovi starši zelo pridni, saj je povprečje obiskovalcev na predstavo naraslo kar na 122, s čimer se ne morejo pohvaliti niti večja gledališča v Ljubljani. Zelo nas veseli, da so se otroške matineje tako »prijele«, kar nedvomno potrjuje, da se danes starši dobro zavedajo pomena kulturne vzgoje že v najresnejših letih. Kultura je vzgoja srca in v času, v katerem živimo, je še kako pomembno vzgajati v strpnosti, sprejemati drugačnost ter ceniti lepoto umetnosti, predvsem pa gojiti slovensko besedo na vseh ravneh življenja in dela. Letošnjo sezono smo v Kulturnem centru uvedli novost, da so otroci poleg vstopnic prejeli tudi različne predmete za igro ali okras. Tisti, ki ste jih zbrali 10, jih prinesite do 15. julija v pisarno Kulturnega centra. Zapisali bomo vaše podatke in vam nato po pošti poslali nagrado za vašo zvestobo. DRUGE PRIREDITVE V sezoni 2003/2004, od septembra do junija, se je v dvorani Kulturnega centra odvilo 58 različnih prireditev. Mednje sodijo gledališke predstave, otroške matineje, likovne in muzejske razstave, koncerti, proslave in druge prireditve. Ogledalo si jih je okoli 9500 obiskovalcev, posebej razveseljivo pa je, da si je naše obstoječe muzejske zbirke letos ogledalo nekaj sto otrok iz osnovnih šol Litije in Šmartna, kar nedvomno potrjuje dejstvo, da v Litiji počasi nastaja mestni muzej, ki bo generacijam otrokom ponudil neko novo kvaliteto v dojemanju in sprejemanju lastne vrednosti in identitete. »Narod, ki ne ceni lastne zgodovine, nima bodočnosti.« Kljub prostorskim in finančnim težavam dejavnost v Kulturnem centru ne zamira, nasprotno, širi se in odpira tudi preko meja naše občine, v čemer vidimo ključ do napredka in uspeha. S svojimi rezultati nismo vedno zadovoljni, zato se bomo v naslednji sezoni dalje trudili izboljšati našo ponudbo in zadovoljiti okuse vseh obiskovalcev. S tem zapisom se kolektiv Kulturnega centra za nekaj časa poslavlja od zvestih bralcev Občana in želi vsem prijetne počitniške dni. V avgustovskem Občanu se bomo zopet javili in Vas seznanili s pripravami na novo sezono ter novostmi, ki jih načrtujemo. Kolektiv Kulturnega centra Srečanje Zasavsko - Posavskih upokojenskih pevskih zborov AKCUA MAK - PRIDOBIVANJE NOVIH ČLANOV Dvestota članica, ki se je na novo vpisala, je Branka Urbanija Juvančič iz Zgornjega Hotiča. Čestitke, prejela bo knjižno nagrado. Aleksandra MAVRETIČ V nedeljo, 23. maja 2004, ob 15. url se je na gradu Bogenšperk pričelo 6. srečanje Zasavsko posavskih upokojenskih pevskih zborov, zaradi slabega vremena pa nadaljevalo v dvorani Kulturnega doma v Šmartnem. Prireditev je potekala pod geslom »V JESENI ŽIVLJENJA NAM POJE POMLAD«. Tudi tokrat je na srečanju sodelovalo 10 pevskih zborov in sicer: MoPZ DU Brežice, ženska vokalna skupina MAVRICA DU Litija. MoPZ DU HRASTNIK, Ženska komorna skupina DU in Dl Zagorje, MePZ Polšnik: prehodili smo pot OD CERKVICE DO CERKVICE« Že osmič smo na Polšniku skupaj z zelo številnimi zadovoljnimi pohodniki preživeli lepo nedeljo po poti »Od cerkvice do cerkvice«. Čeprav se je nedelja začela oblačno, so pohodniki s seboj prinesli sonce in dobro voljo, tako da veselih obrazov ni manjkalo. Kot ste najbrž zasledili v naših povabilih, smo gostili dijake Škofijske klasične gimnazije iz Šentvida, ki so poskrbeli, da pohodnikom na postojankah ni bilo dolgčas. Predstavili so se instrumentalisti in pevke, pripravili so zabavne igre, poskrbeli za sodelovanje pri sveti maši na Glinjeku in nam ob koncu predstavili svojo gimnazijo na zaključni prireditvi. Hvala še enkrat vsem dijakom in seveda njihovim profesorjem za nepozabno srečanje. Seveda uspešnega zaključka in organizacije takšne prireditve ne bi bilo brez vztrajnih, delovnih, številnih domačinov, ki vsako leto sodelujejo in tako dokazujejo, da radi storijo nekaj za svoj kraj, da bi se pohodniki pri nas lepo počutili. Res hvala vsem, ki ste si vzeli čas in pomagali pri organizaciji. Hvala tudi vsem lastnikom, ki vsako leto brez problemov odstopijo svoja zemljišča in prostore. Zahvaljujemo se tudi sponzorjema: Mizarstvu Kos z Velike Preske in Banki Zasavje, d.d. Trbovlje. Turistično društvo Polšnik se trudi, da bi bil naš kraj poznan po vsej *- Sloveniji in da bi se ljudje radi vračali. Zato moramo poskrbeti, da se bodo turisti pri nas dobro počutili, se naučili kaj novega in predvsem uživali v naravi in ob domačih dobrotah, ki jih polšničani znajo res dobro pripraviti. Marsikaj se moramo še naučiti in s skupnimi močmi bomo v bližnji prihodnosti dosegli naše cilje, ki niso previsoki. So pa potrebni za razvoj Polšnika kot podeželskega kraja in predvsem za domačine. Pohodnikom hvala za obisk in nasvidenje naslednje leto. Turistično društvo Polšnik Mateja SLADIČ-V0ZELJ Graška c. 41,1270 LITIJA Tel.: 01/898-00-70 GSM: 041-665-833 GSM: 041-687-342 •PRENOS LASTNIŠTVA VOZIL UVOZ IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL • SPLOŠNI SERVIS VSE NA ENEM MESTU HITRO IN POCENI! Delovni čas: PON. - PET.: od 8.00 -16.00 Tudi po nakupu ostanemo z vami! DU SEVNICA, MoPZ DU TRBOVLJE, MePZ DU ZALOG, MoPZ DU LITIJA, ŽePZ DU TRBOVLJE in MePZ DU LITIJA. Vsak nastopajoči pevski zbor je zapel tri pesmi po svojem izboru, ob zaključku srečanja pa so vsi združeni zbori pod vodstvom dirigenta Miha HERCOGA zapeli še »Odo radosti« ob spremljavi harmonikarja Francija VRTAČNIKA. Na šestem srečanju Zasavsko posavskih upokojenskih pevskih zborov je nastopila tudi Zenska vokalna skupina MAVRICA DU LITIJA, ki jo vodi Lojzka KORITNIK. Zapele so: Predica Gustava Ipavca, Ko prispe pomlad, Janeza KUHARJA ter SLOVENKA SEM Antona Kosija. Na tem srečanju so se zbori predstavili z bogatim izborom pesmi, ki jih vodijo izkušeni pevovodje in pevovodkinje, posebno pa je bilo letos opaziti zelo lepa urejenost vseh zborov (oblečeni v izvirna oblačila) predvsem ženskih pevskih zborov, tako da bi človek lahko rekel, da niso nastopile ženske v pozni jeseni življenja, pač pa mladenke pri tridesetih ali štiridesetih, vendar moški kljub slavnostnim oblekam niso mogli prekriti svojih let. Bogat program so si ogledali tudi številni občani iz Litije ter Šmartnega, nastopajoče pa je pozdravil župan občine Litija Mirko KAPLJA ter predsednik društva upokojencev LITIJA Janez KRES, ki je vsem nastopajočim podelil spominska darila. Zelo pester program je povezovala Rosana MAČEK, ki se je ob zaključku zahvalila vsem nastopajočim ter sponzorjem, ki so omogočili to srečanje in povabila nastopajoče, da se udeležijo 7. srečanja, ki bo v letu 2005. Ciril GOLOUH HkliŠE Klub litijskih in šmarskih študentov, Podkraj 2, 1 270 Litija prireja: NOVICE IZ OŠ LITIJA Dobrodelna gledališka predstava Gledališka skupina Osnovne šole Litija, NEURADNO ZASAČENI, je šolsko leto zaključila z dobrodelnim nastopom v dvorani Kulturnega centra Litija. Učenci 7. Razreda devetletke in osmošolci so se s predstavo Pika Nogavička še zadnjič v tej sezoni predstavili vsem, ki imajo odprto srce. Zbrani denar (160.000 sit) je skupina namenila v šolski sklad, saj bi radi opremili prostor na šoli, v katerem bi se učenci zadrževali v prostem času oz. v času, ko čakajo na izbirne predmete, opremili bi klepetalne kotičke po šoli in kupili nekaj parov novih smuči. Mentorica Jana Štojs je tokratnemu nastopu dodala novi prizor, ki ga je sama napisala. Pri organizaciji prireditve so sodelovali še nekateri drugi: Marjana Stradar, Marija Bregar Hostnik, Sebastjan Dimeč in Jurij Dimeč. Učenci so, po odzivu sodeč, zopet navdušili gledalce. Zahvaljujemo se vsem, ki so bili z nakupom vstopnice pripravljeni pomagati učencem, in skupina obljublja, da se drugo leto ne bo izneverila občinstvu. Jana ŠTOJS KNJIŽNI MOLJ 2003/04 Na začetku maja so se učenci.Osnovne šole Litija udeležili zaključne prireditve za angleško bralno značko. KNJIŽNI MOLJ 2003/04, v kateri je sodelovalo 10 000 učencev iz 101 šole. Predstavniki naše šole so se prireditve udeležili iz dveh razlogov. Učenka 7.d DAJANA KRAGULJ je prejela 1. nagrado v kategoriji mladih bralcev 8. razredov osemletke in 9. razredov devetletke. Prejela je diplomo in lepo knjižno nagrado, prav tako tudi mentorica Vera Taradi. Drugi razlog za obisk Cankarjevega doma pa je bil nastop DOMNA TAFOLINIJA in MATICA JAGRA v svečanem programu ob zaključku bralne značke. Predstavila sta se s skečem The Butler Did It v angleškem jeziku pod mentorstvom angleške asistentke Rhiannon Hirst in požela velik aplavz. Vera TARADI Pogled skozi okno OŠ Litija, podružnice s prilagojenim programom Učenci so se Intenzivno pripravljali na različna tekmovanja. Vzdušje je postajalo čedalje bolj napeto in že je dišalo po koncu šolskega leta. Likovni Izdelki so dobili počitniške motive. Učenci sedmega razreda devetletke so izvedli naravoslovni dan, ki gaje pripravil njihov razrednik Robert Farič. Z vlakom so se odpeljali v Ljubljano. Opazovali so ostanke rimske Emone, ogledali so si stalno zbirko rastlin in živali v Prirodoslovnem muzeju in se sprehodili mimo Tivolskega parka. Doživeli so utrip glavnega mesta. Regijskega tekmovanja osnovnih šol s prilagojenim programom v atletiki se je udeležilo enajst učencev in kar pet se jih je uvrstilo na republiško tekmovanje, ki je bilo 28. maja v Kranju. V Hrastniku pa so bile sredi maja regijske igre Specialne olimpiade in uspehi učencev oddelkov vzgoje in izobraževanja so bili čudoviti. Osvojili so tri prva mesta: Boštjan Kralj v teku na 100m, Klemen Zidar v elementih košarke in Robin Tomažin v namiznem tenisu. Marija Pirc in Andrej Groznik sta zasedla 4.mesto v elementih košarke. Tekmovanje osnovnih šol s prilagojenih programom v družbi se imenuje Potujmo, rešujmo, tekmujmo. Zmagovalci razrednih tekmovanj so se uvrstili na državno tekmovanje, ki je bilo 29. 5. 2004 v Radovljici. Sodelovalo je 21 šol in v skupni razvrstitvi je podružnica zasedla drugo mesto. Stanka Zidar je zasedla 1.mesto med učenci sedmih razredov devetletke, Lea Gogala in Janez Bučar sta bila tretja v skupini osmih razredov. Po tekmovanju so si učenci in mentorji ogledali Blejski grad z muzejem in gledališko predstavo Turjaška Roza-munda. Druženje so nadaljevali v vasici Zasip pod Homom. Postojnska jama in Cerkniško jezero sta že vrsto let v programu naravoslovnih dni. Učenci sedmega razreda devetletke in petega ter sedmega razreda osemletke so si ogledali jamo, se z lojtrnikom popeljali ob Cerkniško jezero in si na bližnji kmetiji ogledali staro kmečko orodje. Podelitev priznaj državnim prvakom v Veseli šoli je bila 30. 5. 2004 v Cankarjevem domu. Skupaj z mentorico Marijo Mihelič se je podelitve udeležilo kar pet državnih prvakov podružnice: Stanko Retar, Ingrid Doneski, Tibor Knavs, Stanka Zidar in Janez Bučar. Uživali so ob poslušanju skupine Terra Folk. Program sta povezovala Slon in Sadež. Prvaki so prejeli diplome in darila. Pogoščeni so bili s sladoledom. V mesecu juniju učence podružnice čaka še vrsto aktivnosti. Sodelovali bodo na državnem tekmovanju Mladih tehnikov in na tekmovanju Računanje je igra. Učenci oddelka se bodo intenzivno pripravljali na Specialno olimpiado, ki bo 11., 12. in 13. 6. 2004 v Celju. Sredi junija bodo izvedli športni dan - plavanje, ki ga bodo imeli v Medijskih toplicah. Učenci osmega razreda komaj čakajo na zaključno ekskurzijo, na valeto in na spričevala. Vsi učenci bodo sodelovali tudi na zaključni prireditvi v Športni dvorani Litija. Marjeta MLAKAR - AGREŽ Po 30. letih zopet skupaj Vabilu so se odzvali tudi naši razredniki Darinka Slimšek, Vilma Djukič, Neža Blaznik in Jože Hostnik. Žal pa na našem srečanju ni bilo že pokojnih sošolcev Ladi, Hajdeje, Stanke, Mitje, Marka, Toda in Marjana. Srečanje je bil nepozaben dogodek, čas je še prehitro minil in jutranji petelin je že zapel ko smo zapuščali prijetno gostišče. Da pa je bilo srečanje še slajše je poskrbela naša sošolka Anica Berčon. Zelja ob odhodu je bila, srečanje ob naših osebnih jubilejih 50 let in obletnici 35. V imenu učencev 8. a,b,c,d: Brigita ROZINA | nadaljevanje s l. strani \ OŠ GRADEC ZMAGALA NA VSESLOVENSKEM PODJETNIŠKEM FORUMU V soboto, 22.5.2004, smo se nasmejanih obrazov odpeljali izpred naše šole. Dolgo pot smo si krajšali z različnimi šalami in petjem. Naše misli so kar naprej uhajale k tekmovanju, prav tako pa tudi naša trema, ki je iz trenutka v trenutek naraščala. V začetnem delu tekmovanja, so nam nekaj vzpodbudnih besed namenili minister za šolstvo g. dr. Slavko Gaber, župan in podžupan Gornje Radgone. Nato pa se je tekmovanje med osmimi skupinami iz vse Slovenije začelo. Smo imeli veliko treme? Pa še kako! Kar naprej smo ponavljali naše besede, hodili gor in dol, naša mentorica pa nas je vseskozi mirila. Naš nastop na odru je zbudil kar nekaj še zaspanih glav in nasmejal kar nekaj žalostnih obrazov. To nam je poleg bučnega navijanja naših navijačev, dalo moč, da smo naš nastop opravili brez napak. To nam je dal vedeti tudi močan aplavz. S tem pa tekmovanja še ni bilo konec. Učenci, ki so bili zadolženi za predstavitev poslovne tržnice so se morali soočiti še z žirijo, ki pa ni bila kaj prizanesljiva. Toda tudi to nam je uspelo. Skupaj smo se odpravili v prvi euro disco, kjer smo se lahko naplesali, razdivjali in za kratek čas pozabili na tekmovanje. Nato so nas povabili na končni del tekmovanja, kjer je potekala tudi razglasitev rezultatov. Držali smo se za roke, upali, da bomo zmagali in... »In prvo mesto je zasedla osnovna šola GRADEC!« Te besede so nas vse spravile na noge in v objeme in še danes mi zvenijo v ušesih. Kakšen je bil občutek, ko smo postali državni prvaki v podjetniškem krožku, med 85 šolami in med okoli 1000 učenci, je zelo težko napisati na kos papirja. Potrebno ga je preprosto doživeti! V mojem imenu in imenu mojih prijateljev, s katerimi smo se trudili biti v ponos naši šoli, bi se rada zahvalila naši ravnateljici Ivi Slabe, ki nam je toplo čestitala ob zmagi in nas podpirala. Hvala tudi Sandi Krnc, ki nam je pomagal urediti naš poslovni kotiček, največjo zahvalo in priznanje pa gre naši mentorica Mojci Zupan. Eva ŠEGATIN PRIREDITEV V VRTCU MEDVEDEK Oh lepem, sončnem popoldnevu na igrišču vrtca MEDVEDEK se je 24. maja nekaj dogajalo. Zbrali so se otroci, starši, dedki, babice, tete, strici, ki so prišli pogledat nastop svojih malčkov. Natanko ob 18. uri so na prizorišče dogajanja stopili najmlajši - POLŽKI in PIKAPOLONICE, zaplesali so in zapeli ter se odpravili naprej. Kaj pa se tam premika, nekaj zelenega? Ali, saj ni nič hudega - otroci skupine MEDVEDKI se bodo predstavili s svojim "Strašnim zmajem." Joj, sliši se bučna glasba - MIŠKE plešejo " BUGI VUGI", malce naprej, malce nazaj. Sedaj napovedujejo skupino MUC. Ali bodo črne, sive ali ? Ne, oblečene so v rdeče - seveda, to so otroci, ki prepevajo o svojem domu. Krokodil!!! O, kar skrila se bom. Ne, ne, saj to so otroci skupine ZAJCI - prepevajo o lačnem krokodilu Murimiru. O, to še ni konec, čeprav so se otroci skupine RAC kar odpravili na "Račji potep". Otroci so zaplesali in odpeli svoje, kmalu za njimi pa so bili na vrsti starši s svojo gledališko skupino "TA VELIKE RACE”. Odigrali so igrico "ZAJČKOVA HIŠICA". Posladkali smo se tudi s sladoledom, za katerega se lepo zahvaljujemo ZIK-u. Zaplesali smo ob zvokih glasbe, za katero je poskrbel g. Jani Slimšek. Za WE Medvedek: Vanja JUVAN NOVICE IZ OŠ GRADEC LITIJA NEKOČ IN DANES Učenci 4.a in 4.b razreda devetletke so pri urah družbe spoznavali mesto Litija. Na podlagi starih fotografij in zapisov, so prišli do spoznanja, da se življenje hitro spreminja. In da bi vsaj za trenutek ustavili čas, dali zgodovini večji pomen in vrednost ter preteklost približali tudi svojim vrstnikom, so v jedilnici OŠ Gradec pripravili razstavo Valvazorjevega trga. Vas zanima kako je nastala? Učenci so si v okviru dveh tehniških dni z zanimanjem ogledali razstavo »Zgodovina brodarstva v Litiji nekoč« v avli litijske občine ter natančno opazovali in risali hiše na Valvazorjevem trgu. Ob pomoči staršev in starih staršev so doma en teden pripravljali kartonske škatle, iz katerih so začeli izdelovati makete hiš. Le-te so v šoli dokončali samostojno in tako pripravili zaključno razstavo. Učenci in njihove učiteljice so z opravljenim delom zelo zadovoljni, nam pa kličejo: »Miniaturni Valvazorjev trg Vas vabi!« PLAVALNI TEČAJ Učenci 2.a in 2.b razreda smo imeli v začetku meseca maja 10-urni plavalni tečaj, ki je potekal v treh skupinah - glede na naše plavalno znanje. Začetniki smo se prilagajali predvsem na specifičnost vode ter odpravljanju strahu pred vodo in globino. Učenci druge skupine smo poleg prilagajanja na vodo izboljšali tehniko plavanja prsno. Za pridobitev srebrnega konjička smo morali ob koncu tečaja preplavati 8 m. Plavalci tretje skupine pa smo izpopolnili tehniko prsno, se učili tudi tehnike kravl prsno in hrbtno. Ob koncu tečaja smo s skokom na noge in preplavanimi 25 m osvojili zlatega konjička. Konec maja smo imeli v okviru 4 ur športne vzgoje plavalno opismenjevanje tudi prvošolčki. Imeli smo se nadvse lepo, zato so se za tovrstno obliko športne vzgoje odločili tudi učenci 4. razredov devetletke. Skoraj vsi, že zelo dobri plavalci, so izpopolnjevali tehnike plavanja prsno, kravl prsno in hrbtno ter hkrati vzpodbujali sošolce neplavalce pri premagovanju strahu in osvajanju prvih plavalnih prvin. M. BOKAL DEVETOŠOLCI NA OBISKU DRŽAVNEGA ZBORA IN GIMNAZIJE BEŽIGRAD V torek, 18.5. smo se učenci, ki na osnovni šoli Gradec obiskujemo izbirni predmet Filozofija za otroke, odpravili v Ljubljano, kjer smo si ogledali slovenski parlament ter za kratek čas prisluhnili razpravi poslancev državnega zbora. Z vodičko smo pokukali v vse prostore državnega zbora in si ogledali njegovo delovanje. Nato pa smo se odpravili še do Gimnazije Bežigrad, kjer nas je sprejel dr. Marjan Šimenc, ki poučuje filozofijo. Skupaj z dijaki, ki obiskujejo program mednarodne mature smo filozofirali. Razvil se je prijeten filozofski pogovor o perečih temah. Po končanem obisku pa smo bili vsi zadovoljni ter dobre volje, saj smo v tem dnevu spoznali in videli veliko novih stvari. To pa je hkrati tudi najpomembnejše saj so ravno nova spoznanja in razmišljanja temelj človekovega novega odkrivanja ter filozofiranja. Janez OREHEK, 9.C. Otroško prepevanje v vrtcu medvedek Uspeh košarkarske šole Union-Olimpija “Dušan Hauptman” Na OŠ Gradec že 4 leta deluje Košarkarska šola Union-Olimpija, ki nosi ime našega sokrajana in dolgoletnega kapetana Uniona-Olimpije Dušana Hauptmana. V letošnji sezoni se je treningov udeleževalo 41 učencev, ki so bili razdeljeni v dve tekmovalni ekipi. Ekipo starejših dečkov je sestavljalo 17 članov: J. Mešiček, R. Bregar, G. Čečelič, D. Planinšek, I. Ivanovič, J. Peterca, N. Upelj, R. Kisovec, T. Cirkvenčič, R. Hrovat, G. Gradišek, R. Sajovic, M. Horvat, R. Tilia, R. Kinkopf, R. Rovšek, B. Bajde. Ekipo mlajših dečkov, med katerimi je tudi kar nekaj deklic, je sestavljalo 24 članov: D. Ljepojevič, A. Bokal, T. Pregel, M. Čuk, T. Poglajen, N. Sukič, E. Premk, L. Kneževič, T. Keše, A. Kneževič, D. Malis, S. Bokal, G. Premk, A. Grošič, T. Mittoni, T. Šteferl, A. Grum, D. Malič, T. Kajtna, U. Bilbija, D. Andrič, M. Hubman, M. Jarm, D. Velagič, S. Škarja. Začelo se je lansko jesen, ko sta vzgojiteljici Katja Juvan in Alenka Smuk zbrali prepevanja željne malčke in malčice v pevski zbor v vrtcu Medvedek. Prepevali so skozi vse leto in se pridno učili novih pesmic. Da učenje ni bilo pretežko, sta s svojim znanjem poskrbeli obe vzgojiteljici in pesmi predstavili otrokom na šaljiv in zabaven način. In ker so želeli svoj pevski program predstaviti tudi nam, staršem, smo se vsi skupaj zbrali ob zaključku njihovih srečanj. Mladi pevci so pod vodstvom Katje odlično nastopili, za svoj trud pa so prejeli pevsko medaljo, pesmarico z besedili in zgoščenko za prepevanje ob glasbeni spremljavi. Ker mi moja deklica ni dovolila pozabiti na njihova popoldanska pevska srečanja in tako pokazala da v njih uživa, sem tako kot ostali starši hvaležna obema vzgojiteljicama za tako uspešno potovanje v svet glasbe, kamor sta popeljali naše otroke. Zato se jima še enkrat v imenu vseh zahvaljujem za trud in dobro voljo pri delu z mladimi pevci. Sandra RIHTER V soboto, 5. junija, sta se obe ekipi borili na zaključnem turnirju interne košarkarske lige v Ljubljani. Na OŠ Danilo Kumar so se v obeh kategorijah starejših in mlajših dečkov spopadle prve štiri ekipe iz rednega dela tekmovanja. V prvi polfinalni tekmi so starejši dečki OŠ Gradec ugnali ekipo OŠ Livada z rezultatom 40:26. Sledil je finalni obračun, v katerem so Lilijani presenetljivo gladko opravili s favorizirano ekipo Hale Tivoli s kar 59:23 in osvojili prvo mesto na turnirju. Prvi polfinalni obračun v kategoriji mlajših dečkov se je odvil med OŠ Gradec in OŠ Danilo Kumar ter po napeti končnici pripadel slednjim s štirimi točkami prednosti. Ekipa OŠ Gradec je nato v tekmi za 3.mesto gladko odpravila ekipo OŠ Dolsko. Največ točk pri starejših dečkih je dosegel Gregor Čečelič (12 točk). Pri mlajših dečkih je v tekmi za 3. mesto največ točk dosegel Rok Rovšek (9 točk) Ob koncu sezone in uspešno izpeljanem zaključnem turnirju velja še posebna zahvala vsem staršem, ki so otrokom vse leto stali ob strani in s prevozi na tekme pripomogli h končnemu uspehu obeh ekip. Tudi njim veljajo vse čestitke. Trener obeh ekip: Urban HAUPTMAN Športno društvo Dole pri Litiji Trase dolge 27 km, ki je speljana preko Vel. Preske do Dol in z višinsko razliko 430 m se je udeležilo 40 kolesarjev, ki so na pot krenili iz Litije. Vsako leto pa se te prireditve udeleži iz smeri Radeč tudi nekaj tamkajšnjih kolesarskih navdušencev, ki tudi letos niso manjkali. Kolesarji so se v lepem sončnem jutru podali na pot iz parkirišča nasproti športne dvorane v Litiji, kjer so ob prijavi prejeli spominsko majico proti Jablaniški dolini, nato jih je pot vodila proti Vel. Preski, kjer jih že po tradiciji pričakajo Jelenčevi iz Borovaka in jih presenetijo z dobrotami s svoje kmetije. Pot jih je nato vodila naprej proti cilju na Dolah, kjer so jim organizatorji postregli s toplim obrokom in čajem. Večina udeležencev se je po krajšem počitku in klepetu vrnila po isti poti nazaj na izhodišče v Litijo, nekateri pa so se vračali po označenih kolesarskih poteh, katere je vzorno označil in opisal v posebni knjižici RGL Litija., Člani ŠD se ob tej priložnosti zahvaljujejo za pomoč RGL litija, ki je vsako leto doslej pripomogel, k uspešni izvedbi prireditve in prispeval svoj delež k popularizaciji kolesarstva na podeželju in s tem večji prepoznavnosti Dol, kakor tudi občine Litija. C! lOVAČ, gostilna m pizzeria _ ^ Graška c 64 1270 Litija, tel.: 01/898 00 00, 898 00 01 Vabimo vse zaključene družbe! ^{0 JtovaA v / £, ugodna -0 nO 0® prt nedeljska U kosila. V okviru majskih prireditev v Oglarski deželi so člani ŠD Dole v sodelovanju z RGL Litija In ZGS v soboto 22. maja Izvedli 3. Kolesarski vzpon iz Litije na Dole. D. MAK Otvoritev igrišča na Polšniku Več kot dve leti Je bilo potrebno, da danes z veseljem pogledamo na zeleno nogometno ravnico na Koprivniku. Zato smo se Polšničani zbrali 16.maja na Koprivniku, da proslavimo in v športnem duhu obeležimo dan, ki je bil za polšniške nogometaše še kako pomemben. Kar dve leti smo morali prebiti na gostovanjih in čakati na prvo domačo tekmo, pred vedno bučnimi polšniškimi navijači. Bilo pa je poskrbljeno tudi za primerno pogostitev, z odojkom oziroma golažem in pijačo. Kos Gašper pa je posebno za to priložnost spekel torto v obliki nogometnega igrišča. Na otvoritvi igrišča smo lahko videli prijateljske tekme polšniških ekip, blagoslovitev igrišča s strani polšniškega župnika, slavnostne govornike ŠD Polšnika, župana občine Litija, predsednika športnih društev Litija, vodje OLMN Litija in predsednika KS Polšnik. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za gledalce in sponzorje, kateri so v veliki meri bili zaslužni za prenovitev igrišča. Anton Košir, Kralj iz Konjšice, Franci Bolte, Jani Kotar, TET Trbovlje, Repovž Franc, Kastelic Marjan, Mizarstvo Kos, Tomc Darjan, Vodenik Franc, Trejc Zvone in KŠ Polšnik so le nekateri, brez katerih prenove igrišča ne bi bilo. Člani ŠD Polšnik smo opravili preko 1000 prostovoljnih ur in ostalo nam je še nekaj dela, da bo tudi okolica igrišča prijetno urejena. »Novo« nogometno igrišče tako že služi svojemu namenu, saj je obema polšniškima ekipama prinesel že veliko zmag. V soboto in nedeljo 12. in 13. junija pa se je na Polšniku (v soboto tudi na Savi) odvijal zaključni turnir OLMN na travi. Poleg tekmovanja je bila v soboto zvečer ob praznovanju 30. obletnice lige na Polšniku pod šotorom, ob lovski koči, ob 20. uri, tudi vrtna veselica našega športnega društva. Damir TOMC K°“ S^vS,Ks' Tenetiše 7a 1270 Litija Tel.=01/898-50-18 ,/V/ ©c2* J8«** Hn KVALITETNA IN STROKOVNA POPRAVILA ROG, AUTHOR, SCOTT, SCHVVINN NOVOST VRHUNSKA KOLESA elan Delovni čas: pon., tor., čet., pet., 9-12 in 14-18 sre., 14-18 in sob. 9-12 Odlični dosežki v raftingu V mesecu maiu je bilo organizirano šolsko državno prvenstvo v ratingu na reki Kolpi v Radencih. Organizator tekmovanja Je bil Zavod za Šport in Rafting zveza Slovenije. Organizirana je bila krožna dirka na mirnejšem odseku reke Kolpe. Tekmovalo se je na čas in na izpadanje v polfinalni in finalni vožnji. Učenci OŠ Gradec so se tekmovanja udeležili z eno ekipo v kategoriji učenci letnik 1989 in mlajši. Ta skupina je bila tudi najmočneje zastopana in je štela 6 ekip iz cele Slovenije. Dvotedenske priprave pod budnim očesom trenerja Rafting kluba Vidra in odlično sodelovanje s športnim pedagogom OŠ Gradec je obrodilo sadove. Ekipa učencev OŠ Gradec v sestavi: Tomaž Cirkvenčič, Jure Mešičeč, Gregor Čečelič, Maks Kovič, Žan Hrovat in Matic Jug je zasedla 2. mesto in postala državni podprvak v svoji kategoriji. Prav gotovo je v Litiji prisoten nadarjen podmladek, zato se nam ni treba bati za prihodnost raftinga. Potrebno bo le malo več plodnega sodelovanja šolami v domačem kraju. Ta lep uspeh pa so dopolnili še člani rafting kluba Vidra, dne 5.6. 2004, na tekmi za državno prvenstvo v Hrastniku z osvojenim 3. mestom v slalomu in 3. mestom v sprintu. Na tehnično zahtevni postavitvi slaloma je prišlo do izraza tehnično znanje, usklajenost in izkušenost ekip.Vse te vrline so pokazale najvišje uvrščene ekipe Gimpexa, Hrastnika in Vidre iz Litije. TAEKUfONDO KLUB LITIJA NOVI MOJSTRICI TAEKWONDOJA V soboto 22.05.04 je v Ljubljani potekal seminar taekvvondoja ter polaganje mojstrskih pasov pod vodstvom korejskega mojstra Lee Kwang Beeja (8. dan). Iz Taekvvondo kluba Litija se je seminarja udeležilo pet članov kluba; Maruša Višnikar, Manca Vidmar, Maša Koprivnikar, Lara Amršek ter Katja Vidmar. Na seminarju so se izvajale poomse (tehnika) ter samoobramba. Po seminarju je potekalo polaganje za mojstrske pasove katerega sta se udeležili Manca Vidmar ter Maša Koprivnikar. Obe sta uspešno opravili izpit za črni pas, 1. dan, za kar jima vsi iskreno čestitamo. MEDNARODNO PRVENSTVO KARLOVAC OPEN V soboto 29.05.04 je v mestu Karlovac (Hrvaška), potekalo odprto prvenstvo v borbah, katerega se je udeležilo tudi osem tekmovalcev TKD kluba Litija. Na tekmovanju je sodelovalo 12 evropskih ter ena država z Bližjega vzhoda, to je Iran. Prijavljeno je bilo 480 tekmovalcev za borbe ter 50 tekmovalcev za tehniko. Tekmovanje je bilo zelo na nivoju, saj je tekmovanja udeležilo veliko reprezentantov iz cele Evrope, kateri so pokazali zelo kvalitetne borbe. Litijski klub so zastopali: Lara Amršek (kadetinja), Karolina Aškerc (kadetinja), Manca Kolar kadetinja), Miha Perko (junior), Maruša Višnikar (seniorka), Anita Juvančič (seniorka), Polona Dobravec (seniorka), ter Aleš Kolar (senior). Vsi tekmovalci so pokazali zelo kvalitetne borbe glede na nasprotnike, ki jim jih je določil žreb. V polfinale se je uspelo prebiti samo Maruši Višnikar, ki je v prvem krogu premagala tekmovalko iz Nemčije, drugo borbo je nasprotnica iz Srbije predala, v polfinalu pa je z tesnim rezultatom 6:8 izgubila z Nadjo Babič iz Velebita, ter na koncu zasedla odlično tretje mesto. Tekmovanja ni udeležila naša mladinska reprezentantka Špela Šinkovec zaradi reprezentančnih treningov, ker odpotuje sredi junija v Korejo na mladinsko svetovno prvenstvo. Člani Taekvvondo kluba Litija ji želimo veliko uspeha na njenem prvem tako velikem tekmovanju v upanju, da bo še velikokrat zastopala slovensko državo kot mladinka ter kasneje kot članica. Franci ŠIRCELJ, trener ŠE ENA UPEŠNO KONČANA SEZONA Kegljaški klub Litija 2001 je uspešno zaključil še eno kegljaško sezono. Uspešni smo bili v vseh starostnih kategorijah. KK Litija 2001 je v pretekli sezoni imel dve članski ekipi v državnih ligah. Prva ekipa e v 1 .a slovenski ligi zasedla 8. mesto in si tako še eno leto zagotovila nastopanje v eni najelitnejših kegljaških lig na svetu. Tudi druga (mlada) ekipa je bila zelo uspešna, saj je 2.slovensko ligo - vzhod končala na odličnem drugem mestu. Mimo so tudi trije krogi državnega prvenstva naših najmlajših, dečkov in deklic. Najboljše kaže Veroniki Ivančič (II. kategorija), ki je trenutno na 2. mestu, blizu vodilnih mest pa so tudi še Maruša Kokalj (I. kategorija), Valerija Kokalj (lil. kategorija) in Primož Ivančič (IV. kategorija). Dobro je nastopil tudi kadetski par v zasedbi Domen Pušenjak in Primož Ivančič, ki je na državnem prvenstvu z nekaj smole dosegel 4. mesto. Malo več športne sreče sta imela Jernej Ivančič in Klemen Mahkovic, saj sta na državnem prvenstvu mladinskih parov dosegla 3. mesto. Ravno tako je Klemen na posameznem mladinskem državnem prvenstvu dosegel 3. mesto. Imamo pa tudi najboljšega veterana, saj je Janez Mladenič na posameznem veteranskem prvenstvu v starostni kategoriji od 56 do 60 let osvojil naslov državnega prvaka. To sezono smo uspešno zaključili in upamo, da nam bo omogočeno tudi v naslednji sezoni dosegati podobne ali še boljše rezultate. Vabimo pa tudi vse, ki jih kegljanje zanima, da se oglasijo na kegljišču (v torek ali četrtek med 17. in 19. uro). M.l. NOVI USPEHI MLADIH TENISACEV Najmlajša tekmovalka Tenis kluba AS Litija sedemletna Pia Čuk je na turnirju v Ljubljani v kategoriji od 8-11 let zopet stala na tekmovalnih stopničkah. Po težkih kvalifikacijskih dvobojih se je uvrstila v glavni zaključni del turnirja, kjer je pokazala odlično igro in ni klonila vse do polfinala. Zelo dobro sta svoj nastop opravila tudi Mark Čuk in Tim Šteferl, le da jima je tokrat ponagajal žreb, saj sta se že v prvih dvobojih pomerila s kasnejšimi finalisti. Na turnirju do 12 let v Slovenj Gradcu je tretje mesto osvojil Nik Razboršek. V klubu je postala že navada, da se ta mladi tekmovalec vrača s turnirjev s pokalom. Anja Poglajen se s prvega turnirja v Budimpešti vrnila z novimi 10 točkami. V prvem kolu je premagala nemško tekmovalko Sarah Braun 4/ 6, 7/6 in 6/1, dvoboj pa je trajal kar 3 ure in 20 min. V drugem kolu je izgubila od druge nosilke nizozemke Herzove. Najbolj razburljiva pa so seveda ligaška tekmovanja pri najmlajših, to je v kategoriji do 12 let. Tenis klub AS Litija tokrat prvič nastopa izključno s svojimi, domačimi, doma »narejenimi« igralci. In »asovci« nastopajo več kot odlično. Že v prvem krogu so premagali glavne favorite v skupini ekipo Krka Otočec in sicer s tesnim rezultatom 4:3, odločala pa je tekma dvojic, kjer je bila asova naveza Razboršek Nik, Bizjak Blaž uspešnejša od para Romih, Strasberger in to po razburljivem dvoboju šele v tie breaku z 7:5. V drugem kolu pa je ekipa TK AS Litija gladko odpravilo ekipo Portovald iz Novega mesta in sicer kar 7:0. Zmage so prispevali vsi igralci ekipe , svoje nasprotnike so gladko premagovali, kar kažejo tudi rezultati: Razboršek Nik je zmagal 9:3, Bizjak Blaž 9:1, Jelnikar Gregor 9:1, Kosmač Anita 9:1, Šter Ana 9:0, dvojica Jelnikar Gregor, Prašnikar Tim 9:6 in dvojica Kosmač Anita, Lukač Lara 9:2. Na sliki: ekipa TK AS Litija od leve proti desni: Lukač Lara, Šter Ana, Kosmač Anita, Prašnikar Tim, Jelnikar Gregor, Bizjak Blaž, Razboršek Nik in trener Gašper VVallas. (M.P.) PLANINSKI KOTIČEK ODPRAVA ALPINISTOV V ANDE -M V nedeljo, 13. 6. 2004 je tričlanska odprava AO Litija odpotovala v daljni Peru. Od Jožeta Repine, Gorana Turudiča in Petra Zupančiča so se pred športno dvorano v Litiji poslovili številni prijatelji iz društva in odseka. Žal zaradi službenih obveznosti z njimi ni mogel odpotovati eden glavnih pobudnikov odprave Janez Razpotnik - Štunf, ki je z Goranom nameraval preplezati novo smer. Tau-liraju-ju. Naši alpinsti se odpravljajo v pogorje Cordi-llere blance v pogorju Andov, kjer so številni šest-tisočaki okovani v večni led in sneg. V torek, 15.6.2004, je odprava že prispela v Huaraz, ki bo izhodišče za vzpone. Pri načrtovanju odprave je našim alpinistom veliko pomagal tudi pionir slovenskega andinizma, Tine Mihelič, za kar se mu iskreno zahvaljujejo. Peter o napredovanju odprave redno poroča na spletnih straneh alpinističnega odseka http://www.ao-litija.com/andi2004/ kjer jih lahko obiščete tudi bralci Občana in jim pošljete kratka vzpodbudna sporočila. O odpravi pa bomo poročali kaj več v naslednji številki, hkrati pa jim želimo veliko sreče in lepega vremena. Borni VUKOVIČ @IFE@IIAUZI1EŠAIMA ZA MALE ŽIVALI Soo N,š E$A Odprto pon - pet: 9.00-12.00 15.00-19.00 sob: 9.00 - 12.00 Mateja Šimenc s.p. (Tel.: 01/8981-005) 1270 LITIJA, VALVAZORJEV TRG 19 Zaključek nogometne sezone 20003/2004 NK Cockta Kresnice Nogometaši NK Cockta Kresnice so zadovoljni s tekmovalno sezono 2003/ 2004, ki se je končala z zadnjo tekmo cicibanov dne 12.6., kjer so premagali cicibane NK Dol pri Ljubljani s 10:1. Mladi upi so bili presrečni In polni optimizma za prihodnost. Starejši dečki so se odrezali slabše, v svoji skupini so na zadnjem mestu. Mladinci so v spomladanskem delu odlično začeli (bili so na 4. mestu) nato so popustili in pristali na 9. mestu. Vzrok je šola kar je opravičljivo in ima prednost. Članska ekipa je bila letos boljša od pričakovanja, zasedli so namreč 3. mesto z malo več sreče bi lahko bili tudi drugi. Pomlajena ekipa z domačimi Igralci z optimizmom pričakuje naslednjo sezono. NK Cockta Kresnice si je zadal cilj, da v prihodnji tekmovalni sezoni tekmuje s štirimi ekipami z uvrstitvami kot v pretekli sezoni razen pri starejših dečkih kjer bi morali izboljšati rezultat in se uvrstiti v sredino lestvice. Načrti za prihodnje so ambiciozni, v letošnjem letu naj bi asfaltirali večnamensko igrišče, v prihodnjem letu pa bi sanirali igralno površino glavnega igrišča in začeli s pripravami pomožnega igrišča. Na kadrovskem področju bo prišlo do popolnitev mest trenerjev in pomočnikov. Vse mlade, ki bi želeli uživati v nogometni igri vabimo da se nam pridružite v klubu. Vse informacije dobite v večernih urah v klubskih prostornih NK Cockta Kresnice ali na telefon 8977-364. Jože KOVIČ Lestvica MNZ LJUBLJANA - člani 1. liga KLUB Tekme Zmage Neodl. Porazi Goli Točke 1. KOLPA 22 17 1 4 50:16 52 2. LITIJA 22 11 5 6 45 : 32 38 3. COCKTA KRESNICE 22 11 4 7 41 : 32 37 4. IHAN 22 10 6 6 47:22 36 5. ARNE TABOR 69 22 9 5 8 52:35 32 6. DOLOMITI 22 9 5 8 32:41 32 7. TERMIT 22 7 10 5 23:21 31 8. SVOBODA KISOVEC 22 6 9 7 24:29 27 9. RUDAR TRBOVLJE 22 8 2 12 30 : 40 26 10. ČRNUČE 22 6 5 11 19 : 29 23 11. KOČEVJE 22 5 3 14 21 :47 18 12. VIR 22 2 7 13 18:58 13 Isti tekmovalni dan se je tekmovalo tudi v šprintu.Tu je bila slika podobna kot v slalomu. Odločilno je bilo veslanje od Starta do jeza in vstop v prve brzice, ki so bile res mogočne zaradi ugodnega vodostaja reke Save. Mnogim ekipam so prve brzice odvzele vso hitrost ob nepravilnem vstopu v njih in tako jim je dobra uvrstitev dobesedno odplavala po vodi. Ekipi rafting kluba Vidra so se posrečile vse tri vožnje na čas in so tako zasedli odlično tretje mesto tudi v tej panogi. Marko ADAMOVIČ AVTOELEKTRIKA Dobravec Uroš s.p. Brodarska 11,1270 Litija Tel.: 01/898-33-06, GSM: 041 681 661 Del. čas: pon-pet: 7 -16 Avto akustika Alarmi (Laser Line) Električni pomik stekel Daljinska centralna zaklepanja Splošna avtoelektrika (Iskra, Bosch, Lucas) MONTAŽA, SERVIS IN POLNENJE KLIMA NAPRAV ZGODOVINA RUDARJENJA V LITIJI Avtorica: Helena HAUPTMAN Metalurgija svinca in srebra se je v Evropi razvila v prvem tisočletju pr.n.št. Svinec je bil v železni dobi v Sloveniji zelo redek. Uporabljali so ga npr. za polnitev kavrijev kot uhanov, za gumbe, kot aplike na posodah ali kot žice v ustjih bronastih situl. Njegova praktična uporaba se je pojavila šele v rimskem obdobju in sicer najprej za vodovodne cevi in uteži. Po nekaterih podatkih obstajajo znamenja, da je bilo v antiki, verjetno že tudi prej, zelo aktivno litijsko rudišče (srebro, svinec, železo). Obratovanje rudnika v Litiji v rimskih časih omenjajo Ahlburg (1907), VVaagen (1919), Tornguist (1929), Simič (1951) in drugi. Nepreverjene trditve opisujejo 2 ohranjena keltsko-rimska rova iz,4.stol.n.št. na Jezeh ter potopljeni rimski rudniški jašek v Štangi. Slovenska beseda za svinec ima izvor v praslovanski besedi »svinc« in je nastala iz indoevropske »kjueino«, po vsej verjetnosti povezane z »kjuei«, ki pomeni svetiti. V starem hebrejskem jeziku so svinec imenovali »oseret«, Grki «molyb(d)os«, Plinij pa ga je poimenoval »plumbum nigrum« in od tod tudi kemijski simbol Pb. Nemško ime za svinec »Blei« izvira iz stare germanske besede »bliwa«, ki verjetno pomeni svetel, belo svetleč. Angleško ime »lead« je keltskega izvora. Vsa ta različna poimenovanja svinca so posledica tega, da so svinec in postopek pridobivanja srebra iz svinca (kupelacija) poznali že okoli I.2000 pr.n.št. L. 16 pr.n.št. so Rimljani priključili Norik k imperiju ter uvedli municipialno upravo. Razvili so izredno dobro cestno omrežje, kar dokazuje obilje ostankov cestnih tras, miljnikov (obcestnih kamnov) in drugega. Ena najvažnejših poti je vodila iz Emone proti Dolenjski do Neviodunuma (Krško) ter na Hrvaško do Siska. Ceste so vodile tudi na Gorenjsko ter celo preko Alp. ■ '<-■ ' * v ' 1 napisom označen kos svinca iz rimske talilne peči najden v Angliji 1.1940 I nadaljevanje s 1. strani I 30-LETNICA OLMN NA TRAVI ^19@74^ J-ITUPv V prvi ligi (12 ekip), je prvo mesto osvojila ekipa CEMENTNI IZDELKI PRAPROTNIK z ZGORNJEGA LOGA. Ker so osvojili prvo mesto že tretjič zapored, so prejeli prehodni pokal v trajno last. V zadnjih treh sezonah so odigrali 51 tekem, na katerih so 38-krat zmagali, 6-krat igrali neodločeno in bili samo 7-krat poraženi. Dosegli so 172 zadetkov, prejeli pa so jih le 68. Njihova nihanja v igri so bila najmanjša od vseh sodelujočih ekip, zato so zasluženo osvojili oba pokala. Najuspešnejši strelec prve lige je bil drugič zapored igralec ekipe OMAHEN TRANSPORT, Anton Mele, ki je dosegel 29 zadetkov. V drugi ligi, kjer je sodelovalo 11 ekip, je prvo mesto osvojila ekipa KAMNOLOM DRAGA. Na dvajsetih tekmah niso nasprotnikom niti enkrat dovolili presenečenja. Iz njihovih vrst prihaja tudi najuspešnejši strelec, 17-letni Siniša Marinovič, ki je vratarje nasprotnih ekip premagal kar 30-krat. Kot vsako leto smo tudi letos imeli po končani sezoni zaključni turnir, ki ga je odlično organiziralo ŠD Polšnik ob pomoči ŠD Sava. Na turnirju so smele sodelovati le ekipe iz OLMN NA TRAVI. V soboto, 12.6.2004, so se tekme igrale na obeh igriščih omenjenih društev. V nedeljo, 13.6.2004, pa so bile zaključne tekme na Polšniku. Med najboljših osem ekip MONTAŽA KRAMBERGER Uroš Kramberger s.p. C.D.K. 35, 1270 Litija GSM: 031/632-962, FAK: 01/896-44-56 • PVC in ALU okna, vrata • rolete, žaluzije, senčila • police PREDSTAVNIŠTVO ZA: ■ , IŽr p. , j duminq montol koroen Nudimo vam kvalitetno vgradnjo ter ostala zaključna dela. 1. OLMN NA TRAVI • C.l. PRAPROTNIK ZG. LOG 22 1 5 16 69 30 39 53 2 VILIČARJI PARKELJ 22 4 5 13 71 41 30 44 3 OMAHEN TRANSPORT 22 4 6 12 89 45 44 42 4. KING SIZE OE 22 6 3 13 76 15 61 42 5. SD POLŠNIK 1 22 7 3 12 76 69 7 39 6 GOST. MAČEK 22 10 3 9 47 52 -5 30 7. MK LIGHT SOUND 22 10 4 8 52 71 -19 28 8. BARON 22 9 6 7 42 42 0 27 9 VAČE 22 13 2 7 50 76 -26 23 10 ŠD SAVA 22 13 2 7 52 62 -10 23 11. GOST. JUVAN HOTIČ 22 15 4 3 45 103 -58 13 12. JANG BOJS 22 17 3 2 46 91 -45 9 2. OLMN NA TRAVI so se uvrstile ekipe, ki so po končani sezoni osvojile prvih osem mest v prvi ligi. Na prvem polfinalnem srečanju med ekipama GOSTILNA MAČEK in OMAHEN TRANSPORT je zmagala slednja. V drugem polfinalnem obračunu pa je ekipa VILIČARJI PARKELJ po izvajanju kazenskih strelov premagala ekipo MK LIGHT SOUND iz Hotiča. Končno tretje mesto je po izvajanju kazenskih strelov zasedla ekipa iz občine Šmartno pri Litiji, GOSTILNA MAČEK. Po končani finalni tekmi so bili boljše volje igralci ekipe OMAHEN TRANSPORT, ki so z rezultatom 3:1 premagali ekipo VILIČARJI PARKELJ iz občine Ljubljana-Zalog. Najuspešnejši strelec 30. zaključnega turnirja je bil komaj 17-letni igralec iz zmagovalne ekipe zaključnega turnirja, Boštjan Martinčič. Cilj naše lige je bil, je in bo druženje ljudi, ki imajo radi športno rekreacijo, še posebno nogomet. Ko se je leta 1974 liga ustanovila, je bil cilj med seboj povezati prebivalce litijske občine. Ugotovili so, da bodo do cilja po najkrajši poti prišli z organizacijo nogometne lige, ker je bil nogomet športna panoga, s katero so se vsi zelo radi ukvarjali. Nekateri kot igralci, drugi kot trenerji, sodniki, organizatorji, izvajalci, gledalci. Čeprav si vsak želi zmage, pa je najpomembnejše sodelovati, biti aktiven. Liga je v svoji 30-letni zgodovini prebrodila veliko nihanj tako glede števila ekip, ki so sodelovale v njej, bilo pa je tudi veliko drugih problemov. Upam, da smo sedaj postavili temelje, ki bodo ligo za vedno ohranili pri življenju. Tudi generacije, ki prihajajo imajo rade nogomet. Vsem sodelujočim v ligi OLMN NA TRAVI želim še veliko užitkov na igriščih in ob njih. Tisti, ki bi se vanjo radi na novo vključili, pa to lahko storite do 15. avgusta 2004. Srečno OLMN NA TRAVI! 1. KAMNOLOM DRAGA 20 0 0 20 97 18 79 60 2 ŠD PREŽGANJE 20 4 0 16 75 23 52 48 3. JANČE 20 5 0 15 81 36 46 45 4 LESKOVICA 20 6 0 14 71 41 30 42 5 KŠD VELIKA ŠTANGA 20 9 3 8 59 63 -4 27 6. ŠD DOLE 20 11 1 8 50 59 -9 25 7. GOZDARSTVO KASTELIC 20 12 1 7 64 67 -3 22 8 KORONA LIBERGA 20 12 2 6 38 67 -29 20 9 BISTRO AS 20 12 3 5 30 67 -37 18 10. ŠD POLŠNIK 2 20 14 2 4 54 84 -30 14 11. JAVORJE 20 19 0 1 18 84 -66 3 ISjlERIlUn EVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM www.interolta.si PVC OKNA IN VRATA SISTEM X LINE patent zaščitne X-komore za izjemno izolativnost in trdnost OKNO LUXURY- z njim boste drugačni Izboljšan 5 komorni sistem za največjo možno izolativnost U(k) vrednost profilov = 1.1 W/m2 K za prihranek energije Povečana protivlomna varnost za varno bivanje in počutje Nižji profil za več svetlobe v prostoru, siva tesnila za lepši izgled Tomaž Rozina, organizator OLMN NA TRAVI od junija 1998 do junija 2004 PE Ljubljana............01/51-11-624 PE Litija...............041/770-298 JVfea azvedRilo Kljub dobremu cestnemu omrežju je v antiki poseben pomen dobila reka Sava ter promet po njej proti vzhodu. V Litiji so v prejšnjem stoletju našli ostanke rimskega pristanišča (Krajevni leksikon Dravske banovine), kar dokazuje, da ima Litija kontinuiteto poselitve že iz prazgodovine (železnodobna naselbina na Sitarjevcu). Pristanišče je bilo nedvomno povezano z rudarjenjem ter prevozom rude. Litijsko svinčevo rudišče je zagotovo oskrbovalo širše območje, o čemer pričajo številne antične najdbe svinčenih predmetov. S prihodom Rimljanov se sicer propadli nekateri kovinarski centri (npr. Vače), vendar so Rimljani nadaljevali tradicijo rudarjenja in pridobivanja kovin. Ker je bilo rudarstvo zelo donosna veja državnega gospodarstva, so ga Rimljani zelo podpirali in v ta namen izdali zelo stroge predpise glede rudarjenja. Zakupnikom, ki niso delali, so odvzeli pravice do izkoriščanja ter jih na dražbi ponudili drugim povpraševalcem. Državni priročnik Notitia dignitatum iz časa cesarja Teodozija (379-395 n.št.) natančno opisuje organizacijo rudarske oblasti. Rudnike so upravljali posebni rudarski upravitelji »comes metallorum« ter oskrbniki rudnikov »procuratores metallorum«, ki so skrbeli za organizacijo dela v rudnikih, za varnost, zakupniške posle kot tudi za rudarsko sodno oblast. Rimljani so uvedli mnoge tehnične izboljšave pri odkopavanju rude. V rove so uvedli naprave za dviganje vode (odvodnjavanje) in ventilacijo. Marsikje so brezobzirno ropali rudišča in kruto izkoriščali suženjsko silo. Na našem ozemlju so nadaljevali z izkoriščanjem že znanih rudišč železa in bakra ter prvič v večjem obsegu tudi svinca. Svinec so uporabljali predvsem za povezovanje in fiksiranje posameznih delov sestavljenih kamnitih skulptur, vodovodne cevi, vretenaste uteži za tkanje, kot dodatek pri proizvodnji barvastega stekla in v medicini. Vojska je uporabljala svinčene krogle za frače, ki so bile v tistem času priljubljeno orožje. Ogledala so izdelovali tako, da so površino kovinske plošče zgladili z zlitino iz svinca, bakra in Sn. Sicer so svinčene ploščice uporabljali tudi za zapisovanje različnih podatkov, npr. podatki o barvanju oblačila, lastniku obleke ter o podrobnostih naročila. Po propadu rimskega imperija v 5. stoletju je proizvodnja kovin na našem ozemlju znatno usahnila. Vzrok lahko iščemo v prihodu Slovanov in opuščanju antičnega načina življenja. Prvi močnejši razvoj železarstva in kovinarstva se je nato začel šele v 11 .stoletju. Varčujete, da bi imeli, kar imate, ali da bi imeli več? Zaposlite svoj denar z naložbo v vzajemne sklade družbe NLB Skladi. Vse potrebne informacije o vzajemnih skladih, ki jih li, lahko dobite v prospektih ubljansk v okviru njihovega delovnega časa in na sedežu družbe NLB Skladi vsak delovni dan od 10. do 12. ure. upravlja družba NIB Skladi, lahko dobue v prospekti m izvlečkih prospektov vzajemnih skladov na vse pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke ljubljanska banka IJvHpntA* AmmU Poslovalnica Litija Zaposlite svoj denar SESTAVIL: JOŽE VIZLAR SMUČARSKA TEKAČICA LAZUTINA TUJE ŽENSKO IME DRŽAVA V SRED. AFRIKI GOROVJE V BURMI DEL TEN. IGRE KEMIJSKI SIMBOL ZA ŽVEPLO SAMOSTAN KATOLI- ŠKEGA REDA OBMEJNI UTRJENI PAS V ST. RIMU OKRAS KORINT- SKIH STEBROV ZOBNIK, ZOBNIŠKI GLAS VELIKO ZABAVE BLAGO ZA ŽENSKE VEČERNE OBLEKE STARO RIMSKI PISATELJ (METAMORFOZE) DEL CERKVE ZA PEVCE ZAŠČITNI PREMAZ AMERIŠKI PISATEU (CONRAD POTTER) JORDANSKA LUKA FILIPINSKI VULKAN ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA ZLITINA ZA AV10NE VELETOK V SIBIRIJI TIPALNI ORGAN PRI ŽUŽELKAH ODGOVOR NA KONTRO PRI KARTAH TEMEUNI ZAKON DRŽAVE SREDIŠČE VRTENJA KRATICA ZA ZGOŠČENKO ANTON ŽAGAR KRAJ PRI CEUU PROSTOR ZA LIKANJE DRŽAVA V ZAKAVKAZJU MESTO V SEV. ITALIJI FRANCOS. TER. ORG. HRVAŠKI PESNIK (VLADIMIR) SIRSKI PREDSEDNIK (NUREDIN) ODPRTA TELESNA POŠKODBA LETALIŠČE PRI MUNCHNU ANGLEŠKI PISATEU (KENNET) NATRIJ VZDEVEK OLIVERJA MLAKARJA PRITOK GANGESA TERME V BELGIJI OBRSKI POGLAVAR PRIPADNIK SARMATOV STARO- GRŠKI PESNIK STRANSKA UKRIVUE-NOST HRBTENICE PRIPRAVA ZA SEJANJE PAVEL PO MADŽARSKO GRŠKI BOG LJUBEZNI AMINOKI- SLANAV BELJAKO- VINAH PEVKA DEŽMAN PEVKA AVSENAK TEŽJE BESEDE: APULEJ, ALANIN, SKOLIOZA, LIMES, IBIKOS Rešeno nagradno križanko pošljite do 10.8.2004 na naslov uredništva. Izžrebali bomo pet reševalcev, ki bodo prejeli praktične nagrade NLB, poslovalnice Litija. Ime in priimek: IZŽREBANCI MAJSKE KRIŽANKE: -Mira LORGER, Litija -Jure ŽIŽEK, Šmartno - Peter MATIČIČ, Litija Nagrajenci prejmejo nagrado v Tiskarni ACO, Litija. Javno glasilo OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija in Šmartno pri Litiji brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CD K 39, 1270 Litija, tel.: 01/898 38 43; Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec; Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija; Naklada: 6.700 izvodov AVTO - ŠOLA Sl ° CAR sveti č VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI • POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za H, A, B, E k B, C in E kategorijo s pričetkom v TOREK, 6.7.2004 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE na Graški cesti 2 www.si-car.si TEL.:01/8983-140 • GSM: 041-720-378 - Izdelava fotografij iz FILMOV in vseh DIGITALNIH MEDIJEV v eni uri - Fotografije za dokumente v to min. - Preslikave in retuširanje starih fotografij - Fotografiranje porok in ostalih svečanosti - Atelje za portretno fotografijo - Prodaja digitalnih fotoaparatov, filmov, albumov... Fotoformat d.o. o. Valvazorjev trg 6, Litija mi a Tel. Ol 898 44 46 KLIMATSKE NAPRAVE Prodaja in montaža Možnost plačila na 12 obrokov Dominator d.o.o. Tel.: 051 359 555 Dominator IS d.o.o Junij2004,št.6,lelo5 NOVICE IZ OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI www.litija.neVtiskarna-aco 1. Humarjev pohod na Primskovo Prvo junijsko soboto sem v soorganizaclji Župnije Primskovo na Dolenjskem organiziral 1. Humarjev pohod, ki bo v prihodnjih letih tradicionalen. Pohod je bil namenjen rekreaciji, spoznavanju dediščine na Prlmskovem In spoznavanju Jurija Humarja, čudodelnika s Prlmskovega. V okvir pohoda smo vključili tudi ogled znamenitosti na Primskovem od galerije Sevno do vseh cerkva, za vse pa je imel domači župnik Pavel Sporn v prlmskovški Marijini cerkvi tudi mašo. Pohod se je začel v jutranjih urah iz litijske smeri na Vratih pri Bogenšperku, z dolenjske pa v Velikem Gabru. Pohodnike (resda jih prvo leto ni bilo veliko) so toplo sprejeli domačini ob poti, na cilju pa sem vse udeležence na lastne stroške pogostil z golažem. Zahvaljujem se vsem, ki so pri tem pomagali in sodelovali, še posebej pa Božotu (odličen golaž), Marjeti, Stanetu, Simoni, Borisu, Lukatu, Jakatu in vsem ostalim. Udeleženci so zagotovili, da prihodnje leto pripeljejo s seboj tudi svoje prijatelje. Nasvidenje torej prvo junijsko nedeljo v letu 2005. Rudi BREGAR Prevozi šoloobveznih otrok Čeprav so počitnice pred vrati, se na Občini Šmartno že nekaj časa intenzivno pripravljamo na začetek novega šolskega leta, ki bo na področju šolskih prevozov prineslo nekatere novosti. Lokalna skupnost oz. občina je po 82. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja dolžna zagotoviti sredstva za prevoze učencev osnovne šole v skladu s 56. členom Zakona o osnovni šoli. Z letošnjim šolskim letom potečejo pogodbe vsem prevoznikom, ki so opravljali storitev prevozov šoloobveznih otrok še v skupni občini Litija, zato je občinska uprava na podlagi podatkov o učencih, ki bodo v šolskem letu 2004/2005 potrebovali prevoz, in terenske preveritve, izdelala nov koncept šolskih prog in voznega reda. Glede na to, da predstavljajo šolski prevozi za skromen občinski proračun velik strošek (v letu 2003 kar 44 milijonov), smo poskušali izdelati čim bolj racionalen vozni red, ne da bi pri tem odškodovali učence. Ker gre za racionalizacijo v predvsem v smislu krčenja števila prevozov (proge ostajajo bolj ali manj iste), nam je v veliko pomoč OŠ Šmartno, ki je za učence - vozače pripravljena zagotoviti varstvo. Glede na izkušnje preteklih let pa je potrebno opozoriti, da nova organizacija prevozov ne predvideva prevoza otrok od stanovanja do šole, čeprav je bilo v zadnjih letih za nekatere učence to celo pravilo. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) je že v preteklem letu predlagal, da se na progah označijo postajališča za učence, zato bo ta akcija stekla še pred začetkom novega šolskega leta. Že omenjeni zakon določa, da je potrebno prevoz zagotoviti učencem, ki so od šole oddaljeni več kot štiri kilometre (za prvošolce tudi manj, s tem, da so starši dolžni zagotoviti spremstvo otrok), do prevoza pa so upravičeni tudi učenci, za katere SPVCP ugotovi, da hodijo v šolo po prometno nevarnih poteh, med tem ko nevarnosti zaradi živali zakon ne predvideva. V praksi to pomeni, da imajo učenci-vozači organizirani šolski prevoz lahko oddaljen največ štiri kilometre, oziroma, da do postajališča lahko pešačijo največ štiri kilometre. V skladu s to zahtevo, bodo postavljena tudi postajališča. Prepričani smo, da z racionalizacijo šolskih prevozov lahko prihranimo kar nekaj denarja, ki ga bo občina brez dvoma koristno porabila na drugih področjih. mag. Karmen SADAR Skupina občanov občine Šmartno pri Litiji Javorje, 1. 6. 2004 PGD Kostrevnica praznuje 80 letnico ustanovitve društva Kostrevnica v občini Šmartno pri Litiji je kraj z več zaselki, ki ima približno 600 prebivalcev. Zaradi vse večjega števila požarov na področju kostrevniške doline po prvi svetovni vojni se je porajala ideja o ustanovitvi gasilskega društva, ki bi skrbelo za požarno varnost na tem področju. Pobudniki Alojz Strman, Anton Sirk, Ivan Golob, Anton Knez in Alojz Jesenšek so 8. septembra 1924 sklicali ustanovni občni zbor gasilskega društva, ki se je v takratnem času imenoval Kostrelnica-Lupinica. Dela so se lotili zelo resno in pridobili kar 39 ustanovnih članov predvsem iz Kostrevnice. Med njimi je bilo kar nekaj lokalnih veljakov in podjetnikov. Že prvo leto delovanja so zgradili manjši gasilski dom in pričeli z zbiranjem in nakupom orodja in opreme. nadaljevanje na strani 3 ŽUPANU občine Šmartno pri Litiji SVETNIKOM občine Šmartno pri Litiji Zahtevek za spremembo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Šmartno pri Litiji V pričakovanju, kdaj bo nam šlo na bolje, smo priče težko razumljivim odločitvam našega župana in občinskega sveta, ki kažejo na strastno izživljanje, ustrahovanje in podcenjevanje občanov. Do uspeha je možno priti le s strokovno podkovano garnituro, z dobrim poznavanjem pravnih zadev, argumentiranim presojanjem, odprtostjo do ljudi in sosedov, vključevanjem čim širšega kroga poznavalcev, ki ne iščejo le črke in vejice v zakonu, pač pa razumejo zakon celostno in ga znajo uspešno prenesti v življenje. Pisna seznanitev s podatki novo pripravljene evidence Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je tako razburila javnost, da jo je večina razumela kot prvoaprilsko šalo. V evidenci je bilo vse polno napak: če sta lastnika stavbe dva ali trije, je vsak prejel popoln izračun nadomestila (že osnovnošolci poznajo pojma ene polovice in ene tretjine); vpisana površina je presegala dejansko stanje, od kje številke; zemljišča, ki so še do nedavnega veljala za nezazidljiva, so postala čez noč zazidljiva in obdavčena). Sprašujemo se, kako so se mogli strokovni delavci šmarske občine tako preceniti, da bi v enem dnevu obdelali po več naselij. Rezultat vsega so bile čakajoče vrste na stopnicah šmarske občine - pravo razvrednotenje človeškega dostojanstva! Zamanj smo pričakovali opravičilo, le župan se je potrudil spregovoriti po lokalni TV, da bomo tako vsaj vedeli za svoje parcele in videli, kje je šmarska občina. Razumemo, da občine potrebujejo lasten vir dohodkov, vendar je bilo pričakovati, da bodo pristopile k delu trezno, v skrbnosti dobrega gospodarja, upoštevajoč razvitost občine, infra-stukturno opremljenost, prometne povezave naselij z večjimi središči, kvaliteto lokacije zemljišča in med drugim tudi gmotno raven občanov in njihovo zaposlenost. Upamo, da so nekatere ravnale odgovorno in delo poglobljeno opravile, kar je razvidno iz višine točke, ki so jo določili občinski sveti: mestna občina Murska Sobota 0,119 SIT, občina Rogatec 0,151 SIT, občina Oplotnica 0,42 SIT, mestna občina Celje 0,182, občina Postojna 0,0657, občina Ravne na Koroškem 0,0657 SIT. Naša vrednost točke je 1,368 SIT. Pri določanju vrednosti točke je razvidno, da je naša občina računala le na denarni priliv in obremenila vsa nezazidana stavbna zemljišča, ne glede, ali je na njih možno graditi ali ne. Razumemo, da je namen uvedbe plačevanja nadomestila za stavbno zemljišče globlji, da bi s tem ukrepom obdavčili lastnike zazidljivih zemljišč, ki prekomerno dvigujejo ceno zemljišča, onemogočajo potrebno pozidavo in hkrati krojijo razvoj občin. Visoko obdavčevanje zazidljivih parcel, po katerih ni povpraševanja (enourna vožnja z osebnim avtom do Ljubljane, neturistično naselje, zapiranje tovarn, selitev podjetnikov v gospodarsko razvitejše predele...), pomeni, da jih bomo primorani deliti zastonj. Prav tako je nedopustno obdavčevanje zemljišč, ki služijo kot funkcionalno zemljišče stavbi. Vsaka stavba se mora povezati z novo stanovanjsko potjo do ceste, imeti ustrezna parkirišča, vrt, otroško igrišče, možnost postavitve drvarnice, garaže ali pa prizidka, okrog katerega moramo zopet imeti funkcionalno zemljišče. Razumemo, da je zakon zakon, ki ga je potrebno spoštovati, spoznamo pa se toliko, da je občinam dopustno spremeniti, oziroma dopolniti odloke ali novim občinam, kot je naša prepuščeno pripraviti nove odloke, ki odmerjajo višino točke, določajo območja, na katerem se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, upošteva oprostitve, kazenske določbe... Sprejeti odloki pa so do skrajnosti pretirani in ne ščitijo občana. Zato se v tej občini ne počutimo več varnega in od župana in občinskega sveta. nadaljevanje na strani 2 Prispevke pošljite do 8. AVGUSTA 2004 na naslov Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija v elektronski obliki ali po e-pošti: obcan@siol.net ali tiskama.aco@siol.net Šmarski tekači uspešni na mednarodnem maratonu »Treh src« v Radencih V Šmartnem obstaja majhna tekaška rekreativna skupinica, ki se je že sedmo leto zapored udeležila mednarodnega maratona »Treh src«, ki je potekal v Radencih, 15.5.2004. čeprav smo navadni rekreativci, pa dosegamo lepe uspehe. Mija Loc je na najdaljši progi, 42 km, ki je štela tudi za državno prvenstvo osvojila 2. mesto v kategotiji maratonke - veteranke, kar je za povprečno rekreativko velik uspeh, glede na to, da ostale maratonke prihajajo iz atletskih klubov. Rok Turniški je uspešno pretekel 21 km, Dejan Loc (12 let), Miha Loc (11 let), ter Suzana Šajnov i č pa so za malo šalo pretekli 10 km in sklenili, da se bodo na letošnjem ljubljanskem maratonu spopadli z 21. km. Našteti tekači se zdaj pripravljajo na mednarodni maraton Celje - Logarska dolina. Na maraton vabijo tudi ostale šmarske tekače, ki se še niso opogumili za nastop na mednarodnih maratonih. Nam je vedno lepo. ŠMARSKI TEKAČI Zveza kulturnih društev občine Šmartno pri Litiji vabi na predvečer praznika dneva državnosti, 24.junija 2004 ob 20. uri pred kulturni dom v Šmartno na tradicionalno prireditev KULTURNIKI OBČANOM OB DNEVU DRŽAVNOSTI Sodelovala bodo zagnana kulturna društva, skupine, posamezniki in OŠ iz Šmartna in okolice. Pridite in skupaj bomo počastili praznik naše domovine. V primeru slabega vremena bo prireditev v kulturnem domu. 5. ROKOMETNI TABOR CATEZ 2004 V našem rokometnem društvu Šmartno 99 je že nekaj let v navadi, da se po koncu šolskega leta organizira rokometni tabor za mlade rokometašice in rokometaše. Dejstvo le, da se v zadnjih letih zelo dobro in organizirano dela predvsem z mladimi, ki so željni rokometne igre in druženja. Posledica vsega tega |e že peti rokometni tabor Čatež 2004, ki bo letos postregel z rekordno udeležbo igralk In Igralcev ter seveda tudi mentorjev. Največji krivec za vse kar se dogaja z mladimi v RD Šmartno 99 pa je nedvomno Tone Justin, ki Je pred nekaj leti znova obudil rokomet v Šmartnem in je tudi idejni vodja rokometnega tabora. V Šmartnem je rokomet nedvomno šport številka ena. Kljub temu da je občina Šmartno ena izmed najmanjših, je v našem društvu preko 120 rokometašev in rokometašic, ki s svojim zavzetim delom dajejo upanje tudi za prihodnje. Kako dobro se dela v našem društvu govorijo tudi rezultati, saj so se igralci letnika 1991 in mlajši že drugič zapored uvrstili na tretje mesto v državi. Trenutno imamo pri mladih sedem selekcij, ki jih trenira devet trenerjev. Zelo smo ponosni na veliko število mladih, ki se ukvarjajo z rokometom, predvsem pa smo ponosni na to, da se po dolgem času v Šmartno znova vrača ženski rokomet. To, da smo se letos odločili, da se začnemo ukvarjati tudi z dekleti je bil zadetek v polno, saj je zanimanje za rokomet tudi med njimi ogromno. Trenutno trenira preko trideset deklic, za katere v našem kraju in tudi v sosednji Litiji do letos ni bilo posluha. Dekleta vabimo v športno dvorano v Litiji, kjer se lahko včlanijo v našo rokometno šolo. Rokometni tabor Čatež 2004 bo potekal v CŠOD dom Čebelica na Čatežu od 28.6.2004 do 3.7.2004. Letos je prijavljenih 57 otrok, kar pomeni, da bo dom »pokal po šivih«. Udeleženci tabora bodo razdeljeni na dve skupini, starejšo in mlajšo, spremljalo jih bo 9 mentorjev, ki bodo skrbeli za delo in zabavo porazdeljeno čez ves dan. V soboto, 3.7.2004, ko se bomo iz Čateža odpravili domov, pa še ne bo konec rokometnih aktivnosti. Že v navadi je, da takoj po koncu tabora RD Šmartno 99 organizira Dsan šmarskega rokometa, na katerem sodelujejo vse šmarske ekipe, od najmlajših pa do ekipe veteranov Usnjarja in pa seveda nepozabna ekipa Petek zvečer v V&R, ki tudi vedno pomaga nam rokometašem. Seveda ste vabljeni tudi vsi naši prijatelji in občani Šmartna in Litije, ki vam je rokomet in druženje ter zabava pri srcu. Pa še o delu naših selekcij... Konec junija se počasi zaključujejo treningi za vse šmarske selekcije, ki so dosegle v zadnji sezoni kar nekaj lepih uspehov. Mlajšim dečkom letnik 1991/92 je tudi letos uspel izreden uspeh. V Celjski lepotici so 22.05.2004 že drugo leto zapored prišli v finale in osvojili 3. mesto v državnem prvenstvu. Poleg njih so se v finale uvrstili domačini RK Celje Pivovarna Laško (1), RD Termo Škofja Loka (2) in RK Dol TKI Hrastnik (4). Najboljša sedmerka finala je bila: Matija Medved, Urh Bukošek, Jan Irman (vsi CPL), Jan Korošec in Matija Vrbinc (oba Termo), Jure Jazbec (Dol) in najboljši vratar naš Toni Pipan, ki je res branil odlično od četrtfinala dalje. 3. mesto so osvojili: Onišak Kristijan, Kužnik Gašper, Berglez Žiga, Zečiri Blerim, Liber Aten, Kračan Peter, Žurga Blaž, Poglajen Luka, Kokot Gregor, Šinkovec Teodor, Gregorič Nik, Pipan Toni, Loc Dejan, Zečiri Besmir in Jurič Aleš, trenerja, ki sta zaslužna za finale pa sta Justin Anton in Pihler Ivan. Eno zadnjih prijateljskih tekem so odigrali tudi mlajši dečki B, ki so premagali Škofljico 29:23, še vedno pa trenirajo in bodo vadili do rokometnega tabora, najmlajši pa so s tremi ekipami uspešno nastopili v maju na minirokometnem turnirju Zasavje Cup 2004 v Dolu pri Hrastniku, ki je bilo letos zelo množično -70 ekip (morda se nam drugo leto obeta dvodnevni turnir). Nagrada za vložen trud in delo je tudi povabilo štirih igralcev iz našega društva v državno reprezentanco na slovenski dan rokometa, ki je bil letos v Ilirski Bistrici. Aleš Gregorič je zelo uspešno nastopil za kadetsko reprezentanco letnik 1986, ter bil eden boljših posameznikov, prav tako so dobro nastopili Matevž Baš in Žiga Pregelj za reprezentanco letnik 1990 in pa Žiga Berglez za reprezentanco letnika 1991. Ker je v teh selekcijah v šmarskem društvu še nekaj zelo nadarjenih igralcev, se lahko nadejamo še kakšnega povabila med najboljše v Sloveniji. Kot novico in zanimivost pa lahko povemo, da so Šmarčani tudi prvi zmagovalci kakega uradnega turnirja v »Beach handballu« v Sloveniji. Ekipa, ki se imenuje St. Martin Starš, je osvojila med 10 ekipami 1. mesto. Aleš HAUPTMAN in RD Šmartno 99 Renski rizling - drugič I Po uspehu, ki ga |e Franc Šuštaršič požel v Društvu vinogradnikov Sevnica-Boštanj, se je predsednik društva odločil, da Francetovo vino renski rizling-polsladko letnik 2003, odda tudi na teden cvička na Kostanjevico na Krki, ki Je potekal od 23.05.do 30.05.2004. Po predhodni degustaciji, ki je potekala pod strogo komisijo Katarine Merlin, smo preko spletne strani www.drustvo-vinogradnikov.si/ izvedeli, da je France za oddani vzorec dobil oceno 18.20 točke. Kot poznavalec glede ocenjevanja, se mi je že ob novici o oceni zdelo, da je ocena zelo visoka. V nedeljo 30.05.2004 je bila na Kostanjevici razglasitev rezultatov. France se je na povabilo odzval, vendar ni vedel kaj ga čaka, saj so rezultati do razglasitve popolnoma anonimni. Ko je potekala razglasitev za renski rizling letnik 2003, so ga na koncu poklicali na oder in povedali, da je njegov vino dobilo veliko zlato medaljo. Novici pa kar ni mogel verjeti, prišel je sicer na oder, spoštljivo prevzel zlato plaketo in odšel z odra. Ko so čez nekaj časa ponovno poklicali njegovo ime, je mislil, da je pomota, pa ni bila. Njegov prvenec je dobil še en laskavi naziv v vinski kulturi: veliko zlato medaljo - PRVAK. Ja prav ste prebrali, prvak med prvaki renskega rizlinga, pa tako iz neznanega kraja Riharjevec z vinogradom na Koprivnici v občini Šmartno. To je še en dokaz, da komisije, ki ocenjujejo vino in so še večje kakovosti, kot na prvem ocenjevanju, vedo kaj se v tako žlahtni kapljici skriva; od buketa, cvetlice in arome, zelenkasto zlate kristalne barve in enkratnega polnega sadnega okusa. Ko se vse te sestavine prepletajo v ustih, se ti prikaže grozd, pridelan s srčno ljubeznijo predanega vinogradnika in kletarja kot je Piškurjev France. Na koncu ni kaj dodati: Franc, postavi zlato medaljo za tvoj vinček na takšno mesto, da bo vedno žarela v vsej svoji lepoti, kot vino iz tvojih sodov in kozarcev. Jožef VERBAJS-ČIGUMI 2__________0 DEU OBČINSKEGA SVETA li OBČINSKE UPRAVE / NOVICE___Junif 2004 13. redna seja Občinskega sveta Obel* Šmartno pri Litiji (13.05.2004) POTRDITEV SKRAJŠANIH ZAPISNIKOV: -12. redne seje z dne 07.04.2004 - 2. korespondenčne seje z dne 19.04.2004 Zapisniki so bili sprejeti z 9 glasovi »za« in z 1 glasom »proti«. Ob glasovanju je bilo prisotnih 10 svetnikov. AD 1). Obravnava Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Šmartno pri Litiji - predlog za drugo branje Svetniki so z 9 glasovi »za« in s 3 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Šmartno pri Litiji. AD 2). Obravnava Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Šmartno pri Litiji - predlog za drugo branje Svetniki s 4 glasovi »za« in z 8 jglasovi »proti« niso sprejeli naslednjega sklepa: SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Šmartno pri Litiji. AD 3). Obravnava Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Šmartno -predlog za drugo branje Svetniki so z 10 glasovi »za« in z 2 glasovoma »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna Šola Šmartno. AD 4). Obravnava Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Šmartno pri Litiji za leto 2003 - predlog za prvo branje Svetniki so s 7 glasovi »za« in s 6 glasovoma »proti« sprejeli naslednja sklepa v paketu: SKLEP 1: Občinski svet sprejema Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Šmartno pri Litiji za leto 2003 - prvo branje. SKLEP 2: Občinski svet sprejema Poročilo o popisu osnovnih sredstev, terjatev in obveznosti proračuna Občine Šmartno pri Liliji na dan 31.12.2003 in predloge inventurne komisije št.771-1/2004 z dne 00.02.2004. AD 5). Soglasje k ceni socialno varstvenih storitev: pomoč družini na domu in osebna pomoč, ki jih izvaja OSO Litija Svetniki s 3 glasovi »za« in s 3 glasovi »proti« niso sprejeli naslednje sklepe v paketu: SKLEP 1: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji daje soglasje k ceni socialno varstvene storitve pomoč na domu, ki jo je predlagal izvajalec storitve Center za socialno delo Litija v višini 2.307,00 sit na uro. Cena storitve se dodatno zniža za subvencijo iz sredstev proračuna Občine Šmartno pri Litiji za 1.307,00 sit na uro neposredne uporabe. Cena za neposrednega uporabnika znaša 1.000,00 sit. SKLEP 2: Strošek vodenja za Občino Šmartno pri Litiji znaša mesečno 90.183,00 sit to je za 0,11 strokovnega delavca. SKLEP 3: Cena storitve osebne pomoči za Občino Šmartno pri Litiji znaša mesečno 144.489,00 sit, to je za 0,20 strokovnega delavca. SKLEP 4: Cena za razvoz kosil t.j. prenašanje enega dnevnega obroka uporabniku na domu ostane nespremenjena in znaša 300,00 sit. AD 6). Kadrovske zadeve: - imenovanje članov sveta Javnega zavoda Bogenšperk Svetniki so z 9 glasovi »za« in s 5 jglasovi »proti« sprejeli naslednja sklepa v paketu: SKLEP 1: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji za predstavnike ustanovitelja v svet Javnega zavoda Bogenšperk imenuje: Marka Femca, stanujočega Selšek 15, 1275 Šmartno pri Litiji, Lovrota Peterlina, stanujočega Cerovica 27,1275 Šmartno pri Litiji in Matjaža Aškerca, stanujočega Leskovica 17a, 1275 Šmartno pri Litiji. SKLEP 2: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji, za predstavnika zainteresirane javnosti v svet Javnega zavoda Bogenšperk imenuje: Franca Vidica, stanujočega Tomazinova ulica 15, 1275 Šmartno pri Litiji. - razrešitev in imenovanje v.d. direktorja ZIK-a in imenovanje novega v.d. direktorja ZIK-a Svetniki so z 10 glasovi »za« in z 0, glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP 1: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji razreši dosedanjega v.d. direktorja ZIK-a Ivana Pavlico ter za novega v.d. direktorja imenuje Heleno Hauptman, stanujočo Grbinska cesta 66a, 1270 Litija za obdobje šestih mesecev. Svetniki so z 8 glasovi »za« in z 0 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP 2: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji pooblašča v.d. direktorja ZIK-a, da izpelje postopek izvolitve predstavnikov zaposlenih v svet zavoda v skladu z veljavnim odlokom. AD 7). Mnenje k izgradnji kabelsko-razdelilnega sistema v Občini Šmartno pri Litiji Svetniki so z 10 glasovi »za« in z 0 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP: Obravnava mnenja k izgradnji kabelsko - razdelilnega sistema v Občini Šmartno pri Litiji se prestavi na naslednjo sejo. Uprava naj pridobi vlogo operaterja in preuči zakonske možnosti za vzpostavitev takšne oblike kabelsko - razdelilnega sistema. AD 8). Plačilo rezervacij za neprekinjeno odsotnost otroka za enega oziroma največ dva meseca v poletnih dneh in obračunavanje rezervacije za otrokovo odsotnost s predložitvijo zdravniškega spričevala Svetniki z 2 glasovoma »za« in s 7 glasovi »proti« niso sprejeli naslednjega sklepa: SKLEP : Uveljavi se plačilo rezervacij za neprekinjeno odsotnost otroka za enega oziroma največ dva meseca v poletnih dneh in obračunavanje rezervacije za otrokovo odsotnost s predložitvijo zdravniškega spričevala. Poročilo o 8. izredni seji Občinskega sveta Občine Šmartno pri Litiji, 03.06.2004 AD 1). Odlok o spremembah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Šmartno pri Litiji - hitri postopek Na predlog svetnika Rajka Meserka je bil s 14 glasovi »za« in z 0 glasovi »proti« sprejet naslednji sklep: SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litji nalaga županu in občinski upravi Občine Šmartno pri Litiji, da obvesti občane o možnostih olajšav kot izhajajo iz 12. in 13. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Nadomestilo se pobere v treh obrokih če vrednost NUSZ-ja presega 10.000,00 sit, od katerega eden obrok zapade v plačilo v letu 2005. Svetniki so z 11 glasovi »za« in z 0 glasovi »proti« sprejeli naslednji SKLEP 1: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Šmartno pri Litiji - prvo branje. Počitniški delovni čas Knjižnice litija in Šmartno: Dan Litija Šmartno ponedeljek od 12.00 do 19.00 ure torek od 8.00 do 14.30 ure Sreda od 8.00 do 14.30 ure od 12.00 do 14.30 ure četrtek od 12.00 do 19.00 ure od 12.00 do 18.00 ure Petek od 8.00 do 14.30 ure sobota zaprto zaprto VODNA PRAVICA ZA RABO VODE ZA LASTNO OSKRBO DO 10.08.2004 Zakon o vodah predpisuje pridobitev vodnega dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vodo in tudi za ostale namene rabe vode. Dovoljenje za uporabo zajetja, namenjenega lastni oskrbi gospodinjstva s pitno vodo, pridobi uporabnik vode iz zajetja ali več uporabnikov, če je zajetje namenjeno lastni oskrbi s pitno vodo za več gospodinjstev. Na podlagi 125. in 199. člena Zakona o vodah (Ur. I. RS, št. 67/2002) je potrebno v roku dveh iet po uveljavitvi tega zakona, torej do 10.08.2004, na Agencijo RS za okolje, Vojkova 1, Ljubljana, vložiti Vlogo za pridobitev vodne pravice za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo na obrazcu, ki ga lahko pridobite na Občini Šmartno pri Litiji ali na internetni strani http://www.smartno-litija.si ali pri koordinatorjih med KS in med občinsko upravo. V vlogi je potrebno izpolniti podatke o uporabniku zajetja kot tudi podatke o samem zajetju. Priložiti pa je potrebno kopijo katastrskega načrta z vrisom vseh objektov za odvzem vode in narisano povezavo s stavbami, ki se oskrbujejo s pitno vodo. Po pisnem zagotovilu ministrstva bo vodna pravica na ta način podeljena brezplačno. Vodovodi, katerih število uporabnikov je več kot 50 oziroma, kjer je zagotovljena dnevna količina več kot 10 m3 vode na dan in so še vedno v upravljanju krajevnih skupnosti, bodo v prihodnje morali imeti upravljavca, ki bo izvajalec javne službe. V kolikor le-ta ne bo določen bo morala lokalna skupnost v skladu s 6. členom Pravilnika o pitni vodi (Ur. I. RS, št. 19/2004, 35/2004) izvajati vse obveznosti upravljavca iz tega pravilnika. Poziv za pridobitev vodnega dovoljenja velja tudi za te, večje vodovode. V kolikor oseba ne vloži vloge v predpisanem roku, inšpektor, pristojen za vode, prepove uporabo objekta in naprave ter odredi njeno odstranitev. Nadzor nad izvajanjem zakona izvaja inšpektor za vode, na vodovarstvenih območjih pa tudi inšpektor za zdravje. Vse občane pozivamo, da vložijo vlogo v predpisanem roku. S spoštovanjem! Andreja LESKOVŠEK V občinski upravi občine Šmartno pojasnjujemo... Na občinski svet je bil naslovljen dopis, seveda brez podpisov občanov, v katerem navajajo zahteve in hkrati vprašanja, ki se nanašajo na odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. V zvezi s tem pojasnjujemo sledeče: 1. V kolikor je bilo na posamezno stavbo vpisanih več uporabnikov je bilo nadomestilo poslano vsakemu izmed uporabnikov, to pa z namenom, da se ima vsakdo možnost izreči, kdo bo zavezanec za plačilo nadomestila. 2. Podatki o površinah stavb so podatki katastra stavb, ki jih vodi Geodetska uprava RS in nam jih je tudi posredovala za te namene. 3. Nobeno izmed zemljišč ni čez noč postalo zazidljivo ali obratno. Res pa je, da se do danes ni pravzaprav nihče veliko zanimal o zazidljivosti lastnih parcel. Vsakdo ima vedno možnost do vpogleda v prostorske podatke in lahko kadarkoli poda pripombo. Prostorski plani se sprejemajo za daljše obdobje in enomesečna avna razgrnitev, ki je bila še lansko leto objavljena v sredstvih javnega obveščanja, je tisti trenutek, kjer lahko vsakdo poda pripombo na plan in se le-ta seveda smiselno upošteva. Vsakršna sprememba planske rabe je možna le ob pobudi občana, zato se ne more planska namembnost brez vednosti lastnika spremeniti. Sicer pa o pobudah občanov odločajo pristojna ministrstva in ne občina. 4. Zelo nespametno je primerjati točke med seboj, če se pri tem ne upošteva metodologija računanja nadomestila in niti ne upošteva ali gre za točko, ki je preračunana mesečno ali letno. V ta namen sem se posvetovala kar z nekaj občinami, za katere ste v dopisu navajali nižje vrednosti točke in prišla do primerljivih rezultatov. Tako navajam primerjavo z Občino Rogatec. Občina Rogatec, za katero je bila v dopisu navedena vrednost točke 0,151 ni bilo upoštevano, da je to le mesečna vrednost, ki jo je potrebno pomnožiti z 12, da se preračuna na letno vrednost, torej znaša točka dejansko 1,812 SIT. Za stavbo velikosti 120 m2 je potrebno torej odšteti letno nadomestilo 18,482 SIT. Z stavbo enake velikosti 120 m2 pa je potrebno v Občini Šmartno pri Litiji odšteti 18,057 SIT. Primerjave med ostalimi občinami so podobne. Zato še enkrat poudarjam primerjati je potrebno metodologijo in ne samo vrednost točke, ki pa je očitno marsikoga zavedla. 5. Vrednosti točke se tekom leta ne more spreminjati, sajje v 17. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Šmartno pri Litiji in v Zakonu o stavbnih zemljiščih določeno, da se točka določi do 31. decembra za naslednje leto. Noben odlok niti zakon v Republiki Sloveniji (ustavna načela) pa ne more retroaktivno posegati v določila in vsebine posameznih predpisov. 6. Zakon o graditvi objektov (Ur.l. RS, št. 110/02, 47/04) jasno določa, kaj je zazidano in kaj je nezazidano stavbno zemljišče. Stvari ni moč krojiti, kakor komu ustreza, zato imamo zakone. 7. Ortofoto posnetke zagotavlja Geodetska uprava RS in jih sama občina ne more izdelati oziroma sama izvesti javnega razpisa. 8. Občina Šmartno pri Litiji se je prijavila v letu 2003 na razpis za pridobitev sredstev za subvencioniranje digitalizacije prostorskih planov. V ta namen je bilo dodeljenih cca 1,5 mio sredstev. Zapisala: Andreja LESKOVŠEK | nadaljevanje s 1. stani | Zahtevek za spremembo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Šmartno pri Litiji ZAHTEVAMO: - da glede na zadnje spremembe zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO - 1A), sprejetega na seji DZ RS dne 22. 4. 2004, občina Šmartno pri Litiji v letu 2004 ne prične s pobiranjem nadomestila stavbnega zemljišča na nezazidana stavbna zemljišča. Občinski urbanisti in urbanistične službe morajo imeti dovolj časa, da pregledajo, ali so vsa nezazidana stavbna zemljišča dejansko zazidljiva. Uredijo naj se katastri in kategorizacija zemljišč tudi v vednosti lastnika zemljišč, - znižanje vrednosti točke, - da se zemljišče, na katerem zaradi neprimerne oblike (pr. 2m x 200m), neprimernega naklona, nedostopnosti do ceste, neprimerne velikosti (pr. 40 m2) ter niso komunalno opremljena ni možna gradnja stanovanjskih in poslovnih objektov, ne smatra za nezazidano stavbno zemljišče in se od njih ne odmerja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, - da se zemljiške parcele, na katerih je zgrajena stavba na podlagi gradbenega dovoljenja, smatra za že določeno gradbeno parcelo. H gradbeni parceli se šteje površina zemljišča, na katerem stoji stavba - fundus in zemljišče, potrebno za njeno rabo - funkcionalno zemljišče. Nesmiselno je zahtevati za taka zemljišča geodetsko službo, ki bi odmerjala gradbeno parcelo in občana v teh časih še dodatno stroškovno udarila po žepu. Gradbeno parcelo je možno določiti v skladu z načrtom gradbenih parcel, iz lokacijskega načrta, ali se določi njena velikost iz prostorskega reda, - da se višje ležeča območja oprosti plačevanja nadomestila za stavbno zemljišče. Tem občanom bi bilo potrebno še pomagati upoštevajoč, da skrbijo, da se kolikor toliko obdelan teren ne zaraste v puščo in da živijo v geografsko nerazvitem predelu občine ter so časovno in finančno odmaknjeni od središč (delovne organizacije, šole, zdravstveni domovi in bolnišnice, upravne službe...), - vsa dokazila, ki prikazujejo, da je bil za izbiro izvajalca aerofoto posnetkov opravljen javni razpis v skladu z zakonom o javnih naročilih. Kje in kdaj je bil ta javni razpis objavljen? PROSTORSKI PODATKI IN NJIHOVA PREDSTAVITEV V letošnjem letu smo na Občini zaključili s postopkom sprejemanja prostorskega plana občine in prostorskih ureditvenih pogojev. Na ta način je na celotnem območju sproščena gradnja kot tudi postavljanje enostavnih objektov oziroma izvajanja drugih del, V času sprejemanja prostorskega plana je bil le-ta digitaliziran, kar pomeni, da ga je možno pogledati tudi preko računalnika oziroma interneta. Na ta način so podatki o zazidljivih parcelah kot tudi podatki o drugi namenski rabi dostopni na internetni strani http://gis.kaliopa.si/obcinaSmartno. NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBEGA ZEMLJIŠČA V letošnjem letu je potrebno vzpostaviti evidenco tako zazidanih kot tudi nezazidanih stavbnih zemljišč. Zato so bila v mesecu maju poslana obvestila, ki so vsebovala podatke katastra stavb (površine objektov) in hkrati podatke, ki se nanašajo na zemljišča na katerih je po prostorskem planu dovoljena gradnja, Zakon o graditvi objektov je narekoval že v lanskem letu pripravo vseh evidenc, vendar je zaradi same širine delata rok podaljšal do 30.9.2004, ko morajo občine sporočiti podatke Davčni upravi RS. Ker je bilo pri pripravi odloka zelo težko oceniti koliko je dejansko nezazidanih stavbnih zemljišč in ker se je letošnje leto še spremenil in dopolnil sam zakon, je Občinski svet na 8. izredni seji sklenil, da se zmanjša koeficient za nezazidano stavbo zemljišče iz 0,3 na 0,05 in prav tako dopolnil odlok s spremembami in dopolnitvami samega zakona. Vse občane pozivamo, da je do 31.12.2004 možno oddati pobudo za spremembo prostorskega plana občine, v kateri morajo biti poleg osnovnih podatkov o parceli, navedeni tudi razlogi za samo spremembo. Vlogo dobite na občinski upravi v času uradnih ur. Vse pobude, ki bodo bile oddane do tega datuma bodo obravnavane pri pripravi Strategije prostorskega razvoja občine in Prostorskega reda občine. Poudarjamo, da so prostorski dokumenti strateške kot tudi izvedbene narave in se sprejemajo za dolgoročno obdobje in ne zgolj za obdobje nekaj let. Zato je pomembno, da vsakdo ki odda pobudo, resnično pretehta kaj namerava v daljšem obdobju na predmetnem zemljišču početi. V kolikor je podana pobuda za spremembo v kmetijska zemljišča in v primeru, da bodo pristojna ministrstva to pobudo podprla, to pomeni, da na tem zemljišču ne bo možna nikakršna gradnja, niti postavitev enostavnih objektov (lope, drvarnice, kozolci,...) Andreja LESKOVŠEK OBVOZNICA SKOZI ŠMARTNO - KDAJ? V zadnjih nekaj letih kot tudi sedaj je bilo vloženega veliko truda, da se prometni zamaški skozi samo naselje odpravijo. Trenutno drži vse niti v rokah Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, ki je tudi naročnik idejnega projekta obvoznice. Podjetje Acer d.o.o. je v predhodni fazi pripravilo študijo več variant obvoznice, ki je bila predstavljena tudi Občinskemu svetu. Le-ta je podprl varianto 1 a, ki je dobila po primerjavi variant najvišjo oceno primernosti tako z regionalno urbanega vidika kot tudi z vidika prometne učinkovitosti in družbene sprejemljivosti. V podjetju Acer d.o.o. predvidevajo zaključek idejnega projekta konec meseca avgusta. Nato bo postopek sprejemanja državnega lokacijskega načrta vodilo Ministrstvo za okolje prostor in energijo. Sodeč po večkratnih pogovorih se nam lokacijski načrt obeta v letu 2006, nato pa gradnja... Andreja LESKOVŠEK --—--------—-----—-----------———-----—----------- Občina Šmartno pri Litiji obvešča vse zainteresirane, da je natečaj za občinski grb in zastavo odprt še do 30.6. 2004. Še vedno pa pričakujemo tudi pobude za datum občinskega praznika. v ________________________________________________ OBČANOM IN OBČANKAM OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI Obvestilo 0 uradnih urah občinske uprave in župana Občine Šmartno pri Litiji Obveščamo vas, da bodo uradne ure občinske uprave Občine Šmartno pri Litiji in župana Občine Šmartno pri Litiji s 01.07.2004 spremenjene in sicer: URADNE URE OBČINSKE UPRAVE: PONEDEUEK: od 08.00 do 12,00 in od 13.00 do 15.00 ure SREDA: od 08.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure PETEK: od 08.00 do 13.00 ure. URADNE URE ŽUPANA: PONEDELJEK: od 07.00 do 08.00 ure SREDA: od 15.00 do 17.00 ure ČETRTEK: od 07.00 do 08.00 ure. Župan Občine Šmartno pri Litiji: Milan Izlakar l.r. - javno seznanitev občanov s stroški, ki jih je zaračunal izvajalec del. Ali je bila pri najetju upoštevana smotrna poraba davkoplačevalskega denarja? Ali se je občina prijavila na razpis za pridobitev sredstev za subvencioniranje digitalizacije prostorskih planov in v katerem letu (2003 možna pridobljena sredstva 128.000.000 SIT, 2004 pa 60.000.000 SIT)? - da se reši problem z odvažanjem odpadkov in da se reši problem Rakovnika. Kakšen smisel je voziti odpadke v Logatec (ali jih že vozimo?) za tako visoko ceno, IUV pa vsak dan vozi svoje industrijske odpadke v Šmartno. V primeru neupoštevanja vseh predlogov, ki so navedeni zgoraj, zahtevamo odstop župana s tega mesta. Opomba: Podpise krajanov se predloži na zahtevo župana ali svetnikov. V vednost: Nadzornemu svetu občine Šmartno pri Litiji, Ministrstvu za okolje in prostor, Občan, Spletna stran občine Šmartno pri Litiji Mar res odšel si tja v neznano, kako si mogel, če smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da mu ne zmotimo miru. 9 V SPOMIN FRANC POTISEK 1956-2002 9. junija sta minili dve leti odkar si odšel. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu. Z ljubeznijo VSI TVOJI 1 ZAHVALA Skromno in tiho, kot je živela, je 5. maja 2004 odšla k Bogu naša tetka FRANČIŠKA KOPRIVNIKAR Kaplovčeva Francka iz Štangarskih Poljan (1904 - 2004) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, njenim sosedom iz Škofljice, sosedom in prijateljem za darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala g. župniku Janezu Jasencu za lepo opravljen obred in g. Črnetu za poslovilni govor. Nečaka Miro z družino in Jože ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je, 7.6.2004, zapustil naš BENO ZAGORC iz Velike Kostrevnice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem sovaščanom in njegovim sodelavcem iz KC za vso pomoč v težkih trenutkih, izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu za lepo opravljen obred, pogrebni službi KSP Litija, pevcem in trobentaču. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njegovi ZAHVALA ob smrti LUDVIKA GORIŠKA iz Volčje jame 3 1932 -2004 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, pomoč, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred, gasilcem Štangarskih Poljan in Zavrstnika za poslovilne besede, izkazano čast in pokop. Hvala KSP Litija, cvetličarni Tilija, dežurni zdravnici dr. Milojki Juteršek in Kliničnemu centru v Ljubljani. Vsem skupaj še enkrat hvala. Žalujoči: sin Rajko, snaha Mira, vnuki Blaž, Benjamin in Marcel jun« 2004_______Novice / Šole / Šport 3 PGD Kostrevnica praznuje 80-letnico ustanovitve društva V času pred vojno so bili glavni vir dohodkov prispevki članov in donatorjev in pa organizacija veselic, kar se niti ni bistveno spremenilo. Pridobili so veliko opreme in orodja že 5. julija 1925 pa je prišel za kostrevnlške gasilce zelo velik praznik. Od gasilskega društva Zagorje so kupili črpalko na_ konjsko vprego, ki je bila za tiste čase velika pridobitev, kljub temu da izhaja iz leta 1872. Črpalka še vedno deluje odlično in nikoli ne zataji, prepotrebna pa je večje predvsem zunanje obnove. Kljub začetnemu zagonu gasilci niso popustili in so že v naslednjih letih kupili manjšo ročno brizgalno češke izdelave, leta 1931 pa so pričeli z razširitvijo gasilskega doma, kijev tej obliki ostal vse do leta 1983. V razširjenem gasilskem domu je svoje prostore pridobila podružnična osnovna šola Kostrevnica, ki je v njih delovala do izgradnje šole leta 1953 in pa kulturno prosvetno društvo, ki je poleg gasilcev in šole skrbelo za kulturno dogajanje na tem področju. Vse do leta 1940 je društvo delovalo aktivno. Med drugo svetovno vojno je kot večina društev prenehalo z delovanjem, ker so tako zahtevali okupatorji. Po vojni se je pričel ponoven razcvet društva. Preživeli člani so pričeli z vključevanjem novih članov v društvo in nabavo opreme, leta 1952 so tako kupili prvo motorno brizgalno. Svoje poslanstvo z geslom »V službi ljudstva na pomoč« so ponosno in častno nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Leta 1954 so razvili prvi prapor, v 70-letih pa kupili še eno motorno brizgalno. Pomembna pridobitev za društvo pa je bil nakup prvega vozila leta 1974. Zaradi vse večjega razvoja tehnike so leta 1981 kupili novo motorno brizgalno Rossenbauer, ki služi operativni enoti kot glavna motorna brizgalna še sedaj. Zaradi prostorske stiske so gasilci leta 1983 pričeli z dograditvijo gasilskega doma. Leta 1994 smo razvili nov društveni prapor, že naslednje leto pa kupili rabljeno gasilsko vozilo TAM. Društvo je v svoji zgodovini večkrat spremenilo svoje ime (Kostrelnica-Lupinica, Kostrevniška dolina, Velika Kostrevnica, Kostrevnica). Vse od leta 1974 pa do danes je velika skrb kostrevniških gasilcev delo z mladino. Ta skrb se je leta 1998 že poplačala, saj smo tega leta vodenje društva prevzeli sami mladi gasilci, ki lahko rečem, uspešno nadaljujemo z delom društva. Posebno skrb posvečamo delu z mladino, izobraževanju članov in nakupu zaščitne opreme za gasilca, ter seveda nakupu ostalega orodja in opreme. Zagotavljamo pa tudi požarno varnost v 23 zaselkih na skupno 30 km2 površin. Že leta 1999 smo se zopet soočili z dejstvom, da imamo premajhen gasilski dom za potrebe gasilstva v Kostrevnici, sama zgradba pa je bila tudi dotrajana, saj so prvi del (kot sem že omenil) zgradili leta 1924. Pričeli smo z izdelavo dokumentacije in pridobitvijo soglasij za gradnjo novega doma. Leta 2003 smo gasilski dom izpraznili in ga kljub lepim spominom nanj 29. marca podrli. Z veliko zainteresiranostjo gasilcev, krajanov, donatorjev, podjetnikov od blizu in daleč nam je uspelo do 20. junija 2003 dom zgraditi in pokriti. Z deli nismo prenehali in že letos januarja smo se veselili vselitve v novo orodjarno, 6. marca pa smo imeli občni zbor v novi dvorani, ki smo si jo uredili na podstrešju. Seveda nas veliko dela pri gradnji še čaka, tako kot pri nakupu orodja in opreme. Poleg delovanja na ostalih področjih gasilstva in organizaciji več prireditev, ki jih organiziramo, smo si za letos zadali tudi plan, da na najlepši možni način (seveda če nam bo pomagalo vreme), obeležimo 80-letnico ustanovitve društva. Mitja JESENŠEK, predsednik PGD Kostrevnica JAZ PA POJDEM... V KEKČEVO DEŽELO V soboto, 5.6.2004, smo se učenci podružničnih šol Javorje, Primskovo in Štangarske Poljane s svojimi učiteljicami odpravili na celodnevno ekskurzijo na Gorenjsko. Najprej nas je pot vodila v Kekčevo deželo. Vodič Rok nas je varno vodil po gorskih stezicah. Stopali smo tiho, da nas ne bi slišal Bedanec. Toda kljub temu se je nenadoma pojavil pred nami. Hotel je odpeljati učiteljico Bernardo. Sreča, da smo znali oponašati sovo, kar mu je nagnalo strah v kosti. Še nekajkrat smo morali skovikati, da smo ga pregnali. Nato smo zagledali leseno hišico na visoki skali. Po glasnem klicanju se je Brincelj le pokazal. Povedal nam je, kaj mu je že vse zagodel Bedanec. Brincelj nas je skozi skrivni rov popeljal do Kekčeve hiše. Kekec nas je povabil za ogrado. Pehta in Mojca sta postregli s slastnimi žganci in pravim planinskim mlekom. Potem je Pehta pripovedovala o svojih rož‘cah, Kekec pa je razkazal svojo "škatlico”. Edina žalostna stvar v Kekčevi deželi je Volkčev grob. Pred odhodom smo zapeli Kekčevo pesem, glasno zavriskali, daje odmevalo od gora. Pomahali smo še Kekcu, Pehti, Mojci in Brinclju. Na poti nazaj smo morali še enkrat skovikati in Bedanec se je izgubil med smrečje. Po obilnem kosilu smo se odpeljali do Planice. V dolini, ki je v obliki črke U, smo občudovali letalnico. Malo smo se povzpeli tudi proti vrhu. Od tu nas je pot vodila do Zelencev- izviru Save Dolinke. Tu nas je prevzela zelena ban/a, pogled na vrelce in mrzla voda. V poznih popoldanskih urah smo se vrnili domov polni prijetnih doživetij in vtisov. Mi smo šli in ni nam žal. Andreja KASTELIC V sredini maja je v Zagrebu potekalo mednarodno taekwondo tekmovanje pod nazivom Susedgrad-Sokol pokal. Sara Groznik in Rok Mohar uspešno skieniia sezono Tekmovanje je potekalo dva dni - v soboto tekmovanje v tehniki, samoobrambi in testu moči, v nedeljo pa borbe. Prvi dan so se tekmovanja za Slovenijo udeležili člani ljubljanskega kluba Dragon, kjer sta regirstrirana Sara Groznik in Rok Mohar, ter en član iz kluba Chagi. Sara in Rok sta nastopila v kategoriji tehnike in osvojila naslednje rezultate: - Sara Groznik, 1. dan, je v razširjeni kategoriji mladink od 13-17 let, rdeči in črni pasovi, v finalu naredila manjšo napako, njen nastop pa je še vedno zadoščal za odlično tretje mesto. - Rok Mohar, 3. dan, je nastopil v kategoriji članov, od 18-27 let, črni pasovi in po sicer slabšem nastopu v prvem krogu v finalu nadoknadil razliko in ponovno zmagal. Klubskemu upehu je dodal medaljo za prvo mesto še Rokov učenec Jan v kategoriji veteranov. Za dopolnitev uspehov so Jan, Sara in Rok nastopili še v kategoriji mojstrskih trojic (rdeči in črni pasovi) in z veliko razliko, tako v prvem krogu kot finalu, premagali ostale ekipe in zasluženo osvojili 1. mesto. Ker je bilo to zadnje tehnično tekmovanje v poletni sezoni, ki se gaje udeležila ekipa kluba pod vodstvom Roka, stajo Sara in Rok uspešno zaključila z vsak po dvema medaljama. TKDKLUB DRAGON Pesticidi na Primskovem Gospod župan Milan Izlakar, dovolj je bilo praskanja! Za zagotovitev pitne vode na Primskovem se razmetava denar in laže ljudem o kvaliteti vode na novem zajetju. Vsi odgovorni so že pred petimi leti vedeli, da so v vodi prisotni pesticidi, pa so lani še pozivali domačine, da naj v času suše uporabljajo vodo iz novega zajetja! Kako ste lahko tako pokvarjeni, da ljudi zavestno zastrupljate! In gospod župan, če niste tega sposobni povedati ljudem, se pogovarjajte vsaj s tistimi, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z vodo. Javno zavračate pogovore s civilno iniciativo, ker pač ugotavljate, da se boste pogovarjali s tistimi, ki bodo vam všeč. Da vas ni sram! Kljub javnim in osebnim pozivom ljudem še do danes niste povedali jasne resnice! Vse smo morali, tudi s pomočjo medijev in novinarjev, izbrskati sami! S kom se torej pogovarjate, da smo uporabniki vode neinformirani? Ali z ljudmi, ki so preživeli vse sisteme? Ali z ljudmi, ki niso sposobni prenesti informacije naprej? S kom, za božjo voljo? Gospod župan, ali veste kakšna je voda v obstoječem zajetju? Ste morda slišali, kakšna je bila voda v aprilu, ko so posamezna gospodinjstva obiskali inšpektorji? Zanesljivo morate vedeti. Ce pa ne veste, pa bi bilo res najbolje, da še pred sredino svojega mandata spakirate kovčke in priznate, da niste dorasli svoji nalogi. Saj poznate tisto reklo, da vam bo v tem primeru polovico oproščeno. Naj povem, da so se ljudje na Primskovem nameravali upreti takšnemu početju, vendar so se mnogi zaradi groženj premislili. Saj ni čudno, saj je župan še preden se je to zares zgodilo, javno razglasil, da KSP Litija proti meni pripravlja tožbo! Spoštovana javnost, ali veste, da sem se znašel na sodišču zato, ker sem se v skladu s predpisi uprl občini Šmartno in KSP Litija? In poudarjam, da kljub zavajanju sodišča s strani KSP Litija, do danes tožnikom ni uspelo dokazati, da morda ne bi imel prav! Seveda pa so takšnemu stanju botri tudi domači kvizlingi na Primskovem, ki so se za slast oblasti brez slabe vesti pripravljeni prodati za vsako ceno. Pa čeprav je že cela generacija na Primskovem zastrupljena. In vsem lokalnim »oblastnikom« sporočam, da nimate pravice ne mene ne mojih prijateljev, ki samo uveljavljamo ustavno pravico do zdrave pitne vode, poditi s Primskovega! Na gradiščanskem obzidje že imate, morda bi ga morali za nekaj sto metrov le še prestaviti. In vladajte svojim fevdom, nekateri smo šli v Evropo že pred 1. majem! Rudi BREGAR, Sevno KVIZ MLADIH GASILSKE ZVEZE ŠMARTNO PRI LITIJI V soboto 08.05.2004 smo se takoj po krosu, ki le potekal pri osnovni šoli, ob 18.00 začeli zbirati v kulturnem domu Šmartno. Dvorana nabita z energijo, na odru sedem miz, pri vsaki trije stoli. Ekipe se pričnejo zbirati, s sabo so pripeljale tudi navijače s transparenti. Mladinska komisija prične z izkaznicami preverjati starost tekmovalcev. Za mize se po vrstnem redu usedejo ekipe Iz Vlntarjevca, Kostrevnice, Llberge, Jablanice, Zavrstnika, Šmartna In letos prvič, kar je zelo pohvalno Štangarske poljane. Pozdravni govor predsednika mladinske komisije Sebastijana Martinčiča in že je voditelj kviza Jožef Verbajs, otroci ga poznajo pod imenom »Čigumi«, pričel z branjem krogov kviza in pravil točkovanja, še opozoril navijače na korektno navijanje brez šepetanja in kviz se je pričel. Tekmovalci se nemirno presedejo. 1. krog: drži ne drži, možnost odgovora: D1 ali D2 ali N1, N2. 2. krog: praktična vaja vezanje vozlov. Komisija je zelo stroga, ta vaja lahko vpliva na končni rezultat, zato se napetost še veča. Štoparica meri čas, otroci vežejo vozle, nekateri uspešno, drugi malo slabše. Ekipe se zvrstijo. Monika ima za vsak krog svojo razpredelnico in sproti piše rezultate, pri tem ji pomaga Blaž, »Bahi« slika z »digitalcem« za arhiv in časopis. 3. krog: gasilska tematika, tu so se otroci res lepo izkazali, kot pravi gasilski mački. 4. krog: šaljiva igra, prenos žogice na žlici v ustih, tu je bilo smeha in negodovanja. 5. krog: abeceda od 5 proti 0. Vprašanja so deževala. Odgovori-kakor kdo. 6. krog: prepoznavanje gasilskega orodja, ni problema, kot iz topa na pisk piščalke vsak pobere svoje orodje. Štoparica je neusmiljena. Pogledi se ozirajo na sprotni in glavni točkovnik in zadnji 7.krog: izberi tematiko od 5 proti 0. Vprašanja se vrstijo, odgovori padajo. Zadnje vprašanje in zadnje točke. Komisija in Monika seštevajo točke, voditelj razglasi neuradne rezultate, dvorana bučno doni in še uradni rezultati s strani komisije: 1. mesto - Kostrevnica, 2. mesto - Liberga, 3. mesto - Vintarjevec, 4. mesto - Zavrstnik, 5 mesto - Šmartno, 6. mesto - Štangarske poljane in 7. mesto-Jablanica. Sledi podelitev prehodnega pokala za prvo mesto in kip gasilčka. Po uradnem programu sledi malica (hot dog), za vse udeležence, tudi za navijače in polni vtisov domov. Uf je bilo napeto! Mentor mladinske komisije: Jožef VERBAJS-ČIGUMI Predstavitev na internetu Obveščamo vsa društva in druge neprofitne organizacije v občini Šmartno pri Litiji, da brezplačno nudimo prostor na internetu za predstavitve v svetovnem spletu. Zakaj se ne bi predstavili svetu tudi na ta način. Za dodatne informacije pošljite sporočilo na naslov info@smartno.net. R.B. x___________________________________________________________________/ NOVICE IZ OŠ ŠMARTNO DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ GEOGRAFIJE V četrtek, 22. aprila, je na gimnaziji v Slovenj Gradcu potekalo 9. državno tekmovanje iz geografije. Tekmovanja so se udeležile osnovnošolske in srednješolske zmagovalne ekipe z regijskih tekmovanj, ki so potekala že v jeseni. Med regijskimi zmagovalci je bila tudi ekipa OŠ Šmartno. Učenci Katja Juteršek, Benjamin Paradiž in Špela Sedevčič so se tudi na državnem tekmovanju dobro odrezali in med dvanajstimi ekipami osvojili peto mesto. Sonja MARIN TEKMOVANJE MLADIH TEHNIKOV V soboto, 5.6.2004, se je v Hrastniku odvijalo XIII. DRŽAVNO TEKMOVANJE in XXVIII. SREČANJE MLADIH TEHNIKOV, kjer so sodelovale osnovne šole in osnovne šole s prilagojenim programom iz vse Slovenije. Na tekmovanju so se odlično odrezali učenci, ki so na razstavi tehničnih izdelkov OŠ razstavili izdelek, katerega so izdelali pri pouku tehnične vzgoje. Tako sta Damjan Miklavčič in Klemen Knez za svoj izdelek iz lesa - RELIEF - prejela zlato diplomo: Katja Juteršek, Karmi Conta, Tamara Cirar, Vanesa llnikar, Suzana Groznik, Ines Liber, Barbara Jemec, Katarina Zadražnik, Irena Primc, Tanja Hauptman, Laura Lambergar in Urška Virant pa so za INTARZIJO prejeli srebrno diplomo. Sodelovali smo tudi v izdelavi tehniške in tehnološke dokumentacije s programskim orodjem ciciCAD, kjer nas je zastopal Robi Maren. Panoga tekmovanje z modeli raket s padalom je bila zaradi slabega vremena preložena. H Olga RAVNIKAR VSESLOVENSKI PODJETNIŠKI FORUM Učenci podjetniškega krožka: DAVID TOMAŽIČ, ANJA PROPS, MATEJA GRACAR, GAŠPER REPINA, PRIMOŽ IVANČIČ in MIHA HABE so se kot zmagovalci regijskega podjetniškega foruma, ki je bil v Litiji, udeležili vseslovenskega podjetniškega foruma. Na srečanju, ki je bilo 22. maja 2004, v Gornji Radgoni, so učenci predstavili poslovni načrt z naslovom Predstavitev naravnih in kulturnih znamenitosti Smartna pri Litiji. Na omenjenem forumu so dosegli izvrstno četrto mesto. Pri njihovem delu jim je bila preko celega leta v veliko pomoč njihova mentorica Andreja Celestina. Albert PAVI i AVTOUCARSTVO in VLGČNA SLUŽBA NON STOP V ČASU POPRAVILA VAM NUDIMO NADOMESTNO VOZILO Graška cesta 33, 1270 Litija Tel.: 01/8983-685 Roman PLANINŠEK s.p. GSM: 041-686-051 (Roman) GSM: 041-606-020 (Blaž)