Št. 25. T Gorici, dno 48. junija 1897. „Soča" izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo »Gispiitrtlu litt' vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: vse leto ..... gld. 4'40, pol leta......2-20, četrt leta.....110. Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja požtnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravniSlvu. „frlMirie" izhaja vsakih 14 dnij vsak drugi torek in velja za celo leto SO kr. »Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak mesec v obsegu Hi stranij. K..dur je v petek praznik, izidela lista že v četrtek. SOČA (Izdaja za deželo,) Oznanila in »FSSIJIIIGE* plačujejo se za nelstopno pelit-vrsto: 8 kr., Je se tiskajo 1 krat, Večkrat — po pogodbi. — Za večje črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v tobakarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Triu pri Lavrenčiču nasproti velike vojaSnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Fabra po 8 kr. Dopisi posipajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu »Soče«. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišlvo je v Gosposki ulici 9, Izdajatelj in odgovorni uradnik Vinko Lavlčnik „ Bog: in narod!" — 6ovop -posl. liankinija.._ v s«ji zbornico poslancev dne l.'J. maj« JSftJ. Visoka zbornica! Ako je predlogov, ki so že sumi po sebi kažejo priporočil* vredne in nujne, sta laku pač predloga spoštovanih poslancev i/. Primorske, lu ako se odlašam .za liescdo v svojem in v imenu svojih tovarišev hrvatske stranke prava iz Dalmacije, d,i z malimi besedami podprorn ta predloga, nisem storil lega zato, ker gre tu za drage brale naše, ker ure tu za obramb j najbolj oddaljenih in napadom močno izpostavljenih točk nciSe meje, ampak le zalo, ker gre tu za zgolj vprašanje pravičnosti, da, rekel bi za vprašanje človekoljubja in dostojanstva države. (Prav res.) Gospoda moja ! Mi Hrvatje iz Dalmacijo jeeimo že leta in leta v jarmu prepo-tetitne, birokratsko psevdoitalijanske stranke in mi vemo iz lastne skušnje, kako težak in brutalen je tak jann. Mi nismo smeli govoriti po mestih v svojem sladkem hrvatskem jeziku, naši najbolji palrijotje so se zasramovali javno Ida in leta, smejali so se jim, tepli jih, melali v ječe, tudi streljali so na nje o volitvah, (Cujte! Cujte!) Ti žalostni časi so minuli za vedno v Dalmaciji. Zmagala je hrvatska narodna zavest, vzlic vsem kriviCnasliin, ki so se nam delale oil strani vlade in se nam delajo tudi danes, sumimo vzdrževanjem italijanskega jezika po t*, kr. uradih (Cujte! Cujte!), d as i po statistiki spada na več nego pol milijona prebivalcev v Dalmaciji le 111.000 lakih, ki govore tudi italijanski. (Cujte! Cujte!) lu vendar vemo, gospoda moja, da je vse to, kar se je zgodilo v Dalmaciji zopi-r Hrvate in kar se godi še danes, le senca, le slaba slika tega, kar se danes godi v Istri iti na Primorskem sploh. Mnogo tega ste culi, gospoda moja, od strani spoštovanih predlagateljev samih. Toda isti niso povedali vsega; bilo bi celo iiciimžun navajati lu vse podrobnosti povodom utemeljevanja nujnosti. Opisi položaja v Primorski, ki jih čitam že leta in ki jih čtijom iz ust naroda samega — sosebno pa iz ust sosednjega mi hrvatskega ljudstva v Istri — sestavljajo veliko preširoko polje, nego so je nastopili predlagatelji sami in dajejo povoda dalekosežnim razmisljevanjem. (Prav dobro!) Pravim vam odkrito, gospoda moja, da oni opisi tržejo srce, in da sem se moral vprašati Cesto, da-Ii je Primorska še sestavni del monarhije?! (Cujte! Cujte I) Meni so dobro poznani odnoSaji krščanske raje pred bosensko - hercegovsko listajo — saj smo sosedje — toda verujte nit, gospoda moja, da to, kar se dogaja danes v Primorski zoper Hrvate in Slovence, ex ofio in zasebno, je hujše in grozoviteje v marsikaterem pogledu. (Cujte! Cujte!) Umetno sestavljena poročila in informacije Hinaldinija — in naj so sestavljena še bolj umetno in farizejsko, nego je bil predvčerajšnji odgovor njegove ekscelence ministerskega predsednika na interpelacijo Laginje, Spinčiča h\ tovarišev — ne morejo omajati tega globokega uverjenja našega. (Pritrjevanje.) Mnogo, jako mnogo gnjilega je v državi Danski. Najviša načelstva niso zdrava tam. Pomesti treba enkrat v avstrijski Danski, temeljito pomesti. (Prav res!) Da, gospoda moja, čas bi bil vendar enkrat, da se stori konec bornim odnošajem v Primorski. Naši bratje v Primorski ne smejo biti več kakor ptice, na katere sme streljati vsakdo. (Odobravanje.) To je jed-tioštavno vprašanje pravičnosti, in pravičnosti le zahtevamo za Primorsko. Gospoda moja! Da povem na kratko: tu gre, in verjemite mi, da je skrajni čas — za ekzistenco hrvatskega in slov. prebivalstva v Primorski (Tako je!) Kako more biti to prebivalstvo varno glede svoje ekzistence, ako mora gledati mirno — dasi je v veliki večini nasproti Italijanom, da se njegov jezik izganja iz uradov; da ves upravni stroj deluje italijanski; da se njega otroci raznarodujejo po šolah dan na dan (Cujte! Cujte!) — ker je le malo ljudskih in nifcakih srednjih šol z narodnim jezikom, — da se povsodi črtijo in preganjajo jezik naroda in njega pravice; da v deželnem zboru isterskem celo zastopniki naroda ne smejo govoriti hrvatski, ker zapisnik ne prinaša njih govorov ? (Posl. Bar-toli: tako je tudi tukaj!) Žalostno dejstvo je to, gospoda moja, da, ako pojdejo tako krivično dalje stvari v Primorski, Primorska v nekoliko desetletjih popolnoma zgubi svoj hrvatsko-slovenski značaj, kakor ga je že mnogo zgubila od začetka tega stoletja vsled krivične politike avstrijske vlade (Cujte! Cujte!) — in da bo-demo imeli tam kos Italije, mesto močnega slovanskega obsežja, naravne trdnjave zoper pohlepnim sosedom — kateri kos tudi najde Italija o priliki, ko se ji ponudi (Prav res!) In to je, gospoda moja, jedro vsega vprašanja, ,Ju se ptajc, tesno dotika ne le koristi hrvalsko-slovenskega ljudstva, ampak tudi koristi monarhije. (Tako je!) Vse drugo je jako relativne važnosti, da, tudi volilni izj-redi in obupna reakcija tlačenih samih ni toliko važnn, kakor je vprašanje: kako dolgo se bode moglo vzdr-žavati hrvatsko-slovensko prebivalstvo v Primorski, ako se ne preneha sedanjim sistemom? (Odobravanje.) Primorsko vprašanje je tudi vprašanje človekoljubja, prave krščanske ljubezni; da, gospoda moja, ne čudite se temu, da pravim: primorsko vprašanje, in nadejam se, da to vprašanje, za katero se morajo potegnili vsi členi tega parlamenta, ne zgine z dnevnega reda, dokler ne bode rešeno. Nobenemu poslancu, goječemu človekoljubna in krščanska načela, ne more biti vsejedno, da se kakega pol milijona Hrvatov in Slovencev Primorske, ki so bili osiromašeni in tlačeni že leta in let«, ki se jih je leta in leta puščalo brez šol, morajo še nadalje ostali v tem slaiiju in da se jim vrhu tega vzkračajo tudi vsa druga poliliška in narodna prava. (Odobravanje.) To znači kršenje najprimitiviiejih človeških pravic in lega ne more trpeti nobena stranka, uc izvzemši socijalistiške. Pa tudi dostojanstvo napredne države, kakoršna je naša monarhija, ne sme dalje trpeti abnormalnih udnošajev v Primorski, kjer vladni organi, žal, tudi niso brez krivde na zaroti proti Hrvatom in Slovencem in bi se brez dvoma ti organi morali v prvi vrsti poklicali na odgovornost. (Prav res.) Za nas je povsem brez pon.eiia to, dali postopajo lako sami od sebe ali po ukazu od zgoraj z oziroiu na vnanjo politiko, ki je, kakor kaže, igrala neko ulogo tudi o zadnji ininisferski krizi. Nam je na srcu, da tudi na Primorskem vendar enkrat pridejo do veljave konstiluci-jonalni zakoni za vse prebivalce (Tako jo!), da parlament pride tia jasno o listih abuor-iiialttih odnošajih, ki odmevajo bolestno povsodi, sosebno pa v hrvatskih deželah monarhije. To, gospoda moja, so vzroki, radi katerih mi Hrvatje iz Dalmacije glasujemo za nujne predloge spoštovanih tovarišev iz Primorske in bodemo vsikdar vzajemno postopali ž njimi. (Živahna pohvala in ploskanje. — Govorniku čestitaj * Vladin odgovor v seji poxlaii>ke zbornice «1 ; l'S. maja 18!»7. Podpredsednik David vitez Abrahamovih: Kot zastopnik vlade v tem predmetu je prišel v zbornico gosp. ministerski svetnik baron pl. C z a p k a, ki si je tudi izprosil besedo. Gospod vladin zastopnik ima zdaj b»sedo. Vladni zastopnik minist. svetnik baron pl. C z a p k a: Visoka zbornica! Povodom volilnega gibanja o ravno dovršenih držav« nozborskih volitvah se je v Primorski razvijala od vseh strank jako živahna agitacija; za njene vršitve je strastno prodrlo tamkaj že dolgo obstoječe nasprotje med slovanskim in laškim prebivalstvom. Posebno se je raz-kačilo slovansko prebivalstvo, ko so padli nekateri njegovi kandidatje, (Cujte! Cujte! klici v Lihih) ter dalo duška svojemu srdu v mnogobrojnih demonstrativnih in nasilnih dejanjih zoper ude laške narodnosti (Cujte! Cujte! v Lahih), dočim so se na drugi strani tudi poslednji spustili do sovražnih činov zoper prve.') V tem oziru se morajo pred vsem imenovati okraji Gorica, Poreč in pa Trst. Nj. vzvišenost gosp. ministerski predsednik je že v odgovoru interpelaciji gosp. posl. barona pl. Malfatti-ja in tovarišev vzel v misel nekatere teh dogodkov, kakor tudi one naredbe, ki so je iz tega povoda ukrenile oblasti, in moja naloga je zdaj, kadar se v pričujočem nujnem predlogu pritožuje ob aretovanjih, da podam na podlagi dozdanjih podatkov uradnih poizvedb visoki zbornici ob kratkem sliko izgredov, ki so se godile v Primorski in katerim so sledila aretovanja.1) Kar se najprvo tiče slučajev sovražnih činov, naperjene zoper ude laške narodnosti, imam omenjati sledeče: 1. V poreškem okraju: Dne 16. marca, ko se je volil v Po-reču poslanec iz kurijo kmečkih občin, je prišlo pred mesto — dasi je bil okrajni glavar dostavil slovanskim volilnim možem izdatnega varstva — nekoliko tisoč kmetov, oboroženih ponekaj s palicami, na katerih so imeli nasajene tudi nože in srpe, nekaj s strelnim orožjem, da bi, kakor so priznali, varovali svoje volilne može v slučaju, če bi je nadlegovali laški meščani. Le ko so videli vojaštvo, so se vzdržali namero, da bi Tlaka in zalaga „Gor. TIskarna" A. Gabricek (odgov. J. Krmpotič). šli v mesto, ter so posedli po bližnjih višinah, kjer so pričakovali, da se vrnejo volilni možje. Povodom lega pretilooga vslanka tolike množice, se jo pozneje zaprlo :I7 oseb, toda njih :]5 se je 5, aprila zopet pustilo na svobodo; sodnemu zaporu sla ostala le dve kolovodji, katerima se je dokazalo, da sta pozivala kmečko prebivalstvo, nuj gre oboroženo v pomnoženem sprevodu v Poreč.") Zjutraj 1(1, marca so mnogi slovanski slanovniki blizu Poreča rabili silo zoper orožnika, ki je možu, nosečemu prepovedano orožje, bolel isto vzeti ter ga vesti na urad, ter so tako zaprečili orožnikovo službeno poslovanje. Tem povodom se je zaprlo ti oseb, zoper katere se je začela preiskava radi zločinstva po § 81. drž. z. (Posl. Spincič: So že tudi obsojeni!) 7, maja se je vršila na okrožnem sodišču v Hovinju glavna obravnava in jo bilo 10 teh oseb obsojenih na večmesečne ječe, ena njih je bila oproščena, V noči na 17. marca je bila v Dra-čevcu napadena vila posestnika C< rlcsu, ki se je baje bil vzdržal volilev, ob čemer je zalučaj; kamen ranil neko stanovalko, a strel iz puške njenega otroka. Tem povodom se je prijelo t iJ oseb in izročilo sodišču, zoper katere se je preiskovalo radi zločiuslva javnega nasilstva ter m ho tudi že obložili. V isli unči so se /nudili mnogi skednji in drugi predmeti ler se v mnogih vinogradih izpodrezule trle. (Cujte! Cujte!) Čini maščevanju poslednje vrste so te godili sicer že izza početka volitev volilnih mož, s čimer se je napravila velika škoda, toda le v redkih slučajih se jo posrečilo najti krivce. V nočeh od 17., 18. in 10. marca se je grozilo laškemu prebivalstvu Št. Lovrenca, ob čemer se je rabilo strelno orožje. V noči na H), marca so se dogodili v Vižmadi, Vižiujanu, Št. Lorencu in Itakotolah ponovni izgredi ter so se zapulili različni predmeti (Cujte! Cujte 1) 21. marca se je pri Mompaderni streljalo celo na vojaško patruljo. 2. V goriškem okraju: Pri Sv. Roku, goriškem predmestju, so mladi slov. ljudje 22. marca zasramovali mirne mimoidoče ljudi, med njimi tudi žene in otroke."') (Cujte! Cujte!) Dva izgreduika sta bila zaprta. V več krajih goriške okolice, zlasti v Vrtojbi, Biljah, Solkanu in Hozcnlatu, je treba zaznamovati, oškodovala se je imovina ter se je hudo grozilo mnogim posestnikom, ki so baje glasovali za laškega kandidata. (Cujte! Cujte!) 25. marca popoldne je prišlo kakih 150 slovenskih fantov s kamnjem in palicami './. Šl. Andreža pred goririško mesto, da bi, kakor so sami izjavili, s silo vdrli v mesto. (Gujle! Cujte!/') Na straže, ki so se postavile nasproti, letelo je kamenje. Eno osebo so prijele. Ob istem času so izkušali podgorski fantje napasti laški kraj Ločnik, kamor so bili izleteli mnogi Goričani.") Pri Šentpetru je več izgrednikov metalo kamenje na člene varstvene oblasti, ob kar so se prijele štiri osebe. Zvečer 25. marca je slovenski gimnazijec iz narodnostne mržnje z bodalom težko ranil mizarja; istega je obložilo državno pravdnišlvo zločina težke telesne poškodbe.') 28. marca so Vrtojbenski fantje znova poskušali vdreti v Gorico, da bi, kakor so sami priznali, tam vse razbili; o tem so zopet melali kamenje na orožnike ;n mir je nastal šele, kedar je bilo prijetih 20 izgrednikov. Povodom zadnje omenjenega slučaja se je obložilo 22 oseb zločina motenja javnega miru po §. 81. dr. z., razun tega se imajo vršiti v goriškem okraju še mnogobrojne na-daljne kazenske preiskave.8) 3. V Trstu in okolici: V Trstu sla bila 8. marca ponoči v nekem pretepu, nastalem iz prepira o volitvah, dva pristaša laške stranke zabodena z nožem, in sicer gostilničar France Eder težko, neki Dominik Cellar pa lahko. Pet oseb je bilo zaprtih, katere je državno pravdnišlvo obtožilo zločina po §. 157 dr. z. 18. marca zvečer so se godili v Bar-kovljah izgredi in nasilstva zoper municipalne straže; o tem so tudi okna razbijali pristašem laške stranko, ter se rušili različni predmeti. (Posl. Ferjančič: AH ne veste nič o učitelju v Barkovljah?) Te povodom je bilo prijetih 18 useb; držvno pravdnišlvo je obtožilo 14 izgrednikov, ki so še v zaporu, zločina javnega nasilstva in zlobnega ooškodovanja tujo lasti. (Posl, Spinčič: Al! to je le enostranski!) Podpredsednik D. vit.pl. Abrahami o v i c z: Prosim, ne prekinjajte, gospoda pridejo do besede. Baron pl. Czapka (nadaljuje): Ob istem časi' je prišlo do izgredov zoper Lahe tudi pri Sv. Križu, Proseku, Bazovici in Gro-padi. 1'.). marca so se znova godili izgredi pri Sv. Križu, ob čemer se je osebam, ki so baje prejšnji dan glasovalo za laškega kandidata, hudo pretilo, ter so so v mnogih hišah okna pobila. 20 oseb je bilo zaprtih, 10 pozneje izpuščenih. Državno pravdnišlvo je 18 oseb tožilo zločinu, po Jjg 85, 118 iu «111 tir. z., kakor tudi zločina rabuke, V noči na 21. marca se je v tržaškem predmetju Sv, lvr.na metalo kamenje na gostilno, čije posestnih je poznat pristaš laške sL-anke, ob čemer so bile prijele tri osebo. Od sovražnih činov, ki so se zgodili zoper ude slovenske narodnosti, dovoljujem si poudarjati sledeče: 20. februvarja o volitvah volilnih mož v Sušnjevici (pazinski okraj) so je metalo kamenjj na hišo vaškega župnika in županu, in okna in vrata so hiia zrušena. Tem povodom se je vršila Bi. aprila na okrožnem sodišču v Hovinju glavna obravnava ler jo bilo 7 Ivdiov obsojenih na 0-7 mesecev težke ječo, 7. marca trn večer prod volitvami v splošnem volilnem razredu je povodom zbega pred kavarno v Trstu laški roaloe Zauuntonio ustrelil iz samokresa ter lahko ranil oseh«, (Klii i t Slučaj!) Z a u a u toni o jo bil prijet ter po odloku tržaškega deželnega sodišča od '.». aprila obsojen na trimesečno, drug dijak radi sokrivde pa na dvomesečno ječo. 8. marca po nnci so Lahi zabodli delavca Guspnroviča v Trstu povodom prepira o volitvah. (Klici: Ali jo bilo i to slučaj?) Podpr. I), vit. A b r a h a m n v i č": Prosim miru! Pl. Czapka (nadaljuje): Sodom prijetih osel« je vsled toga državno pravdnišlvo obložilo zločina po § 1451 drž. z. Povodom volitev 10. marca v Poročil se je lam vršila demonstracija zopor hrvutske volilne može, s tekom, žvižganjem, in raznimi klici; vsled tega je okrajno glavarstvo zvalo več oseb na odgovor. 14. marca se je bil ranil v Porcču s kamenjem slovanski prebivalec, ob čemer so bile prijete tri osebe. 18. marca se je v Pazinu vršila po volitvah poulična demonstracija zoper Slovane; četa šolskih otrok in oseb iz najnižjih slojev je drla z bakljami po mestu, pojoča improvizovano hujskajočo pesen. Sprevodu na čelu se je nosila plošča z napisom, sramotočim nekdanjega poslanca Nabergoja, toda se je kmalu skrila. Dve osebi sta bili prijeli.9) 18. in 19. marca so se v Trstu povodom zbegov slišali razdražnjoči klici, ter jo bila tudi že odlokom tržaškega deželnega sodišča od 8. aprila oseba, zaradi klicov »Viva rilalia" obsojena na 18-dnevno, drug človek zbok klicov »Viva Triesle italiana! Mcrda ai Sciavi" na 10-dnevno kazen zapora. Enako sla bila dva fanta obsojena na kazen zapora od dveh do treh tednov po § ;I05 drž. z., in sicer prvi, ker je 10. marca klical v Pazinu »Viva rilalia", drugi ker je 19. marca v Barkovljah dražil slovansko prebivalstvo s hujskajoči.ni klici. 19. in 20. marca so se v Trstu vršile demonstracije zoper slovenske prodajalke kruha in cvetlic, ob čemer so je oseba prijela, 25. marca so se iz vile v Barkovljah pri Trstu izzivali mimoidoči Slovani z žale-čimi klici in s peljem pesni, zasramujoče Slovane; zoper krivec se je začela preiskava kazenskega urada po § 302 in 305 drž. z. Kar se tiče svečanosti veselja, katero je dr. Gregorčič omenjal ob ulemeljovanju nujnega predloga in ki se je godila 22. marca zvečer v goriškem mestu na laški strani, dovoljujem si opomniti, da se je ista po uradnih sporočilih vršila v mejah, katere dopušča zakon, da zlasti ni prišlo oo mkake sovražne manifestacije zoper Slovane in da marveč s«m župan v nagovoru ljudstva isto opominjal zdržnega vedenja napram palim nasprotnikom.10)(Cujte! (Cujte!) Tudi se ni dognalo, da bi se bili omenjenim povodom 22. marca culi vskliki ,Viva rilalia" ali drugi protiavslrijski ali zoper Slovane naperjeni vskliki51). Znano je zgolj, da sle 25. marca in 5. aprila dve osebi v tem z.aislu v Gorici vsklikali ter bili vsled lega i zaprti. Toda sodna preiskava je očitno dognala, da sta dolienika o demonstraciji bila popolno pijana ter preudarka čislo nezmožna, vsled česar sta se morala zagovarjali zgolj radi prestopka pijanosti v smislu §523 drž. z.13) Varstveni organi v Primorski so sploh prejeli najslrože povelje, naj o podobnih klicih neutegotna posežejo vmes, in navedeni slučaji pričajo, da so oblasti po povelju ravnale.13) Glede varnostnih naredeb, katere je bilo okrajno glavarstvo goriško ukrenilo povodom nabora 2G. aprila v Gorici, in na katero jo bil g, posl. Gregorčič navedel govor v seji ininolo soboto, usojam si opomnili, da so iste — čeprav bi so o mirnem času utegnile zdeli nekoliko dukkosožiio — bilo o lakih razmerah upravičeno a lom, da jo isli čas bila mod laškim prebivalstvom goriškega mesta in slovenskim ljudstvom z dežele šo napetost vsled volilev, tako, da so jo bilo ob sliko istih, rosno bali izgredov, Lahko bi bil torej sprevod, kakor so p »o-vačonci namoravali skoz mosto, dal povodu konfliktom, ter ga oblast zalo ni mogla dovoliti,11) Novučenci so prišli do nabornih prostorov, toda so niso pokorili uradnlkovomu pozivu, naj bi šil v prostore, kjer jo bila žo zbrana naborna komisija, ampak so obshill ob lom, da hote najprej v sprovodu skozi moslo, Polom so pno no moro reči, da jo nabor vslod ravnanju organov oblasti poslal noniožon. V kolikor jo g. posl, Splneie ložll radi razorožonju prebivalcev različnih krajev okraja poroškoga, so jo ukrenila lu narodba zgolj z oziroiu na orisane protizakonito dogodku ta posebno, ko jo bilo dopauo, da m biti najmanj i! tisoči dcmouslmjučih kmolav oboroženih s puškami, samokresi, Hi*|»i Itd, (Cujlo 1 Cujto5 Posl,SpImMčt Komu sov tum kaj storili V) Podprodsodnikt G, posl, Spinčlo, nlnialo pravico prekinjati. (Posl. Spliioie t Drugi tudi prekinjajo!) Prosim, g, poslanec, molčite! Baron pl, Czapka: Ponavljam, du so najmanj !f tisoči doiiioiislrujočili kmolov bili oboroženi s puškami, samokresi, srpi itd., orožje, ki so jo čoslo v,\o rabilo, kar priča tudi okolunsl, da so so zadnji čas našli sledovi strelov na vratih in zidovih na hišah v doličnih krajih, G. posl. Spinčič jo stvar razpravljal tako, kot da bi so razotožonjo bilo naperilo zgolj zoper slovansko prebivalstvo. To pa ni bilo, kajti razorožilo so jo i laško prebivalstvo. Dokaz temu je prošnja županov iz mest Poreča in Molovuna, da bi so ta naredila no rabila zoper ustatiovnikoleh mest; toda namestnik je prošnjo zavrnil kol nedo-puščeno z utemeljitvijo, da so naredbi ne sme vzoli značaj njeno občnosti. Kar se tičo zaplenjenih predmetov, naznanjeno je bilo ministerstvu notranjih del samo,da je vzetih 2000 pušk. (Cujte!) Co so so res zaplenili noži, srpi, kakor je enega pokazal g. posl. Spinčič, segala je ta okrajnega glavarstva naredita za hip morda predaleč, toda skrbelo se bo že, da se laka poljedelska orodja vrnejo. G. posl. jo govoril tudi o slučaju, ki se jo pripetil pred malo dnevi na Opči-nab. Slučajno jo žo došlo poročilo o tom dogodku, iii usojam si isto noskrajšauo, kakor je prišlo ministerstvu, objavili visoki zbornici. Poročilo slovo: 21-letni kmet Ivan Sosič z Opein, katerega je pred nekaj dnevi naslovni načelnik orožniške postaje Leonard Sardogna bil ovadil, žalil je 5). maja zvečer ob 7. uri prod krčmo na Opčiui imenovanega načelnika znova ter opetovano provokujoče klical za njim »Živio Slovenci, morda por 1'ltalia o per gl' Ilaliani«. (Cujlel Cujte!) Načelnik Sardogna, ki je opravljal z orožnikom To-mažom Kooianom patruljsko službo, prezrl je spočetka izgrednikovc besedo. Ko je šla orožniška patrulja drugič mimo krčme, je planil Sosič hudo razburjen ven, boje, da bi se šiloma lotil orožnika, (Cujte!) Toda od lega so ga zadržali pivski tovariši ter ga vedli nazaj v krčmo. Skoro po 10. uri je Sosič oslavil krčmo ter se, opazovan od orožniške patrulje, napotil domov. Ko se je bil izgubil v vasi, se je vrnila patrulja ter pozvedovala od krčmarja po vzrokih Sosičc-vemu izgredu. '. Nakrat so je Sosič pojavil za orožnikom ter ponavljal izzivanja. Ko navzlic ponovnim opominom m hotel prestati v svojem ravnanju, sta mu naznanila orožnika aretacijo. Toda toj se je šiloma ustavljal. Zajedno se je bilo nabralo okrog orožnikov do 20 ljudij, ki so se začeli preteče poslavljati in več njih je zahtevalo, naj so ujetnik'izpusti. Na dejanske »jelni-kove napade je pa tedaj reagoval orožnik Kocian z orožjem ter zabodel Sosiča z bodalom v leva meča in ga tako na smrt nevarno ranil. Isti se jo šo ponoči lahko brez zadržkov prenesel v mestno bolnišnico. Ponoči in danes zjulraj se jo našlo sodom oseb, ki so grozečo zahtevale, naj so ujetnik izpusti, ter se njih pol obdržalo v zapoiu. — Da bi se Opčine o napbminanih razmerah no pustite čisto brez orožmšlvo, je prišel po Ujetnike oddelek varnostne straže ter jo izročil deželnemu sodišču.") Enako, kakor so so oblasti trudilo, da bi po možnosti zabranile vsakoršne demonstracije po cestah, oziroma, da bi je zau- Slovenci, Mfeaite le sYoie trgom, oMniie, zAravte, otonte M., flržite se strop gesla »Svoji ^ svojim" Seznam blaga tvrdke G. Ferd. Resberg v Gorici. . Glavna zaloga: (4ara ctikrarna). Podružnica: ne Koritu št. 2 —(-Ulcmsovu-palača).----------- Doslej ima v zalogi to-le blago Sladkor - kavo - riž — mast poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — moko ¦ gris - drobne in debele otroba - tursieo - zAb sol — moko za pitanje — kis -~ žveplo cement bakreni vitrijol itd. H'.a~l 0*»- Oglas. *-*U Podpisana naznanjam, da sem oilprla prailajalnico z jedilnim blagom m Travniku št, 8 (v uacuni C. WeiclHeh). V isli pru lajam m drobno sladkor, kavo, riž, milu ii\ ilnige kuharicam potrebne reči, posebno pa priporočam doma kuliano maslo po nnjniži ceni. llln^o kupujem na debelo pri tvrdki O. V. Ilosberj,'. IViporočuje se toplo svojim rojakom v Gorici in na dižili, jo beleži udaua Terezija Fabdič, 170 3-1 trgovko. liozgias. Dim« 12. junija t. 1. so odpre kopališče v bištjaiui pri Dovinu. Poleg kopališča je popolnoma z dobro kuhinjo in izvrstnimi domačimi vini p r e s k r b I j e n i ros ta v ran t, l7,i-2 ' Vodstvo. Zagotovljen in pošten zaslužek, ;';¦;;• I, n osebe vsakega stanu in v vseh krajih s prodajo postavno dovcienih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejema Ludovifc Osterrehher, Budimpešta VIII. Deutsche gasse 8. U« 10~2 Idina sloir. zaloga dužnikoir in solata. Hiša v najem I V Lokavcu .Kompari" se odda v najem hiša za gld. 4--50 mesečno. Pri IiiSf je vrt in nekaj zemljišča (pungrail). — Vprašanja pri upravništvu. 15'.> 2—1 C. kr. privilog. krojni aparati. 12LFOYEBJyr krtjaški »jiter is Irimrte » Smet n Triiito v I. nadstropju in v Hodniku v b. št. 22. Priporoča sinjim rojakom na deželi in v mestu vsakovrstno manifatmn« bla^o. j.ulov«> perilo, dežnike, ovratnike, zavralnice ild. - Ooiovc možke obleke za v.iaki >Um po ;.ajnovtjši pariški mudi. HJji^n prodaja (udi na meter tako po ceni, tla l.iliko poslu* vsiklereffa in sicer za možk- i»IiSi-kf od SO kr naprej, za culi. obleko i:»-J» m) cd t--ld. -2W» naprej. Sprejemi naročila tudi w iz IcIovatijC raznih ob!< k: r,djiuu;i'čm lil.iuit je pne-to, dali si i/^otmili obleko tiuli .l.uin.il «* » Fran Vanek priporoča svojo M8 (Cl.) goriško pivovarno •iščeku - V Gorici - riaz; Catterii Pivovarna je zdalno razširjena ter urejena po najnovejši zahtevi. Kuha pivo po češki, dunajski in bavarski navadi in uporablja le Češki hmelj in moravski slad. Priporoča so p. n. gostilničarjem in zasebnikom v Gorici, v Brdili in na Tolminskem. Zalogo za Brda ima gosp. Peter Russian v Korminu in gosp. GoUfiicd Oe-genliait v Oaiupolongo zn Furlanski del dežfle. Na dež jub',1. razstavi odlikovan s srebr, drž. sveljnjo - srebrno svetinjo (•{»&>, •jua.i ui.MUt/. od U( oi(|s,>\ o^aav^M •Jafč aujapijd ageuiop ui aijsfgad ssa 'aqoj|o 'on: 'ognili tfjni|pe|S 'fiJ 'onei| eoojndud l.lt.tOfJ a f nsoa i!)scv.n va f rgovcG z vinom na veliko Anton Pečenko J - GORICA - priporoča Via Giardino 8 dalmatinska vino i: jelše in Šibsnika, potem pristna bela i&^šSU^ -furlanskih, In črna vina ^k$pl briških in iz <¦($$& isterskih vipavskih, jg vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 Jilrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cena zmerne. Postrežba poštena. Na Ivovsiki razstavi s prve TTTT Deloljubne osebe — povsod — katere trajni denarni zaslužek iSčcjo, naj pismeno povprašajo pod „ZuliU!iftsvorsorge" Gradec, post. rest. v Raštetu št. 8. - trgovka • Gorica - priporoča svojo zraven Mosc-ta trgovino z drobnim blagom, in sicer: crevljev za odrasle in otroke, .slamnikov, dežnikov, palic, kon« cer, denarnih mošnjiekov, lobatnie, Iul, kartoe, cešljev itd. z besedo vsakovrstno droblžno blago (Kurnvnrei. — Kot prava Slovenka se toplo priporoča svojim rojakom v Gorici in na deželi. 140 NAZNANILO. t* 1» II* flast mi je nstznili p. poveril Ivrrtki n. trgovskemu obcinsivu, da sem G. Ferd. Resberg v Gorici glavno zastopstvo z izročeno zalogo vsega kolonijal-nega blaga za prodajo na debelo v mestu Gorici in g o r i s k o - gr a d t š č a n s k t dežel i. Gosp. G. Ferd. Resberg ima glavno zalogo v Kapucinski Ulici Št. 11 (v stari cukrarni) in podružnico na JKOPHU št, 2 (v Altemsovi palači), kateri sta popolnoma preskrbljeni z vsem potrebnim kolonijalnim blagom ter bo njegova skrb, da postreže vsakteremu v vsakem oziru in v popolno zadovoljnosl. 7. v.vm spošfiivasijiMu iidani MIHAEL TRUDEN, veletržce v Trsta. Tovarna uzornifi telovadnih priprav JOS. VINX)Yg-A. v Pragri na Smihovu (Prnha-Smichov) Vinohradska ulice eislo 81«. se priporoča k popolnemu tizornemu prireje vanj a sokolskili in šolskih telovadnic po najnovejših pripozhanih in praktičnih sestavili. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoiočn-očih s|iri,"al domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Ceno zelo zmerne, piačuje. se jia na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jVavadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine pr sto. SO, :>-2 - r> Poprave Izvršuje po najnižjih cenali. f ovama tamtaric f Jakob Gril, U i trgovec z mešairim. blagom in pek I 89-2 y «ORICI 38-1 1 ullea Sv. Klare Štev. 4. I priporoča slavnemu slovenskemu S občinstvu, posebno onemu iz Brd, B r svojo bogato založeno prodajalnico " % raznega jediln. blaga, n. pr. kavo, A f sladkor, moko, otrobe, olje ter ^ druge jestvine, kakor tudi vedno « sveži kruh in drugo pecivo. Pro-I daj a se na drobno in na debelo. I Cene so zmerne, da se ne boji kon-I kurenee nikake druge prodajainice. I Kot Slovenec in podpiratelj vsega, L kar je slovenskega v Gorici, se J ^toj)lo priporoča svojim sorojakom M ¦^ na deželi! Svoji k svojim! m Anker 25, a:.-in Liniment. Gapsici eompos. iz Kiehtcrjcvc lekarne v I'raj?t piipoznaiio kot izvrstno bol ubla-žujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseli lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le Richleriev Liniment s »sidrom" kot edino pravo in vzame le tako steklenico, ki je pre- videna s »sidrom" kot znano zaščitno znamko. Richtarjeva lekarna »pri zlatem levo" v Pragi. .. Velika zaloga JpL01GS3F!I I v ^oi,c^ na cos^ Fran Josipa (Corsn) ' ** žt. 4 (na,spro(i glediščne kavarne). Lastna izdclovafiiicsi dvokolcs ,1 lir i a*, Žičnih blažili (Dratbmatraizen), popravljal-nlea dvoKolca, šivalnih strojev, pušk itd. 9«- Nunska ulica 14. -«n^ Prodajalnico šivalnih strojev, |»uSk, stre- Ijiva in drnzega orodja pa imata PO70R ? S AUNIG & DEKLEVA X V/^JV/IV • v Nunski ulici §L 1«. j._c Klepar Artur Makutz Oaha ulica 1. — G O H IC A — Via Stretta 1. Škropilnice proti peronospori (ponovljene po W-moielovi wslavi». ltakerje (id in »velel. Zali^tke (valvole) m; imiiv lahk<» premenili. SLrripilniea je i-.-.-tavljvri.t pii|iiriHiii in tako. n. Omt> Cena je zelo nizka, -ma Stroj Kil Svepljiinjn sodov iz einkatie^a železa. Priprava za olivnrovanje vina pred plcsnolm in eikanjem pri točenju iz soda (kan). 2'» i:t li Meh /a /vepljanje errozdja raznih sin:cmov. Sprejcndje v popravljanje v.-akovr.»!ne drn^t: škropilnice, 1=* kakor tudi prevzema v-a dr upa v kleparsko o|»rl -jiadajoča dela. Stanovanje (tri male sobe, kuhinja m klel) se odda s 1. julijem v najem. — Vrtna ulica (Via Giardino) št. 7 pri tleh. 167 Ivan lomi v Korminu na glavnem sadnem trgu (bivša hiša Pallsva) priporoma svojim rojakom sladkor, kavo, riž, olje, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstne sveče Iz Kopačeve tovarne, potem iplrit vinski [n domače žganje. Dalje prodaja vilrijol (modro galico) In pravo romansko trtno žveplo, narodna žveplenke. Vse prodaja po tako zmerni eenl, da m no hoji tekmovanja (konkurence)' MH mmmmmmmm* : *J Vinarsko in sadjarsko društvo; za Brda { s sedežem Y Gorici, ulica j3arzelli»tšt.20. priporoča ^j|) ))0 nizki ceni »lavnemu ohčinslvu | viua*. ukto, mo&ico P 5tanV\tv*\o \n dtu^a na-^ \ia&Yva e«na v\na, pu-p &ettte 5\)o\\fe Hatiov. |ij Itazpož lja na vse krajt od 56 litrov naprej. |jfc Uzorce vin poPilja na zahtevo. Friderik Miiller (zastopnik Ivrdkc Chr. N. Schad v Munakovu( v Vrtni ulici it. 24 v Gorici priporoča p. t), občinstvu dvokolesa svelov-jiozuaiiih Ivnlk Durkopp iti S\vii'f, v Steyru itd., katera se ne bojijo tekmovanja, (leno so zmerne. Ima poučevanje v dirjanju v Dreherje-veto salonu. \(>[ S—1 Vse Stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene I Trijeri (či>iilni si roji za žilo) v natančni izvriitvi. Sušilnice za >ii'lje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, pnholjšani kc.-Iiiv WrmoreIov. Mlatilnico, mlini za ii!o, stiskalnic« ,;:; -s ''¦ (pii-;e| za vino in sadje ra/ličuih ho-lav. ('t'<: a,.^. ¦' stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor hi- Mk^y^ ,llilvli'"" vo,l"vn,u,c I"'"")' I" j.; J,\ W" Slamorojenice jaTto lahko za goniti in 1 po zelo zmornih cenah. Stiskalnice, za S^e seno in slamo, ter vse polHme, i>ak:ivrslue poljrdel.-ke s!a.;;: jimdaja v najlir,!jši izvršitvi gjy| L¦& Ig. Jfr-lier na Dunaja II/j, Praterstrasse 49. L$<^^%&^^ Gabrijel Piccoli lekarnar pri angelu Ljubljani, Dunajska icsla I8i)2-lS!)3. VelespoStovnncmu posp. G. Pitcoli-ju v Ljubljani Štejem si v dolžnost Vam naznaniti, da se je VaSa žefodečna tinktura izkazala kot uspešno delujoča ne le pri mnogih mojih žnpjjanih, katerim sem isto priporočil, temveč tudi raene rešila zelo mučnih žalodečnih bolečin, katere sem trpel skoro celih 0 ict. Znameram se spoštovanjem 20 20 3 AtonSikolich, župni upravitelj Sv. Lucija (Schiatarra) pri Alboni, 8. nov. 18!K». Gospodu iekarju (i. Piceoli-ju v Ljubljani. Blagovolite mi takoj poslati po postnem povzetju gtin ducate Vaše želodočne tinkture, katera mi je dosedaj vedno pomagala. Odličnim spoštovanjem ndani J ° ? '1' B «11 e g a r o, župn. in dekan hjemont pri Bujah (Istra), 20. maja 189B. Želodecna tinktura lekarja Piccoli-ja »pri angelju" v Ljubljani se razpošilja točno 110 postnem povzela. Cena ta slekleničic v Skatulji 1 >!