J '/ i 10. marca 1982 leto XVI. št. 3 (139) Snežne krpe so že redke, le v gorah se sneg iskri. . . Prvi teloh sonce išče, v marcu se pomlad rodi. . . Šopke cvetja bi podaril vsem gradbinkam iz srca; da bi srečne proslavile jp osmi marec - dan žena! | RUDI ROBIČ, 1972 Kako smo zadovoljni z uspehom v letu 1981 ? / - —\ Za nami je še eno naporno leto, ki smo se ga bali, še preden smo stopili vanj, saj smo vnaprej vedeli, da bo polno negotovosti tako glede pridobivanja del in zasedenosti proizvodnih kapacitet kot oskrbe z materialom ter surovinami in ne nazadnje tudi s finančnimi sredstvi. V___________________________) Stabilizacijska obeležja gospodarjenja se namreč na7 daljujejo,zdi se celo, da se vse bolj zaostrujejo in redke so organizacije združenega dela, ki jih sprejete politike in ukrepi stabilizacije ne bi v ničemer prizadele. Gradbeništvo so v letu 1981 pestile podobne težave, kot smo jih vajeni že iz preteklih let, k tem se je pridružilo že občutno upadanje investicijske potrošnje, to je posledica omejitvenih ukrepov na področju kreditiranja vse gradnje investicij ter manjše reprodukcijske sposobnosti združenega dela. Tudi naša gradbena operativa, hkrati z njo pa nekatere druge dejavnosti, ki se s svojo proizvodnjo vključujejo vanjo, so se lani občasno srečavale s pomanjkanjem del. Zlasti problematično je postajalo na območju Ljubljane, Krškega in Zagreba. Da ni ta problem pustil manjših posledic tako pri zaposlitvi delavcev kot na poslovnih rezultatih, se moramo zahvaliti predvsem učinkovitosti komerciale, ki se je uspela prebiti prek močne konkurence tudi na_ širše jugoslovansko tržišče (Črna gora, Bosna), pa seveda tudi prilagodljivosti in pripravljenosti gradbene operative, da izvaja dela tudi na bolj oddaljenih gradbiščih. Tako smo kljub „suhemu” letu uspeli realizirati zastavljene planske naloge in jih celo presegli. Z doseženo bruto realizacijo v višini 5,347.662.243 din smo proizvodni plan presegli za 23 %. Seveda pa sam obseg realizacije še ne pomeni veliko, dokler ne vemo, koliko nove vrednosti smo pri tem ustvarili. Oglejmo si torej grobo delitev ustvarjenega celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka v primerjavi s planskimi razmerji, kar prikazuje tabela. Doseženo 31 Struktura Plan 1981 Struk. IND Celotni prih. ,348.450.292 loo. 0 4,7o4.3o9.ooo loo.o 114 Porab.sredstv. 3. ,793.546.099 71.0 3,132.422.ooo 66.6 121 AM-:nini.aal. 82.964.113 1.6 77.222.ooo 1.6 lo7 Dohodek 1. ,466.94-0.080 27.4 1,494.665.000 31.8 99 Obvez, iz doh. 47o.35o.96o 8.8 48o.756.000 lo.2 98 Čisti dohodek 996.589.12o 18,6 1,o13.9o9.ooo 21.6 98 Del ČD za os.doh. 765.49o.o49 14.3 69o.992.ooo 14.7 111 Del ČD za skup.por. 59.28o.ol2 1.1 74.437.000 - 1.6 80 Del ČD za stan.izg. 69.217.298 1.3 5i.665.000 1.1 134 Del CD za posl.skl. 68.o24.7o5 1.3 I6l.958.000 3.4 42 Del ČD za rezer.sk. 34.577.054 0.6 34.857.000 0.7 99 Iz prikazanih številk ugotavljamo, da smo v letu 1981 dosegli za 14 % višji celotni prihodek od planiranega, da pa dohodek in čisti dohodek malenkostno zaostajata za planiranim. Izpad dohodka gre na račun visokih materialnih stroškov, ki so celo za 21 % višji od planiranih in zavzemajo v strukturi celotnega prihodka kar 71 %, dohodek pa le še 27,4 %. Posledica manjšega dohodka je (Nadaljevanje na 2. str.) (Nadaljevanje s 1. str.) tudi manjši čisti dohodek ter končno tudi sredstva za akumulacijo, ki predstavljajo ostanek čistega dohodka po pokritju sredstev za osebne dohodke. Nizka akumulativno st (ne le v naši delovni organizaciji, temveč v gradbeništvu na sploh) je pravzaprav že stara bolezen. Razlika je le v tem, da smo prej to pripisovali v glavnem neustrezni delitvi čistega dohodka, ki se je vseskozi nagibala v korist osebnih dohodkov in v škodo sredstev za reprodukcijo, medtem ko je v letošnjem letu vzrok slabi rentabilnosti v prvi vrsti v visokih materialnih stroških. Nenehna rast cen gradbenih materialov in storitev in še vedno prisotna neracionalna poraba materiala in organizacija dela sta prispevala svoj delež k temu, da odpadeta na materialne stroške že skoraj dve tretjini celotnega prihodka. Poleg naštetih težav, ki so spremljale poslovanje naših temeljnih organizacij na domačem trgu, so morali tozdi, udeleženci samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev v PDE Libija, pokrivati (v breme ustvarjenega dohodka na domačem trgu) tudi izgubo, nastalo v tej delovni enoti, kar je že en vzrok več, da so doseženi poslovni rezultati nekoliko pod pričakovanji. Grobo oceno poslovanja, zlasti z vidika produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti, dajejo tudi nekateri ekonomski pokazatelji, ki so prikazani v nadaljevanju. Na sestanku. Će bomo v prihodnje k tem uspehom dodali le še malo več prizadevnosti za izboljšanje učinkovitosti in ekonomičnosti poslovanja, kar pomeni: s čim manjšimi stroški dosegli čim boljši rezultat, potem bo ta uspeh popoln. Kajti ponovno, kot že tolikokrat doslej, moramo poudariti, da je dohodek še vedno osnova nadaljnjega razvoja slehernega tozda kot tudi delovne organizacije, zato se moramo boriti, da bo ta čim večji. Za to pa ni pomembno le, koliko in kje delamo, temveč predvsem, kako delamo. 1. Dohodek na delavca 2. Čisti doh. na delavca 3. Akuamlac.v pri ji. z doh. 4. Akua. v prim.s čist.doh. 3. Čisti oseb.dohod.na del. 6. Celotni prihod.glede na porab.sredstva 7. Dohod.v priaerj. s planir.doh. Tekoče leto Preteklo leto 334.231,oo 268.788,00 124 227.o63,oo 189.o44,oo 12o 9.93 I0.80 92 14.61 15.35 95 lo.731,oo 7.911,00 135 137,oo 147,oo 93 98,oo lo4,00 94 Kljub temu, da z vsemi kazalci ne moremo biti zadovoljni, posebno ne s tistimi, ki izražajo akumulativnost, ki je, kot že rečeno, slaba, pa doseženi rezultati v letu 1981 (upoštevajoč uvodoma naštete težave) ponovno dokazujejo, da smo sposobni tudi v težjih pogojih solidno gospodariti in da skušamo storiti vse, da bi sedanji težak položaj omolili. Že samo dejstvo, da uspevamo v hudi konkurenci na področju drugih republik, kjer je gradbena operativa zelo močna in borba za delo še hujša, kot pri nas, in pa uspehi, ki smo jih dosegli v tem letu na področju medsebojnega povezovanja v gradbeništvu, so nedvomno velik uspeh. Novosti na področju delovnih razmerij Skupščina SR Slovenije bo v kratkem sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih. Ogledali smo si spremembe, ki jih vsebuje osnutek zakona, in smo mnenja, da predlagane novosti ne bodo prinesle kakšnih poseb- nih izboljšav pri delu v praksi, več bo dela z dopolnjevanjem in spreminjanjem pravilnikov o delovnih razmerjih in pravilnikov o disciplinski odgovornosti, kot pa da bi zakonodajalec ponudil nove, premišljene in praktične rešitve. Imamo občutek, da je predlagatelj sprememb obtičal nekje na sredini med zahtevami gospodarstva, da je treba spremeniti in poostriti delovno zakonodajo, in med nejasnimi in težko opredeljivimi stališči političnih forumov. Kljub temu da si od pričakovanih sprememb delovne zakonodaje ne obetamo preveč, je prav, da na kratko pojasnimo najpomembnejše novosti. Zakonodajalec je ugotovil, da imajo kar vse organizacije združenega dela težave, ki nastajajo pri razporejanju delavcev iz enega kraja v drugi kraj, kjer so pogoji za razporejanje v sedanjem zakonu določeni kumulativno. To je res, še zlasti v gradbeništvu, vsak bi najraje delal kar pred vrati svojega doma, nedvomno takšno željo vzpodbujajo tudi neurejene prometne razmere, ki vladajo pri nas. Zakonodajalec je zato predvidel določbo, po kateri se lahko delavca prerazporedi iz enega kraja v drugi kraj brez njegove privolitve, a pod pogojem, da je razdalja med krajema manjša od 30 km in če je zagotovljen redni prevoz na delo in z dela. Če pa je razdalja med krajema večja kot 30 km, se bo delavca lahko prerazporedilo iz enega kraja v drugi kraj le z njegovo privolitvijo ali pa, če se s tem bistveno ne poslabšajo njegovi življenjski pogoji in pogoji njegove družine. Odpadlo bo torej dosedanje seštevanje obeh pogojev, ki sta morala biti izpolnjena, da je bil delavec lahko prerazporejen iz enega kraja v drugi kraj. V praksi je bilo to težko doseči in je ta neelastična zakonska ureditev res povzročala težave. Zakonodajalec se je spravil tudi na nadurno delo, ki je po njegovem mnenju preveč razširjeno. Zato je predvidel omejitev trajanja opravljanja dela prek polnega delovnega časa na največ 30 ur na mesec (namesto dosedanje omejitve 12 ur na teden). S tem se opravljanje nadurnega dela v razdobju enega meseca skrajšuje za 18 ur, omogočeno pa je opravljanje nadurnega dela v opravičenih izjemnih primerih tudi več kot 12 ur na teden, vendar pa ne več kot 30 ur na mesec. Priznati moramo, da je tudi ta določba manj toga, bolj elastična od sedaj še veljavne zakonske ureditve in bo v praksi, če bo sprejeta, lahko dala dobre rezultate. Seveda pa bo ta sprememba doživela negativen odziv pri onih z veliko nadurami, teh pa je tudi v naši delovni organizaciji veliko. Zakonodajalec se čedalje bolj zaveda, da ne bi škodovalo zaostriti delovno disciplino; smo mnenja, da se te problematike dotika zelo previdno, v rokavicah, skratka polovičarsko. Predvidena je strožja obravnava delavcev, ki kršijo delovno disciplino, in sicer tako, da delavec, ki je odstranjen iz tozda, nima pravice do izplačila razlike do polnega zneska osebnega dohodka tudi v primeru, ko mu je izrečen disciplinski ukrep za hujšo kršitev delovne obveznosti, zaradi katere mu je bil odrejen suspenz. Po sedaj veljavnem predipsu delavec nima pravice do izplačila razlike do polnega zneska osebnega dohodka le v primeru, če mu je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Če delavec neupravičeno izostane z dela, je treba proti njemu obvezno izvesti disciplinski postopek in če se delavec do konca disciplinskega postopka ne vrne na delo, preneha delovno razmerje z dokončnostjo disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. To pa pomeni, da je delavec od dneva, ko je prenehal delati, pa do dokončnega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja formalno še vedno v delovnem razmerju, to pa bi lahko povzročilo težave. Zato je zakonodajalec predlagal spremembo zakona o delovnih razmerjih; po tej se šteje, da delavcu, ki neopravičeno izostane z dela, delovno razmerje preneha z dnem, ko je nehal delati v tozdu, če se do konca disciplinskega postopka ne vrne na delo. Ustava vsem delovnim ljudem zagotavlja pravico do dela, to ustavno načelo morajo upoštevati vsi zakonski predpisi, še zlasti tisti, ki urejajo delovna razmerja. V zapletenih gospodarskih razmerah kaj lahko pride do zastojev v delovnem procesu, pojavijo se presežki delavcev, ki jim ni vedno mogoče zagotoviti zaposlitve v okviru delovne organizacije oz. sestavljene organizacije združenega dela. Kadar delavcu ni mogoče zagotoviti dela zaradi različnih vzrokov, ki jih predlagatelj zakonske spremembe našteva (npr. pomanjkanje surovin, repromateriala, okvar na strojnih napravah, potrebna pomoč drugim tozdom zaradi neizpolnjevanja njegovih obveznosti), je lahko delavec začasno razporejen na delo v drug tozd, vendar le za določen čas, ki pa sme trajati največ 6 mesecev. Takšna razporeditev je mogoča le, če je me'd tozdi sklenjen posebem samoupravni sporazum, delavec, ki je začasno razporejen na delo v drug tozd, pa obdrži vse pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v tozdu, iz katerega je razporejen. Ponovno nas torej čaka spreminjanje samoupravnih splošnih aktov in sklepanje novih samoupravnih sporazumov. Predlagatelj zakonskih sprememb je precej pozornosti posvetil prerazporejanju delov-nega časa, saj je bil mnenja, da togost zakonske določbe o 42-urnem delovnem tednu onemogoča učinkovito prerazporejanje delovnega časa v tozdu. Po novem bo možno delovni čas prerazporediti, če to zahte- va narava dejavnosti, ki jo tozd opravlja, oz. boljša organizacija dela, boljša izkoriščenost delovnih sredstev itd. V teh in še nekaterih drugih primerih se upošteva 42-urni delovni teden kot povprečna delovna obveznost posameznega delavca za obdobje, ki ga določi samoupravni splošni akt, vendar pa to obdobje ne sme biti daljše od enega leta. Pri sezonskih tozdih, kamor spadajo tudi gradbinci, se delovni čas razporedi tako, da traja v času sezone več kot 42 ur na teden, izven sezone pa manj kot 42 ur na teden, vendar v letnem povprečju delovni čas ne sme presegati 42 ur na teden. Prerazporeditev delovnega časa bo možna tudi v primerih, kadar nastopi višja sila ali nastopijo izjemne okoliščine, kot so razne okvare, prekinitev dobave energetskih virov, materiala, prometne ovire itd. Če bomo določbe o prerazporeditvi delovnega časa uvedli v naše splošne akte in delovni, čas tudi prerazporejali, bomo naleteli na precej pravnih problemov v zvezi z izplačili osebnih dohodkov in nadomestil osebnih dohodkov pri delavcih, ki delajo v prerazporejenem delovnem času; zakonodajalec namreč teh vprašanj ne rešuje, ampak to prepušča v rešitev tozdom. Nasploh je že značilnost naših predpisov, da določajo načela, ki jih je v praksi težko izvajati, zakonodajalec pa za te ne ponudi nikakršnih praktičnih rešitev, ampak to z enim samim stavkom v predpisu prepusti v odločanje organizacijam združenega dela, ki naj se znajdejo, kakor vejo in znajo. Določbam o prerazporeditvi delovnega časa se bodo najbolj upirali delavci, ki so abonirani na nadure. Po zakonu bi morali delavci v času prerazporeditve delovnega časa določeno razdobje delati več kot 42 ur na teden, določeno razdobje pa delati manj kot 42 ur na teden, tako da skupni delovni čas v enem letu v povprečju ne bi bil daljši kot 42 ur na teden. Pojavi se vprašanje plačila za tako delo. V obdobju inflacije, ko zaslužek tako hitro izgublja svojo vrednost, je normalno, da bo delavec, ki v določenem razdobju dela več kot 42 ur, zahtevi tudi plačilo za vse ure, ki jih je opravil. V drugem razdobju pa bi delavec delal na primer samo 6 ali celo 5 ur na dan in bi tudi prejemal plačilo za 5 ur dela na dan. V tem primeru pa se pri precejšnjem številu delavcev pojavi socialni problem, kako naj se delavec v gradbeni operativi, ki normalno zasluži, recimo, 8.000 din, v času, ko bo prejemal osebni dohodek za 5 ur dela na dan, preživi, plača stanarino v samskem domu, plača hrano v menzi in še kaj pošlje svoji družini. Delavec, ki dela v prerazporejenem delovnem času, lahko tudi zboli in prejema nadomestilo osebnega dohodka. Zakonodajalec precizno ne rešuje vprašanja, kakšno nadomestilo naj delavec prejema oz. za koliko ur, ko bi sicer delal, naj prejme nadomestilo. Tudi to vprašanje bi morali rešiti s samoupravnimi splošnimi akti, vendar pa rešitev še zdaleč ni obetavna. Ena izmed možnih rešitev, ki se zdi tudi logična, je tudi ta, da se delavcu, ki začasno ne dela in prejema nadomestilo osebnega dohodka, dela pa v prerazporejenem delovnem času, izplačuje nadomestilo osebnega dohodka za 42 ur dela tedensko, torej za 7 ur na dan ne glede na to, če bi delavec v tem razdobju delal več ah pa manj kot 42 ur na teden. Možno je tudi, da je delavec zaradi prerazporeditve delovnega časa določeno razdobje odsoten z dela (do 60 dni na leto). Če zboli v času, ko ne dela, naj bi delavec ne prejemal nikakršnega nadomestila osebnega dohodka. Navidezno zadeva ni tako komplicirana, dokler ne gremo izračunavati letnega fonda delovnega časa delavca. Takšna rešitev, da ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka za 42-urni delovni čas tedensko, namreč zahteva, da delavec, ki je pridobil pravico do nadomestila osebnega dohodka v razdobju, v katerem bi delal več kot 42 ur na teden, v teku leta, v katerem se vrši prerazporeditev delovnega časa, v povprečju ne bi presegel 42-urnega delovnega tedna; obratno pa bi delavec, ki je dosegel nadomestilo osebnega dohodka v razdobju, v katerem bi sicer delal manj kot 42 ur na teden, moral v letu, za katero se je izvršila prerazporeditev delovnega časa, v povprečju doseči delovni čas, daljši od 42 ur tedensko. Kako pa naj ta pogoj zagotovimo, zakonodajalec ne določa in o tem najbrž ne razmišlja, ampak prepušča rešitev organizacijam združenega dela. Moramo priznati, da v navedenem primeru še ne vidimo ustrezne rešitve, ki bi jo lahko vključili v naše pravilnike. Že večkrat smo v časopisih prebrali, da je disciplinska odgovornost ena najpomembnejših oblik odgovornosti. Tudi zakonodajalec daje tej odgovornosti čedalje večjo težo. Predlagal je novost, da se disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja mora izreči za primere hujših kršitev delovnih dolžnosti, ki jih določijo delavci v samoupravnem splošnem aktu v zvezi z: — neopravičenim izostankom z dela, — opustitvijo ukrepov za varstvo delavcev pri delu, — nezakonitim razpolaganjem z družbenimi sredstvi, — zlorabo položaja ali prekoračitvijo danega pooblastila, — zlorabo odsotnosti z dela zaradi bolezni in nekaterih drugih kršitev. Do sedaj so delavci, ki so bili prvič v disciplinskem postopku, za take in podobne kršitve navadno prejeli kakšen drug disciplinski ukrep, saj so se upoštevale olajševalne okoliščine. Kot rečeno, pa bo po novem obvezen ukrep prenehanja delovnega razmeija. Predvidenih je še nekaj sprememb zakona o delovnih razmerjih, ki pa se nam trenutno ne zdijo preveč pomembne in bi njihova obravnava zahtevala preveč prostora; ena od takih je na primer tale: v primerih, ko je izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, lahko odloži izvršitev ukrepa le delavski svet. Novosti se bodo začele uporabljati, ko bo sprejet novi zakon in ko jih bomo vključili v naše samoupravne splošne akte. MARKO SVETINA Nevenka Stankovič — socialna delavka (foto G. R.) PIONIR 4 --------------------- Gradbeni sektor Zagreb ---- - - -N Tozd Gradbeni sektor Zagreb je bil na straneh našega glasila le malokrat predstavljen, zato ga tokrat prikazujemo v sliki in besedi. Upamo, da bo ta stran simbolično odprla vrata informacij, za katerimi je ta tozd do sedaj deloval, in spodbudila delavce v Zagrebu, da spregovorijo o svojem delu v čimvečjem številu tudi v galsilu. Tekst in fotografije: Goran Rovan V_______________________________________________J Poslovno stanovanjski objekt v Veliki Gorici (blok 7) je že sprejel stanovalce. V njem je 12 stanovanj, zgrajen pa je bil pred rokom. • Poslovno stambeni objekt u Velikoj Gorici (blok 7) već je primio prve stanare. U njemu je 12 stanova, a bio je izgrađen prije roka. Blok 25 se nahaja prav tako v Veliki Gorici, ima 16 stanovanj. Investitor obeh je stanovanjski sis V6, njuna vrednost pa znaša 4 milijarde starih din. Dela na obeh so se začela februarja 1981. • Blok 25 nalazi se isto tako u Velikoj Gorici, ima 16 stanova. Investitor oba objekta je SIZ stanovanja V6, a njihova vrijednost iznosi 4 milijarde starih dinara. Radovi na oba objekta započeti su februara (u veljači) 1981. T=&m OOUR građevinski sektor Zagreb bio je malo puta predstavljen na stranicama našeg glasila, zato ga ovoga puta predstavljamo u slici i riječi. Nadamo se da će ova stranica simbolično otvoriti vrata informacija, za koje je ta OOUR do sada djelovala i podstakla radnike u Zagrebu da progovore o svom radu u što većem broju i u glasilu. Tekst i fotografije: Goran Rovan RTV Žitnjak ob Radnički cesti v Zagrebu je zelo razgiban. V njem bodo laboratorij, garaže in skladišča materialov. Nahaja se v dveh objektih, katerih skupna koristna površina znaša 1800 m2, vrednost gradbenih in obrtniških del pa je 2 milijardi starih dinarjev. Na njem dela povprečno 90 ljudi. Začetek gradnje je bil v novembru 1981, rok izgradnje pa je 31. april 1982. « RTV Žitnjak uz Radničku cestu u Zagrebu jako je razgiban. U njemu će biti laboratorij, garaže i skladiščta materiala. Nalazi se u dva objekta, čija ukupna korisna površina iznosi 1800 m2, a vrijednost građevinskih i obrtničkih radova iznosi 2 milijarde starih dinara. Na njemu prosječno radi 90 ljudi. Početak gradnje bio je u novembru (studenom) 1981, a rok izgradnje je 31. aprila 1982. Centralna kombinirana otroška ustanova, kot se uradno imenuje vrtec na Radoševičem bregu, bo v svojih 6 oddelkih sprejela 150 otrok. Dela so se začela že novembra 1980, vendar so se zavlekla zaradi težav s priključki, saj so morali dlje časa uporabljati svoj agregat, ker ni bilo elektrike, objekt pa tudi ni ogrevan. Kljub temu pa bo ta vrtec v vrednosti 5 milijard starih dinaijev končan v marcu. Investitor je sis družbenega varstva predšolskih otrok občine Center v Zagrebu. • Centralna kombinirana dječija ustanova, kako se službeno zove vrtić na Radoševićevom brijegu, u svojih će 6 odjela primiti 150 djece. Radovi su počeli već u novembru (studenom) 1980, ali su se oduljili zbog teškoća sa priključcima, duže vrijeme morali su upotrebljavati svoj agregat, jer nije bilo elektrike, a objekt također nije zagrijavan. Uprkos tomu, taj vrtić u vrijednosti od 5 milijardi starih dinara bit će u martu (ožujku) dovršen. Investitor je SIZ društvene zaštite predškolske djece općine Centar u Zagrebu. Vzgojno-varstvena ustanova Gornje Vrapče bo že v marcu nared. V njej bo prostora za 225 otrok; v sedmih oddelkih bo vrtec in v štirih jaslih. Vrednost celotnega objekta bo znašala okoli 6 milijard starih dinarjev. Gradnja se je začela novembra 1980 (to je bila le priprava), dejansko pa se je začelo graditi šele aprila lam. Notranjo opremo in zunanjo ureditev ima na skrbi Projektbiro Zagreb, kije izdelal tudi načrte in vrši nadzor nad deli. • Odgojno obrazovana ustanova Gornje Vrapče već će u martu (ožujku) biti napravljena. U njoj če biti prostora za 225 djece i to u sedam odjela bit će vrtić, a u četiri jaslice. Vrijednost cjelokupnog objekta iznosit će oko 6 milijardi starih dinara. Gradnja je počela u novembru (studenom) 1980 (to je bila samo priprema), a stvarno se počelo graditi tek u aprilu (travnju) prošle godine. O unutranjem i vanjskom uređenju vodi brigu Projektbiro Zagreb, koji je također izradio nacrte i vrši nadzor nad izvođenjem radova. 11111® ■ liji Billi Število štipendistov v šolskem letu 1981/82 1 Fakulteta za arhitekturo gradbeništvo in geodezijo 2 Visoka tehnična šola Maribor 3 Pravna fakulteta 4 Ekonomska fakulteta 5 Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo 6 Strojna fakulteta 7 Visoka šola za organizacijo dela 8 Gradbena tehnična šola 9 Ekonomska srednja šola 10 Elektrotehnična šola 11 Strojna tehnična šola 12 Upravno-administrativna šola Skupaj 33 9 5 5 1 2 1 67 17 1 1 3 145 Izobraževalno središče ----- \ Keramika se predstavi \_____________J Keramika skozi zgodovino Začetki Keramike segajo v zadnja leta 19. stoletja, ko je bila v Novem mestu v okviru stare usnjarne tudi pečarska delavnica. Začetki pečarske dejavnosti imajo korenine že v letu 1898 in le-ta se potem razvija naprej in leta 1921 je že zgrajena tovarna, ki je proizvajala tudi zelo kvalitetno keramiko; to kvaliteto Keramika še danes ne more doseči. Lastnik tovarne je bil Josip Klemenčič. Izdelovali so predvsem lončene peči in jih tudi montirali. 1923 je bil nabavljen stroj za „serijsko” oblikovanje ploščic, ki pa ga skoraj nikoh niso uporabljali. Vse so torej delali ročno, a vseeno zelo solidno in kakovostno. Leta 1935 začno pečarji Keramike s polaganjem keramičnih ploščic po Dolenjski. Med obema vojnama je bilo v tovarni zaposlenih blizu 55 ljudi, kar priča o razcvetu pečarstva. Delavci so bili zelo zavedni in med njimi je bilo tudi mnogo predvojnih komunistov in kasnejših borcev. Leta 1941 Josip Klemenčič umre, fabriko pa prevzame njegova žena. Med NOB je proizvodnja tekla skoraj nemoteno. Delali so predvsem za Italijane, kasneje pa tudi za Nemce. Leta 1945 pride tovarna v roke delavcem. Po nacionalizaciji izda ministrstvo za gospodarstvo LR Slovenije odlok o ustanovitvi Keramike, ki dobi status republiškega podjetja. Takrat je bilo zaposlenih okoli 25 delavcev, ki so delali pečnice za obnovo domovine. Izdelavo dekorativne keramike so takrat šteli za luksuz. Tej ekspanziji sledi stagnacija. Obnova domovine se počasi ustali, nima več tistega obsega, kot v začetku, in s tem tudi (Nadaljevanje na 6. str.) Branko PODOBNIK — direktor tozda Keramike (foto G. R.) (Nadaljevanje s 5.str.) pečarstvo ne. V Keramiki je prišlo celo do prisilne uprave in večjih zalog (okoli leta 1950). Potem začno s proizvodnjo ploščic in zopet postanejo ena večjih firm ter pokrivajo področja Novega mesta in Zagreba. Novi načini ogrevanja, predvsem centralna kurjava, prisilijo Keramiko, da gre v proizvodnjo cementnih azbestnih izdelkov. Morali so nabaviti drago opremo, zato se močno zadolžijo; vendar je bil to eden napačnih korakov, kot se je kasneje izkazalo. Od leta 1960 dalje spet nastopi kriza za keramično dejavnost. Mnoge firme v Jugoslaviji propadejo, v Sloveniji pa se obdrži le Keramika. Proizvodnja se skoraj ukine, preusmeri se predvsem na montažno dejavnost — polaganje ploščic na terenu. V tem času je zaposlenih okoli 20 delavcev. Sledijo vzponi in padci in leta 1978 so le trije ljudje delali v proizvodnji. Potem se počasi nekako opomore, predvsem po zaslugi sedanjega direktorja Branka Podobnika, ki poln ambicij začne uresničevati nove cilje in nov razvojni koncept. Leta 1980 raziščejo prednosti o združitvi oziroma o priključitvi k SGP Pionir in v decembru se delavci na referendumu izjavijo za pridružitev k Pionirju. V preteklem letu so bile opravljene vse formalnosti in s prvim januarjem 1982 je Keramika tudi uradno registrirana kot tozd Pionirja. Leto 1981 je bilo za Keramiko tudi jubilejno, saj so praznovali že 60-letnico, na kar so lahko upravičeno ponosni. Pečarstvo spada ravno po njihovi zaslugi med eno najstarejših obrti na Dolenjskem, ki se je uspela ohraniti do danes. Predstavitev dejavnosti Keramika je v preteklem letu izdelala 15000 enot, letos pa nameravajo povečati proizvodnjo na 100000 enot. To so predvsem pečnice v rjavi in zeleni barvi ter neglazirane. Največ prodajo programov gotika, barok, karo, polmesec in nemško 16 x 16. Poleg tega proizvajajo tudi šamotne izdelke (opeko, plošče, moko). 85 % izdelkov je prve kvalitete, 14 % druge kvalitete in le 1 % robe je škart. Ker gre za ročno delo, so tudi količine manjše, so torej nekakšni ekskluzivni izdelki in v tujini zelo cenjeni, zato gre kar 60 % vseh proizvodov v izvoz v ZRN. Od leta 1980 je fizični obseg proizvodnje narasel za 10-krat, realizacija pa se je povečala 30-krat v letu 1981 (glede na leto 1980, ko je znašala 100 starih milijonov). Torej proizvodna dejavnost ni več cokla razvoja, ampak prehaja v prioritetno. Montažna dejavnost je še vedno v razcvetu, razširitev le-te pa vidijo predvsem v sodelovanju s Pionirjem. Sedaj opravljajo dela v ZRN ter v Dalmaciji (Split, Dubrovnik, Metkovič, Kardeljevo) in Crni gori. V lanskem letu so začeli tudi z izvajanjem estrihov (tlakarska dela). Trenutno imajo ekipo petih delavcev, ki delajo v Titogradu za Tehnogradnjo iz Splita. Tako dela na montaži blizu 25 ljudi, medtem ko jih je v proizvodnji 50. V letošnjem letu bodo v Keramiki opravili adaptacijo proizvodnih prostorov; investicijska vrednost znaša 1,3 milijarde starih dinarjev. Adaptirali bodo od aprila do poletja, hkrati bo tekla tudi postavitev novih skladiščnih prostorov. Ob koncu januarja so postavili tudi novo strojno linijo za predelavo gline ter oblikovanje pečnic, saj je stara linija že dotrajana. Izvozna usmerjenost proizvodnje Z naftno krizo se tako doma kot tudi v tujini veča povpraševanje po klasičnih pečarskih izdelkih. V letu 1980 se tudi Keramika začne vključevati v zunanjo trgovino in raziskuje vzhodnonemško tržišče, za kar so vložili tudi znatna sredstva, ki pa se bodo prav gotovo bogato obrestovala. Keramika je tako postala eden rednih jugoslovanskih izvoznikov keramike. Izvozno-uvozne posle so opravljali prek zagrebške firme Tradex, ki pa je šla z letošnjim letom v stečaj, tako daje novi izvoznik postala Delma. Proizvajajo predvsem za firmo Pfeil Petter iz Heilbronna, pogovori pa tečejo tudi z drugimi interesenti. Naj povemo, da tu ne gre le za izvoz pečnic, ampak tudi za montažo po sistemu „ključ v roke”. Tako dosegajo tudi v tujini dva do trikrat višje cene kot doma, a ne uvažajo repro-materiala. V Keramiki odkrito povedo, da so njihovi proizvodi daleč pod kvaliteto drugih proizvajalcev v Evropi, kajti njihove glazure so premehke, prelahke in nekvalitetne, nimajo pa tudi širokega izbora barvnih variant, saj delajo le v dveh barvah, rjavi in zeleni, ter neglazirane izdelke, ki so trenutno zelo cenjeni in gredo dobro v promet. Rešujejo jih nizka cena, ročen način izdelave ter manjše količine. V letu 1982 imajo za 1 milijon 200 nemških mark podpisanih pogodb za prodajo pečnic, opravili pa bodo tudi za 800.000 D M storitev, predvsem montažo peči v ZRN. 30 % kapacitet imajo še odprtih, vendar upajo, da bodo prav kmalu našli kupce tudi zanje, saj so v Nemčiji že afirmirani in priznani. Združitev še ni pokazala zaželenega Z ugotovitvami, da integracija v SGP Pionir prinaša zadovoljive rezultate, so se delavci Keramike odločili za pristop k temu dolenjskemu gigantu. Združitev je bila potrebna, kajti tako majhno podjetje, kot je bila prej Keramika, se ni bila sposobna vključevati v razvoj vedno širšega gospodarstva. Prednosti združitve so bile predvsem v skupnem nastopu na tržišču, v združevanju sredstev za dejavnosti skupnega pomena (kadrovanje, izobraževanje, uporaba računalnika, obveščanje, socialna varnost, športna in kulturna aktivnost, samoupravljanje ipd.). Direktor Keramike ugotavlja, da se je v tem času odnos Keramike do Pionirja bistveno spremenil, medtem ko je Pioniijev odnos še vedno tak kot poprej. Še vedno imajo občutek manjvrednosti, še vedno vladajo stari kooperantski in kupoprodajni odnosi med tozdi. Delavci Kera- Keramika (foto G. R.) / \ Kdo je kdo v Keramiki Branko Podobnik — direktor tozda Jože Kavšek — predsednik delavskega sveta Stanko Ajdišek — predsednik sindikata Franc Jenič — sekretar Z K Mario Pečar — zadolžen za informiranje mladinska organizacija je v ustanavljanju \________________________________________________________/ mike so pripravljeni iti v vsako akcijo Pionirja, seveda če je le-to v njihovi zmožnosti. Trenutno lahko opravijo le okoli 20 % vseh pečarskih del pri Pionirju. Vendar morajo še vedno sami iskati delo, sami vršijo predajo, sami se izobražujejo itn. Združitev torej še ni pokazala zaželenega, pričakovanega, čeprav so v Keramiki optimisti in smatrajo, da bodo tudi pionirjevci iz te krize, v kateri je sedaj gradbeništvo, le gledali malo bolj gospodarno in zaupali pečarska dela Keramiki kot enakopravnemu tozdu, ne pa da odhaja dohodek v drugo DO. Kljub naštetemu pa so delavci z združitvijo zadovoljni, saj so se jim osebni dohodki v preteklem letu povečali kar za 69 %. Tudi to je rezultat integracije. O poslovanju v preteklem letu Zaključni račun za leto 1981 je pokazal rast celotnega prihodka za 53 %, rast dohodka za 35 %, čistega dohodka za 23 %, medtem ko so se osebni dohodki povečali za 69 %. Akumula-tivnost je padla s 15 % na 6 % in to predvsem zaradi začetnih težav pri priučitvi novih delavcev in vpeljave novega razvojnega koncepta. Zato akumulativ-nost v preteklem letu še ni prišla do izraza, to pričakujejo letos. Za primerjavo še: realizacija je narasla s 700 milijonov v letu 1977 na 4 milijarde 700 milijonov v letu 1981. Nekaj o glini Keramika uporablja glino, ki jo koplje kmetijska zadruga iz Zaloga, ima jo tako rekoč ob sebi, saj je glinokop oddaljen le 3 km. Gline je dovolj in je dokaj kvalitetna. Za uporabo pa mora biti preležana, da izgubi apnenec, ki ga ima v sebi. Vremenske razmere opravijo svoje, pri Keramiki pa uporabljajo tudi poseben postopek namakanja, glino nato zmeljejo in stiskajo. Tako preprečijo, da bi apnenec na končnih izdelkih (pečnicah) izstopu ven in zavrl prodajo, saj je to dokaz nekvali-tete in slabe izdelave. C---------------------'N Komunisti o vodenju proizvodnje v_____________________ Na seji OOZK TOZD gradbeni sektor Novo mesto so komunisti spregovorili o problematiki in pomanjkljivostih pri vođenju proizvodnje v TOZD ter se dogovorili, kako bodo odpravili pomanjkljivosti. Komunisti so opozorUi na naslednje: — Potrebno bo izboljšati izkoristek delovnega časa. — Delovodje morajo povečati kontrolo kvalitete del, izboljšati organizacijo dela v brigadah in koordinacijo del med brigadami. - Delovodje morajo vzpostaviti pristnejše stike z delavci. Ugotavlja se, da je stik vodij gradbišč z delavci oslabel. V bodoče bi moral vodja gradbišča skrbeti za boljšo informiranost delavcev. Večkrat bi moral organizirati razgovor z delavci in poročati o uspehih, novih delih; skratka o vseh dogodkih na gradbišču, v TOZD, DO in širše. — Potrebno je dosledneje in odgovorneje skrbeti za nemoten potek vseh del na gradbišču, dnevno nadzorovati napredovanje del. — Poseben poudarek je potrebno dati doslednemu obračunu proizvodnje, za kar je odgovoren vodja gradbišča (akordni obračun, situacije, poraba materiala itd.). — Srečamo se s precej slabo organizacijo in vrsto problemov v organizacijskih enotah. — Opozorjeno je bilo na probleme OE TSV Bršljin (preveč delovodij na gradbišču, neuresničevanje sklepov strokovnega kolegija, slaba koordinacija med posameznimi objekti), zato je potreben koordinator teh gradbišč - vodja sektorja. — V zvezi z organiziranjem sektorjev na gradbiščih novomeškega območja ugotavljamo, da le-ti niso organizirani. Ugotoviti je potrebno organizacijsko upravičenost sektorjev za to območje. — Izpostavlja se vprašanje imenovanja namestnika direktorja TOZD-a. S tem bi se izboljšala koordinacija in pomoč gradbiščem. — V zvezi z nagrajevanjem po delu je treba skusiti uveljaviti nove oblike obračuna, saj praksa kaže, da dosedanji akrodni obračun ni najbolj primerna oblika stimulacije za redno plačilo delavca za vloženo delo v ustvarjenem dohodku in spodbudo za doseganje še boljših rezultatov dela. Na odpravljanju naštetih pomanjkljivosti bo potrebno mobilizirati vse DPO, samoupravne organe TOZD kakor tudi slehernega delavca v TOZD, posebej pa še tehnični kader. PIONIR 7 r i ■ Tone Vesel (2.), Janez Markovič (1.) in Tomaž Lipnik (3.) so ponovno zmagovalci v kategoriji od 33 do 40 let. Slika je z lanskoletnega dvoboja, ko je bila uvrstitev prvih treh enaka. (Fotc K. Borsan) Rezultati smučarskega dvoboja SGP Grosuplje- SGP Pionir Devetnajstega februarja je bil v Kranjski gori dvoboj med gradbenima podjetjema Grosuplje in Pionir. Doseženi so bili naslednji rezultati: ŽENSKE NAD 30 let: 2 FINK Majda, SGP GROSUPLJE 3. ŠUŠTAR Majda, SGP „PIONIR” 4. VIDMAR Karmen, SGP „PIONIR” 5. INTIHAR Ivica, SGP „PIONIR” KATJUŠA Borsan, diskvalifikacija ŽENSKE DO 30 let: 1. STRNIŠA Maja, SGP GROSUPLJE 2. PUGELJ Irena, SGP „PIONIR” 3. GANTAR Alenka, SGP GROSUPLJE MOŠKI NAD 40 let: 1. SLUGA Anton, SGP GROSUPLJE 2. ROT Janez, SGP GROSUPLJE 3. ZUPANČIČ Rudi, SGP GROSUPLJE 4. ZUPANČIČ Alojz, SGP GROSUPLJE 5. GRANDOVEC Tone, SGP PIONIR 6. HORISCH Rajko, SGP GROSUPLJE . KAVZLARIČ Željko, SGP „PIONIR’ diskvalifikacija MOŠKI 33 do 40 let: 1. MARKOVIČ Janez, GROSUPLJE 2. VESEL Tone, Pionir 3. LIPNIK Tomaž, Pionir 4. SLAPŠAK Janko, Pionir 5. PETRIČ Karlo, Grosuplje 6. CERKOVNIK Rudi, Grosuplje 7. BRAČKO Slavko, Pionir REBERNIK Drago — diskvalifikacija MOŠKI do 33 let: 1. ŠONC Marjan, Pionir 2. KUŠAR Rudi, Pionir 3. ZIMIC Mirko, Grosuplje 4. OŠTRBENK Franc, Pionir 5. TRATAR Božo, Pionir 6. KRŽIČ Franc, Grosuplje 7. SRNEL Franc, Grosuplje 8. TONI Andrej, Grosuplje 9. KRŽIČ Stane, Grosuplje 10. JELOVŠEK Miran, Grosuplje 11. RANGUS Darine, Pionir 12. ROME Mitja, Grosuplje 13. ČINKOLE Peter, Grosuplje 14. MIKLIČ Franc, Grosuplje Za ekipno uvrstitev sta upoštevana rezultata iz vsake skupine. 1. SGP GROSUPLJE 2. SGP PIONIR 54,26 20,00 101,17 15,25 104,05 10,50 107,21 5,75 114,51 1 54,09 20,00 58,12 13,66 103,38 7.33 106,77 1 46,80 20,00 49,95 16,20 49,96 12,40 51,32 8,60 52,64 ,4,80 102,34 1 kvalifikacija 44,61 20,00 46,36 16,83 49,42 13,66 51,21 10,49 51,46 7,33 51,93 4,16 52,99 1 44,90 20,00 44,92 18,53 45,13 17,07 46,84 15,61 46,89 14,15 48,13 12,69 45,35 11,23 49,01 9,76 49,04 8,30 49,15 6,84 50,32 5,38 51,52 3,92 55,53 2,46 56,14 1,00 o dva najboljša 120,62 103,73 KB. C ^ Pionir preseneča v____________________J Od 5. do 13. februarja so se odbojkarji Pionirja mudili na pripravah v Malem Lošinju skupaj z ekipo Pakraca, ki nastopa v 1 ,B ZOL ligi. Prebivali so v hotelu Aurora v Sunčani uvali in trenirali v športni hali; oba objekta sta delo Pionirjevih gradbincev. Treningi so bili naporni in dvakrat dnevno, trener Jankovič pa je bil s 17 igralci prve ekipe, okrepljene s perspektivnimi mladinci, neizprosen. Odigrali so tudi več tekem za trening in sicer z ekipo Pakraca in Reke, ki oba nastopata v IB ligi. Po vrnitvi s težkih priprav jih je doma čakal nastop na turnirju v Novem mestu, kjer so presenetljivo zasedli prvo mesto pred ekipami, ki vse nastopajo v 1 .B ligi in s tem dokazali svojo kvaliteto. Naj povemo, daje bil turnir kljub brezplačnem vstopu premalo obiskan in da si odbojkarji Pionirja le zaslužijo večji obisk. Rezultati: Fužinar : Pionir — 1 : 2 Bled : Pionir — 2:1 Signal (Bihač) : Pionir — 0 : 2 Fužinar: Bled — 2:1 Signal : Bled —1:2 Fužinar : Signal — 2:1 27. februarja se je začel spomladanski del prvenstva, v katerem Pionir starta na osvajanje prvega mesta v II. ZOL ligi — zahod, s čimer si bo priboril pravico nastopa v novi II. ZOL ligi zahod, saj bo letos prišlo do reorganizacije sistemov tekmovanj v odbojki. Tako bo po novem le ena I. liga z 12 klubi in dve II. ŽOL s po 10 klubi. G. R. PIONIR Dopisujte v PIONIR — pričakujemo novice in prispevke tudi iz vaše temeljne organizacije! Kaj je Bilten (današnji Pionir] pisal pred desetimi leti ? V marčevski številki leta 1972 (tretji po vrsti) je „BILTEN” na svojih štirih straneh poročal o zaključnem računu za leto 1971. Ob tem „obračunu” je pisal tudi Lojze Jožef in sicer o stališčih sindikata in ZK. Matjaž Karlovšek je predstavil nov pravilnik za armirani begon, Edo Fratnar je opravil analizo nesreč pri delu, oglasili pa so se tudi fantje iz gradbene tehnične šole v Novem mestu (Damjanovič, Praščevič in Pečar). Objavljeni sta bili tudi dve krajši vesti o nalogah sindikata pri obveščanju in opozarjanju na socialne probleme ter vest o gradnji hotela Albatros v Poreču; naš pesnik Rudi Robič je prispeval uvodno pesem ob 8. marcu in pesmi Čelada, Soseska in Zapovedi gradbinca; objavljene so bile tudi 3 fotografije neznanih avtorjev in sicer: gradbišče soseske Nad Mlini v Novem mestu, avtomehanik iz avtomehanične delavnice ter posnetek izobraževalnega tečaja. r n Smučarski tečaji V________________J Letos je smučarska sekcija SŠD pripravila kar šest smučarskih tečajev, saj je smučanje postalo tudi v Pionirju zares množično (okoli 400 smučarjev je včlanjenih v SŠD). Temu je prav gotovo pripomogla tudi ugodna nabava smučarske opreme in ugoden način plačevanja v treh obrokih. Tako si je oskrbelo smučarsko opremo kar 130 naših delavcev. Dokaz množičnosti je tudi številna udeležba na zimskem športnem dnevu in smučarskih tekmovanjih v okviru DŠI. Smučarski tečaj na Gorjancih je odpadel zaradi pomanjkanja snega. V Bohinju so bili trije (19. do 25. decembra, 20. — 26. februarja in 6. do 12. marca) in vsi dobro obiskani, čeprav so bili interni. Na Jahorini je bilo v prvi izmeni (1. do 7. februarja) 20 smučarjev, v drugi izmeni (od 8. do 14. februarja) pa kar 35 „dilcar-jev”, kajti tečaj je bil tudi za zunanje člane. Škoda, da je odpadel tečaj na Gorjancih, saj je bilo prijavljenih kar 40 tečajnikov. To izpričuje velik interes za bližnja smučišča, le žal ga sneg premalokrat dovoli. Članske izkaznice SŠD V__________J V pripravi so članske izkaznice SŠD Pionir za vse člane društva, s katerimi bodo lahko uveljavili brezplačno vožnjo na vlečnici na Gorjancih, kopanje v bazenu, obisk savne, igrišč in ostalih športnih objektov v terminu, ki je namenjn delavcem Pionirja. Sedaj je v društvu približno 600 članov, članarina pa znaša 20 din, kar je le simbolična vsota. V prihodnje se bo le-ta verjetno povečala na 100 din (2 x letno po 50 din). To najbrž ni pretiran znesek, saj ga dobite povrnjenega že z nekajkratnim obiskom na Otočcu. Članarina vsekakor ne bi smela biti ovira za včlanjenje v SŠD. Včlanite se tudi vi! / \ Kegljaške novice V J • Člani kegljaške sekcije pri SŠD „Pionir” Novo mesto s področja Novega mesta so izvedli svojo redno letno konferenco v prostorih kegljišča „Loka” v Novem mestu. Na konferenci so člani ocenili izvajanje programa dela, dosežene športno tekmovalne rezultate in porabo sredstev v letu 1981. Ugotovljeno je bilo, da je bila sekcija izredno aktivna in je program z manjšimi odstopanji, ki so jih narekovale dejanske prilike, v celoti realiziran. O tem pričajo tudi doseženi tekmovalni uspehi, ki pa bi lahko bili ob večji disciplini in zavzetosti posameznih tekmovalcev še boljši. Finančna sredstva so bila porabljena pod planiranimi — z upoštevanjem splošnih stabilizacijskih teženj. Sprejet je bil program dela in finančni de plan za delovanje sekcije v letu 1982. • Prvenstva kegljaškega društva Novo mesto za posameznike 4x200 lučajev so se udeležili tudi naši tekmovalci. Po dveh nastopih 2x200 lučajev na kegljišču „Loka” so dosegli naslednje uvrstitve: 8. Štepec Slavko 1658 kegljev 10. Židanek Franc 1647 kegljev 17. Rovan Ivan 1612 kegljev 18. Vukšinič Dušan 1611 kegljev 36. Rodič Vinko 1499 kegljev Na finalni nastop se je uvrstilo 24 tekmovalcev, tako da imajo naši 4 tekmovalci še možnosti za izboljšanje svojih uvrstitev. Sodelovalo je 48 tekmovalcev. • Prvenstveno Območje kegljaške skupnosti Novo mesto za posamezne v disciplini 3x200 lučajev seje udeležilo 40 tekmovalcev. Po nastopu na kegljišču „Vodnjak” in „Loka” so naši tekmovalci dosegli dobre rezultate in uvrstitve: 4. Štepec Slavko 1672 kegljev 8. Vukšinič Dušan 1642 kegljev 11. Rovan Ivan 1627 kegljev Vsi naši tekmovalci so si tako priborili pravico do finalnega nastopa, ki bo na kegljišču v Ivančni Gorici. • V prvi tekmi občinske lige v borbenih igrah za leto 1982 je naša ekipa premagala ekipo KK „Dama” Novo mesto z rezultatom 388 : 351. K zmagi so največ kegljev prispevali^ Ban Jože 50, Rovan Ivan 57, Štepec Slavko 47, itd. IVAN ROVAN Nova rubrika - „ Drugi o Pionirju ” V bodoče nameravamo uvrstiti v naše glasilo tudi novo rubriko , Drugi o nas”, v kateri vas bomo seznanjali, kaj so časopisi v preteklem mesecu pisali o naši DO. Ker bi radi zajeli čimveč informacij, vas, dragi bralci, naprošamo, da nam pošljete izrezke ali pa kar cele časopise, predvsem z gradbišč izven Slovenije, kajti od tu ne dobivamo časnikov, tako da nam je onemogočeno njihovo spremljanje. DRUGI O PIONIRJU 4. januarja je Dnevnik objavil sestavek o odbojkarjih iz Novega mesta, ki nosijo naše ime. Delo je 21. januarja poročalo o zasedenosti Pionirjevih zmogljivosti. Našteta so vsa večja gradbišča, predvsem v drugih republikah in v tujini, govori pa tudi o delih, ki jih bodo šele začeli. Susegradski list je poročal o „pravljičnem" vrtcu v Gornjih Vrapčah, ki ga gradi zagrebški TOZD. Dolenjski list je 6. februarja spregovoril o jerebovcih, katerih pokroviteljstva se odrekamo in jih dajemo „na čevelj"; teden kasneje (13. 2.) pa že poroča o pojočih gradbincih iz Pionirja. Zdenka Lindič-Dragaš pa spregovori v članku Več dela pod „veliko streho" o prednostih spojitve Novomontaže z našo DO in o referendumu o priključitvi. Toliko za prvič, drugič pa še kaj več. kronika Od 1. 1. do 25. 2. 1982 je prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb: DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: TOZD KERAMIKA: Milosavljevič Slobodan, Imamovič Mehmed - keramičarja, Krujič Zlatko, Ržen Mirko, Turk Jože, Bukovec Stanko, Djurič Desimir, Prole Nikola — pečarji, Lazič Milan, Simur Jože, Simič Pero, Savković Ilija, Nikolič Miroljub — polagalci keramičnih ploščic, Vidljinovič Ervin, Gradb. tehnik in Koračin Janko, delavec. TOZD Strojno prometni obrat: Desnica Marko, Lešča- nec Jože — voznika, Jože Turk, zidar. TOZD Mehansko kovinski obrat: Miladinovič Sretko, klju-čavn., Irena Bobnar, administr. TOZD TKI: Glučina Nada, admin., Žnidaršič Franc, na-bavn. ref. DSSS: But Nežka, ekonom, teh., Ribič Jože, ref. za LO in družb, samoz., Kralj Olga, admin. IZ JLA SO SE VRNILI: Nemanič Leopold, ekon. tehn. v Interni banki, Zajc Mirko, strojnik v TOZD SPO, Kralj Marjan, avtomeh. in Regina Jože, avtoklepar v TOZD MKO. V JLA SO ODŠLI: Kukem-berger Emanuel, avtomeh., Ša-lehar Marjan, strojnik in Kobe Janez, žerjavist — iz TOZD SPO, Luzar Mihael, mizar iz TOZD LO, Glavič Jože, klju-čavn., Gangir Leopold, kovino-str., Hodnik Franc, ključavn., Muhič Mirko, avtokl... Muhič Ivan, ključavn., Štine Srečko, avtomeh.. Zbašnik Anton, avto-klep., Crnčič Janez, avtomeh. - iz TOZD MKO, Knez Marjan, varn. ing. iz DSSS. UPOKOJILI SO SE: Volk Anton, vodja nabavnega odd. Novo sprejetim delavcem in delavcem, ki so se vrnili iz JLA, želimo dobro počutje v naši delovni organizaciji ter veliko delovnih uspehov, delavcem, ki so odšli na služenje vojaškega roka, da bi jim le-ta čimprej minil, tovarišu, ki je odšel v pokoj, pa želimo veliko zdravja in osebnega zadovoljstva. KAM S STAR!M PAPIRJEM Po pisarnah v skupnih službah in po gradbiščih se nabirajo kupi časopisnega in ostalega papirja, ki je največkrat v napoto. Ob vsesplošnem pomanjkanju energije in surovin bi lahko tudi mi prispevali svoj delež k varčevanju. Odlagajmo star papir na enem mestu in ko se ga bo nabralo dovolj, pokličimo učence iz bližnjih osnovnih šol, pa ga bodo rade volje odpeljali in si s tem zaslužili kakšen dinar za zaključni izlet, družbi pa prihranili marsikatero devizo za uvoz starega papirja oziroma lesa za tovarne papirja. Če vsaka pisarna prispeva vsaj kilogram na mesec, bo ta poziv vsekakor dosegel svoj cilj. VSEM PRIZADEVANJEM NAVKLJUB — Fantje, kaj pa, če bi eden pogledal, če ni morda v koreninah kaj narobe, da tako hitro raste 4599 nas je Koliko nas j« in kakšne narodnosti smo V SGP Pionir je bilo 31. decembra 1981 po podatkih centra za avtomatsko obdelavo podatkov 4599 delavcev. Od tega je 4102 moških in 438 žensk. Zanimivi so tudi podatki o zakonskem stanu: 2612 je poročenih, 1864 samskih, 42 ločenih in 11 vdovcev. V naši DO delajo pripadniki kar 16 narodnosti in sicer: 1866. Slovencev, 942 Muslimanov, 724 Hrvatov, 648 Srbov, 59 Albancev, 34 Jugoslovanov, 12 Ukrajincev, 10 Črnogorcev, 6 Makedoncev, 6 Romov, 5 Čehov, 3 Poljaki, 2 Vlaha ter po en Turek, Romun in Žid. Poleg teh pa je kar 267 neopredeljenih. Res pisan konglomerat narodov. Kje in kako živimo Po stanovanjskem vprašanju so naši delavci razvrščeni takole: 1417 jih stanuje v samskem domu, 945 pri starših, 741 v delavskem naselju, 693 jih ima ustrezno stanovanje v lastni hiši, 213 jih ima ustrezno Pionirjevo stanovanje, 165 jih ima ustrezno družbeno stanovanje, 118 je podnajemnikov, 32 pa jih prebiva v ustreznem najemniškem stanova- Poleg teh je še 51 delavcev, ki imajo neustrezno stanovanje v lastni hiši, 40 delavcev ima neustrezno Pionirjevo stanovanje, kar 23 delavcev pa še vedno nima stanovanja, 25 jih ima neustrezno najemniško stanovanje v zasebni lasti ter 14 neustrezno družbeno stanovanje. Kako prejemamo OD 2426 delavcev prejema celotni OD na hranilno knjižico, 719 pa na tekoči račun. Delno na hranilno knjižico in deloma v gotovini prejema OD 1316 delavcev, v gotovini pa prejema „plačo” 138 delavcev; vse to pa se vrši prek 21 bank iz SFRJ. In sicer 1960 LB TDB NM, 855 LB TPB Krško, 682 LB Lj. Moste, 238 Beogr. banka, exp. NM, 233 LB NM exp. Metlika, 137 Jugobanka LB Exp. NM, 35 LB Lj. 380 LB Zgb. exp. Savska 41 itd. Naša družbenopolitična pripadnost Pri pionirju je 4551 delavcev včlanjenih v sindikat, le 48 pa se jih je temu odreklo in ne plačujejo članarine (vzroki nečlanstva so najbrž zelo različni). Poleg tega pa je med nami 330 članov Zveze komunistov, kar predstavlja le 7,18%. Morda se tudi ob tem podatku kaže zamisliti. /" ' ■""" .......'A Struktura zaposlenih delavcev po šolski kvalifikaciji visoka izobrazba 95 višja izobrazba 63 srednja izobrazba 382 nedokončana srednja izobrazba 147 delovodje 126 visoko kvalificirani delavci 48 kvalificirani delavci 1313 priučeni delavci 319 polkvalificirani delavci 207 nekvalificirani delavci 1899 Struktura zaposlenih delavcev po priznani kvalifikaciji visoka izobrazba 239 višja izobrazba 136 srednja izobrazba 318 nedokončana srednja izobrazba 50 delovodje 167 visoko kvalificirani delavci 855 kvalificirani delavci 1305 priučeni delavci 599 polkvalificirani delavci 647 nekvalificirani delavci 283 Struktura zaposlenih delavcev po vrednostnih razredih tretni razred 114 četrti razred 504 peti razred 717 šesti razred 64 šesti A razred 669 sedmi razred 64 sedmi A razred 534 osmi razred 59 osmi A razred 362 deveti razred 72 deveti A razred 387 deseti razred 65 deseti A razred 213 enajsti razred 90 enajsti A razred 66 dvanajsti razred 106 trinajsti razred 164 štirinajsti razred 160 petnajsti razred 64 šestnajsti razred 52 sedemnajsti razred 30 osemnajsti razred 21 devetnajsti razred 12 dvajseti razred 1 Pregled števila zaposlenih po tozdih 1. Novo mesto 1102 2. Krško 847 3. Ljubljana 676 4. Zagreb 364 5.SPO 346 6. DSSS 254 7. Metlika 231 8.MKO 221 9.Togrel 169 10. LO 128 11. TKI 89 12. PB 69 13. Keramika 65 14. IB 38 Koliko smo stari V naši DO je največ delavcev starih od 21 1090), do 20 let starih pa je 485 delavcev. — 25 let (kar 940 je starih 26 - 30 let 612 je starih 31 -35 let 414 je starih 36 - 40 let 405 je starih 41 - 45 let 370 je starih 46- 50 let 228 je starih 48 je starih56 - 60 let 51 - 55 let Nad 60 let so pri Pionirju stari štirje delavci in sicer po en v TKI in Krškem ter dva v DSSS. Ker je leto 1982 bilo predvideno za mednarodno leto starejših ljudi, je prav, da te štiri delavce predstavimo tudi v našem glasilu. Javite se nam in obiskali vas bomo. Ne pozabimo: brez dobrega obveščanja ni uspešnega samoupravljanja! Dopisujte v PIONIR — pričakujemo novice in prispevke tudi iz vaše temeljne organizacije! NOVO VODSTVO SZMJ Bogič Bogičevič, prof. sociologije in absolvent podiplomskega študija na sarajevski univerzi, je postal novi predsednik ZSMJ v naslednjem enoletnem mandatu. Novi sekretar predsedstva pa je Ivan Kozlovački. Adaptacija menze in kuhinje bo po predračunu znašala 9,856.866,20 din (foto: G. R.) Novosti na području radnih odnosa V_____________________J Skupština SR Slovenije če uskoro usvajati zakon o izmjenama i dopunama zakona o radnim odnosima. Pregledali smo izmjene koje sadrži osnutak zakona i mislimo da predložene novine neće donijeti neka posebna poboljšanja na radu u praksi, više će biti posla na dopunjavanju u mijenjanju pravilnika o radnim odnosima i pravilnika o disciplinskoj odgovornosti, nego kad bi zakonodavac ponudio nova promišljena i praktična gešenja. Imamo osjećaj da je predlagač izmjena stao negdje na sredini između zahtjeva privrede, da treba izmijeniti i pooštriti radno zakonodavstvo i između nejasnih i teško odredivih stajališta političnih foruma. Uprkos tome da od očekivanih izmjena radnoh zakonodavstva ne očekujemo previše, dobro je da ukratko objasnimo najvažnije novosti. Zakonodavac je utvrdio da, štaviše, sve organizacije udruženog rada imaju teškoće koje nastaju prilikom raspoređivanja radnika iz jednog mjesta u drugo, jer su uvjeti za raspoređivanje u sadašnjem zakonu određeni kumulativno. To je istina i to posebno u građevinarstvu, svatko bi najradije radio pred vratima svog doma, nesumljivo takvu želju pobuđuju i nesređeni odnosi u prometu koji kod nas vladaju. Zakonodavac je zbog toga predvidio odredbu po kojoj se radnika može rasporediti iz jednog mjesta u drugo bez njegovog pristanka, pod uvjetom da je udaljenost između mjesta manja od 30 km i ako je osiguran redovni prijevoz na posao i sa posla. Ukoliko je udaljenost između mjesta veća od 30 km, radnika se može prerasporediti iz jednog mjesta u drugo jedino uz njegov pristanak, ili ako se time bitno ne pogoršaju njegovi uvjeti života i uvjeti njegove obitelji. Dakle, otpast će dosadašnje zbrajavanje ova uvjeta, koji su morali biti ispunjeni da bi radnik mogao biti preraspore-đen iz jednog mjesta u drugo. U praksi je to bilo teško postići i ova je neelastična zakonska uredba zbilja prouzrokovala teškoće. Zakonodavac je udario i na prekovremeni rad, koji je previše raširen po njegovom mišljenju. Zato je predvidjeo ograničenje trajanja obavljanja rada preko punog radnog vremena na najviše 30 sati mjesečno, umejsto dosadašnjeg ograničenja 12 sati tjedno. Time se obavljanje prekovremenog rada u razdoblju od jednog mjeseca skraćuje za 18 sati, a omogućeno je obavljanje prekovremenog rada u opravdanim iznimnim slučajevima i više od 12 sati tjedno, ali ne više od 30 sati mjesečno. Moramo priznati da je i ova odluka manje ukočena, elastičnija od sada važeće zakonske uredbe, i u praksi će, ukoliko bude usvojena, moći dati dobre rezultate. Naravno, ova će izmjena doživjeti negativan odaziv kod kroničnih pre-kovremenoraša, kojih je i u našoj radnoj organizaciji mnogo- Zakonodavac je sve više s\jes-tan da ne bi štetilo pooštravanje radne discipline, iako mislimo da tu problematiku dodiruje jako pažljivo, u rukavicama, ukratko, polovično. Predviđa se strožije raspravljanje o radnicima koji krše radnu disciplinu i to tako da radnik koji je odstranjen sa posla iz OOUR nema pravo na isplatu razlike do punog iznosa osobnog dohotka, a također i u slučaju kada mu je izrečena disciplinska mjera za teže kršenje radne obaveze, zbog koje mu je bio određen suspenz. Po sada važećem propisu radnik nema pravo na isplatu razlike do punog iznosa osobnog dohotka samo u slučaju kada mu je bila izrečena mjera prekida radnog odnosa. Ukoliko radnik neopravdano izostane sa posla, protiv njega obavezno treba povesti disciplinski postupak i ukoliko se radnik do kraja disciplinskog postupka ne vrati na posao, prestaje mu radni odnos konač-nošću disciplinske mjere prekida radnog odnosa. To znači da je radnik od dana kada je prestao raditi, pa do konačne disciplinske mjere prekida radnog odnosa, formalno još uvijek u radnom odnosu, a to bi moglo prouzrokovati teškoće. Zato je zakonodavac predlagao izmjenu zakona o radnim odnosima koja je u tome da se računa da radniku koji neopravdano izostane sa posla, radni odnos prestaje onoga dana kada je prestao raditi u OOUR, ako se do kraja disciplinskog postupka ne vrati na posao. Ustav svim radnim ljudima osigurava pravo na rad, to ustavno načelo moraju uzeti u obzir svi zakonski propisi, a posebno oni koji uređuju radni odnos. U zapletenim privrednim odnosima prilično lako može doći do zastoja u radnom procesu, pojavljuju se viškovi radnika kojima nije uvijek moguće osigurati zaposljenje u okviru radne organizacije, odn. složene organizacije udruženog rada. Kada se radniku ne more osigurati posao zbog različitih uzroka, koje predlagač zakonske izmjene kao primjere navodi, kao npr. nedostatak sirovina, repromaterijala, kvarova na strojnim napravama, potrebna pomoć drugim OOUR zbog neispunjavanja njenih obaveza, radnik može privremeno biti raspoređen na rad u drugu OOUR, ali samo na određeno vrijeme, koje ne smije biti duže od 6 mjeseci. Takvo raspoređivanje moguće je samo ukoliko je između OOUR zaključen poseban samoupravni sporazum, a radnik koji je privremeno raspoređen na rad u drugu OOUR zadrži sva prava, dužnosti i odgovornosti iz radnog odnosa u OOUR iz koje je raspoređen. Dakle ponovo nas očekuje izmjena samoupravnih općih akata i zaključivanje novih samoupravnih sporazuma. Predlagač zakonskih izmjena dosta je pažnje posvetio pre-raspoređivanju radnog vremena, jer je bio mišljena da čvrstina zakonske odredbe o 42-satnom radnom tjednu onemogućava efikasno preraspoređivanje radnog vremena u OOUR. Po novom će radno vrijeme biti moguće preraspoređivati ukoliko to zahtijeva priroda djelatnosti koju OOUR obavlja, odn. bolja organizacija rada, bolja iskorištenost sredstava za rad itd. U ovim i još nekim drugim slučajevima uzima se u obzir 42-satni radni tjedan kao prosječna radna obaveza pojedinog radnika za razdoblje koje odredi samoupravni opći akt, ali to razdoblje ne smije biti duže od godinu dana. Kod sezonskih OOUR, kamo spadaju i građevinari, radno vrijeme može da se rasporedi tako da za vrijeme sezone traje više od 42 sata tjedno, a izvan sezone manje od 42 sata tjedno, ali u godišnjem prosjeku radno vrijeme ne smije (Nadaljevanje na 12. str.) (Nadaljevanje zli. str.) premašiti 42 sata tjedno. Pre-raspoređivanje radnog vremena bit će moguće i u slučajevima kada nastupi viša sila, ili nastupe izuzetne okolnosti, kao što su razni kvarovi, prekid dobave energetskih izvora, materijala, prometne zapreke itd. Ukoliko odredbe o preraspo-ređivanju radnog vremena budemo uveli u naša opća akta, i radno vrijeme također preraspo-ređili, naletjet ćemo na dosta pravnih problema u vezi isplaćivanja osobnih dohodaka i naknada osobnih dohodaka kod radnika koji rade u preraspore-đenem radnom vremenu, naime zakonodavac ta pitanja ne rješava, već to prepušta na rješavanje samim OOUR. Uopće je več široka karakteristika naših propisa da određuju načela koje je u praksi teško izvesti, a zakonodavac za to ne ponudi nikakva praktična rješenja, već to samo jednom rečenicom u propisu prepusti na odlučivanje organizacijama udruženog rada, koje treba da se snađu kako znaju i umiju. Odredbama o preraspoređi-vanju radnog vremena najviše će se protiviti radnici koji su abonirani na prekovremene sate. Po zakonu radnici bi za vrijeme preraspoređivanja radnog vremena određeno razdoblje radili više od 42 sata tjedno, a određeno razdoblje radili manje od 42 sata tjedno, tako da ukupno radno vrijeme u jednoj godini u prosjeku ne bi bilo duže od 42 sata tjedno. Pojavljuje se pitanje plaćanja za takav rad. U razdoblju inflacije, kada zarada tako brzo gubi na svojoj vrijednosti, normalno je da radnik koji u određenom razdoblju radi više od 42 sata zahtijeva i plaćanje za sve sate koje je obavio. U drugom bi razdoblju naprimjer radnik radio samo 6 ili čak 5 sati dnevno i dobio bi plaćeno samo za 5 sati dnevno. U tom se slučaju kod velikog broja radnika pojavljuje socijalni problem, kako će radnik u građevinskoj operativi koji normalno zaradi recimo 8.000 din, u razdoblju kada bude primao osobni dohodak za 5 sati rada na dan, preživjeti, plaćati stanarinu u samačkom domu, plaćati hranu u menzi i još nešto poslati svojoj obitelji. Radnik koji radi u preraspo-ređenom radnom vremenu također se može razboljeti i dobijati naknadu osobnog dohotka. Zakonodavac također precizno ne rješava pitanje kakvu bi naknadu radnik trebao dobijati odn. za koliko sati, koje bi inače radio, treba primiti naknadu. I to bi pitanje morali riješiti samoupravnim općim aktima, ah rješenje još ni izdaleka nije ponuđeno. Jedno od mogućih rješenja, koje izgleda logično je i to da se radniku koji privremeno radi i prima naknadu osobnog dohotka, a radi u preraspoređenem radnom vremenu, isplaćuje naknada osobnog dohotka za 42 sata rada tjedno, dakle za 7 sati dnevno bez obzira na to da li bi radnik u tom razdoblju radio više ili manje od 42 sata tjedno. Moguće je također da je radnik zbog preraspoređivanja radnog vremena određeno razdoblje odsutan sa posla (do 60 dana godišnje). Ukoliko razboli u razdoblju kada ne radi radnik ne bi dobijao nikakvu naknadu osobnog dohotka. Naizgled problem nije tako kompliciran, dok ne počnemo izračunavati godišnji fond radnog vremena radnika. Takvo rješenje da radnik ima pravo na naknadu osobnog dohotka za 42-satno radno vrijeme tjedno, naime, zahtijeva da radnik koji je stekao pravo na naknadu osobnog dohotka u razdoblju u kojem bi radio više od 42 sata tjedno, u toku godine u kojoj se obavlja preraspoređivanje radnog vremena u prosjeku ne bi premašilo 42-satni radni tjedan, a obrnuto, radnik koji je postigao naknadu osobnog dohotka u razdoblju u kojem bi inače radio manje od 42 sata tjedno morao bi u toj godini za koju je izvršeno preraspoređivanje radnog vremena u prosjeku postići radno vrijeme duže od 42 sata tjedno. Kako taj uvjet osigurati zakonodavac ne određuje i najvjerojatnije o tome i ne razmišlja, već prepušta rješenje organizacijama udruženog rada. Moramo priznati da u navedenom primjeru još ne vidimo odgovaijajuće rješenje, koje bi mogli uključiti u naše pravilnike. Već smo više puta u raznim časopisima pročitali da je disciplinska odgovornost jedna od najvažnijih oblika odgovornosti. I zakonodavac toj odgovornosti daje sve veću težu. Predložio je novinu da se disciplinska mjera prekida radnog odnosa mora izreći u slučajevima težih kršenja radnih dužnosti, koje odrede radnici u samoupravnom općem aktu u vezi: — neopravdanog izostanka sa rada, — neizvođenja mjera za zaštitu radnika na radu, — nezakonitim raspolaganjem društvenim sredstvima, — zloupotrebom položaja ili prekoračenjem date punomoći, — zloupotrebom odsutnosti sa posla zbog bolesti i nekih drugih kršenja. Do sada su radnici koji su prvi put bih u disciplinskom postupku za takve i slične prekršaje obično dobijali neku drugu disciplinsku mjeru, jer su se uzimale u obzir razne olakša-vajuće okolnosti. Kao što je rečeno po novom će biti obavezna mjera prekid radnog odnosa. Previđeno je još nekoliko izmjena zakona o radnim odnosima, koji nam se trenutno ne čine previše važni, a raspravljanje o njima zahtijevalo bi previše prostora, jedna od takvih je naprimjer da u slučajevima kada je izrečena disciplinska mjera prekida radnog odnosa, zadržavanje izvršenja mjere može izvršiti jedino radnički sa\jet. Novosti će se početi upotrebljavati kada bude usvojen novi zakon i kada ih budemo uključili u naša samoupravna opća akta. MARKO SVETINA / -v Keramika se predstavlja V___________________) Keramika kroz historiju Počeci Keramike sežu u posljednje godine 19. stoljeća, kada je u Novom mestu u okviru stare kožne radionice bila i pećarska radionica. Dakle, počeci pećarske djelatnosti imaju korjene već u 1898. godini, a ona se poslije razvija dalje i 1921. godine već je izgrađena tvornica koja je proizvodila i jako kvalitetnu keramiku, a taj kvalitet Keramika još danas ne može dostići. Vlasnik tvornice bio je Josip Klemenčič. Uglavnom su izrađivah keramičke peći i montirah ih. 1923 bio je nabavljen stroj za „serijsko14 oblikovanje pločica, kojeg skoro nikada nisu upotrebljavah. Sve se dakle radilo ručno, a ipak jako solidno i kvalitetno. 1935. godine pećari Keramike započinju polaganjem keramičkih pločica po Dolenjskoj. Između dva rata u tvornici je bilo zaposleno oko 55 ljudi, što svjedoči o procvatu pečarstva. Radnici su bih jako savjesni i među njima je bilo mnogo predratnih komunista i kasnijih boraca. 1941. godine Josip Klemenčič umire, a tvornicu preuzima njegova žena. Za vrijeme NOB proizvodnja se skoro normalno odvijala. Uglavnom se radilo za Talijane, a kasnije i za Njemce. 1945. godine tvornica dolazi u ruke radnika. Poslije nacionalizacije ministarstvo za privredu NR Slovenije izdalo je rješenje o formiranju Keramike, koja dobija status republičkog poduzeća. Tada je bilo zaposleno oko 25 radnika koji su radili pećnice za obnovo domovine. Izrada dekorativne keramike tada se smatrala za luksuz. Ovoj ekspanziji slijedi stagnacija. Obnova domovine polako se ustaljuje i nema više onog obima kao na početku, a time i pečarstvo. Tako je u Keramici čak došlo do prisilne uprave i većih rezervi oko 1950.godine. Zatim započinju sa proizvodnjom pločica i opet postaju jedna od većih firmi, te pokrivaju područja Novog mesta i Zagreba. Nov način grijanja, prije svega centralno grijanje, prisiljavaju Keramiku da ide u proizvodnju cementnih azbestnih proizvoda za što su morali nabaviti skupu opremu i mnogo se zadužiti, ali to je bio jedan od pogrešnih koraka, kao što se kasnije pokazalo. Od 1960. godine za keramičku djelatnost opet nastupa kriza. Mnoge firme u Jugoslaviji propadaju, a u Sloveniji se samo održala Keramika. Proizvodnja se skoro ukida, uglavnom se preusmerjava na montažnu djelatnost — polaganje pločica na terenu. U to je vrijeme zaposleno oko 20 radnika. Shjede usponi i padovi i 1978. godine samo tri čovjeka rade u proizvodnji. Zatim polako opet dolazi k sebi, prije svega zaslugom sadašnjeg direktora Branka Podobnika, koji pun ambicija počinje ostvarivati nove ciljeve i nov razvojni koncept. 1980. godine ispituju se prednosti udruživanja, odnosno priključivanja SGP Pioniru i u decembru (prosincu) radnici se na referendumu izjašnjavaju za priključenje Pioniru. Prošle godine su bile obavljene sve formalnosti i od prvog januara (sječnja) 1982. Keramika je i službeno registrirana kao OOUR Pionira. 1981. godina bila je jubilarna za Keramiku, proslavljali su 60 godišnjicu, na što opravdano mogu biti ponosni. Pečarstvo, upravo njihovom zaslugom, spada među jedan od najstarijih obrata u Dolenjskoj koji se je uspio očuvati i do danas. Predstavljanje djelatn jsti Keramika je prošle godine izradila 15.000 jedinica, a ove godine namjeravaju povećati proizvodnju na 100.000 jedinica. To su uglavnom peći u smeđoj i zelenoj boji te neglazi-rane. Najviše prodaju programa gotika, barok, karo, polumjesec i njemačku 16x16. Pored toga proizvode i šamotne proizvode (opeku, ploče, brašno). 85 % roizvoda je prve kvalitete, 4 % druge kvalitete i samo 1 % robe je škart. Zato jer se radi o ručnoj izradi i količine su manje i to su tako reći ekskluzivni proizvodi koji su jako cijenjeni u inozemstvu, zato 60 % svih proizvoda ide u izvoz u SRNj. Od 1980. godine fizički obim proizvodnje porastao je 10 puta, a realizacija je povećana 30 puta u 1982. godini u uporedbi sa 1980. godinom, kada je iznosila 100 starih milijuna. Dakle, proizvodna djelatnost nije više fundament razvoja, već prelazi u prioritetnu. Montažna djelatnost je još u procvatu, a njeno rješenje vide prije svega u suradnji sa Pionirom. Sada obavljaju poslove u SRNj. i u Dalmaciji (Split, Dubrovnik, Metković, Kardeljevo) i Crnoj Gori. Prošle godine po Čeh su izvoditi estrihe (tlakarske radove). Trenutno imaju ekipu od pet radnika koja radi u Titogradu za Tehnogradnju iz Splita. Tako na montaži radi oko 25 ljudi, dok ih u proizvodnji radi 50. Ove će se godine u Keramici obaviti adaptacija proizvodnih prostorija, čija investicijska vri- jednost iznosi 1,3 milijarde starih dinara. Adaptacija će se obavljati od aprila (travnja) do ljeta. U nju je uključeno i postavljanje novih skladiščnih prostora. Krajem januara (sječ-nja) postavili su i novu strojnu liniju za preradu gline te oblikovanje peći, jer je stara linija već dotrajala. «zvozna usmjerenost proizvodnje Zbog naftne krize se je kod nas i u inozemstvu povećala potražnja za klasičnim pećar-skim proizvodima. U 1980. godini i Keramika se počnije uključivati u vanjsku trgovinu i ispituje istočnonjemačko tržište, u što su uložili znatna sredstva, koja će se sigurno bogato okamatiti. Tako je Keramika postala jedan od rijetkih jugoslovenskih izvoznika keramike. Izvozno-uvozne poslove obavljali su preko zagrebačke firme Tradex, koja je ove godine išla pod stečaj, tako da je novi izvoznik postala Delma. Uglavnom proizvode za firmu Pfeil Petter iz Heilbrorma, a vode se pregovori i sa drugim interesentima. Recimo i to da se ovdje ne radi samo o izvozu peći, već također i o montaži po sistemu „ključ u ruke”. Tako u inozemstvu postižu dva do tri puta više cijene nego kod kuće, za što ne uvoze nikakav repromaterijal. U Keramici otvoreno kažu da su njihovi proizvodi daleko ispod kvalitete drugih proizvo- đača u Evropi, jer su njihove glazure premekane, prelake i nekvalitetne, a također nemaju ni široki izbor varijanti u bojama, jer rade samo u dvije boje, smeđoj i zelenoj, te neglazirane proizvode, koji su trenutno jaki cijenjeni i dobro idu u promet. Spašava ih niska cijena i ručni način izrade, te manje količine. U 1982. godini imaju za 1 milijun 200 tisuća njemačkih maraka potpisanih ugovora za prodaju peći, a također će obaviti usluga za 800.000 DM, uglavnom za montažu peći u SRNj. Imaju još otvoreno 30 % kapaciteta, ali se nadaju da će uskoro naći kupce i za njih, jer u Njemačkoj su već afirmirani i priznati. Udruživanje još nije pokazalo željeno Konstatacijama da integracija u SGP Pionir donosi zadovoljavajuće rezultate, radnici Keramike su se odlučili za pristu- panje ovom dolenjskom gigantu. Udruživanje je bilo potrebno, jer tako malo poduzeće, kakvo je Keramika bila prije, nije bilo sposobno uključiti se u razvoj sve šire privrede. Prednosti udruživanja bile su prije svega u zajedničkom nastupanju na tržištu, u udruživanju sredstava za djelatnosti od zajedničkog interesa (kadrovanje, obrazovanje, upotreba računa -ra, obavještavanje, socijalna sigurnost, sportska i kulturna aktivnost, samoupravljanje i si.). Direktor Keramike je konstatirao da se za ovo vrijeme odnos Keramike prema Pioniru bitno izmijenio, dok je Pionirov odnos i nadalje onakav kakav je bio. Još uvijek imaju osjećaj manje vrijednosti, još uvijek vladaju stari kooperantski i kupoprodajni odnosi između OOUR-a. Radnici Keramike su spremni ići u svaku Pionirovu akciju, naravno ako je ona u njihovim mogućnostima. Trenutno mogu obavljati samo oko 20 % svih pećarskih radova u Pioniru. Ali još uvijek moraju sami tražiti posao, sami obavljati predaju, sami se obrazovati itd. Dakle, udruživanje još nije pokazalo željeno, očekivano, iako su u Keramiki još uvijek optimisti i smatraju da će i pionirovci iz ove krize, u kojoj je sada građevinarstvo, ipak gledati malo gospodamije i pećarske radove povjeriti Keramici kao ravnopravnoj OOUR, a ne da dohodak odlazi u drugu RO. Uprkos svemu navedenom, radnici su zadovoljni udruživanjem, jer su im se osobni dohotci u protekloj godini povećali čak za 69 %. I to je rezultat integracije. O poslovanju u protekloj godini Završni račun za 1981 godinu pokazao je porast ukupnog dohodka za 53 %, porast dohot- ka za 35 %, čistog dohotka za 23 %, dok su se osobni dohotci povećali za 69 %. Akumulativ-nost je pala sa 15 % na 6 % i to uglavnom zbog privremenih teškoća u priučavanju novih radnika i uvođenja novog razvojnog kapaciteta. Zato akumulativno st nije došla do izražaja u protekloj godini, tako da to očekujemo ove godine. Za uporedbu ćemo još prikazati realizaciju koja je narasla sa 700 milijuna u 1977 godini na 4 milijarde 700 milijuna u 1981 godini. Mešto o glini Keramika upotrebljava glinu koju kopa kmetijska zadruga iz Zaloga i tako reći ima je kraj sebe, jer je glinokop udaljen samo 3 km. Tu ima dosta gline i prilično je kvalitetna. Za upotrebu mora odležati da izgubi vapnenac kojeg ima u sebi. Vremenske prilike obave sve, a u Keramiki također upotrebljavaju poseban postupak namakanja, zatim glinu samelju i stiskaju. Tako spriječe da vapnenac izađe vani na konačnim proizodima (pećima) i time spriječi prodaju, jer to je dokaz nekvalitete i slabe izrade. \ O REGRESU ZA PREHRANU -NAČELNO Na 9. kongresu SSS bio je usvojen zaključak da treba osigurati prehranu za vrijeme rada u svakoj organizaciji udruženog rada i time ograničiti suglasnosti za izdavanje vrijeđnostnih bonova za kupovanje namirnica u trgovini. Naime, izdavanjem bonova izrodila se svrsishod-nost sredstava za prehranu. Formiralo se je mišljenje da vrijednosne bonove treba ukinuti, te pooštriti kriterije za isplaćivanje regresa u gotovini onim pojedincima koji zbog prirode posla, odnosno zbog zdravstvenih razloga, imaju pravo na to. Treba osigurati prehranu za vrijeme radnog vremena za sve radnike i to u vlastitim pogonima društvene prehrane, ili u dogovoru sa drugim organizacijama udruženog rada, odnosno ugovorom sa organizacijama registriranim za proizvodnju i promet gotovim jelima. Za izdavanje bonova u narednom je razdoblju (u 1982 godini) još uvijek potrebna suglasnost općinskog vijeća SSS. Iz članka Nade Miklič — Bulc u DE sažeo G.R. V______________________ Tko je tko u Keramici Branko Podobnik - direktor OOUR Jože Kavšek — predsjednik radničkog savjeta Stanko Ajdišek — predsjednik sindikata Franc Jenič — sekretar SK Mario Pečar — zadužen za informiranje omladinska organizacija je u fazi formiranja \_________________________________________________________/ Kako radi omladinska organizacija u OOUR Zagreb Naša omladinska organizacija osnovana je 1974. godine. Sada broji 83 člana. Prosjek starosti članova je oko 23 godine. Prošla godina za našu omladinsku organizaciju znači mnogo, jer je u istoj postigla zavidne rezultate u raznim omladinskim aktivnostima. Iznosimo samo dio tih rezultata: — svečani ispraćaj štafete mladosti u okviru OOUR-a i OK SSOH Susedgrad, — 12 održanih sastanaka, — otvoreni žiro račun omladine, — organizacija lokalnih radnih akcija i sudjelovanje na SOR-a, gdje su postignuti zavidni rezultati. Na uređenju okoliša u našem naselju utrošeno je oko 880 radnih sati. Novootvoreni Klub omladine sa neophodnim sportskim rekvizitima i televizorom dao je osnove za čestitke i poklon -stereo gramofon - od OK SSO — Susedgrad. Navedene aktivnosti iz prošle godine ne znače samozadovo-ljene i nerad u ovoj godini, nego novi podsticaj i stimulans za nove aktivnosti koje planom predviđamo, a koje djelomično navodimo: — 1500 dobrovoljnih radnih sati za naš OOUR, — organizacija zajedničkih radnih akcija na području grada Zagreba, — uljepšavanje Omladinskog kluba - zidne novine i si., — otvaranje biblioteke, — sprovođenje akcije mladi radnik - samoupravljač, — organizacija omladinskih izleta i novih sportskih turnira. U svemu ovom očekujemo svesrdnu pomoć OOUR-a, naročito na financijskom polju. Rad Omladinske organizacije ima odjeka u svim organima samoupravljanja u OOUR-u i šire, a osim toga značajno je da u svim organima i komisijama OOUR-a omladinska organizacija ima neophodnu zastupljenost članstva. Želja nam je da rad naše Omladinske organizacije zbliži redove i ostalih omladinskih organizacija iz drugih OOUR-a, koji su u sastavu naše radne organizacije „Pionir”. Naredni izveštaj bit će u znaku novih radnih pobjeda i ostvarenih aktivnosti. DŽAJIC NEĐO PIONIRJEVA „DRUŽINA" SE RAZVI NOŽUJE Število zaposlenih delavcev se je lani povečalo od 3.804 v letu 1980 na 4.599. Na porast je vsekakor pripomogla priključitev dveh novih tozdov — Keramike in gradbene operative Metlika. Kako se je širil Pionir, povedo naslednji podatki: leta 1971 nas je bilo 2.122, leta 1961 1583, 1951 pa je Pionir štel le 822 delavcev. Možda nam možete pomoči? Sve starije članove našeg kolektiva molimo da nam pomognu komplektirati brojeve našeg glasila. Nedostaju nam naime glasilo Bilten 2 iz 1968 godine, drugi broj iz 1969, te broj 12 (decembarski) iz 1972 godine (tekući brojevi 2, 4, 32.). Molimo sve radnike koji možda kod kuće ili u uredu čuvaju te izvode da nam ih dostave, i za to ćemo im biti jako zahvalni. Upravo na isti način i kronisti koji će idućih godina pisati 1 kroniku o razvoju Pionira. Za izvode u vezi, informaciju s tim u vezi, unaprijed vam se zahvaljujemo. POSLOVODNI ORGANI PAŽNJA! 550. član Zakona o udruženom radu kaže: „Neispunjavanje dužnosti obavještavanja radničkog savjeta i drugih organa organizacije udruženog rada, radnika i sindikata, znači kršenje prava radnika. Time da ne izvrši dužnosti obavještavanja radnika i sindikata, poslovodni organ ujedno čini i kršenje radne dužnosti.” Poslovodni organi, da li se zbilja služite svim mogućim sredstvima za obavještavanje radnika koje zastupate? Glasilo Pionir vam stoji na raspolaganju! Kritika je sastavni dio čovjekovih sloboština, mjerilo razvijenosti demokratskih odnosa i mjerilo stvara-laštava. (TITO). POSLOVODNI ORGANI POZOR! 550 člen Zakona o združenem delu pravi: „Neizpolnjevanje dolžnosti obveščanja delavskega sveta in drugih organov organizacije združenega dela, delavcev in sindikata, pomeni kršitev pravic delavcev. S tem, da ne izpolni dolžnosti obveščanja delavcev in sindikata, stori poslovodni organ hkrati kršitev delovne obveznosti. ’ Poslovodni organi, ali se res poslužujete vseh možnih sredstev za obveščanje delavcev, ki jih zastopate? Glasilo Pionir vam je na razpolago! Kritika je sestavni del človekovih svoboščin, merilo razvitosti demokratičnih odnosov in gibalo ustvarjalnosti. (TITO). PIONIR Dopisujte v PIONIR — pričakujemo novice in prispevke tudi iz vaše temeljne organizacije! PIONIR je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Izjaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov. Odgovorna urednica: Katjuša BORSAN, namesnik Ivan ILIJANIČ, člani uredniškega odbora: Pavle HOLOZAN za TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, Ivan MARKOVIČ za TOZD Gradbem sektor Krško, Peter BRAČKO za TOZD Strojno prometni obrat, Antonija BAN ČIČ za TOZD Mehansko — kovinski obrat, Marjana KLEMENC za TOZD Projektivni biro, Bruno POTOKAR za TOZD TOGREL, Neđo DŽAJIĆ za TOZD Gradbeni sektor Zagreb, Alojz LENARČIČ za TOZD Lesni obrat, Anica BEDNARŠEK TOZD za gradbeno operativo Metlika, Mario PEČAR za TOZD Keramiko, Irena VIDE za DSSS. Naslov uredništva: PIONIR, glasilo kolektiva SGP „PIONIR", 68000 Novo mesto. Ljubljanska 3. Stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Grafika, tisk: TOZD Tiskarna, Novo mesto. \ Dan s priokusom borbe \________________J Ob 8. marcu — dnevu žena O dnevu žena je bilo že marsikaj napisanega. Vse bolj prevladuje tudi mnenje, da smo že zdavnaj prešli tisto stopnjo, ko smo menili, naj bi se na ta dan žene, delavke in matere le sprostile, se poveselile in se potem zopet vrnile nazaj v stare tirnice - do naslednjega dneva žena. K sreči smo prešli in preboleli tudi stopnjo, ko je ta dan postal dan splošnega ljudskega veseljačenja - nekakšen podaljšek pustnih norčij. Če bi res ostalo tako, in nekaj časa je že kazalo, da bo uživaška sla z dokaj močno moško zasedbo prevladala, bi to bil najbolj resen udarec pravemu boju za ženske pravice, za katere se napredne ženske sveta že dolgo bore na političnih barikadah in so ga v svoj program sprejela skoraj vsa napredna gibanja sveta. Prevladal je edini pravi in vreden način, na katerega je možno dostojno proslaviti dan žena — shvesno, z občutkom ponosa nad doseženim, vendar zavedajoč se, da je pred nami še veliko dela, predno bomo premagali vse materialne in socialne ovire ter moralne predsodke, ki še vedno tudi pri nas otežujejo osvobajanje žena, medtem ko jih v nekaterih družbah ponižujejo ceb do stopnje služabni-štva in suženjstva. Priznati moramo, da smo pri nas dosegli veliko, zlasti deklarativno, nove razsežnosti pa enakopravnosti žensk daje tudi naš samoupravni sistem, v katerem je prvič v zgodovini dana možnost tudi ženi delavki, da enakopravno in samoupravno odhča o svojem delu in o rezultatih dela. Prav zato se moramo truditi, da samoupravna vbga žene ne bo ostala omejena le na delovno mesto, ampak bo prevevala vse družbeno življenje in bo prišla do izraza tudi v vseh organih krajevne, občinske, republiške in federacijske samouprave. Da temu sedaj ni tako, zgovorno pričajo že liste evidentiranih kandidatov, na katerih so ženska imena v veliki manjšini, zlasti na listah bolj odgovornih in višjih funkcij. Že na listah delegatov za občinske sise lahko opazimo, kako so posamezna področja odbčanja razdeljena na bolj ali manj ženska. Takšne ugotovitve nas pri-peljajo do razmišljanja, da bi dan žena moral biti pravzaprav vsakoletna analiza dosežkov in napredka, ki smo ga v preteklem letu opravili, ter hkrati evidentiranje nalog, ki nas še čakajo. Tako bo ta dan zopet dobil svojo aktivistično vsebino, ki jo je ob zatrjevanju nekaterih, kako je pri nas vse lepo in enakopravno, že skoraj izgubil. Borba vseh za enakopraven položaj žena v naši družbi bo postala del borbe za napredek in boljše odnose med ljudmi, kar pa pogojuje tudi boljšo produktivnost in gospodarsko stabilnost, za katero se že nekaj časa resno prizadevamo. Stagnacija v družbenem in v gospodarskem razvoju nosi s seboj kopico negativnih posledic, ki se jim moramo, zlasti zaradi slabih izkušenj, ki smo jih že doživeli, čimbolj izogibati. Čestitamo torej vsem ženam ob dnevu žena! Vsemu človeštvu pa bomo lahko čestitali takrat, ko bomo dosegli tako življenjsko vsebino, v kateri poseben, borbeni dan žena ne bo več potreben. N. S. O REGRESU ZA PREHRANO -NAČELNO Na 9. kongresu ZSS je bil sprejet sklep, da je treba zagotoviti prehrano med delom v vsaki organizaciji združenega dela in s tem omejiti soglasja za izdajo vrednostnih bonov za nakup živil v trgovini. Z izdajo bonov se je namreč izrodila namembnost sredstev za prehrano. Izoblikovalo se je mnenje, da je treba vrednostne bone ukiniti ter zaostriti kriterije za izplačevanje regresa v gotovini tistim posameznikom, ki bi bili zaradi narave dela oziroma iz zdravstvenih razlogov do tega upravičeni. Za vse delavce je treba zagotoviti prehrano med delom v lastnih obratih družbene prehrane ali v dogovoru z drugimi organizacijami združenega dela oziroma s pogodbo z organizacijami, registriranimi za proizvodnjo in promet z gotovimi jedili. Za izdajanje vrednostnih bonov je v predhodnem obdobju (v letu 1982) še vedno potrebno soglasje občinskega sveta ZSS Iz članka Nade Miklič — Bulc v DE povzel G. R. Uoči osmog marta Radnik: Zdravo šefe, samo nešto! Samo nešto da vas pitam! Šef: Kaj je, kaj hočeš? Radnik: Samo da pitam, jel tu......disciplinska? Šef: Ma jok! Tu je proslava osmog marta! Radnik: Boga ti! A mene niste pozvali! Šef: Kaj si pa naredil, da te kličejo? Radnik: Kažem ja vama šefe, ama baš ništa, samo što sam malo produžio bolovanje. Šef: Ja, to je pa že nekaj drugega. Za koliko dni pa? Radnik: Devet dana posle plate, ponestalo mi tableta, onda sam se sam lečio sa Mate čaj. Šef: Ja, ja, to ti je pa slabo opravičilo. Radnik: Izvinite, donet ču ja vama doznake do obračuna. Samo mi dajte, molim vas, dva dana opravdanog ili da naradim to, pa da odem kući do svog doktora. Znam ja njega! Šef: E, to pa ne gre tako! Radnik: E, pa čujte šefe, pa dobar sam ja vama radnik, samoupravljač. Imam ja više funkcija u firmi. I da znate kakvih! Šef: Kje pa si in kakšne funkcije imaš? Radnik: U radničkom sam savjetu. Sef: No, kako pa ti realiziraš delavske pravice v delavskem svetu? Radnik: Znate šefe, teško! Ja dođem sa svojim ubeđenjem, a odlazim sa tuđim! Šef: Kaj pa potem delaš na seji? Radnik: Pa klimnem glavom kad klimnu drugi, i dignem ruku kad dignu drugi. Šef: Torej ti je težko dobro opravljati samoupravljalsko dolžnost? Radnik: Teško! Teško! Znaš, puno lakše onima koji imaju službena kola — katrce. Sjednu rano u jutro za upravljač i tako sami upravljaju, dok ne prođe vreme šihte. Šef: Kaj misliš? Si veliko dosegel kot samoupravljalec? Radnik: Htio, pa nije išlo! Kažem ja: „Hrana ne valja!”, drugovi kažu: „Hrana ne valja!”, pa mi odlučili, da samoupravno smenimo šefa menze. A drugovi sa uprave kažu da nije to samoupravno, pa sad ne znam. Šef: To res ni samoupravno! Važno je, da se je hrana izboljšala. Kaj pa drugo? Radnik: Pa sve gotovo i ne stignem. Ja sam i delegat tamo u nekom sisu ili zboru skupštine. Šta ti ja znam. Šef: O čem pa odločate v sisih? Radnik: Ne znam ni sam. Nikad još nisam dobio material od našeg referenta, pa sam odlučio da opšte ne idem tamo, pošto sam očekivao da će njega pozvat tamo na neku komisiju, šta ti ja znam, pa da ja posle toga idem sa prečiščenim materialom na sjednice onih sisova. Radnik: Šefe, jesi se i ti prijavio za šofera našeg novog reprezentativnog avta? Čuo sam, da ima puno prijava samih glavečina, pa sam ja ostao na repu — umjesto drugih. Šef: Poslušaj! Pusti me zdaj pri miru! Nimam več časa, ker grem po katrco, da bom tudi jaz malo sam upravljal. _ Radnik: Pa čekaj! Čuo sam da naš referent za obrtničke radove svaki dan pita, jesu li stigli novci za registracijo. Pa i jadni operativni jedva čeka registraciju, pošto su mu oduzeli katrcu i slali je u Hercegnovi. Šef: Pusti to! Povej raje, ali bi ti ustrezalo delo v tujini. Spet ga planiramo . . . Radnik: Mene niko nije pitao, dali su uslovi dobri ali čuo sam ja da su uslovi i prije bili dobri, samo su primanja bila mala, pa sad ne znam. Uslovi su opet dobri....... Šef: Težko ti je samo zaradi jezika, kajne? Radnik: Jezik treba tebi, ja ču rukama! Šef: Poslušaj! Ali si že slišal, da ne bomo več kopali o po zemlji, ker bo od zdaj naprej vse to delal SPO? Radnik: Slušaj! Neka oni kopaju, samo pare ćemo podeliti! Pa kupili smo njima mašine, kamione, sve. Mi imamo samo krampove i lopate, pa ćemo mi to udružiti i prema torne deliti dobit. itd. itd. itd. itd. itd. itd. Vrijeme — prije svega radno Prostor - bilo koja kancelarija Igrači — bilo koji šef i radnik, po mogućnosti sa Balkana, žene iako je u okviru 8. marta, ne dolaze u obzir Autor teksta — samoupravljač Milan Kovač JJjg TISTIM, KI JIH LJUBIMO Za dan žena naj vam povem, da srečen sem, ko tu stojim, pa zbranim vsem v lica zrem dovolite mi, da začnem. Ogromno žene naše so tej družbi dale, srčno se za svobodo bojevale, z ramo ob rami z moškimi so stale. Premagovale so napore vedrih lic, se hrabro bojevale za bodočnost, pognal jih je v boj svobode klic. Enakost z moškimi, res njihove so sanje mi letos presenečenje imamo zanje, kot moški naj delajo štirideset let, pustimo jim delat, pustimo živet! Kako je ta govor toplo bil sprejet, pogledam obraze žena in deklet, ko vidim osuplost, težko ni dojet. Hitro minevajo v svobodi leta, zdaj mnoge stare so, a prej dekleta, bila so še za akcije in za napore vneta. In glejte, taka jim ponuja zdaj priznanja, kot da doslej premalo so garale, kot da pri delu in drugje premalo so se izkazale. Enakost z moškimi res njihove so sanje, ki bi si same jo izbojevale, pa moških zdaj preveč je v prvih vrstah, ki enkrat letno hrupno spomnijo se nanje. Krivokljun