slovenska

mm	»
FOR A.FREE SLOVENIA
1984 PAPALVISIT ■iiurniiiiuiiiiiiii
LETNIK XXXV' VOLUME XXXIV
PUBLISHED MONTHLY BY: SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA, 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT.,CANADA, M6G 2T5 __MAJ 1984
Štev.: 5 No.: 5
m
Zakaj ne bo obiskal papež letos Jugoslavije?
Kot je znano, je povabil nadško-f dr. Šuštar v imenu jugoslovanskih Ško-fov papeža, naj obišče katoličane v Jugoslaviji. Papež v svojem odgovoru na to povabilo ni odgovoril - kot da ga ne bi bil sliSal. V avstrijski Kleine Zeitung <13. aprila 1984) razglablja o tem znani komentator Carl Bustav Strohm pod naslovom: "Ozadje odpovedanega obiska." V članku razvija naslednje glavne misli:
Novico o odpovedanem papeževem obisku, ki je razočarala katoliške Slovence in Hrvate, je pred kratkim objavil Glas koncila. Ena skupina v vladi je sicer želela, da~bi obiskal papež Jugoslavijo tako iz notranje- kot tudi iz zunanje-politiČnih razlogov. Druga skupina, predvsem hrvatski komunisti, pa se je obisku protivila, ker bi obisk Janeza Pavla II., ki izhaja iz tistega predela Pojske iz katerega so prišli po mnenju hrvatskih zgodovinarjev Hrvati (Bela Hrvatska), privedlo do povečanega narodnostnega trenja.
Po mnenju Strohma se papež tudi zaveda kočljivega vprašanja muslimanov v Bosni, ki se je pokazalo, ko se je papež udeležil proslav osvoboditve Dunaja pred Turki. Na Dunaju bi tudi skoraj prišlo do sestanka mad papežem in patriarhom Germanom. Srbski pravoslavci zahtevajo tudi, da bi moral obiskati papež ustaško taborišče v Jasenovcu in tako simbolično prositi za odpuščanje zločinov, ki so jih zagrešili ustasi. Težave so tudi z državnim protokolom. Ker je papež suveren, ki bi prišel v Jugoslavijo na povabilo vlade, bi moral položiti venec na Titov grob. To bi moglo ustvariti precedenco za primer, da bi obiskal papež kedaj Moskvo in bi moral položiti venec na Leninov grob.CMorda je nedavna sprememba v Vatikanu, po kateri je postal kardinal Casaroli odgovoren za Vatikan kot državo, poskus, kako ločiti med dvojno ■funkcijo papeža - vrhovni dušni pastir katoličanov in suveren Vatikanske države - in se tako izogniti podobnim komplikacijam, -moja opomba!.
Druga kočljiva točka je grob kardinala Stepinca v zagrebfcki katedrali. Stepinac je uradno se vedno "vojni zločinec", toda papež vsekakor ne bi mogel opustiti obiska njegovega groba«
Hrvatsko komunistično vodstvo je imelo pred kratkim posebno konferenco v Zagrebu, na kateri so se posvetovali o "boju proti kierikal izmu". Partijski ideolog Stipe Suvar je govoril o "agresivnosti" cerkvenih krogov, ki se hočejo vsiliti kot partner— ji komunistične stranke in politični zastopniki vernikov. Cerkev namreč zahteva, da se mora stranka odpovedati ateizmu in dovoliti vernikom, da se vdani jo v komunistično stranko. Drugi Suvarjev očitek je, da hoče igrati Cerkev na Hrvatskem isto vlogo kot jo jgra^ Cerkev na ^Pol jskem.________ ______ ______.............
Cel j an
Vetrinjska cerkev, postaja na slovenski trnjevi poti...
PIERRE TRUDEAU
KDO GA BO NASLEDIL?
Mark MACGUIGAN

/	v
n LJUBI.'. C
Pravica narodov do samo-odločanja — nujen temelj slovenskih prizadevanj za slovensko neodvisnost
u
John TURNER
Don JOHNSTON
Kakor je bilo poudarjeno v prvem delu tega zapisa, je načelo o pravici narodov do samoodločanja o lastni usodi postalo uradna sestavina svetovne politike Združenih držav, ko je ameriški Kongres 8. januarja 1918 sprejel VVilsonovih slovitvih 14. točk. Tega zgdovinskega sklepa Amerika doslej ni nikoli preklicala. Dobil je mednarodno-pravno veljavnost, ko so ga njene zaveznice Velika Britanija, Francija, Italija ter druge manjše vzele v načelni del vzele v načelni uvod mirovnih pogodb z Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, Turčijo in Bolgarijo, pripravljenih in podpisanih na konferenci v Versaillesu pri Parizu leta 1919 in 1920.
Predsednik ZDA Wilson je tam dosegel, da je ta njegov revolucionarni program za novo brezvojno sožitje na svetu bil sprejet tudi v ustanovno listino Zveze (Lige) narodov, katere oče je bil spet on. Toda ta nova organizacija ni teh načel do svojega zloma v letu 1938, po poniglavi vdaji zahodnih demokracij Hitlerju na posvetu v Muen-chenu, nikoli mogla vsaj poskusno uveljavljati. Eden poglavitnih vzrokov
za to njeno nemoč je bil, da se Združene države niso včlanile vanjo zaradi nasprotujočega pritiska javnosti na njihov senat in zbornico, kateremu že bolni VVilson ni bil več kos.
Omenjene tri ameriške vojne zaveznice so že v Versaillesu samoodločanje narodov v praksi sklepanja mirovnih dogovorov povsem zavrgle. Razdelile so si Evropo in svet po koristih svojih imperializmov.
Teoretično je to načelo priznala tudi Srbija, ki so jo med pripravo miru šele leta 1919 mimogrede preimenovali v Krajlevino SHS, novo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, uradno oklicano že 1. decembra 1918 v Belgradu. A srbska politika se na to VVilsonovo točko ni mogla, in tudi ni marala sklicevati v prid na novo pridružene Slovenije in Hrvatske. Srbija je bila med vojno in še po njej zaveznica in dolžnica Italije, četrte v zahodni protiavstrijski in proti-nemški zavezi. Tej so Francija, Anglija in carska „slovanska" Rusija v tako imenovanem Londonskem paktu iz pomladi 1915 v plačilo za njeno izdajo Avstroogrske in Nemčije vnaprej Nadaljevanje na str. 3

slovenska

FOR A FREE SLOVENIA
Subscriptton rates 912.M per year ^	tl.M single i»nc.
Advertising 1 column x I" »4.2®
Published monthl? by Slovenian National Federation of Canada M Euclid A ve.. Toronto SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu
Letna naročnina znata: Za ZDA in Kanado 112.-, za Argentino 7S0.- pezov. za Brasilijo
18*.- kruzeirov, za Anglijo U,- tilingov, za Avstrijo ISO šilingov, za Avstralijo
lO.-avstr. i, za Italijo in Trst 24M.- lir. za Francijo 1800.- frankov.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala
skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.
Cena za letalsko pofito po predhodnem dogovoru.
TORONTO
Po „Rodni Grudi" od aprila t. I. posnemamo, da je tovariš Bojan Lubej, eden vodilnih funkcionarjev slovenske revolucije bil na obisku v Toronto. Ob tej priliki je izročil diplomo Slovenske izseljenske matice za zasluge odboru Slo-vensko-kanadske skupine za kulturno izmenjavo v Toronto. Svečano predaj tega priznanja v roke predsednika L. Steguju in sodelavcev K. Hladu, K. de Monteju, M. in K. Kukovici in L. Fisterju je bila 27. novembra
1983.
ŠAHOVSKI TURNIR dne 6. maja se je na lovski farmi v Al-linstonu zaključil takole: V br-zoturnirju sta zmagala g. I. Vučko in g. P. Urbane. V rednem turnirju je po 4 letnem presledku g. Ciril Preželj Jr. zopet osvojil prvo mesto. V „B" kategoriji pa je postala prvakinja ga. prof. Lea Urbane.
LOVSKI VESTNIK 1984. Za Veliko noč je izšel Vestnik za leto
1984.	Slovensko lovsko in ribiško društvo v Allistonu je bilo ustanovljeno pozno in v glavnem od rojakov, ki so prišli v Kanado šele po letu 1957. S svojim delom v športu, lovu, sodelovanjem z drugimi slovenskimi organizacijami in z vsakoletnim Vestnikom postaja to društvo činitelj v slovenski ontarijski in kanadski skupnosti. V letošnji izdaji zopet najdemo cel kup prispevkov z področja lova, športa, literature in zgodovine slovenskega izseljenstva.
Drugi del Vestnika, ki postaja vsako leto bolj nekak koledar ali celo zbornik z 120 strani velikega formata z oglasi slovenske dejavnosti. V to delo, ki omogoča tiskanje te lepo urejene revije, so naši lovci vložili ogromno dela. Uspeh ni izostal. Letos so nabrali 250 oglasov, v glavnem slovenskih trgovcev in podjetnikov v Ontario.
Miro Rak, urednik revije je zapisal, da je slovenska skupnost sprejela „trgovski vestnik" za slovenski gospodarski imenik.
CHICAGO
Slovenska Nnrodna Podporna Jednota. — Prosveta z dne 9. maja prinaša celoletni obračun SNPJ za leto 1983.
Premoženje je doseglo vsoto 36 miljonov. V zadnjih petih letih zaznamujejo napredek od višini 4.5 miljonov dolarjev. Računajoč inflacijo se ta napredek dejansko spremeni v nazadovanje! Članstvo je tudi v 1983 padlo za 1,297 in sedaj stoji na 40.379.
SNPJ se je zelo modernizirala. Članom nudijo celo povsem bančni posel anuitet (IRA). V tem zabeležijo lep uspeh, toda za ceno skoraj previsokih obresti niso 11.25%. Izgleda daje premoženje zelo dobro in pametno naloženo v glavnem v kratkoročne državne obveznice.
Veliko zgubo še vedno zaznamuje počitniški center in sicer preko 210 tisočakov in „Prosveta" s preko 270 tisočaki
Zanimiva je statistika umrlih članov. V letu 1982 jeza rakom umrlo 133 članov in za srčnimi napadi in drugimi srčnimi obolenji pa 224 članov. V letu 1983 pa je na posledicah umrlo S102 članov, dočim so srčna obolenja in napadi bili usodni za 358 članov!
Prosveta še vedno dosledno vodi anti-Reaganovo in pro-so-cialistično politiko, predvsem s članki Petra Elisha. Zadnje čase zelo zagovarjajo linijo miru za vsako ceno. SNPJ ni nikoli našla, niti poskušala najti poti do slovenske po-revolucij-ske imigracije. Članstvo pa je komaj še povezano z matičnim režimom, saj so v letu 1983 prodali samo za 339 dolarjev (50 izvodov!) koledarjev SIM. Za SNPJ z preko 40 tisoč člani je to bore malo.
ZU
Buenos Aires, Argentina
Časnikar g. Pavle Rant, ravnatelj slovenskih višjih tečajev in blagajnik društva „Pristave" se je kot tajnik poverjeništva in član načel-stva SLS poslovil od pokojnega Miloša Stareta namesto odsotnega
predsedniškega namestnika dr. Marka Kremžarja med drugim z naslednjimi besedami: „V imenu SLS Vam obljubljam, da bomo šli po stopinjah zgledov, ki jih imamo v zgodovini strankinega življenja do končnega cilja: Svobode, združene in samostojne Slovenije"
Ga. Danica Kanale Petričkovase je poslovila od rajnega v imenu Slovenske demokratske stranke. Njene besede pred spomenikom žrtvam revolucije so bili izrazi hvaležnosti „zvestemu drugu v medstrankarskem življenju". Govornica je z lepimi mislimi poveličala ..uvidevnost, nepopustljivo premo-črtnost, prevdarnost, dopuščanje do drugačnosti, ki so omogočali plodno ustvarjalno delo, složno sožitje in prijateljsko sodelovanje. Po ge. Petričkovi se z ,,odhodom rajnega Miloša Stareta zaključuje doba v našim tujinskem bivanju, preobložena s skrbmi, žrtvami, težavami, pa tudi doba grajenja svoj-skega zdomskega žitja."
Novi slovenski akademski diplomirana. Na bs. vseučilišču je sprejela diplomo gdč. Pavla Andreja, na moronskem pa je diplomiral za optičnega tehnika Pavle Novak ml. Na državni univerzi v Mar de la Plata je sprejel inžinersko diplomo g. Marko Tušar. Na ekonomski fakulteti istega vseučilišča je končala študije gdc. Tinčka Sin-tič iz Miramarja. Čestitamo.
Na slovenski Pristavi v Castelar-ju so ustanovili Mladinski mešani pevski zbor, ki šteje nad 30 pevk in pevcev. Vodi ga ga. Gaserjeva roj. Savelli. V kratkem se nam obeta lep koncertni večer. Režiser g. Miha Gaser pripravlja z mladimi igralci za 21. in 22. julij veseloigro. Požrtvovalni režiser je na delu med drugimi uprizoritvam^ Naša apostola, Kralj Svetopolk, Jurij Kozjak, Miklova Zala itd. Ciklus bo končal z dramo iz naše revolucije.
Gospa Marija Amon je pred kratkim praznovala svojo 80 letnico, čestitamo.
Umetnik Jože Žerovnik, najvidnejši zdomski podobar in rezbar, mojster, ki je že v povojnem času zaslovel pa svojih umetniških delih v Avstriji, še bolj v Argentini, je 28. aprila dopolnil 60 let in skoro 40 let plodovitega dela krase mnogo slovenskih domov, njegove umetnine lahko najdemo skoro v vseh argentinskih pokrajinah. Poznajo ga v Čilah, Urugvaju, Paragvaju in v Venezueli. Njegovi mojsterski kipi poveličujejo njegovo cerkveno umetnost. Jože vse to v svoji skrom nosti posvečuje svoji globoki vernosti in tako na najlepši način proslavlja veličino svojega očeta in treh bratov, komunističnih žrtev. Jože Žerovnik je ponos slovenskega občestva v Argentini in vseh slovenskih zdomeov in izseljencev po svetu.
V Argentini in v drugih deželah ni zaslovel po propagandi temveč po svojih umetniških delih in izrazih njegove velike umetniške notranjo sti. Razstavljal je v,.Slogi" v Osrednji slovenski hiši in v sanjuškem Slov. domu, za Argentince pa na mednarodni lesni razstavi v Bs. Airesu in v salonu Baupesa. Televizija in tukajšnji dnevniki so priobčili lepa poročila o njegovem umetniškim delovanju.
Vkljub delu Jože še vedno najde prosti čas za delo med zdomstvom. Bil je predsednik pripravljalnega odbora v Zavetišču dr. Rožmana in več let tudi njegov tajnik. Kot slovenski domobranec se je pridružil „Taboru".
Somišljeniki slovenskega državnega gibanja in njegovi osebni prijatelji zaslužnemu jubilantu prisrčno čestitamo k njegovi 60 letnici s prošnjo Bogu, da ga nam ohrani še mnogo let zdravega, čilega vedno vedrega in ustvarjalnega. Tvoje umetniško delo za čast božjo je tudi ponos slovenskega zdom-stva.	erne
Slovenski javnosti po svetu
Zgodovinski odsek TABOR-a ZDSPB, pripravlja novo izdajo Bele knjige. V njej bodo vsebovana imena žrtev komunistične revolucije v Sloveniji, imena padlih proti-komunističnih borcev in imena iz Vetrinja vrnjenih in po-morjenih Slovenskih domobrancev.
Bela knjiga bo mogočen spomenik vsem tem rrtvam, obenem pa močna in neizpodbitna obtožnica komunističnega režima v Sloveniji, ki še danes nima poguma pred vsem narodom priznati strahotne škode, ki jo je prizadel slovenskemu narodnemu telesu med revolucijo in vne-bovpijoči zločin, ki ga je v maju in juniju leta 1945 zagrešil nad zvezanimi Slovenskimi domobranci.
Bo pa ta nova izdaja Bele knjige tudi zadnji dokument, katerega bo mogla objaviti naša generacija, predno tudi ona odide za poklanimi domobranskimi bataljoni.
Zato prosimo vse Slovence, kjerkoli po svetu, da nam sporoče imena pomorjenih, padlih ali vrnjenih Slovencev, za katere niso prepričani, da so že na seznamu Matice mrtvih. Prosimo, preglejte še enkrat prvo izdajo Bele knjige in njeno Dopolnilo in nam sporočite nova imena, popravke in dodatne informacije. Tako bo nova izdaja Bele knjige ne le čimbolj popolna in točna, temveč tudi delo nas vseh, ki živimo zato, ker so oni umrli. Ohraniti njihova imena zgodovini, to je najmanj, kar smo jim dolžni
Vsa pisma in sporočila pošiljajte na naslov: TABOR 224 Charlotte St.
Hamilton, Ont. Canada L8K 4V6
SLOVENIA
AND SLOVENIANS
i.
®£>m><3
In order 10 understand the folklore of a countrv, we have to knovv something about that countrv.
The Slovenians are South Slav* occupving the northwest corner of ioday's Yugoslavia. Their language and culture are different from their South Slav neigh-bors, ihe Croats and the Serbs. The populaiion of Slovenia is around 1.7 million.
The forefathers of Slovenians arrived from vvhat is lodav Russia in the sixth centurv A.D. Their territorv ai that time included almost ali eastern Alps south of ihe DanubeRiver. Since they vvere settled fanhest to ihe vvesi of ali South and Eastern Slavs, they first losi their m-dependence. The> have not had an independent siaie during the modern period. Prior to their first inclusion into Yugoslavia in I918, thev vvere from the fifteenih century on a pari of ihe Austrian empire under ihe Habsburgs.	*
The Slovenian ierritoryJs e.uraordinarilv varied. To ihe northvvest are ihe higlTmouniains of ihe Alps vvith forests and pastures. To ihe south of the Alps is a hilly country, vvhich runs into the plains of Bela Krajina and into the Panonian plain. The southvvest pari reaches aeross the Karst to ihe Adriatic Sea.
Literacy in Slovenia reaches almost 100 per cent of the population. the level of culture is high even by VVesi European scandards.
The Slovenians established schools in ali villages and tovvns. They have universities, support orchestras and staie theaires, and operas. and keep their tovvns, vijlages and cities clean.-'
3 Rudolf Cuješ and Vladimir \1auko. This Is Slovenia. (Toronio. Oniario. Slovenian Federauon ol" Canada. i958». pp. I5-I7.
v
Zabnice — Sv. Višarje
Slovo od višarskega župnika č. g. Marijana Cerneta
m
Vsi, ki so v zadnjih letih obiskali Sv. Višarje, so spoznali žabniškega župnika kot marljivega oskrbnika nam dragega gorskega svetišča. Vanj je v romarski sezoni vsak dan zahajal, sprejemal romarje, bil uslužen romarskim skupinam in bil tudi zaželen spovednik.
Četudi je že več let bole hal na ledvicah, je vendar vestno opravljal svojo dušno-pastirsko službo, ki v žabni-ških razmerah nikoli ni bila lahka, ker živijo tam tri narodne skupnosti.
A ni bila bolezen, ki ga je strla. temveč huda prometna nesreča je pretrgala nit njegovega življenja in duhovniškega delovanja.
V nedeljo. 4. marca 1984, se je velika množica vernikov iz Žabnic, sosednih vasi in tudi iz Koroške poslovila od tako vnetega pastirja, ki je poleg pastoralnega dela vedno tudi izglajeval napetosti med narodnostnimi skupinami in ki je na Sv. Višarjah združeval slovenske, italijanske in nemško govoreče vernike.
Po rodu je bil beneški Slovenec, ki je iz lastne narodne usode poznal tudi trda tla Kanalske doline in dušo tamkajšnjega človeka.
Dr. Drago Stoka ga je v poslovilnem govoru imenoval kaplana Čedrmaca, ki se je boril za čistost vere rn za zvestobo izročenim in prevzetim izročilom prednikov.
Rri maši zadušnici. ki jo je daroval videmski nadškof Al-tredo Battisti s tridesetimi duhovniki (tudi z zastopniki iz Koroške), se je le ta zahvalil rajnemu župniku za tako zvesto dušnopastirsko delo ter poudaril njegovo vest in občutljivost za človekove pravice.
Za Gorico in Trst pa je spregovoril msgr. Franc Mač-nik, ki je skupaj s trbiškim dekanom neposredno soma ševal z gospodom nadško fom.
Cerkveni zbor je prepeval v slovenščini in latinščini
Sv. Višarje, ki so se sončile v prečudovitem zimskem popoldnevu, so bile z višine priče slovesa od svojega zvestega oskrbnika.
J. K.
"Nedelja " 18.3.1984
Pravica narodov...
Nadaljevanje iz str. 1
prisodile južno-zahodno tretjino slovenskg zemlje in krvi ter znaten del hrvatske Dalmacije z vrsto jadranskih otokov, Istro in nazadnje z Reko. Srbija zaradi tega razkosanja Slovenije ni utrpela nič, temveč pridobila njen okrnjeni del.
Zaradi zgodovinske resnice je treba Združenim državam v čast priznati, da teh brezobzirnih kršitev pravice do samoodločbe niso nikdar priznale. Wilson je skušal uveljavitev Londonskega pakta na škodo Slovencev in Hrvatov z vsemi silami preprečiti, a zastonj. Zaradi tega se je z mirovne konference razočaran umaknil že pred njenim koncem. Amerika tudi ni nikoli uradno potrdila pogodb, skovanih na njej. Njen senat in zbornica sta leta 1921 samo javno razglasila, da je vojna z Nemčijo za ZDA končana. Ameriška politika se je obrnila v izolacijonizem ter se vrgla na svoj notranji industrijski in poslovni vzpon. Evropo pa je v glavnem prepustila političnemu in gospodarskemu kaosu, zametku še strašnejše druge svetovne vojne.
V presledku med njo in med prvo so manjše, baje ..osvobojene" evropske narode, razen baltskih in Fincev, nemoteno zatirali njihovi novi gospodarji - Srbi Slovence in Hrvate, Italijani njuni manjšini pod svojo peto ter avstrijske južne Tirolce; Čehi Slovake in Rusine; Poljaki Ukrajince, bolj-ševiki Rusi poleg teh kakih dvajset drugih narodnosti, nova Nemška Avstrija koroške Slovence, ki pa so si to usodo delno zakrivili sami, ko so pri plebiscitu leta 1921 z znatnim številom svojih glasov pomagali, da je južni del njihove dežele pripadel dunajski republiki.
Teda navzlic vsemu temu načela o samoodločanju, ki je pri zatiranih nesvobodnih narodih z večjo ali manjšo močjo le tlelo, v mednarodni politiki ni bilo več mogoče obiti. V svojo Atlantsko listino (karto) sta ga avgusta 1941, v tretjem letu drugega svetovnega spopada, morala vključiti ameriški predsednik Roosevelt in zadnji britanski Winston Churchill ter ga kot propagandni trnek vrgla zasužnjenim v plačilo za boj proti nacizmu. Tedaj sta zasnovala tudi bodočo Organizacijo združenih narodov, naslednico ponesrečene ženevske Lige. Pravica do samoodločenja je bila sprejeta njeno ustavo, slovesno podpisano 26. junija 1945 v San Franciscu. Najnovejše, seveda zgolj besedno priznanje pa ji je dala celo zloglasna Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinkiju leta 1975, ki jo je uvrstila med temeljna človekova prava. To je bila tretja kričeča izdaja tega velikega načela, saj so zahodne demokratične sile z ZDA in Vatikanom vred v fin ski prestolnici potrdile krivične nove meje v Evropi, zarezane po „miru" druge svetovne vojne. S tem so dale pravno priznanje še enemu, doslej najstrašnejšemu zasužnjenju srednje -in vzhodnoevropskih narodov po komunističnem imperializmu. V njem je poleg Sovjetske zveze največja ječa narodov socialistična Jugoslavijo, v katero so bili po Zahodu znova izdani zlasti Slovenci.
A v brk tem usodnim in sramotnim zatajitvam svojih začetnikov ostaja načelo o pravici do samoodločbe narodov edini moralni in mednarodnopravni temelj za naše zahteve po samostojnosti in krojitvi lastne usode v povsem neodvisni slovenski državi. V koliko smo ga Slovenci, in še bolj, v koliko ga nismo znali po letu 1918 izkoriščati v svoj prid, bo beseda v tretjem delu tega razpravljanja.
P. K.
GOSPOD BOG VOJNIH ČET, DAJ RAJNEMU VEČNI MIR. NJEGOVA SVETA MU ČENISKA KRI PA NAM BODI V BLAGOSLOV V BOJU ZA TVOJE KRALJESTVO
IMIMMIlIMIlilllllllllllllllllllHIllllllMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIl!
llllllMIMIMIIMIIIIIIIIINIMMIlllMMIlllllMIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllll
+ Univ. prof. dr. LAMBERT EHRLICH sept. 1878 +26. maja
:I8.
1942
"KER JE BIL BOGU V$EČ IN JE ŽIVEL SREDI GREŠNIKOV, GA JE VZEL. UMRLI PRAVIČNI PA OBSOJA ŽIVE HUDOBNEŽE. KONEC MODREGA VIDIJO, SICER PA NE RAZUMEJO, ZAKAJ GA JE GOSPOD VZEL V SVOJE VARSTVO. VIDIJO IN ZANIČUJEJO NJEGOVO SMRT, BOG JIH BO PA ZASMEHOVAL RAZDROBIL BO TE NAPIHNJENCE, DA BODO BREZ GLASU IN JIH BO IZRU VAL IZ TEMELJEV IN POPOLNOMA BODO BREZ TOLAŽBE. VZDIHOVALI BO DO IN NJIHOV SPOMIN BO PREŠEL. K OBRAČUNU SVOJIH GREHOV BODO PRIŠLI VSI PREPLAŠENI IN NJIHOVE HUDOBIJE JIH BODO OČITNO TO ŽILE. TEDAJ BODO STALI PRAVIČNI Z VELIKO SRČNOSTJO PRED ONIMI, KI SO JIH STISKALI IN ZANIČEVALI NJIHOV TRUD." (MODROST 4, I-I9)
Univerzitetni profesor, svetniško živeči duhovnik, videč!
Pokojni prof. dr. Lambert Ehrlich, je s svojo „Višarsko idejo" v težkih dneh pokazal slovenskemu narodu rešnjo pot do svobode, slovenskega narodnega ponosa in državne neodvisnosti. — Slovenski komunisti so sezbali njegove zamisli in
ga prav zato obsodili na smrt. Mislili so, da bodo s tem zadali smrtni udarec tudi njegovi Višarski ideji. Zmotili so se! Danes je Ehrlichova „Višarska ideja" na pohodu in si vedno bolj osvaja srca Slovencev, ki jim je mar bodočnost slovenskega
naroda.
Drobne iz domovine (Ali zorimo samostojnosti nasprot!)
Na Žirovskem vrhu v Poljanski dolini
bodo letos začeli predelovati uranovo rudo v koncentrat, tako imenovano rumeno pogačo. V rudniku bodo vsako leto pridobili iz 160 tisoč ton uranove rude 120 ton pogače. S pomočjo USA bodo izdelali 16,6 ton gorivnih elementov. Ta količina je potrebna za vsakoletno zamenjavo jederskega goriva v nuklearni elektrarni v Krškem.
V	Žitari vasi na Koroškem je najmlajše Slovenijalesovo podjetje. Tovarna z 8.500 kvadratnimi metri delovne površine je opremljena s stroji za proizvodnjo masivnega pohištva iz borovine. V tovarni je zaposlenih 84 delavcev, največ slovenskih Korošcev.
V	logaški lesni industriji je zaposlenih nad tisoč delavcev. Ta industrija izvozi letno pol miljona stolov za deset miljonov dolarjev.
Slovenska radenska slatina je zaslo-velila po celem svetu. Na domačem tržišču so lani prodali 147 milijonov litrov mineralne vode in 53 milijonov litrov brezalkoholnih pijač. Slatino izvažajo v USA, Kuvajt in drugam. V Južni Ameriki, zlasti Argentini jo pogrešajo.
Preko slovenske luke Koper je šlo v
lanskem prvem polletju čez miljon ton različnega blaga. Uvoz blaga se je zmanjšal za 30, izvoz pa povečal.
V	Globokem pri Brežicah so zgradili hleve za pitanje 2400 glav govedi. S tem si želijo zagotoviti boljšo založenost z govejim mesom.
Tovarna Itas v Kočevju izvaža na tuji trg cisterne, največ v Zahodno Nemčijo in v Saudsko Arabijo.
V	Ljubljani so restavratorji pri obnovitvenih delih naleteli v nekoč ugledni Mayerjevi kavarni na freske iz zadnjih let preteklega stoletja.
V	Mengšu narede v tovarni Melodija na leto okrog 20 tisoč harmonik. Mnogo jih tudi izvažajo.
V	Novem mestu so končali novo stanovanjsko naselje s 450 stanovanji za 1570 stanovalcev.
V	Ponikvah pri Žalcu so končali z napeljavo vodovoda Kale-Studence-Ponikve. V žalski občini so tako zaključili triletno gradnjo vodovoda po najbolj oddaljenih hribovskih vasicah.
V	Šmarju pri Ljubljani izdelajo letno 120 milijonov nožkov za odpiranje konzerv in pripomočke za tekstilno, obutveno in usnjarsko industrijo. Francoskemu Citroenu so že prodali okoli 250 tisoč varnostnih pasov za avtomobile.
Agrokombinat je iz Maribora izvozil 200 ton jabolk v ZR Nemčijo, Belgijo in na Nizozemsko.
V Sežani so dogradili 1.200 kv. metrov veliko dvorano, v kateri bodo delali transformatorje, namenjene za izvoz.
..Lesnina" iz Ljubljane bo v kitajski pokrajini Jin Li gradila tovarno, ki naj bi proizvajala 150 tisoč modernih stolov letno. Tako Slovenci izvažamo v svet tudi znanje in opremo. Proizvodnja masivnega pohištva jezdruženazlasti v tovarnah SOP iz Krškega, KLI iz Logatca, Žičnice iz Ljubljane, Javorja iz Pivke in Meblo iz Nove Gorice. Nigerija je ponudila Meblu mešano družbo s 60% nigerijskega in 40% domovinskega kapitala.
Novoles je z družbo NOVO-Ven podpisal pogodbo za 5 tisoč dolarjev za gradnjo tovarne kopalniške opreme v Venezueli.
Mariborski Tam je v osmih mesecih izgotovil 6.317 različnih vozil. Istočasno so v tovarni izdelali 5.700 motorjev. V Saudovo Arabijo so izvozili 200 avtobusov.
Mlekarji iz Ljutomera izvažajo po sto ton sira letno. Ementalec, parmezan, in zbrinc je zaželjen zlasti v USA, Švici in v Italiji. Tujina se zanima tudi za poltrdi prleški sir.	Dalje na str. 8
NOVA HRVATSKA 4/1984.
Nisu svi slovenski listovi za slovensku državu
U drugom broju NH, na stranici pisarna, pod naslovom "Pomaži-mo jedni drugima", naveli ste neke slovenske listove, koje ne bi treba I o preporučiti Slovenci ma u domovini, jer oni ne poznaj u naše podjele u slobodnom svijetu.
To se posebno odnosi na tjed-nik "Svobodna Slovenija" iz Bue-nos Airesa, koji je od samoga po-četka velikosrpski, tj. jugoslaven-ski usmjeren i kroz cijelo vrijeme izlaženja vodi boj protiv ideje neo-visne slovenske države i protiv svakog lista koji se vodi idejom neovisne Slovenije.
Da ironija bude veča, treba spo-menuti kako je upravo "Svobodna Slovenija" takodjer uvijek napadala i Hrvate koji su bili za neovisnu Hrvatsku I paušalno ih je ocjenji-vala kao ustaše i fašiste.
Treba, na žalost, joS uvijek na~ glašavati da postoji duboki jaz izmedju njih i Slovenaca u Europi-Slovenci u Europi odi učno odbija-iu svaku ideju /ugoslavenstva, dok su Slovenci u emigraciji, pogoto-vo u prekomorskim zemljama, još uvijek zadojeni jugoslavenskom idejom. Vidi se to iz činjenice da Slovenci u Europi neče da čita/u prekomorske slovenske emigrantske nov/ne.
S druge strane, "Slovenska Država" drži se neutralno, ali i ne zagovara ideju slovenske države. Ako se tu i tamo nekad i Izjasni za tu ideju, napravi to iz oportuniz-ma. Dva me razloga navode na takav zaključak. Prvi dolazi od va-šeg vodeceg političara dr. Mate Meštrovica. On osobno pozna neke vodeče ljude iz toga lista i on mi je u jednom pismu izjavio da su još uvijek na jugoslavenskoj liniji. Drugi razlog jest čin jeni ca da "Slovenska Država" ni je nikada objavila niti jednoga mojega članka ili komentara. Po mojem mišljenju to nije zato što bi ih moje ime razdraživalo, nego zato što ne žele da čitatelji uvide činjenice kakve jesu.
Trebam spomenuti I treči list koji ste vi preporučiti. "Alternativa" više ne izlazi, jer je Franc Jeza umro 20. siječnja u Trstu. To, do-duše, vi još niste mogli znati.
Smatrao sam potrebnim sve ovo spomenuti, jer je to temeljno i jer inače dolazi u pitanje svaki naši dodir s hrvatskom emigraci-jom. Kako naime da se povežem s Hrvatima u slobodnom svi/etu, ako još ne znaju I učiti izmedju prijatelja (državotvornih) i neprijate-Ija (jugoslavenskih) Slovenaca? Nadam se da čete te pogreške prvom prilikom ispraviti, jer one ne ljute samo nas, nego škode i vašem novinarskom ugledu.
Branko Pistivšek, urednik "Slovenskog glasa", Njemačka
Jmrne
the former jouraalist, cabinet minister and House of Commons Speaker will be outstanding as Canada's 23rd Governor-General
POJASNILO: Zaradi nesporazuma, ki ga je povzročilo pismo uredniku „Nove Hrvatske" aprila 1984, in našemu protestu proti avtorju
tega pisma, tokrat objavljamo bralcem Slovenske Države besedilo pisma iz Nove Hrvatske" in odgovor nanj: ..Razveseljivo presenečenje". urednika ..Slovenskega glasa".
PRILOGA "SLOVENSKEGA
za marec 1984 št. 3
GLASA"
(SG) RAZVESELJIVO PR j? ZRAČENJE
Za razveseljivo "prezračenje"je nehote poskrbela londonska "Nova Hrvatska",katera je v svoji letošnji drugi številki zmetala v isti koš poleg našega "Slovenskega glasa","Slovenske Države",Smeri" in "Akcije"tudl razvpito "Svobodno Slovenijo".Kako je mogoče talcSen tednik kot Je "Svobodna Slovenija" Se prižtevati med slovenske časopise in ga priporočati Slovencem in to po programskih jedrih?Seveda sem takoj proti temu ostro protestiral in pri tem v razburjenju poimenoval mesečnik "Slovenska Dr-žava"kot nevtralen list,kar seveda ne odgovarja dejstvom.Ker je ista "Nova Hrvatska"v svoji 4.številki objavila moje pismo,je naravno dvignilo prah v ZDA in v Kanadi.Seveda nisem hotel s tem žaliti nikogar,še najmanj naše državarje v Ameriki.
Ce sem se v presoji zmotil,ko sem "Slovensko Državo"zaradi njene pohlev-nosti prištel k nevtralnim listom,rad mojo zmoto prekličem in sicer iz treh razlogov:
a)nikoli	se nisem prišteval k "nezmotljivim",kot je to običaj pri SLS, pa ml zaradi tega ne bo padla krona z glave,če priznam in obžalujem mojo zmoto.
b)nikogar	nisem hotel žaliti s tem,če sem ga prištel k nevtralni skupini in
c)ker	me veseli,da "Slovenski Državi" slovenska neodvisnostna ideja ni nekaj priložnostnega,temveč zamisel,za katero so v Kanadi pripravljeni iti na barikade.
Tako je prav:dobra in poštena načela je treba braniti z vso odločnostjo, še posebno idejo slovenske državne neodvisnosti in če sem jaz pomotoma prištel "Slovensko Državo" med nevtralne liste,potem je treba dvigniti vizlr in pokazati pravo obličje,kar so sodelavci in somišljeniki "Slovenske Države"tudi storili.Tudi jaz bi pravtako reagiral! Veseli me,da je moja osebna zmota doprinesla k prezračenju,ki ga -če hočem biti odkrit kot vedno - nisem pričakoval.Mene namreč boli ponižanje naše preljube slovenske domovine in našega naroda,in se mi v tej bolečini lahko pripeti,da prištejem vse tisto,kar tega ponižanja ne obsodi dovolj glasno in ostro k nevtralizmu.
to tej odločni reakciji,se je zopet osvežilo upanje,da bo v bodočnosti "Slovenska Država" v bodočnosti pravtako odločno reagirala na vsak u-darec po slovenskem narodu in bo šla na okope tudi proti državam,ki so Slovencem sovražne in ne samo proti komaj znanemu uredniku SG. Ker sem sam neznansko občutljiv za vse,kar je v zvezi z nasprotnim poročanjem o "Slovenskem glasu",zato priznavam isto pravico tudi "Slovenski Državi",če se Čuti zaradi moje osebne pomote prizadeta!
Branko Pistivšek urednik "Slovenskega glasa". Mlnchen sredi marca 1984
CMC President Gerry Meinzer
The Canadian Consultative Coun—
cil on Mul ti cul *:ural ism (CCCM) je posvetovalni organ ministra za večkulturnost v Kanadi. Doslej je fetel 100 članov in poslovni odbor 36 Članov. Se— daj so ga reorganiziral i in so ga zmanjšali na 36 članov in posloveni odbor na 4. Manjši« število bo omogočilo, da bodo
imeli namesto sestanka sedaj kar naj bi zbolj Sveta. Poslovni jo: predsednik (Ontario) in tri ni ki, Art Lee Zakem (P.E.I.) gneault (Ouebec)
enega letnega fitiri na leto, šalo poslovanje odbor sestavlja 6ery Meinzer je podpredsed-(B.C.), Frank in Dolores Vi-
ŽIVLJENSKO VAŽNA VLOBA ETNIČNEGA TISKA
Ontarijski minister za državljanstvo in kulturo, hon. Susan Fish, je govorila 11. aprila na sestanku Zveze etničnega tiska v Ontariju o va^ni vlogi, ki jo igra etnični tisk tako v ohranjevanju različnih etničnih kultur v provinci in v medsebojnem seznanjanju teh kulturnih bogastev kot tudi v posredovanju dejavnosti ontarijske vlade za kar najlažjo vključitev številnih pri-seljencev v novo domovino.
V svoji dvestoletni zgodovini, ki jo praznuje letos provinca, so združile najrazličnejše narodnostne skupine svoje talente in sile, da so zgradile to mnogolično preprogo - Ontario. Zadnje ljudsko štetje je pokazalo, da se je nad 2 milijona prebivalcev Ontarija rodilo izven Kanade. 61 etničnih publikacij, ki so združene v Zvezi etničnega tiska, skrbi poleg drugega tudi za to, da zvedo pripadniki teh etničnih skupin za programe, ki jih organizira provincialna vlada, da bi jim olajšala aktivno vključi tev v gospodarsko in kulturno življenje Ontarija.
Pri letošnjem proslavljanju 2001etnega obstoja province bo prišel mnogolični obraz prebivalstva do izraza, ker bodo v mnogih krajih večkulturne prireditve.
Hon. Susan Fish so ob tej priliki podelili Zveze etničnega tiska v Ontariju.
mm
častno članstvo
The Honourable Susan Fish, Ontario Minister of Citizenship and Culture, receiving an award for honorarv memhership into the Ethnic Press Association of Ontario from Mr. Vladimir Mauko, president of the Association. Ms. Fish received the avvard vvhen she addressed a meeting of the E.P.A.O. on Wednesday, April 11, 1984, in Toronto.
Stavilo samomorov na 100.000
prebivalcev v poedinih driavah je zelo različno. Slavni razlog je obup nad smislom življenja, ki pa je lahko povzročen po različnih okoliščinah kot so izguba vere in pa pomanjkanje vsake svobode. Mednarodna primerjava kaže naslednjo sliko:
Srcija
Španija
Irska
Izrael
Italija
Anglija & Males Avstral i j a ZDA
Poljska
Japonska
Francija
Zapadna Nemčija
Avstrija
Danska
Madžarska
V mnogih državah se
3.3
4.	1
5.	7 6.0
6.4 8.9
11.0
11.5 12.7 17. 1
19.6
21.7 27.6 30.0 45.6
je zadnje
Čase zelo povečalo število samomorov med mladostniki. V ZDA
se je povečalo število samomorov mladine od 15. do 24. leta od 1950 do 19B0 za 2B4X, dočim je naraslo število samomorov celotnega prebivalstva v istem ob dobju samo za 11%.
Na Hrvatske« se opaž* vedno
hujši teror proti katoliški Cerkvi, ki ga podžiga posebno hrvatski komunistični funkcionar Stipe Suvar. Hrvatski katoliški Cerkvi podtika vse mogoče podlosti ter je naravnost obseden, ker ne more pridobiti Hrvatov za jugoslovansko idejo. Dobesedno je dejal, da bi si hrvatski cerkveni dostojanstveniki raje odgriznili jezik kot pa da bi izgovorili ime Jugosla vija. CPo: S.g.VII/33 V Beogradu je izvršil samomor 701etni pisatelj Branko Čopič, ki je bil po rodu bosanski Srb. Napisal je več romanov in knjig za otroke. CPo:S.g.VII/33
Kaj pišejo drugi...
... o gradnji dijaškega doma v Celovcu
„Gradnja dijaškega doma za fante - dom sv. Mo-desta (v Celovcu) lepo napreduje. Meseca septembra ga bomo blagoslovili, slovesno otvorili in se vselili... Že je javnosti znano, da bomo skupno knjižnico in čitalnico v novem domu posvetili našemu koroškemu rojaku in ljubljanskemu velikemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu... Opominjal naj bo študente, našo bodočo inteligenco, da je brezbožni komunizem največja nesreča za slovenski narod... V zvezi s posvetitvijo čitalne sobe in knjižnice škofu dr. Rožmanu poudarja Mohorjeva, da ji je Rožmanov nauk o komunizmu vedno prisoten v vseh njenih odločitvah, in obžaluje, da je sprejela v knjižni dar 1938 Polanškovo povest Križ s križi. Poudariti pa je treba... (da je) Družba sv, Mohorja v Koledarjih za leto 1983 in 84 z objavo razprav Zveze slovenskih društev protikomunističnih borcev (?)... Mohorjanom na Koroškem, v zamejstvu in zdomstvu nudila možnost, da spoznajo, da sta (Polanškovi) obtožbi bratomora in vpreganja v nacistični voz neresnični".
Velikonočno voščilo Msgr dr. Janeza Hornboecka, ravnatelja celovške Mohorjeve, Ameriška domovina 13. aprila 1984).
... o slovenskem kulturnem prazniku v Celovcu
.....ob slovenskem kulturnem prazniku podelitev
literarnih nagrad literarnega natečaja Mohorjeve v Celovcu. Nagrajenci Janus, (Valentin) Polanšek, Gallob in Turk." (Kulturni telegrami v Celovškem Zvonu, II/2, marec 1984.
... o razvojniških receptih za „ocvrt sneg"
„Na Zahodu vidimo izrazit odpor proti priznanju prave narave (rdečega) totalitarizma. To težnjo je Jeane Kirkpatrick, ameriška ambasadorka pri Združenih narodih, imenovala „voljo za nejevero", voljo, da resnice za nobeno ceno ne sprejmeš, kijev zahodni politiki globoko zakoreninjena. En izraz za to hoteno nejevero je vztrajno prepričanje, da je kak netotalitarni komunizem mogoč. Na Zahod pregnani poljski filozof Leszek Kolakowski je o taki možnosti dejal, da ima toliko stvarnega temelja kakor recept za ocvrte snežne kepe. Poročilo tako imenovane Kissingerjeve dvostrankarske komisije ZDA za Srednjo Ameriko je to zadevo jasno obdelalo: „Ker marksistično-leninistični uporniki (v Tretjem svetu) apelirajo na pogosto zakonite pritožbe ljudstva o stiskah, vlada precej splošno prepričanje, da so poglavarji gverilcev gonilo, ki bo privedlo do potrebnih sprememb. To mnenje oni sami krepijo tako, da dobro misleče demokratične prvake vabijo v Ljudsko fronto. Poskrbe pa, da monopol nad orodji sile ohranijo v lastnih rokah. Toda zgodovina žal ne nudi nikakršnega temelje za tak optimizem. Nobena vstaja marksistično-leninističnih ljudskih frontseše ni preobrazila demokracijo potem, ko je zmagala. Režimi, ki jih ti gverilci ustanove po zmagi, postanejo totalitarni, ker je že od nekdaj to njihov namen, narava in nauk. Kuba in Nikaragua sta kričeča primera za to. (Prav tako Osvobodilna fronta v Sloveniji, likvidirana že dve leti pred zmago revolucije po terorju Partije in z izdajo krščanskega socializma po rdečih sopotnikih Edvardu Kocbeku, Tonetu Fajfar-ju in Marjanu Breclju. Povzetek razprave iz londonskega trimesečnika Survey, glasila Inštituta za evropsko obrambo in za strategične študije, kakor ga je priobčil washingtonski tednik Human Events 12. maja 1984).
... o slovenskem duhovniku — „državarju"
„V nedeljo 23. oktobra je po daljši bolezni umrl v Rimu znani zavedni slovenski duhovnik France Dolinar... Deset let je bil zaposlen v vatikanskem skrivnem arhivu.Zadnje čase je vidno hiral. Bil je namreč edini slovenski duhovnik, katerega je narodna katastrofa hudo potrla, saj je predobro vedel, kje tičijo vzroki zanjo. Kot publicist si je Dolinar postavil trajen spomenik v slovenskem slovstvu. Kot narodno zaveden Slovenec se je pokojni že zgodaj pridružil slovenskemu državnemu gibanju. Leta 1947 je izšla v begunskem taborišču v Lienzu (naTi-rolskem) njegova razmnožena brošura Slovenska državna misel pod imenom Peter Levičnik. Naš list jo je 1982 ponatisnil v drobni knjigi. Sodeloval je pri Glasu slovenske kulturne akcije, (njenem zborniku) Vrednotah in (reviji) Meddobju. Pozneje, ko je zaradi razloma v SKA krog državarsko mislečih Slovencev začel (leta 1969) izdajati list Sij slovenske svobode, je Dolinar takoj začel pisati vanj in sta med
mnogimi članki posebne omembe vredni razpravi Slovensko vprašanje v prvi Jugoslaviji ter Hipoteke črednega stanja. Leta 1971 pa je izdal v založbi Sija pomembno tiskano knjižnico Odsostnostslovenske državne misli v prevratu leta 1918, katero so jugoslo-venarji sprejeli s strupeno kritiko. Po zaniku Sija ni imel nobene možnosti več za objavo svojih izrazito slovenskih razprav. Pač pa je pridno pisal v Rimu, kar je vse ostalo v rokopisih. Ni nam znano, kdo bo prejel njegovo zapuščino, a bi bilo zelo škoda, če bi se njegove dognane razprave porazgubile. Z Doli-narjem je omahnil v grob (eden poslednjih) slovensko narodno zavednih duhovnikov. Njegova narod-nazavest je bilatako profilirana (dognana), daješla na živce infantilnim slovenskim sobratom.ki ga niso marali. Sedaj po njegovi smrti smemo slovenski javnosti razodeti skrivnost, za katero smo vedeli že dolgo časa. Ko je Dolinar opazil pogubno zapeljevanje slovenskega ljudstva v emigraciji, je pred 30 leti nameraval strmoglaviti jugoslovenarski Narodni odbor v Buenos Airesu in ga nedomestiti s slovensko organizacijo. Ta koristne namera pa se mu ni posrečila, ker ni našel med takratnimi slovenskimi izobraženci v svobodnem svetu niti toliko odločnih in narodno zavednih Slovencev, da bi bil nameravano vrzel lahko ispopolnil z njimi. Dolinar je tudi prvi vpeljal za jugoslovenarje pojem „Neslovenci". Naš list se misli spominu idealnega duhovnika pokloniti s posebno izdajo njegovih političnih spisov". (Slovenski glas, MCinchen, 11-12/1983).
... o dobrih odnosih med Cerkvijo in režimom v SRS
„Trideset (slovenskih) izseljenskih duhovnikov se je v dnevih od 24. do 28. oktobra zbralo v voralberg-sem mestecu St. Arbogastu (v Avstriji) na svoj 53. sestanek. (Ljubljanski pomožni škof dr. Lenič) je prebral pismo nadškofa Šuštarja predsedniku (republiške) Komisije za odnose z verskimi skupnostmi Dušanu Šinigoju. Med drugim nadškof v pismu poudarja: „Že dlje časa sem dobival iz Nemčije tako od Slovencev kot od Nemcev vprašanja in pritožbe glede neke ankete, ki je bila razdeljena otrokom slovenskih staršev po šolah, ki jih vodijo naši (režimski) učitelji po Nemčiji. V tej anketi, kakor Vam je gotovo znano, so bila nekatera vprašanja, ki se nanašajo na versko opredeljenost otrok in njihovih staršev. Za anketo sp zvedele tudi nemške šolske in druge oblasti in so proti temu ostro reagirale. Ponovno in ponovno smo že dobivati iz Nemčije, pa tudi od drugod, pritožbe prizadetih, da jih ob obisku domovine organi notranje uprave (UDB) ob razgovorih, na katere jih kličejo, vprašujejo tudi, če obiskujejo slovensko mašo. Pozitivno vemo, da so mnogi zaradi tega premehali hoditi k slovenski maši iz strahu, da ne bi doma tega zvedeli in bi morda ob vrnitvi zaradi tega imeli težave.... Tudi s svoje strani prosim, da bi se takšne stvari, ki... lahko škodijo tudi ugledu naše države v tujini, res več ne ponavljale. Naj bi imeli naši ljudje v tujini zares vtis, da jih zaradi njihovega verskega prepričanja in udejstvovanja iz domovine nihče ne nadzoruje, ali morda celo plaši..." (Družina, Ljubljana 11. novembra 1983).
... o oblikah hrvatskega boja za svobodo
„V. sabor Hrvatskega narodnega viječa (v svobodnem svetu) je na zasedanju v Londonu od 12. do 15. januarja 1984 pretresel temeljna vprašanja hrvatskega naroda v njegovem boju za svobodo in sklenil:
—	Hrvatski narod, kakortudi vsi narodi, ima pravico, da v svoji domovini z revolucijo in oboroženim bojem doseže svojo narodno svobodo in deržavno neodvisnost.
— Vloga izseljenske Hrvatske je, pred mednarodnimi dejavniki razlagati in zastopati pravico hrvatskega naroda do samoodločbe. Politično in propagandno delo Hrvatskega narodnega viječa poteka v okviru zakona držav, v katerih posluje.
—	Hrvatsko narodno viječe zameta vsako dogovo-rjanje v okviru jugoslovanske države, ker je nemogoče uresničiti hrvatske narodne težnje v sklopu katere koli Jugoslavije. Poudarjamo, da more hrvatski narod obstati, preživeti in se normalno razvijati samo v lastni samostojni, demokratični državi, upo-stavljeni na njenem celotnem zgodovinskem in etničnem prostoru.
—	Dejavni odpor hrvatskega naroda v domovini bo olajšal delo izseljenske Hrvatske pri pridobivanju mednarodne podpore za dosego našega skupnega narodnega cilja.
—	Izpričujte svojo nezadovoljnost-kakorAlbanci-s počasnim delom, z neizpolnjevanjem družbenih obveznosti, z osamitvijo izdajavcev v hrvatskem občestvu ter z vsemi možnimi oblikami organiziranega odpora. Ta način boja bo še bolj oslabil režim in državo v hudi politični in gospodarski krizi,
Mr. Jack MurtaTM. P. Spokesman for Multiculturalism P. C. Party of Canada
hlapčevsko komunistično vodstvo pa prisilil k neogibnim političnim spremembam." (Izjava in sporočilo V. Sabora HNV hrvatskem narodu v domovini. Vjesnik HNV, februar 1984, Stuttgard, ZRN).
... o osmrtnicah za SFRJ v Ljubljani
.....Časopis ljubljanskih študentov (na Univerzi
Edvarda Kardelja) Tribuna je v zadnji številki naredil iz prve in zadnje strani velikega formata osmrtnico Jugoslaviji. Na prvi strani v črnem okviru sporoča „žalostno vest", da je pokojna umrla ..predvsem zaradi zahtev po doslednem izpolnjevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ne pa zaradi pogojev, ki smo jih sprejeli pri pogajanjih (za nova posojila) z Mednarodnim denarnim skladom..." na zadnji strani pa je s črno silhueto zemljevida Jugoslavije v črnem okviru zahvala: „vsem dobrim ljudem, ki so jo poznali, naj ostane v lepem spominu." Ugotovitev: rodna vlada, sestavljena iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, je pokopala svojo državo, v imenu katere nastopa, nihče od 22 milijonov in še nekaj Jugoslovanov pa ni imel poguma, da bi se ji uprl, razen študentskega časopisa ljubljanske univerze, a tudi to samoi v vlogi pogrebca... Ob takšnem odnosu se problemi (SFRJ) samo zaostrujejo. Najbolj se zaostrujejo, če se nekateri, neglede nato, kakose imenujejo, ali Tribuna ali Nova revija ali kako drugače, oddaljujejo od Jugoslavije, ker je po njihovem za vse kriva, in gledajo nanjo kot na nekaj zunaj sebe... S tem je morda jasno, zakaj so proti samoupravljanju, proti združevanju dela in sredstev - vse gre na Jug -, (skratka) proti vsemu, razen proti sebi." (Oslobo-djenje, uradno glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Bosne in Hercegovine, po prevodu v Ameriški domovini 1. maja 1984).	□ K
Za tiskovni sklad našega lista...
—	V tiskovni sklad S. D. na mesto cvetja na grob pokojnega g. F. Jeze je g. Peter Urbane daroval $30.
—	Ga. V. Gregorich iz Chicaga je darovala v tiskovni sklad S. D. $50 v spomin pokojnega. Lenke Planinšič iz Buffala.
—	Namesto cvetja na grob ga. B. Marjoli Mauko, so darovali v tiskovni sklad S. D. dr. Mate Resman $50, g. Peter Urbane $40, g. Drago Ložar $20 in g.Edi Gobec $15.
—	Za naročnino in v tiskovni sklad S. D. so prispevali: g. Mathevv Slak $12, g. J. Virant 10; ga. Medved 12 in 8; g. Janez Medved 12; g. F. Kužnik 12; ga. Marija Muchič, 2 in 8; g. Paul Kveder 12; g. Lojze Gruntar 12 in 3; g. Viki V. 12; g. Bogomir M. K. 12; g. Stanley Selak 12 in 3; g. Albin Balkovic 12 in 3; g. J. T. 12; g. B. W. K. 12; g. Vinko Levstik 100 in Dr. A. Š. 100.
Vsem darovalcem naša prisrčna zahvala, vsem drugim pa: Posnemajte!
Slovenska Avstralija za obrambo našega jezika in samobitnosti
Narodno in ideološko zavedni emigrantje so 17. aprila 1984 v Sydneyu, prestolnici Avstralije, ustanovili Odbor za obrambo slovenskega jezika. Izdal je oklica, ki ju priobčuje-mo v naslednjem - v posnemanje naši emigraciji drugod po svetu.	(S. D.)
Sydney, Velika noč 1984
Slovenke, Slovenci,
Menda še nikoli v zgodovini nismo za obstoj in razvoj slovenstva tako nujno potrebovali drug drugega kakor danes, ko se vsi številnejši narodi utrjujejo in bahajo z modernimi sredstvi obveščanja, kakor da bi se moral ves svet utopiti v enem samem velikanskem je-zikovem kotlu.
Maloštevilni narodi, kot je slovenski, ki ima zgodovino in kulturo nič straha nobeni, niso več kos brezobzirnim „brdav-som", ki ne gledajo, koga pohodijo in pokopljejo.
Vendar imamo vsi od Stvarnika dano pravico do obstoja in razvoja, katero nam jamči vsaka pravična zakonodaja! Treba je dobiti tistega „Martina Krpana", ki bo to pravico branil med nami in pred vsem svetom.
Odbor za obrambo slovenskega jezika si je v Sydneyu zadal nalogo, da ob teh dejstvih začne Akcijo za obrambo, utrditev in širjenje slovenskega jezika.
Premalo nas je, da bi se delili v kakršnekoli stranke. Dovolj nas je, da s slovensko besedo in pesmijo preglušimo
hruljenje sovražnih sil, ki nas hočejo zatreti kot narod.
Zato se obračamo drug na drugega in se vprašujemo: „Smo ali nismo - bomo ali ne-bomo - ostali kot narod zvesti drug drugemu in se branili brez strahu?"
Dokler nam je dano, naj se nihče ne skrije!
Akcija za obrambo, utrditev in širjenje slovenskega jezika naj postane nepremagljiva sila med nami. Ne srajmujmo se slovenske narodnosti!
„Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti."
Kar branimo in zagovarjamo je naša pravica in naša čast. Odbor za Akcijo sprejema, obravnava in po možnosti objavlja vsako pomoč ki pride od kjerkoli v namen Akcije.
Pišite in poročajte na začasni naslov:
Odbor za obrambo slovenskega jezika c/o 313 Merrylands Road MERRYLANDS, 2160 N. S. W„ Australia Za odbor:
Martin Berkopec, predsednik Ivan Kobal, tajnik
Okrožnica rojakom
Sydney, velika noč 1984
Slovenke, Slovenci!
Pred tedni ustanovljen „Odbor za obrambo slovenskega jezika" je imel 17. aprila svoj prvi informativni sestanek s širšo skupino rojakov, ki jih je že dosegel glas otakoimenovanih »jugoslovanskih programskih jedrih", ki naj bi bistveno spremenila pouk slovenščine v S. R. Sloveniji, in jih tudi kot člane Slovenskega naroda močno vznemiril.
Sklep sestanka je bil, da se bomo tudi avstralski Slovenci, četudi malo pozno, pridružili javnemu protestu proti „jedrom", kot so to odkrito, jasno in zaenkrat učinkovito naredili najvidnejši kulturni, vzgojni in politični delavci v domovini in njim enako, slovenske kulturne ustanove.
Ker je želja odbora, da bi bili o Jedrski" nevarnosti vi vsi kar se da dobro in pravilno poučeni, se bomo obrnili na Slovensko izseljensko matico v Ljubljano, da nam čimprej pošlje vse potrebne uradne podatke o jedrskem predlogu, ki jih bomo potem posredovali vam v presojo in odločitev. Kot Slovenci se zavedamo pomena slovenskega naročila „da moramo čuvati najdražjo doto svo jih prednikov - materin jezik -ohraniti in svojim mlajšim prepustiti", zato je namen našega odbora opozarjati tudi Slovence v Avstraliji na pomen in moralno dolžnost učiti otroke materin jezik in jih, če je to le mogoče, pošiljati v slovenske dopolnilne šole.
če bi do tega prišlo, slovenske šole ne bi bile več slovenske. Naši otroci bi morda po teh „jedrih" med 50 pisatelji, o katerih bi se učili, spoznali le pet slovenskih. Kdaj bi obravnavali njihova dela, kdaj bi jim lahko učitelji razložili pomen teh naših kulturnih in narodnih buditeljev, Jeder" ne zanima.
Vsi vemo, da je materin jezik edina pot, ki vodi do lepot največjih kulturnih bogastev naroda. Vemo tudi, daje jezikosrčje ohranjanja narodne zavesti in narodnega obstoja. Tega se zavedajo tudi v domovini, zato so proti „skupnim jedrom" tako enotno in glasno nastopili. Naša slovenska dolžnost je, da jih pri tem tudi mi javno podpremo „Polemike, ki so se razvnele po Jugoslaviji, se doslej še niso dotaknile bistva slovenskih ugovorov: pravice, da si narod suvereno ureja svoje šolstvo. Medsebojno spoznavanje ni sporno, sporna je predlagana pot do njega, mogoče je uvesti tudi nov predmet zanj,slovenski jezik in književnost pa ne bi smela biti v predmet pogajanj in kombinacij, ki so v nasprotju z naravo stvari. Vsekakor pa je treba odločno reči: nacionalizem tem ugovorom ni botroval.
„lz različnega govorjenja in pisanja je mogoče razbrati, da
Bivši kanadski generalni guverner, predstavnik kraljice, se poslavlja.
Sestanek 17. aprila je jasno pokazal, da je med nami veliko rojakov, ki so zaradi predloga o Jedrskem pouku" slovenščine v domovini močno zaskrbljeni in ogorčeni, kot tudi, da smo o Jedrih" sami še premalo poučeni, da bi lahko podvzeli na-daljne smotrne ukrepe v tej zadevi.
V boljše razumevanje Jedrskega vprašanja" vas prosimo, da nam pošljete vse morebitne časopisne izrezke o Jedrih" ki so bili obljavljeni v Sloveniji in drugod, kot tudi sporočite vaše osebno mnenje o tej zadevi.
Ko bo imel odbor dovolj potrebnega gradiva, bo sklical ponovni sestanek, na katerem bomo zadevo še enkrat skupno prerešetali in se nato skupno odločili za nadaljnji postopek.
Naš odbor se bo tudi potrudil, da bo k akciji pritegnil tudi slovenske organizacije in razširil svoje delo med Slovence po vsej Avstraliji.
Kaj je namen „Skupnih jeder"
jezikovnega pouka (Z ozirom na S. R. Slovenijo)
1.	Predstaviti jugoslovanske jezike in njihovo kulturo kot enoten učni predmet, ki naj bi nadomestil sedanji pouk slovenskega jezika.
2.	Ker govori v SFRJ le okrog 10 odstotkov slovensko, bi bilo pri tem predmetu le 10 odstotkov slovenske tvarine . ostalih 90 odstotkov bi se nanašalo na druge jugoslovanske jezike.
so prvotni avtorji predvidevali naj bi skupna jedra - zasedla 80 odstotkov šolskega predmeta za materin jezik s književnostjo, četrta različnica naj bi se zadovoljevala s 50 do 60 odstotki... Kaj je res? V samih Jedrih" je, naj kdo trdi tako ali drugače, uveljavljen ključ - po glavi - to je po prebivalstveni proporcionalnosti; treba je samo preprosto prešteti pisateljska imena v njih, pa je zadeva več kot očitna; slovenskih je kakšnih 10 odstotkov!"
Pred praznikom Materinskega dne smo. Prav je, da ga letos še posebej posvetimo našim materam in z ozirom na .jedrs-
ke" oblake v enaki meri njihovi dediščini - materinemu jeziku.
Slovenskemu jeziku je resnično treba branilcev - tako tu v Avstraliji, kot v domovini in drugod po svetu.
Če ste pripravljeni sodelovati pri prebujanju večje slovenske narodne in jezikovne zavednosti med nami, dobrodošli k sodelovanju kdorkoli ste ali kjerkoli živite!
Ideje, misli, organizacije in drugo, imamo različno - a jezik imamo skupen!
Odbor za obrambo slovenskega jezika
Needinost in spori v JKP
VI. Dedijerju, naožjemu Titovemu sodelavcu, so ubili sina in je z družino zbežal v Italijo
Svetovni tisk razčlenjuje komunizem: sovjetskega, kitajskega, Titovega in evrokomunizem v Italiji, Franciji, Španiji in na Portugalskem. Cuba, Chile in Nicaragua se po svojih nastopih razlikujejo po lažnivem pluralizmu na svoj način, vsem tem Moskva seveda določa različno taktiko, podobno Titovi s tako imenovanim nacionalnim komunizmom.
JKP je bila do leta 1952 popolnoma na moskovski liniji in se je uprla Stalinovi strahovladi šele potem, ko bi po stoterih likvidacijah jugoslovanskih komunistov v Moskvi, kjer jih je Stalin dal pobiti,, prišel na vrsto Tito sam. Maršal je dočakal starost in za svoje življenje jej>il dolžan zahvale zaveznikom, ki so ga podprli samo zaradi ravnotežja v evropski politiki. Tito se je tega zavedal in se je kar največ posluževal dolarskih milijonov in milijonov ton pšenice ter hrane, ki je zlasti po končani revoluciji v državi zelo pomanjkovala. Ta politika je nedvomno okrepila JKP. Tito in sodelavci so odstranili iz vodstva staliniste in stranka je s Titom zdesete-rila iz vseh važnih mest v stranki in vojski na stotine svojih bivših sodelavcev. Partizani niso mogli pozabiti oholega vedenja sovjetskih vojaških skupin in so zato z zadovoljstvom spremljali te spremembe. Djilas in Dedijer sta o tem že mnogo pisala in tudi zdomski tisk ni šel preko teh novic. Titova propagandista sedaj v tujem tisku obelodanujeta resnico o notranjih sporih in veliki needinosti med republiškimi CK, zlati o sporih v CK JKP.
Resnim poznavalcem komunizma je jasno na dlani, da ima JKP resne težave ne samo, kakor pravi VI. Dedijer, v vodstvu CK, ki se upira vsaki liberalizaciji v državi, politična policija je začela preganjati vse, ki to zahtevajo. Žolčni napadi na separatistične, klerikalne, nacionalne, ustaške in četniske poizkuse v državi poja-snujejo razmere v jugoslovanskem komunizmu. To zelo vznemirja CK in vojsko, v kateri še kraljujejo nekateri španski „generali" in njihova nomenklatura.
Zdomski tisk je v zadnjem času priobčeval članke Dedijerjeve biografije o Titu. Zdomec, ki je pred nedavnim obiskal domovino, je ni mogel nikjer dobiti. Partija jo je umaknila s trga JKP je Dedijerju prepovedala nadaljevanje pisanja o Titu in jugoslovanski revoluciji, ko je JKP prišla na oblast po strašnem klanju stoti-
socev rodoljubov samo z zavezniško pomočjo.
Razmere v Jugoslaviji na zunaj ne spreminjajo svoje politične podobe, JKP se prizadeva pred svetom prikrivati, svobodni svet pa dobro ve, da narodi v Jugoslaviji že dolgo niso več sporazumni z lažnjivimi postavkami, da je le enotna komunistična osrednja Jugoslavija varuh svobode. Slovenske, hrvaške in srbske zdomce danes ne zanimajo več optimistične politične krilatice, da je našim narodom zagotovljena svoboda samo v taki ali taki Jugoslaviji. Le strahopetci in oportunisti doma in zunaj še sanjarijo o sovjetski nevarnosti in o udaru jugoslovanske vojske. Razvoj v državi potrjuje, da naši narodi zahtevajo popolno svobodo v svojih samostojnih narodnih državah. Kje je v tem nevarno? JKP mora spoznati, da se že bliža ura, ko se bo stranka morala odločiti - za svobodo narodov ali še nadaljno zasužnjevanje in ustrahovanje narodov. Zadnja odločitev ni rešitev za belgrajsko nomenklaturo.
Zdomstvo je poučeno o domačih razmerah. Slovenski zdomci ne želimo krvave revolucije, naša zahteva pa je jasna! Slovenski komunisti se morajo čimprej odločiti za demokratsko ureditev v Sloveniji. To velja tudi za Hrvaško in Srbijo.
Dr. L. Sire je v angleškem tisku razvrednotil Djilasove izjave, ki ga severoameriški tisk tako rad navaja kot somišljenika „narodnega socializma".
Titov najožji sodelavec Vladimir Dedijer je po poročilih dunajskega in italijanskega tiska moral zbežati v Italijo (Firence). JKP že dolgo ni so več ugajali Dedijerjevo pisanje in nastopi, stranka mu je zabranila nadaljevanje biografije mu ubila sina in skušala zažgati njegovo hišo, ker je Dedijer javno ugotovil, da jugoslovanska nomenklatura noče nobenega popuščanja v svoji politiki. V CK je po njegovem skupina, ki se upira vsaki liberalizaciji, ki jo narodi zahtevajo. Ti spori imajo svoj izvor že iz revoljucijo-narnih časov, ko so Nazor, Hrebang in drugi že takrat odklanjali linijo belgrajskega CK KPJ. Slovenski boljševiki, danes skoro že vsi pod zemljo, so bili največji podporniki te jugoslovanske utopije. Žal le, da so tudi med zdomci že redki trmasti belgrajski poslanci in častniki ki po 40 letih še ne morejo pozabiti časov, ko so za nedelo in svojo oportunistično komodnost sprejemali velike plače.
Strahopetci domnevajo, da je jugoslovanska vojska resna nevarnost. Doma trdijo prav nasprotno. Politično vzdušje pri narodih ne daje
Nadaljevanje na str. 7
Needinost in spori...
Nadaljevanje iz str. 6
tej vojski tolikega pomena. Generali bodo po sedanjem hitrem političnem razvoju kmalu poveljniki brez vojske. JKP ima vsak dan manj članov, „Soc. zvezo" danas že preglasuje 75 percent nasprotnikov ..delavskega proletari-jata". Tudi miljon brezposelnih ne povečuje njihovega števila. Ti državljani kakor desettisoči, ki garajo v tujem svetu in prinašajo komisarjem tuje valute, dolžno za nesrečo JKP
Zagotovilo ZAD za jugoslovansko nedotakljivost, na katero se nekateri zdomski politiki vežejo, je slabo poznanje zgodovinskega razvoja naših narodov, ki hočejo na svoji zemlji mir in svobodo v svobodnih narodnih državah.
Nedotakljivost naše zemlje pozdravljamo tudi mi zdomci, ker se zavedamo, sta mir in politični razvoj mogoča le v sporazumu med našimi narodi. Sporazum in oklicanje svobodnih držav naših narodov sta edini varuh miru na Balkanu in tudi v Srednji Evropi.
JKP moti hitri razvoj
Ko je Jugoslavija leta 1966 podpisala z Vatikanom „Protokol", ta Titova gesta ni bila samo zunanjepolitična poteza, s katero je Tito hotel pokazati strpnost, prestiž in zaupanje, temveč notranja politična potreba. Titova odločitev je ugodno vplivala tudi na druga verstva v državi. Katoliška Cerkev je s tem dosegla nekaj pravic in postala Partiji resen tekmec zlasti na podeželju, kjer ima duhovščina še vedno dnevni stik z narodom. Komunisti se že leta pritožujejo, da Cerkev vse preveč živo posega v življenje množic zlasti na Hrvaškem in Sloveniji. V Vojvodini je po poročilih zaradi pomanjkanja javnih šol 90% otrok v verskih šolah. Partija sicer preprečuje mladini vpis v te šole, pri oportunistih to tudi doseže, zadnja leta pa narodi pošiljajo vedno rajši svojo mladino v verske šole in kopujejo verske časopise. Mnoge cerkvene prireditve dajejo novi dobi svoj pečat in odpirajo pot demokratizaciji miselnosti, ki ji Partija že dalj časa ni kos. JKP bo morala pristati na liberalizacijo in tudi pokolji in uboji tega ne bodo zaustavili.
„Glas koncila" v Zagrebu
izhaja že v 200 tisoč izvodnih, slovenska „Družina" v 150 tisočih. Uradna statistika sicer trdi, da se je v Belgradu izjavilo samo 50 tisoč belgrajčanov za verne, ista pa ugotavlja, da so verske ustanove letno razdelile nad 30 tisoč
svojih koledarjev in Izdale 6 tisoč verskih knjig. Partija že ne more več ustavljati kolo časa, ta se vrti vedno hitreje naprej.
Sistematična gonja proti „klerikallzmu in nacionalizmom naših narodov še danes ustrahuje od države odvisne skupine, v partiji pa se v zadnjih letih oživlja miselnost političnega pluralizma, proti kateremu Partija ostro nastopa, nima pa več moči, da bi ta razvoj zatrla. Proces ideoloških sprememb hiti svojo zanesljivo pot. Tega se celo zavedajo mnogi komunisti. Veroizpovedi delujejo med narodom lojalno do oblasti, zato je njihov uspeh še zanesljivejši in v bodočnosti porok sprememb. Partija je v stalnem boju še vedno močna,kersta zanjo policija in centralistična jugoslovanska vojska. Slovenska duhovščina si je po 30 letih že upala javno zagovarjati škofa dr. G. Rožmana, zagrebški kardinal je celo zahteval obnovitev procesa proti kardinalu dr. Steplncu, ki ga je stranka poniževala 30 let. Partijska problematika ni enostavna, zato želi nazgovore s Cerkvijo in njenimi predstavniki, da tako lažje nadzoruje njeno delo in vpliv pri narodih.
Zavoženo gospodarstvo
Znan nam je upor nekaterih slovenskih komunistov proti novemu šolskemu zakonu v Jugoslaviji. Ta nastop je prizadel CK KPJ veliko glavobola.
Še nekaj misli o Kardeljevem gospodarskem sistemu, t. i. samoupravništvu. Njegov „model" med zapadnim kapitalizmom in sovjetskim državnem socializmu, v katerem naj bi delavci imeli nedzorstvo, je že sam posebi nestvaren in ni dosegel uspehov. Osebne obrtništvo in majhna industrija, ki ju je režim dovolil v majhni meri, sta prekosila javne produktivne dosežke. Vlada se je sicer prilagodila različnim menjanjem in poizkusom, gospodarstvo pa je zašlo v neo-keynesionizem. Socialni razvoj se je v republikah zaradi neenake produkcije izničil. Tako danes ima Jugoslavija velike gospodarske težave. Položaj je končal v monopolnem deljenju delavskih mest, v velikem begu tehničnih moči v tujino, v domovini pa veliki brezposelnosti. Ta razvoj je privedel državo v inflacijo, katere ne morejo ustaviti niti dobrovoljna ameriška posojila. Država bo morala na pot liberalizacije, ki bi vrnila narodom voljo do ustvarjanja. Partija bo morala na to pot, ker bi le na ta način dosegla gospodarsko ravnotežje v republikah. Prostovljna razglasitev svobodnih narodnih držav je edino zanesljivo jamstvo miru in svobode vseh naših narodov.
Slavko Skoberrie
The Toronto Sun, TueŠday May 22*1984 11
Ali sovjeti hočejo vojno?
Evgenij Evtušenko je v svojih razglabljanjih o svetovnem miru razblinil sovjetski štandartni program glasbenih epopej o sovjetskem prizadevanju za mir na različnih mednarodnih srečanjih. Sovjetska večna pesem poje zanikajoč odgovor: sovjeti nočejo' vojne, ker poznajo težave in žrtve iz lastne izkušnje.
Michael S. Voslensky, sovjetski disident in od leta 1972,profesor na linzškem, hamburš-kem in munsterskem vseučilišču, je kot ruski prevajalec sodeloval na nurmbers'kem procesu. Kot predsednik zgodovinske komisije U d SSSR in DDR je imel naožje stike z aparatom CK KP(d)SSR. Je avtor5 knjig, njegovazgodo-vinska pričevanja pa izhajajo v 260 publikacijah. Njegova knjiga ..Nomenklatura" o vladajočem sovjetskem razredu je znanstven študij, v katerem je sloviti poznavalec sovjetskega sistema razgalil, skoraj bi rekli, do dna razgalil ta sistem . Knjiga je na trgu kmalu pošla in tretja izdaja je izšla v 20 tisoč izvodih.Tekst je iz ruščine prevedla Elisabeth Neuhoff.
Tokrat le nekaj avtorjevih utemeljitev o ,ALI SOVJETI HOČEJO VOJNO" (strani 453-493).
Sovjetsko prebivalstvo predstavlja kre-meljska nomenklatura. (Beseda je Stalinovega izvora op. pisca). Ruski narodi so v resnici občutili vsostrahoto. vojne: 20 milijonov mrtvih, 10 milijonov vojnih invalidov. Ruski narodi zares nočejo vojne. Nomenklatura kot vladajoči razred pa ima popolnoma drugačno vojno izkušnjo: prekomerne prednosti s prijetnimi privilegiji - druge pošiljati v smrt, sama pa uži-
vati posebnosti, napredovati in za svoje „delo" - biti deležna odlikovanj - kot narodni heroji. Potem - opustošene dežele, oblast nad novimi sužnji, ki so pred kratkim bili le nedosegljivi tujci, želja, biti svetovna velesila in svetovni vladar. Rusija noče vojne, je noče tudi vladajoča nomenklatura!?
Nekateri zapadni politologi so mnenja, daje sovjetsko vodstvo pripravljeno začeti vojno z zahodom. Večina domneva, da je v stanju vojno začeti, če zahodni svet ne popusti.Zapad no popuščanje daje nomenklaturi pogum, da se šopiri, kakorda bi bila pripravljena na vojno. Ali je zares pripravljena?
M. S. Voslensky je obiskal različne ruske pokrajine in spoznal predstavnike tamkajšnjih zastopnikov vladajočega razreda. V nobenem ni ugotovil junaštva, nikjer ni naletel na osebe, ki bi bile pripravljene žr+vovati kožo. Nasprotno: Ti ljudje mislijo le nase in svoje blagostanje. Zato so smešne, tako Voslensky, zapadne fantazije, ki poveličujejo kot junake vladajoči razred in sovjetske birokrate.
Sanjači nimajo prav, prav ima Evtušenko.
Ne samo ruski narodi, tudi nomenklatura noče vojne. Natančneje:ta seje boji. Je ni strah milijonov žrtev ali uničenja naše civilizacije. Za svojo zmago bi bila pripravljena žrtvovati milijone življenj. Kaj moremo pričakovati od Leninovih in Stalinovih naslednikih? Boje se le zase.
Sovjetski vladajoči razred ima strah pred atomsko vojno. Ne zaradi groznih žrtev ali svetovnega uničenja, kakor je to Sovjetija uvelje-vljala v drugi svetovni vojni. Za vojno bi bila pripravljena, če med žrtvami ne bi bila tudi ona, in
Security bili
Ever since a new civilian security agency, divoreed from the RCMP, was first proposed by the RoyaI Commission on Security in 1969 — and rejected at the time by Prime Minister Tru-deau — the subject has kept cropping up.
And since the McDonald Commission effectively discredited the RCMP security service, a new civilian agency has been authorized and is simply awaiting the passing of the Security Intelligence Service Act by Parliament before it takes over.
Most discussion has cenlred on guaranteeing rights of citizens, limiting the powers of the agency, trying to ensure that it cannot break laws or violate civil liberties, and ali that.
Legislation is not yet passed, but already the first head of the new agency has been replaced — bureaucrat Fred Gibson out, bureaucrat Ted Finn in. Musical chairs already.
Traditionally, left wingers and socialists tend to think there is no need for security — that it smacks of McCarthyism and com-munist witch-hunting. Others think it is essential for long-range protection of the state and its citizens.
Without becoming bogged down in details, there are aspects of a new security agency that I think are worth considering.
A security agency is not like a police force, and in order to function must get into areas that most of us think belongs only to spy novels and movies. Certain unorthodox methods may be necessary to fight professional subversion and espionage.
No one seeks to curtail legitimate dissent — just subversion. But guarantees are wanted to ensure abuses will not occur.
Politicians like to legislate laws — what you can and can't do. Politicians (of ali parties) also like to legislate moral and ethical behavior. It is here where I think ali politicians fail.
In realistic terms, the cop on the beat, with far greater restraints on him than a security agent and far more regula-tions to abide by, has enormous rea.l power.
Power of the uniform
The cop, if he wants to abuse the povvers his uniform gives him, can be a petty tyrant on the street without deviating an iota from the letter of the law. The very way he talks to people can be scrupulously polite and correct, yet be intimidating, threaten-ing, bullying, provocative, unfair. We ali know that.
So how can you gvarantee that a security service will abide by both the špirit and letter of law? Reality is that you can't.
The way you get a good police force (and security service) is to have a tradition of certain. acceptable behavior, and to choose people of character to serve; leadershjp has to have respect and an ethical code of conduct. You see this best in the army where regiments have traditions that the soldiers believe in and adhere to with a loyalty that often cannot be shaken.
The soldier is conditioned to act in a certain way in certain situations. The same with good police — they dont beat or bully citizens and prisoners; they don't take bribes; they don't use their powers to steal; they are conditioned to serve and protect, as their motto states.
Of course you get rogue cops, and it behooves the police to expose and clean out any rot. If not, police become the threat.
No amount of legislation and regulations are a fail-safe guar-antee against crooked cops. That comes from within — from the leadership, the NCOs, the traditions of the force.
So with a security service, the only effective way to have one which acts within the law and with common sense, judgment and propriety, is to set standards that members would not think of abusing. That is difficult to instil in a new agency — especially one that is being created by caprice and headed by bureaucrats with no tradition or experience in security or ideology.
RCMP reputation for integrity
The tragedy of Canada is that we are in the process.of remov-ing RCMP traditions from security, and creating instead what could too easily deteriorate into a political or secret police. In ali its years of security work, the RCMP developed a high reputation for integrity and ability, both abroad and among Canadians.
Until royal commissions probed deeper than the public wished, few of us realized that on occasion the RCMP illegally tapped phones, opened mail, ran security checks. Mistakes were few; until recently, for example, we never knew that certain mail was being read. Information gathered was rarely misused.
It indicates that its powers were not being abused, espe-cially when mistakes (rightly) made headlines. Errors should neither be covered up, nor buried.
Reality is that the new security service is likely to be less careful and competent than the old RCMP one. It will be political in nature, and run by those who are not professionals and haven't the same concerns for duty and tradition.
Another hazard that is seldom mentioned but very real, is that it will be far easier to penetrate. It can be guaranteed that it has already been penetrated by the Soviets who, knowing that only high-average, bilingual, university types will be recruited, have made sure that moles are in plače on the ground floor, able to rise to be future Philbys.
Regardless of laws passed to curb its powers, without a tradition and character, there is no defence against a security force.
My instincts are to support RCMP security, correct its fail-ings, streamline it, and avoid a new security agency at this time! And I speak as one who has had politically motivated charges under the Official Secrets Act brought against him by the very goverament which wants this new political police!
By proceeding with the new security bili, we are opening our country to greater risk of Soviet subversion and, worse, subversion by the government in power.
Remember, this is a government which has passed secret legislation to set up internment camps for civilians in case.of an emergency, and has passed a bili limiting free speech in elec: tions (Bili C-169). Would you trust them with your freedom?
t
M# ** # M t) « #
Ali sovjeti hočejo vojno?
Nadaljevanje iz str. 7
da bi se obdržala na oblasti naprej. Nemonkla-tura in njeni predstavniki se ne morejo rešiti v podzemnskih bunkerjih. Njihova moč bi bila uničena, ker bi ne bilo več sužnjev, nad katerimi bi vladala. Uporaba nuklearnega orožja ne bi služila niti enim niti drugim. Vladajoči razred se zaveda, da si v primeru atomske vojne sicer reši glave, ko pa se pojavi na opustošenj zemlji, bo videla pred seboj le tavajoče okostnjake.
To je vzrok, da nomenklatura nenehno zahteva nuklearno razorožitev-razumljivo(ra-zorožitev nasprotnikov-ne svoje! Zato se protivi razorožitvenemu mednarodnemu nadzorstvu, zato blebeta o skrbi za človeški obstoj.
Nomenklatura noče vojne, hoče zmago. V boju obeh sistemov zmagati brez vojne! Za dosego tega je potrebno vžigati na zahodu vojno pripravljenost in zapadnim narodom sugerirati: Raje rdeč kot mrtev/(Brandt op. pisca). To je naloga, ki si jo je postavila nemonkla-tura. Vladajoči razred se za dosego tega prizadeva voditi „stvarno politiko". Vse grožnje so ničevne!
Premotrimo nekatere zgodovinske preizkušnje vladajočega razreda. Katere dežele je napadel* Leta 1920 šele proglašeno svobodno Poljsko, drugič isto 1939 kojo jepremagala Nemčija. Majhno Finsko leta 1939.Hitler je prepustil Sovjetiji leta 1940 Litva-nijo in Letonijo istega leta Bolgarijo, kojetazgu-bila Hitlerjevo zavezništvo. Delila si je zmago z Japonsko leta 1945. Z Mongoli je zatrla madžarsko vstajo, ko so se sovjetski vojaki uprli komisarjem, streljati na civilno prebivalstvo. Ceho-Slovaška pomlad leta 1968 je sramotna zmaga vseh združenih držav varšavskega pakta nad slovaškim in češkim narodom. Krona sovjetske strategije z rdečim režimom je nerazviti Afganistan.
Nomenklatura si je upala napasti le slabotne dežele. Za zasedbo vzhodne Poljske, Finlandije, Letonije, Estonije in Litvanijeje iskala pristanka pri Hitlerju.
Ko je Poljska leta 1920 ni hotela priznati „poljske sovjetske vlade" in nastopila odločno v protinapad, je Lenin sklenil mir.
Litvanija, Estonija in Letonija so se predale in Moskva jih je priključila med svoje republike. Finska se je junaško zoperstavila in ostala svobodna. Kremlju se ni niti posrečijo, da bi lahko vsilila svojo ..socialistično demokracijo"
Sovjeti so po drugi svetovni vojni hoteli ostati v zasedenem severnem iranskem predelu, pa jih je azerbedžansko prebivalstvo pregnalo. Umaknili so se tudi iz Grčije, kjer so pet let vodili in podpirali komunistične upornike. Stalin se je zaradi Tita penil od jeze, Jugoslavije pa si ni upal napasti. V času spora med zavezniki je prepustil Trst Italiji, slovensko Koroško Avstriji. Ni branil slovanstva, bal se je preteče vojne. Ustrašil se je Churchillovega nastopa.
Za časa Berlinske blokade je Hruščov poizkusil streti zavezniško moč in že upal, da bodo klonili pred njegovim ultimatom. Zavezniki so nastopili in doživeli zmago. Ko je Kuba leta 1962 povzročila z nameščenjem sovjetskih raket krizo, se je Hruščov ustrašil amerikanske odločnosti in rakete hitro umaknil. V času sovjetskega napada na Prago, so zavezniki vprašali bukareško vlado kako daleč bo prodiralo sovjetske vojaštvo. Vlada je izjavila, da bo branila Romunijo. Romunske čete so na meji razbile sovjetski tank.
Kremelj je imel prijateljski pakt s Hanoi-jem, pa ni upal podpirati leta 1979 kazenske kitajske ekspedicije. Dubček ni imel poguma zopersta-viti se, Tito pa je obsenčil kremeljsko diktaturo z vljudnimi pokloni.
Nomenklatura napade slabotne in se boji močnih. Prve pomandra, pred nepopustljivimi se umakne. Lenin jo je tako podučil, Stalin vzgojil po svoje. Ruski pregovor pravi: „Ce popustijo, zgrabi, če se upirajo, umakni se."
To je politična veda napadalnega vladajočega razreda: polastiti si svet, če to dopušča, bezati, če se upira."
Skozi prizmo te stvarnosti zdomci budno sledimo tudi političnemu razvoju v Jugoslaviji. Naši narodi ne bodo doživeli razočaranj, če bodo njihovi voditelji razumeli čas, ki prihaja. „Rešitev Jugoslavije" je le v razglasu svobodnih narodnih držav.
Zdomci ne odklanjamo načel mirnega mednarodnega sodelovanja različnih sistemov vse dotlej, dokler ne posegajo v suverenost naših narodov. Moskva sicer neutrudljivozatrjuje, da med obema svetovnima sistemoma ni mogoče mirno sožitje. Tako tudi USA. Kremelj bo zato v svetu oživljal vazalne nomenklature, da bodo pripravljene. Vse zavisi od utež natehtnici, kjer je izraža različna moč v mednarodni areni.
Mnogi zapadni dnevniki se pogosto sprašujejo, če Sovjetija strmi po nadmoči nad USA. V SSSR ve to vsak otrok, da Kremelj želi to doseči. Moskva to dokazuje že 60 let.Večina državnega propračuna služi oborožitvi in vladajoči razred se ne zanima za narodno blagostanje. Leninov in Stalinov „resnični socializem" je vedno enak, le da je danes svetovno komunistično gibanje v počasnem razsulu. (90 stran - op. pisca). Komunistično gibanje danes že ni več monolitična skupnost. Navidezna ideološka enotnost komunističnih strank v demokratskih državah in v državah ..narodnega socializma" idealnih komunistov je že umrla.
Voslensky sicer trdi, da je dolgo živel v Rusiji, prepričane komuniste pa našel šele nazapadu. Teh idealistov, mi smo jih imenovali koristne osle, je na zapadu mnogo. V slučaju komunistične vlade jih čaka usoda Leninove in Stalinove garde. Jugoslovanski komunisti so v zboru peli slavo Stalinu, inTitu .Stalin pa gaje proglasil za ovaduba in fašista. Besedičenje o „razvojnem socializmu" je prevara - v Moskvi ali v Belgradu.
Zgodovina tega stoletja nas je učila: želja po svetovni nadvladi je nesmiselna, zato naj bi vojna bila potrebna. Kakonapačno jezmanjše-vanje želja nomenklature po oblasti na svetu. Globalno razmerje moči <. daje Sovjetiji malo možnosti za zmago v eventuelnl vojni. Imperialistična nasprotja so danes vse preveč občutljiva. Hitler je v svoji norosti hotel vojno, začel je drugo in ni imel več možnosti koraka nazaj. Da se žaloigra ne ponovi, je potrebno Sovjetiji čimprej zapreti pot.
Pa bo kdo mislil, da so med vladajočim sovjetskim razredom vendar nekateri rodoljubi?Ali narodi še naprej nasedajo boljševiškim fantazijam o svetovni nadvladi. Današnji človek si je na jasnem, da večina dežel ne obstoja v razširjenosti, temveč da narodi dobro in v svobodi žive. Resnica je in cel svet jo pozna, da so ruski narodi nesvobodni in revni. Resnica se ne more braniti proti resnici, če je prisiljena stvarnost, ni več svobodna.
Kdo je večji danes, do zob oborožena Japonska,. ali današnji cvetlični japonski otok? Vprašajmo Nemce, če še hrepene po Velikem Rajhu. To ni veličina, če državno vodstvo strmi po svetovni nadvladi. To ne leži v srcih narodov.
Nobenemu se ni posrečilo doseči svetovne nadvlade. Tudi ne vladajočemu razredu v Kre-melju. Ne CK KPJ nad našimi narodi!
Rdeči pajki sicer vztrajno pletejo svoje zanj-ke, to pa bo vzela nevihta, ki se boljševizmu in komunizmu vsak dan približuje.
Slavko Skoberne
Tovariš Mitja Ribičič se razburja
V belgrajski ..Borbi" je priobčil več člankov, ki jih je ljubljansko Delo ponatisnilo. Jadikuje zaradi napadov na socialistični sistem, revolucijo itd. Najbolj ga vznemirjajo predlogi o več strankarskim političnim pluralizmu, ki ga primerja z Djilasovim dezertan-stvom in njegovo izdajo. Joče nad dejstvom, da se vrednotijo dela, ki so načeloma v opoziciji z politikansko satiro, ne pa umetniška dela.
Nihče si ne upa načeti Kopiničega problema, saj je Dedijer šele CK KPJ zagodil v zvezi rehabilitacije Moše
Pijade.
Ribičič se je posvetil tudi razpravi o delovanju in dograjevanju političnega sistema socialističnega upravljanja.
Priznal je: „Naš volilni sistem ni demokratičen. »Vendar zavrača očitke, da je „naš volilni sistem eden najmanj demokratičnih na svetu, daje okoren in odtujen od delovnih ljudi. Volitve v družbeni politični zbor niso klasične volitve, temveč le potrjevanje kandidatne liste, ki so jo z dogovorom dolo čile politične organizacije v okviru ..Socialistične zveze".
BARAGA DAYS 1984
SATURDAY, SEPTEMBER 1
Noon to 6.00 p.m................OPEN HOUSE
St. Stephen Parish 1852 West 22nd Plače Chicago, IL 60608
6:15 p.m...............Procession into church
6:30 p.m.......Concelebrated Mass in Slovenian
St. Stephen Church
A buffet dinner will be served after Mass at the St. Stephen Parish Center
SUNDAY, SEPTEMBER 2
3:00 p.m................Concelebrated Mass
at Holy Name Cathedral Main Celebrant and Homilist: His Eminence Joseph Cardinal Bernardin, Archbishop of Chicago
5:00 p.m.....................Banquet Dinner
follovved by the annual meeting of the Bishop Baraga Association at the Hotel Continental (Hotel Continental, which has been selected as the headquarters for the Baraga Days, is 3A mile from
the Cathedral. It Is 7Va miles from St. Stephen Church.) ★ ★ ★
PLEASE MAKE ALL RESERVATIONS WITH:
HOTEL CONTINENTAL 505 North Michigan Avenue Chicago, Illinois 60611 (312) 944-4100
Po izjavi zahodnon«mmk»g«
ministra Philippa Jenningerja so postale cerkve v vzhod-nonemški komunistični republiki edino zatočišče za vse tiste, predvsem mlade državljane, ki se ne strinjajo s političnim sistemom. Mladi 18-201etni komunisti prihajajo k duhovnikom in se dajejo krstiti, da bi izrazili na ta način svoje razočaranje nad komunizmom. Ta razvoj povzroča velike skrbi komunističnim oblastem, kajti ti mladi novokrščenci niso ni-kaki bojefci kristjani. CPo: Slovenski glas VII/33
SLOVENSKI HOTEL »BLED« V
Lastnik: VINKO LEVSTIK
D"R0Z?>fJ£ ...
(ialjr « $fr. %)
Vinag iz Maribora je v prvi polovici leta izvozil tri milijone litrov vina. Vino so izvažali v USA, Japonsko in v Veliko Britanijo. Za letos predvidevajo izvoziti 6 milijonov litrov vina. Domovina potrebuje devize.
Mengeška Tamiz je izdelala notranjo opravo za newyorski hotel Nuova Park.
Tamiz je zrasel iz predvojne mizarske delavnice, ki so jo po vojni podrža-vili. Tovarna izdeluje tudi pohištva po naročilu.
V Lenartu so v tovarni vozil in toplotne tehnike izdelali 500 bojlerjev s solarnimi akumulatorji za toplo vodo.
Tovarna Metalna v Mariboru bo za SSSR izdelala 1200tonski plovni žerjav in zanj prejela 72 milijonov dolarjev.
Elektrogospodarstvo Slovenije in Hrvatske ustanavlja delovno organizacijo za gradnjo druge jederske elektrarne v Prevlaki, trideset km od Zagreba ob Savi. Elektrarna naj bi pričela z rednim delom leta 1993.