1«. itnilta. ■ MUK i aMi, Z7. JBiii Ml. LKVII. lelo. .Slovenski Narod* veija v LJvbifaai na dom dottavljca: * v upravništvu prejenuui: ćelo leto napicj . . . . K 24— I ćelo leto naprej . , . . K 22*— pol leta m ...c* . • 12-— I pol leta „ • • . • . U*— ćetrt leta „ .:*• • • 6-— I četrt leta „ •'••• . . 5*50 taa mesec » . • *" • « 2—* ■ n* mesec „ . . ••*• • l**> Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračafo. Vredalitro: BLaaOoTa mile« ŠL 5 (v prt«č)u levo.) t«l«toa ŠL M. hnerati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri već]ih insercijah po dogovoru. Upravništvu oaj se pošiijajo naročnine, reklamacije, insenti L t vse druge deželei na mesec m • I ♦ I 2-30 ■ ćelo leto oapre] . . . . K 35.-i VpraSaajeai glede imeratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, npfisHid^o (spodsj, ćtarišU ie*o). Kultova alfca *L 5, UlilMttM« Srbshi konkordat. Dunaj, 25. junija. Srbski konkordat je bil včeraj v Rimu podpisan. Priobčili smo neka-tere najvažne]j>e določbe te pogodbe, ki pomenja definitivni konec vsake-ga zunanjega vpliva na srbske katolike. Do svojega povećanja je imela Srbija le neznatno katoliško manjši-no, katere cerkvene zadeve so ?e nahajale pod neke vrste avstrijskim pokroviteljstvom, katoličani v novem srbskera ozemlju pa so stali pod oti-cijalnim protektoratom Avstro-Ogr-ske. Cerkveni protektorati nimajo z vero nicesar opraviti, oni so marveč le politična sredstva, ki dajejo pro-tektorjem priložnost in na\idezno pravico, se vmešavati v notranje zadeve druge države. Tako so veljali katoliški Albanci v nekdanjih turskih evropskih pokrajinah za nekake posebne vrste avstrijske podanike in avstrijski konzuli nišo bili le njihovi zaščitniki v verskih zadevah, tem-več tuđi njihovi zaupniki in voditelji in politicis. To se je posebno pokazalo pri raznih incidentih tekom albanske vojne. Kar se specijalno stare Srbije tiče, je spadalo vprašanle tamkajšnjih katolikov med sredstva, s katerimi je dunajska politika operirala za trajno razdvojenje katofi-ških in pravoslavnih Jugoslovanov. De jure canonico je spadala Srbija pod jurisdikcijo diakovačkih škofov, srbski katoliki so bili torej v cerkve-itih zadevah podrejeni inozemski oblasti, katere vpliv se je udejstvo-val seveda tuđi na političnem polju. Faktično so se na ta način nahajali vsi katoiiški Jugosiovani pod okriljem Dunaja, katerega moralična pozicija je bila tem jačja, ker je izgledalo, da uživajo kateliki v Srbin Te toliko verske svobode, v kolikor skrbi žanje Avstrija. Stara, priljubljena fraza dunajske politike je bita ta: da je katoliški element v Srbiji zapostavljen in zatiran, da si srbski katoliki ne smejo stvariti nikake cerkvene organizacije in da jih fanatično pravoslavne preganja. r,Ver-ska intoleranca« Srbije je bila uspe-šno agitačno sredstvo zoper pribli-žanje pravoslavnih in katoliških Ju-goslovanov. Iz spominov pokoinega Strossmaverja vemo, da si je dunajska politika to agitačno sredstvo ta-korekoc nasilno ohranjevala. Srbija fc že v ^n letih in pozneie se ponov- no poskusila urediti cerkvene raz-niere svojih katoliških državljanov potom konkordata z Vatikanom — toda ti poskusi se nišo nikdar obnesli, ker jih je dunajska diplomacija s svojimi intrigami pri Vatikanu vedno uironastila. Tuđi papežka stolica ]q političen urad, ki zna kaj skrbno iz-birat' T i verskimi in cerkvenimi blagr jaraj Strossmayer pripove-duje \ enem svojih pišem, da mu je minister grof Kalnokv izrecno po-udaril: »Zaključenje konkordata med Srbijo in Vatikanom ni nikakor v interesu Avstrijc.« Nemški in madžarski diplomati so znali pape/a prepričati, da je dajal prednost takozvan'm avstrijskim (i. e. nemško-madžar-skim) inter3som pred verskimi. Po zaključenju balkanske vojne je postalo katoliško vprasanjo za Srbijo tem aktualneiše, ker se je števi-lo njenih katoliških državljanov znatno pomnožilo in ker se je velik del teh katoličanov nahajal pod okriljem avstrijskega cerkvenega protektorata. Dunajska diplomacija je javno naznanjala, da se monarhija tega hi-storičnega prava ne odreče, in prezi-raioč dejstvo, da moderna država Srbija ni Turčija, je grof Berchtolđ zahtevrJ. da ostane katoliški protektorat obranjen. Seveda sra pri tem n!-so vodili kaki verski ali moralični nagibi, temvec izključno !e politični na-meni: z ohrarjitvijn prrrtektor^ta nad rsov;Tn katoliškim prebivalstvom Srbije bi si bila Avstrija ustvarila tako-rekoč svojo posebno stranko v so-sedni neodvisni državi — ter bi tako-rckoč razpolacrala s permanentnim povodom za vmešavanie v srbske državne posle. Naši rimski diplomati so zato storili v Vatikanu vse. da tuđi tokrat preprečijo zakluicenje cer-kveno-političnc konvencije — toda položaj se je bil soremenil in njihove intrige so se izjalovile. Končno je dunajska diplomacija zastavila vse svoje sile, da vsaj upropasti dcločbo o uvedbi g 1 a g o 1 i c e, starosloven-ske službe božje v srbske katoliške cerkve. Tuđi to ji ni popomoma uspelo: konkordat sker ne uvajn slovan-ske liturgije, pa jo tuđi ne irepovc-duje, in kakor se nam zat- uje, bo uvedba staroslovenskega ( reda v srbskih katoliških župnijah odvisna od belgradskega metropoli*a. kate-rega sicer imenuje papež, T ^da le v sporazumu s srbsko vlado. >unajski politiki se boje, da bi uvedba glagoli-ce v Srbiji imela »zle« posledice tuđi med V?")|:'--kimi Jugoslovani v monarhiji, češ, da bi med njimi nastalo novo gibanje zn narodne pravice v cerkvi. Tuđi tej »nevarnosti < se skrbni naši državniki najbrže ne bo-do izognili. Zaključenje konkordata po-zdravljajo srbski listi z velikim zadovoljstvom ter ga pozdravijajo kot va>en političan i'spjh. Srbila je sedaj tuđi na katoližko-cerkvencm polju neodvisna in bo lahko dokazala, kako grdo je bila obrekovana, ko so ji očitali versko intoleranco. Šeenkrotjesiedlunn^gent' postsjensčElnili Mcderegger v Bistrici noil Moriborsm. V Dravski dolini, meseca junija. Nemalo razburjenje ljudstva je rodilo objavljenje pisma »Siidmar-ke<. tukajšnjemu postajenačelniku Modereggerju. Res neverjeino je. kaj si drznejo ugranjati nemški uradniki na izključno slovenskih tleh. Človeku zastaja sapa, ko sliši in bere dan na dan nesramna izzivanja nemšKega železničnega uracinistva. Slučaj Mo-deregger kaže vso* predrznosi nem-škega nacijonalca, ki ni uradnik Južne železnice, temvec v prvi vrsti rgent »Sudmarke« in eksponent nemškega »Volksrata<.-. Moderegger ve. da se mu radi te^a rovanja v prid neinškonacijonalni stvari ne bode od Južne železnice skrivil las na glavi, on ve, da ga ščiti »Volksrat«, ki je odločujoč faktor pri Južni želez-nici. Načelnik Moderegnrer je po izreku znanega F. O. llgerja — lastni-Ka di:najskcga »Kikeriki« — imun, ker ga on, grsnoć llger, ščiti sam. »Den halt ich. Es ist vorgesorgt, dass in FeMrttz ein deutscher Sta-tionchef bleibt«, se je ustil okoli g. llger. Zganimo se v okoliških obči-nah, dokažimo kiepetavemu Iigerju in iModeregc:erju. da se ne pustimo izzivati na domači zemlii in ne za red z nje izpodrivati. Oster protest na ravnateljstvo Južne železnice bodi izfiv gnjeva naših užaljenih narodnih čustev. Ne pripustimo, da 1-i ^e nam Ijudje a la Moderesrger rogali in delali pot nemškonacijonalni politiki. Neizprosen boj veljaj huiskaču ^Besiedluntrsagentu« Modereggerju. ki hoče biti uradnik trgovskega in-ternacijonalnega podjetja, kakor je Južna železnica. Moderegger mora vstran! Mi nimamo več zaupanja v postajenačelnTKa bistriškega, ki mu je glavna stvrar agitacija za nemško solo in »Siidmarkino« naseljevanje. Mar naj da Južna železnica »Besied-lungsagenta« Modereggerja v nem-ške kraje; naj orje ledino gornješta-jerskim »Mostschadlnom« in sole potrebnim tirolskim todlnom. Videl bode, da se mu bode tam odprlo veli-kansko in hvaležno polje. Za našo deco in za naše sole se bedemo bri-gali sami, zato ne potrebujemo po-stajenačelnika Južne železnice Modereggerja in njegovega zaščitnika Ilgerja. — Torej g. Moderegger, proč roko od naših svetinj! Če je pa ravnateljstvo Južne železnice tako netaktno, da Modereggerja ne prestavi iz Bistrice radi nemškonacijonalne gonje, ga mora že radi tega, ker je nezmožen za službo v kraju, kier je prebivalstvo izključno slovensko. Moderegger ne razume razun par besedij (ki jih vsak dan sliši —) nič slovenski. Da ni bilo dosedaj pritožb, je temu kriva pasja poniznost našega kmeta — toda po-skrbi se naj. da se bodo Ijudje tuđi na postaji zavedali, da so Slovenci in da je slovenski jezik enakopraven nem-Škemu. Apeliramo tuđi na vse izlet-nike slovenske, da se poslužujejo v Bistrici dosledno slovenskega jezika pri blagajni — kar se žalibog ne zgodi zmiraj. Na ta način bodemo dokazali Južni železnici, da je Moderegger nesposoben za službo v Bistrici. Popolncma neumljivo nam je, zakai nam ravnateljstvo Južne železnice vsiljuie človeka, ki nima daleč na okoli ne enega prijatelja in je najbolj osovražena oseba v kraju. Moderegger je znan po svoji arogantnosti in zna na nesramen način šikanirati ljudi, katerih ne mara. (Afera Frank in Posti razsvetljujeta njegovo netaktnost in neizobraže-nost v bengalični luči.) V službi se gospod postajenačelnik Moderegger tuđi več mudi v svojem čebelnjaku in pri svojih — kozah, kakor pa v pisarni. Zatorej zahtevamo s polno pravico, da se takega postajenačelnika odstrani od tod, naj nam da Južna železnica moža, ki bode v prvi vrsti uradnik Južne železnice in ne »Be-siedlungsagent« in agitator za nemško solo. Vam pa je pokazal ta slučaj, na kako nesramen način hočejo nemška bojna društva prodreti v lepo Dravsko dolino in jo nam odvzeti. Brez razlike strank združimo se v smotre-no delo, katerega prvi uspeh bodi, da odletijo elementi kakor je Moderegger, od nas. Pismo Iz Bolgapije. (Povratek bivšega ministrskega predsednika Gešova. — Kdo je Ivan Vrana? — Pokret proti carju Ferdinandu.) V Sofiji, 24. junija. Po dolgem času se zopet ogla-šam. Kaj ne, čudili ste se, da sem na-enkrat obmolknil, ne da bi vam spo-ročil vzroke svojega molčanja?! Nemara ste domnevali, da se mi je zgodilo kaj človeškega, ker je pa« znano, da sedaj vladajoči krogi nic radi ne vidijo, ako se v inozemskih, zlasii slovanskih listih piše resnica o de-janskem položaju na Bolgarskem. Toda ta bojazen ni bila utemeljena. Nihče mi ni skrivil lasu, pač pa sem si prostovoljno privoščil nekoliko od-diha in za nekaj tednov odpotoval v svojo rodno — matusko Moskvo. Ta teden sem se zopet vrnil Čil in krepak v Sofijo, da nadaljujem započeto svoje delo. Prva novica, ki sem jo ob povratku zvedel, je bila, da se je vrnil iz Pariza bivši ministrski predsednik Ivan Ev. G e š o v. Stvar me je pre-senetila. Kakor je znano, je Gešov odpotoval v inozemstvo takoj po-tem, ko je prišla na krmilo sedanja vlada dr. Radoslavova. Nihče ni ve-del, zakaj je pravzaprav zapustil domovino. Nekateri so zatrjevali, da je odšel na Francosko radi svojega omajanega zdravja, drugi pa so ga ćelo imeli na sumu, da se je odpravil v Pariz kot nekak agent sedanje vlade, da posreduje v raznih političnih vprašanjih in da predvsem pripravlja teren za najetje bolgarskega državnega posojila. Toda motili so se eni, kakor drugi. > Gešov je zapustil domovino, ker, je imel dokaze v rokah, da se je pri-pravljal atentat na njegovo osebo. Vrnil se ni domov, dasi je bil med tem že dvakrat izvoljen za poslanca. Tuđi, ko ga je pozvala kot sve-doka parlamentarna komisija, ki ima dognati, kdo je pravi krivec kata- LISTEK. „Tudi-lnidodtlEc". L u i g i C a 1 c o. Nihče mi ne bo mogel oporekati, da statistika ni moderna veda. Rav-no:ako mi ne bode mogel nihče očitati neresnice, če trdim, da se je da-nes štatistična veda že tako široko razpredla in tako globoko vsepovsod ukoreninila, da mora imeti pri vsaki stvari malce zraven svoje prste. Ni je namreč nobene stvari, katere ne bi vesten štatistik že vzel pod lupo svojega bistrega razuma. Da naša dobra Avstrija pri ti štatistični tekmi modernih velesil ne srne zaostajati, je pač jasno kot beli dan. Da pa tuđi resnično ne zaosta-ja, nam je pa v poseben ponos. Navadnemu in priprostemu av-strijskemu državljanu in davkoplače-valcu se niti ne sanja, koliko se nr: nas stori in žrtvuje ravno za statisti-ko. On niti ne ve, da so v vseh re-sortnih ministrstvih ćela krdela glo-bokoučenih in tuđi primerno plača-nih uradnikov, bodočih prvih dosto-janstvenikov našega cesarstva, uoč in dan nri »ere«> sem hotel reci pri delu, ki zbiraio z naravnost bajno marljivostjo in neutrudljivostjo ono podrobno gradivo, na čegar temelju gradi potem naša avstrijska statistika svojo ponosno palačo. Iz dunajskih ministrstev se pa spletajo potem š^atistične niti kakor pajčevine doli na vse, v avstriiskem državnem zboru zastopane kraljevine, nadvojvodine, vojvodine, mejne grofije, poknežene grofije, knežije, grofije in gospodstva, kjer so zopet ćele armade uradništva zaposlene v sveti službi nezmotljive statistike. Će tuđi se nam Avstrijcem zadnja leta ne godi posebno dobro in čeprav se je pri pretežnem delu avstrijskega prebivalstva pojavilo neuteŠIjivo hrepenenje po drugih koniinentih, posebno po severni Ameriki, eno nas pa v teh težkih časih vseobce mizere in vseobČega izseljevanja lahko tola-ži in navdaja s ponosom in to je, da naši štatistični učenjaki od ministr-skih veleumov do zadnjega kmečke-ga župana, katerega so tuđi že zdav-naj vpregli v službo statistike, nišo niti trenotek izpregli. Štatistični vedi se tuđi ne more očitati, da zanemarja eno ali drugo panogo. Tak očitek bi bi! očividno krivičen. Za to je štatistična veda raztegnila svoje blagodejno delo na polje, kjer je za statistika pri nas posebno mnogo posla. V mislih imam ono panogo štatistične vede. ki se peča s kriminalističnimi slučaji in ki s posebno nežno skrbjo sošteva razne zločine, pregreške in prestopke, ki so se izvršili v našem širnem ce-sarstvu, ugotavlja spol in starost, poklič in šolsko izobrazbo prizadetih storilcev ter spravlia to v debele fo-lijante, ki bodo enkrat v ponos vsem našim zanamcem. Seveda trdijo gotovi sovražniki moderne štatistične vede, da naši vedi staroslavna Prokrustova postelja ni neznana in najdejo se še ćelo klevetniku ki širijo med nerazsoJno ljudsko maso podlo obrekovarje, da se ta zgodovinska postelja prav zd ) mnr>go uporablja. Toda tem obrekc-valcem in klevetnikom lahko ponosno zabrufirriO v obraz, da je imel še ćelo božii sin, ko i 3 hotel ubogo Člo-veštvo resiti pogunnih posledic po-dedovane&a greha, v^e polno za^iep-IJenih sovragov, ki so mu str^;' ro življenju. Takih obrekovanj se poslužulejo sovražniki S'&tističnc vede tedaj, kadar imajo svoje zavistne oči obr-njene v dunajski Olimp. Še bolj kri-, vični postaiajo pa tedaj. Kadar govore o temeliih naše štatistične vede. to je o onih naših kremen - možakih, ki nosijo po deželi težko btraro 2u-panske časti. Slišati bi morali te sovražnike naše vede. kako tedaj udrihajo po naših ubogih in trpinčenih županih in kako tem tlačanom vrle statistike z naravnost satansko zlobo očitajo, da izpolnujejo neštete predale in pre-dalčke najraznovrstnejših tiskovin, največje obsežnosti tako »po doma-če« in »po svojem prostem pre-vdarku.« Je pač krivičen ta hudobni svet! Toda meni se zdi in najbrž bo to tuđi sveta resnica, da me je dična štatistična veda zapeljala, da sem se precej oddaljil od onega predmeta, ki sem ga mislil opisati v ti crtici. Nedvomno pa govori ta okolnost le v prilog naše vede in zato se mi pač ne bo zamerilo, če se poprej še nekoliko pomudim pri nji, predno vzamem pod svoje pero pravo stvar. Zgoraj sem že omenil, da se naša štatistična veda peča obsežno tuđi s kriminalističnimi slučaji. Ravno na poslednjem polju si je pa v zadnjih letih naša srečna Avstrija izvo-jevala prave lavorike, ker je pri vse-obči tekmi dosegla skoro prvenstvo med evropskimi državami. Sicer se tuđi drugod često dogajajo razna hu-dodelstva, tuđi drugod se zakrivljajo pregreški in prestopki, vendar niKjer v tako velikem obsegu, kakor ravno pri nas. Ravno zato so se naši neumorni štatistiki lahko in to urtra- vičeno zavestni trkali ob svoje prsi in s ponosom kazali na svoja štatistična dela, iz katerih je izhajalo, da smo na polju zločinov, pregreškov in pre-stopkov zavzeli nedvomno prvo me-sto med evropskimi državami. ; Toda veselje naših bistrih štati-stikov je bilo kratko. V našem Iju-bem cesarstvu je začelo v najnovej-šem času, največ vsled vseobče mi-zere in vseobčega izseljevanja v Ameriko, naravnost rapidno padati število zločinov in drugih kažnjivih dejanj. Lahko si predočujete nepri-i jetno presenečenje in globoko žalost vernih spoznavalcev svete statistike ob tem neveselem pojavu, ki nas utegne na polju, kjer smo si še le v, zadnjih letih in po največjih člove-ških in drugih žrtvah priborili prvo mesto, brezobzirno oropati našega ponosa. Zadrega med globokovernimi pristaši nedosežne štatistične vede je* bila splošna in splošno so tuđi vsi napenjali svoje iznajdljive možgane, kako naj se prepreci in zaustavi naše obžalovanja vredno nazadovanje na polju kaznivih dejanj. Kakor naša slavna finančna uprava išče noč in dan novih virov, iz katerih naj bi pricurljaJi novi davčni dohodki, rav-notako so naši štatistični učenjaki noč in dan vohali po uspešnih sred- Stran 2. .SLOVENSKI NAROD*, dne 27. junija 1914. 144. Stev. strofe, ki je prav pred enim letom zadela Bolgarsko, je odgovoril, da se temu pozivu ne more odzvati. Listi so to zabeležili, kmalu na to pa se je Gešov na splošno presenečenje vse javnosti vrnil v Sofijo. Informiral sem se o stvari in iz-vedel, da se je Gešov odločil, da se vrne v domovino šelef ko mu je dala Vlada dr.Radoslavova obvezne garancije, da se mu ni treba bati za življenje in da bo vlada skrbela, da se mu ne bo skrivilo lasu. Pravijo, da je Gešov v posesti velevažnih dokumentov, ki bodo vsestransko pojasnili, kdo je tišti, ki je spravil Bolgarijo na rob državne-ga propada. Prihodnji teden bo parlamentarna preiskovalna komisija zaslišala dr. D a n e v a. Zaslišanje bo najbrže trajalo ves :eden, koj na to pa priđe na vrsto Ivan Gešov. Dr. Danev je razpravljal o katastrofi že v narod-nem sobranju, za to njegovo zaslišanje ne vzbuja posebnega zanimanja. Ivan Gešov pa še do sedaj ni imel prilike govoriti o vzrokih katastrofe, zategadelj pricakuje vsa javnost njegove izpovedi in razkritja z največjo pozornostjo in napetostjo. * V času, ko je bila napetost med Grško in Turčijo največja, je potoval z orijent ekspresom skozi Srbijo star gospod. Imel je par spremljevaleev, sedel pa je v kupeju I. razreda. Kakor vsak drug potnik, se je moral tuđi on izkazati s potnim lis:om. Na listini je stalo, da je njen lastnik Ivan »Vrana. Srbskemu sprevodntku se je zdei potnik sumljiv, za to je opetovano zahteval, da se mora legitimirati. Ko je vlak prispel na bolgarsko mejo, je mož neznancu zopet delal razne neprilike, bi so bile same na sebi sicer prav nedolžne narave, vendar pa so neznanega potnika silno raztogotile. Drugi dan pa so sofijski listi pri-občili vest, da se je car Ferdinand nepričakovano vrnil iz inozemstva :n da si je napram carjevi osebi dovolil na potu skozi Srbijo srbski sprevod-nik razne nepristojnosti in nevljud-nosti. Javnost se je za stvar zanimala in končno tuđi izvedela, da je car potoval seveđa inkognito in sicer pod imenom navadnega zemljana Ivana [Vrane. In sedai se radi incidenta na srb-Skih tleh ni nihče več ogorčal, pač pa se je vse smejalo in krohotalo. Sam vrag ve, kdo je Koburžanu na-svetoval to čudno ime! Sedaj čujemo to ime že povsodi in na carjev račun se zbiiajo prav robate šale... Opetovano sem vam že poročal, Č3. je nerazpoloženje proti carju Ferdinandu splošno. A to nerazpoloženje ne pojema morda, marveč konstantno narašča. To dokazujeio zlasti vehementni napadi na carjevo osebo v dnevnem časopisju, ki se množe dan za dne-vom. Samo en primer! Te dni je priobčil poslanec Naj-Čo Canov v »Radikalu«, v glasilu radikalno demokratske stranke, čla-nek, v katerem piše med drugim: »Ali more car Ferdinand dokazati, da ni bil avstrijski agent v Bol-gariji, da ni bil izvrševalni organ avstrijske politike? Ne, ne more! A ipak, mi ne zahtevamo njegove glave, ne zahtevamo, da bi se otroval, mi zahtevamo samo, da žrtvuje svoj prestol na korist svojemu sinu in da odide v daline kraje, kjer naj s po- stom in molitvijo prosi za odpučanje svojih grehov. To je edino, kar more storiti... Ko je car razpustil zadnje narodno sobranje, me je opetovano va-bil na razgovor v carski dvorec. Sporočil mi Je, naj pridem k njem javno ali skrivaj, kakor hočem. Ni-sem šel? Kaj bi naj iskal v dvorcu? Jaz sem neznaten člove'K, navaden vojnik v javni politični borbi in ni-sem navajen, da bi stopal po mehKih carskih preprogah. ! Ali bi car rad slišal moje mne-I nje? Pa dobro, evo ga! Izreci hočsm svoje mnenje in svojo sodbo pred ce-lim narodom. Naj car Ferdinand sprevidi, da je najbolje zanj, ako izgine s pozori-šča, dokler je Še čas, ker sicer bo prepozno. Zakaj, čim se bo naroda polotil obup, bo kričal kakor besen: Proč ž njim, proČ žnjirn!« in ni je moči, ki bo mogla Še pomagati Koburžanu. In ta trenotek }e že biizu, saj nevzdržno drvimo že njemu na-sproti! ...« Ali je treba še kakega komentar-ja? Menim, da ne! — L Želje državnih srednješol-sKih učiteljev in supieniov. Pri naučnem ministrstvu se je oglasila včeraj deputaciia r^r*-^■-"'i učiteljev in suplentov, da ga prosi za skorajšno aveljavljenje iiii^iiciie strani učiteljske službene pragmatike. Odposlanstvo je dobilo zago:ovi-lo, da bodo maierijalne določbe glede suplentov in pokojnin še tekom tega Šolskega leta naredbenim potom izvedene. Tuđi glede drugih želj je ob-Ijubil naučni minister. da se bodo po možnosti izpolnile. Hrvstsh! sabar. V včeraišni seji hrvatskega sabora se je najprej razpravljalo o po-daljšanju indemnitete, nato .c je na-daljevaia proračunska debata. Poslanec Vučetić je pczval vlado, da naj stori potrebne korake, da se pre-kliče prepoved rešKega magistrata, da Hrvati na Reki ne smejc nositi hrvatskih znakov. V popcldanski seji se je posl. dr. Kraus podrobno bavil s komunalno politiko na Hrvatskem in v Slavoniji. Zahteval je od vlade temeljitih reform v finančni politiki občin. Starčevićanec Persić je zopet napadal koalicijo in Srbe v Bosni. Nekcliko se je zaletel tuđi v frankovce. Med njegovim govorom je prišlo do živahne debate med Starčevićan-ci in Frankovci. Posl. dr. Frank je zaklical posl. lirvcju: »Molčite, za-peliivec nedolžnih deklet!« Dr. Frank je dobil za te beseđe ukor. Srbshl feralj. »Politika« piše o zdravstvenem stanju kralja Petra sledeče: Kraljevo zdravje ne daje povoda za resne skrbi, vendar pa so zdravniki uvide-li kot potrebno, da ima kralj po; )!en mir, zlasti ker trpi pogosto ner-etr-gano silne revmatične bolečine. < 'rav verjetno je, da tritedensko zdr; ljenje v Vranski Banji ne bo zaci štovalo, da bi kralj DOpolnoma ok^ val, tako da se bo moral kralj, tuđi > se vrne v Belgrad, nadaljevati zdrav-ljenje. Zato je prenesel kralj vladarske posle na prestolonaslednika, zlasti ker ne gre pretrgati notranjih in iuouIOi poilov, 2e sredi maja Je imel kralj baje namen iti v kopaliSČe. Ker pa je prišlo do krize, je moral kralj zdravljenje odložiti. Da pa je sa časno odložil svoje posle, temu je vzrok možnost, da bo vladar morda prisiljen vsled izida voiitev 14. avgu-sta aktivno poseči v razmere. Francoski senat. V debati o mornariškem proračunu je iziavil poročevalec Chau-temps: Glavni cilj francoske morna-riške politike je, za vsako ceno zajamčiti Francoski in njenemu zavez-niku nadvlado v Sredozemskem morju. Mi moramo imeti možnost ne-motenega prometa s severno Afriko in našimi bolj oddaljenimi kolonija-mi, ob enem pa moramo tuđi prepre-čiti, da bi se Nemčija, ce bi bila na severu blokirana od ruskega in an-gleškega vojnega brodovja, mogla zalagati preko italijanskih in avstrij-skih pristanišč s surovinami in živi-1L AH imamo odločilno premoć nad združenima brodovjema Italije in Avsiro-Ogrske? Danes obsioja rav-notežje z ozirom na materijal in Francoska nima druge premoći, kakor ono, ki jo daje že v mirovnih ča-sih enotnost povel'ništva in enotnost priprav. Leta 1920 bo treba 4 nad-dreadnoughtov, same. da se ohrani enaka moč. Treba je torej, da povećamo svoje vojno brodovje od 28 oklopnic na 33, torej na 4 eskr fre po 8 enot za vsako tujo admiralsko lad-jo. Te štiri ladje pa morajo biti oklopne križarke. fingiesLe zl ^nica. V angleški zbornici je odgovar-jal zunanji rninister na interpelacijo posl. Svkosa glede Albanije. V bistvu je izvajal sledeče. Ustaiiovitev sovia-de v Albaniji tvori že predmet skrbi in posvetovanj velesil. Nemogoče pa mi je, da bi poslal angleške čete v Albanijo. Dasiravno je angleška vlada skupaj z ostalimi vladami odgovorna za ustanovitev avtonomne Albanije, vendar ne more Angleška prevzeti odgovornost za to, da se ohrani v Albaniji red. Heuataija v llllsoniji. Po moč z Dunaja. Na Dunaju se je zgodilo neka], česar bi avstrijske oblasti ne smele nikdar dopusriti. Ziasti bi morala ugovarjati proti takemu postopanju vojaška oblast. Če si hoče kdo vzeti življenje, svobodno mu, če si hoče kdo ogledati svet, oblastim ni treba ugovarjati če jim da garancije, da se vrne, če gre kdo v Ameriko, da si služi kruh, stoje oblasti na istem sta-lišču. Nikjer pa ne stoji zapisano, da bi se smelo 1000 vojaški službi pod-vrženih ljudi meni nič, tebi nič zapisati v tujo vojsko, še povrhu v tako vojsko, ki je že v naprej izgubljena. Toda o lem pozneje. Končno ni prav velike razlike ali gre kdo v ameriške rudokope, kjer lahko stavimo 100 proti 10, da se ne vrne več, ali pa če se zapiše v vojsko albanskega kneza, kjer ima podobno upanje. Drugo pa je, kak obraz bi moral napraviti naš zunanji minister. Doslej oblasti še nišo preprečile nabiranja vojakov za Albanjio, zato upravičeno sklepamo, da grof Berchtold nima nobene-ga pomisleKa proti teinu početju. Toda poRlejmo si stvar malo bližje. Velesile se ne morejo sporazumeti, da bi poslale v Drač okupacijsko ar-mado. Nobena vlada nima od velesil dovoljenja na svojo pest poslati tja vojaštva. In kaj storimo sedaj mi? — Ne mi, — ker se ne strinjamo s to aventuro. Kaj pripušča naša vlada? V slučaju, da bi hotela Avstrija okupirati Albanijo, bi poslala doli vo-jašfcvo. Mobilizirala bi en polk, dva polka, — recimo cei armadni zbor. — Poklicala bi pod orožje rezerviste in v par dneh bi jih prepeljala v Drač. Rezervisti bi tvorili največji del ekspedicije najmanj 2/3 vseh vojakov, ostala Va bi bili sedaj aktivno služeći vojaki. In kaj se godi sedaj? Aktivno služeći vojaki ostanejo doma, zato pa gredo v Albanijo samo rezervisti. Da nimajo na poti v Drač avstrijsKe uniforme, je pač vse eno. Le spomnimo se, kakšni so bili pred par desetietji še naši iastni rezervisti. Da nimajo avstrijskih pušk s seboj, pač tuđi ni nič posebnega. Tuđi pri nas dobe rezervisti puške sele na takozvani »Ausriistungsstation«. Pa bodi to enkrat Drač! Kdo bo tam konstatiral aii so puške naše ali francoske? Končno je to tuđi postranske-ga pomena. Ce smatramo rezerviste kot del armade, pripuščajo sedaj av-strijsKe oblasti, da se odpravlja del avstrijske vojske na pot v Albanijo. Ali to ni kršenje mednarodnega prava? To pa je še več! To je oslabitev las ne armade, ker 1000 izurjenih vojakov tuđi Avstrija ne strese kar tako iz rokava. Ob enem pa je to tuđi neodpustno igranje s smodni-kom, ki je raztrošen po ćeli Evropi. Grof Berch:old bi moral to vedeti. V Draču ne srne kihniti noben Avstri-;ec, da ne bi kihnil tuđi Italijan. Kaj bo sedaj? Naj priđe sedaj v Drač 1000 avstrijcev. Takoj bodo poslali iz Italije 1200 mož, pa bodo rekli, da so prišli prostovoljno. Kam bo ' "> pripe-ljalo? Ali ni napetost med Avstrijo in Italijo že dosti velika? In kaj bodo reide ostale velesile? Pa kaj bodo ti denarja lačni ljudje pomagali knezu? 2e na Dunaju so spraševali, Če dobe kaj denarja, ko bodo prišli v Drač, bodo rekli: »Denar, ali . . .« In Če ne bo denarja, pa bodo rekli, da se ne grejo albanske vojake. Rezervni po-ročnik bo hotel biti tam major, narednik najmanj stotnik, desetnik bo zahteval šaržo in plačo poročnika in tako naprej, nobeden pa ne bo zadovoljen s par vinarji na dan, saj gredo lahko nazaj, kadar hočejo, saj so samo najeti vojaki. Arhitekt Wirth bo seveda general, pa bo zahteval tuđi toliko, kakor je imel Thomson. Kai bo ubogemu knezu »Viljemu I. brez de-žele« pomagala ta tolpa? Avstrijska disciplina bo prišla ob kredit in več ti ljudje tuđi ne bodo opravili, kakor so opravili Malisori in Miriditi. Ob koncu koncev pa bodo spravili kneza v še bolj nevaren položaj, kakor je že danes. Ali bodo morda gledali Malisori in Miriditi. kako troši knez tuj-cem denar? Saj hočejo tuđi oni ne-kaj zaslužiti. In prišli bodo k njemu in bodo rekli: »Mbret, daj, daj!« In knez bo moral dati, sicer mu bodo posvetili. Tako bo morda šio par dni. Ali se bodo razumeli Holandci, Av-strijci in Albanci? Rekel bi, da ne. In kdo bo imel od tega spora dobicek? Zopet samo vstaši, katere naj bi te pomožne čete z Dunaja prepodile. Kaj pa če Malisori in Miriditi teh pri-vandrancev ne bodo hoteli priznati kot branitelje Drača in Albanije. Če priđe potem v mestu samem do boja, kaj bo potem s knezom? Njegova usoda. neizogibna usoda, se bo izpol-nila še prej. Ali bodo potem avstrij-ske vojne ladje streljale v Drač? Ali bodo mogle ubraniti teh 1000 ljudi, ki so jih lahkomiselno pustili v Albanijo, pogina? In če premislimo, ćelo skoraj nemogoče, da zmagajo v Draču. Drač ni Albanija in kar se ni zgodilo danes, se zgodi lahko jutri. Vse to bi bil moral grof Berchtold premisliti, predno je pripustil, da na Dunaju vlačijo našo državo v nove blamaže. Arhitekt Wirth je bil baje več mesecev v Albaniji in se je tam tuđi bojeval. Na Dunaj je prišel z name-nom, da najame tam za kneza Vilje-ma vojsko. Na razpolago ima 100.000 kron, torej za moža niti 100 K, poleg tega še 10.000 K od avstrijskega »AU banierkomiteja« (lepi Albanci to!). Baje bodo dobili novi Albanci od raznih strani podpore ter je neka firma v Hildesheimu ponudila zastonj konserve. Avstrijska železniška uprava pa bo dala Albancem tuđi prosto vožnjo. V Draču. V Draču se še vedno tolažijo, da bo prišel Prenk Bib Doda, o njem pa ni nobenega sledu. Nemški poslanik je dal izkrcati v varstvo nemškega poslaništva en brzostrelni top. Tur-kan paša, albanski ministrski pred-sednik, je sir svojega posla ter je po-dal svojo demisijo. Ker poteče, ozir. je že poteklo premirje, nameravajo vladne čete splošen artilerijski napad. Baterije v mestu bodo obstre-ljevale vrhove Rašbula, s »Hercegovine« pa bodo streljali na vstaše pri Kavaji in Sasso Bianci. Dasiravno vedo po vsem svetu, da je ćelo albanska vlada že popolnoma obupala, da bi mogel ostati knez v deželi, pa tega na Dunaju še vedno ne verja-mejo. Prenk Bib Doda. Z Dunaja poročajo, kakor da bi dobili te brzojavke direktno iz Drača, da Prenk Bib Doda neprestano prodira. Levo krilo njegove vojske koraka proti Prezi, desno krilo proti Sjaku. Od petka sem se mudi Prenk Bib Doda v Išmiju. No, če Prenk Bib Doda »neprestana« prodira že dva ali ćelo tri tedne in še ni napravil ka-kih 60 km razdalje, potem je to paČ jasno znamenje, da se je izborno na-učil moderne vojne taktike. »Mes-saggero« pa poroča, da je bil Prenk Bih Doda strahovito tepen in da bi bili vstaši vse njegove ljudi postrelili, ča. bi ne bil obljubil, da se bo z ostan-ki Malisorov in Miriditov vrnil, in da ne bo več nastopil proti njim. Ćelo iz Drača samega prihaja sedaj seveda pobarvana vest, da 5e Prenk Bib Doda s svoiimi predstražami dospel v Hamat, 6 km od Šjaka. Mali beg koraka proti Kruji, da se tam združi s Prenk Bib Dodovimi četami. V Drač je dospel poveljnik mednarod-nih čet v Skadru, polkovnik Philipps, ter poročal knezu, da je opažati med tamošnjimi muzlimani vtaško gibanje in da je pričakovati vsak hip splošne vstaje. Z ozirom na ta položaj je Prenk Bib Doda poročal, da se mora nemudoma s polovico (!) svoje vojske vrniti v Skader, med tem ko pusti drugo polovico pri Išmiju. Marsikdo bi sklepal iz tega, da je Prenk Bib Doda izgubil polovico svojih ljudi, pa tega ne pripuste na Dunaju. V Južni AlbaniJL Tuđi odločilnih porazov na lugu v Draču in na Dunaju nočejo priznati. O Fieriju pravijo, da še ni zanes-liivih vesti, da bi bilo mesto padlo. Ravno tako ne v Beratu. Izmail Ke-mal zbira baje armado, ki nai priđe knezu na pomoč. Ce jim v Draču ta tolažba kaj pomaga, naj io imajo, janj provzrocila takozvano restitu-tio in integrum. In tedaj se je zgodilo po sveto-pisemskem izreku: Kdor išče, ta najde, kdor trka, temu se odpre. Po prizadevanju v njihovem naj-svetejšem. idealnem interesu ogroze-nih štatističnih bistroumov, so izšli od zgoraj navzdol opoprani fermani, ki so oštro zapovedovrali in ukazo^ vah, da se mora, če to ne gre več naravnim potom, vsai umetno po-vzdigniti število zločinov in ostalih kaznmh dejanj na prejšnje velečast-no mesto. In ker pri nas spostuiemo verno vse ukaze od zgoraj, če se Ča-sih tuđi prav nič ne prilegajo pisani postavi, se ni čuditi, da so dosegli ti fermani jasen odmev na vseh mestih, kamor so se razposlali. V posiedici teh fermanov se Je marsikoga uvrstilo med zločince, ki bi se sicer moral prav pohlevno skrivati med čisto brezpomembnimi in preziranrmi prestopniki in marsika-tero dejanje, ki bi se sicer smatralo samo za pregrešek, se je preleviio v povsod upoštevano hudodelstvo. Da bi pa ne bili prikrajšani oni nesreč-niki, ki so se na polju kriminalistike mogli povzpeti samo do storitve kakega ponižnega prestopka, se je tuđi na te oziralo in jih povišalo vsai v pregrešnike. Da bi se pa število Se preostalih prestopnikov preveč ne skrčilo. se ie pa, kakoc Dri davkih, pritegnilo k prestopkom za najmanj-še čine še široko ljudsko maso in tako izpopolnilo ono globoko vrzel, ki je nastala vsled povišanja srečnejših prestopnikov v pregrešnike in zločince. Tako Je prišla štatistična učenost na svoj račun in mi smo bili ob-varovani pred usoijepolno nevar-nostjo, da izgubimo svoje prvenstvo na največkrat krvavem poliu krimi-naiistike. Te misli ^o mi rojile po glavi, ko sem prelistaval sledeči kazenski slučaj, v katerem nastopa v vlogi »tuđi — hudodelca^ devetnajstletni, dotlej še neoporečeni posestnikov sin France Brus iz Hudega dola, Ravnokar navedeni France Brus je dne 24. avgusta 1913 peljal hlode na železniško postajo. Ker se je pa na postaji precej zamudil, je moral konje pošteno pognati, Če je hotel Še pred nočjo dospeti domov. Kljub opasni zamudi pa mladi Brus vendar ni pustil v nemar stare in vkoreni-njene navade naših voznikov, katera se je vdomačila tuđi že pri njihovih konjih, da |e treba malo ustaviti tamf kjer »bog: roko ven moli«. Ni se vsled tega čuditi, da se je đelal že mrak, ko je naš junak zapuščal gostilno in da je moral spustiti konje malo v dlrt če je hotel priti pravočasno domov k večertt. Do tu je šio še vse po postavni poti, raz katero France Brus najbrž tuđi še sedaj ne bi bil krenil, če ne bi bil v svoji usodepolni pozabljivosti,ko je odhajal pri najlepsem solneu od doma, pozabil doma luč. Ta usode-polna pozabljivost pa je provzrocila, da je doslej neomadeževani mla-denič za šel na nepostavno pot in po-stal »tuđi - hud^delec«. Poslušajmo k?r obtožn'co, v ka-teri je natančno zapisano, kako strašen zločin je zagrešil naš pozab-Ijivi voznik. Obtožnica mu namreč dobesedno očita: »Obdolženec Je dne 24. avgusta t. 1. s parom konj vozil v diru, toda brez luči skozi vas Malo polje. Ker se je s tem zagrešil zoper varnostne predpise cestnega- reda, ga je hotel nasproti mu prišedši in svojo službo opravljajoči c. kr. orožniški stražme-šter Ivan Zagrabi ustaviti, da bi ugotovil njegovo identiteto in ga na-znanil pristojni oblasti. V to svrho se je postavil na sredo ceste pred konja in mu zaklical, naj v imenu postave ustavi konje. Obdolženec pa konj ni ustavrl, vsled česar se ie moral umakniti orožnik, ki je takoj skočil k vozniku ter prijel za vajeti; toda obdolženec tuđi sedaj ni hotel ustaviti konj, tem-več Je nasprotno đvakrat švrknil z bičem po konjih in jih s tem spravil seveda še v hitrejši dir. Ker pa orožnik ni hotel izpustiti vajeti, temveČ tckel poleg voza in vsled tega prišel v zelo nevaren položaj. Je obdolženec končno vendarle ustavil konja. Dvoma ni, da ie obdolženec iz orožnikovih besed in celega posto-pania prav dobro posnel. kaj hoče orožnik — čeravno to taji — tem bolj, ker ga je spoznal in dobro ve-del, da nima predpisane luči: iz tega sledi tuđi jasno, da je hotel orožniku uiti, da bi ta ne mogel ugotoviti njegove identitete, kaiti če bi mu bil tedaj usel, bi orožnik vsled takratne teme tega ne mogel storiti. Ze da to doseže, se ni hotel ustaviti; a on je storil še več, kajti Iotil se je dejansko orožnika na ta način, da je že potem, ko je orožnik držal za vajeti, torej ga imel takore-koč v svoji oblasti, hoteč se odtegni-ti oblasti, pognal s tem konje, da Je dvakrat udaril z bičem po njih. Ta dejanski stan, ki vsebuje vse zakonite znake hudodelstva javne sile po § 81. kaz. zak., Je dognan po izpovedbi orožnika kot priče in je torej obtožba utemeljena.« Tako govori tore! popolnoma jasno in odločno obtožnica, ki se Je vročila nesrečnemu Francetu Brusu in ki je imela za posledico glavno razpravo pred ljubljanskim dežclnim sodUčem dne 1. vinotoka 1913. Pri ti glavni razpravi se Je ne-srečni voznik proti obtožbi sicer iz-govarjal in branil s tem, da je nava-jal, da je bila tema kot v kozjem rogu, da ni spoznal orožnika in da je mislii, da mu nagajajo samo malo-poljski fantje, s katerimi so si Hudo-dolci prav močno navskriž. Ves ta zagovor je pa kot lažniiv ovrgel sl-jajno kot priča zaslišani orožnik Ivan Zagrabi in potrdil obtožnico točko za točko. Sodišče je na to, silno ozlovoljeno nad hudobnim in lažnji-vim obdolžencem, o katerem se je zastopnik obtožbe ogorčeno izjavil, da ne ve. Če je bolj hudoben ali bolj lažnjiv. sklenilo svojo sodbo tako, da je mladi nepridiprav v polni meri zagrešil očitano mu hudodelstvo javne sile po § 81. kaz. zak., ter mu priso-dilo ćele tri mesece težke ječe, katero kazen je ubogi, »tuđi - hudo-delec«, France Brus tuđi že zdavnaj odslužil. Vesoljna naša učena statistika si je upravičeno oddahnila pri ti pravični razsodbi, ker se je ž njo in s po-dobnimi razsodbami največ pripo-moglo, da v vrli štatistiki ne izgubimo one težko zaslužene slave, ki smo jo doslej uživali v kulturnem svetu in posebno, da ostanemo Še v bodočno-sti na polju kriminalističnih slučajev na težko priborjenem prvom mestu. 144. Stev. • SLOVENSKI NAROD*, dne 27. junfja 1914. Stran 3. morda bo pomagalo tuđi, da se bo priglasilo še več prostovoljcev na Dunaju pri arhitektu Wirthu. Tem hujše za grofa Berchtolda, če pripusti, da žive ti ljudje v zmoti. Iz Londona pa poročajo o porazu vladnih čet pri Fieriju, da so vladne čete imele s seboj sila mnogo plena in da so se rajši vrnile domov, kakor da bi se se nadalje vojskovale. Zahteve vstašev. v ■*• Vstaši so izjavili monsinlorju Caccioriiu, da vztrajajo pri tem, da se knez odpove prestolu. Nadaljna pokajanja pa vstaši brezpogojno od-kJanjajo. _________ Sardanelsko vprašonje, Dardanelsko vprašanje. Oficijozna »Independance Rou-maine« prinaša sledečo brzojavko: Ruski veleposlanik in romunski poslanik sta izjavila velikemu vezirju, da bi imela zatvoritev Dardanel v eventualni grško-turški vojni za po-sledico veliko izgubo za trgovino Rusije in Romunske. Veliki vezir ie odgovorit da bodo ostale Dardanele za prcmet trgovskih ladij odprte. Ta korak se sedaj mnogo komentira, ker je prvič, da se upa majhna država vmešavati se v vprašanje Dardanel. Independance Roumaine« pravi k tej brzojavki: Treba je pripomniti, da veliki vezir še ni odgovoril in da odgovor, ki se mu podtika, ni točen, ker se nanasa pogodba samo na vojne ladje in ne na trgovske ladje. Kljub temu bi trpela ruska in romun-ska trgovina vsied min, ki bi se položile v Dardanelah. To ie tuđi vzrok. zakaj sta naibolj intesirani državi storiii ta korak pri turski vladi. Obe državi imata največji Interes na tem, da se trgovina v Crnem morju ne ogroža vsled eventualne vojne, Ker nobena država ni troela leta 1912. več vsled zarvoritve Dardanel, kakor Rusija in Romunska. Staiersho. Trbovlje. Prostovoljno gasilno društvo priredi dne 9. velikega srpa-na t. 1. ob priliki sprejema in blago-slovljenja nove motorne brizgalne veliko veselico. Sosedna narodna društva se prosijo, da z ozirom na zgorajšnje naznanilo na ta dan ne pri-rejajo nikakih veselic. O podrobno->tih prireditve se bode pravočasno poročalo. Iz Zidanega mosta. Združeni podružnici Zidani most-Radeče družbe .sv. Cirila in Metoda priredite dne 5. ilija 1914 ob 4. popoldne veliko vrt-o veselico pri Petrinčiču tik rade-"kega postajališča. Na sporedu je na-z vor družbinega zastopnika, ples * i posebnem plesišču. srečolov, šaljiva pošta in druge zabave. Svira polnoštevilna ZidanmoŠka godba. V paviljonih postrežejo zidanmoške in radeške dame z raznimi jedili in bu-teljkami iz Vinarske zadruge v Ce-Iju. Ker je to prva večja skupna pri-reditev obeh podružnic in ker baš v zadnjem času poskusajo naši narodni nasprotniki vse sile. da s silo in krivico dobe pozicije na Zidanem mostu, prosimo in pozivamo vse okoliške Slovence tako iz Posavia k'ot iz savinjske doline, naj prihite ta dan na Zidani most, da skupno manifestiramo ob slavlju naših btegovest-nikov za našo narodno stvar :n ob enem jasno dokažemo, da je bil Zida- ni most z vso okolico dosedaj slovenski in da tuđi hoče ostati \r bodoče. Vsem dobrim Slovencem, bližnje in daljnje okolice: Na svidenje dne 5. julija 1914 na Ciril-Metodovem slavlju na Zidanem mostu. Poseben avtomobil vozi jutri, v nedeljo na Vransko h koncertu Sa-vinjskega učit. društva. Opozariamo na to ugodno priliko Savinjčane, predvsem Celjane in Zalčane. Na svidenje! Iz Celja. (Novi teharski v o I i Lc i.) Javnosti menda se ni znano, na kak način da hočejo celjski Nemei skrbeti za naraščaj svojih volilcev v teharski občini. Ker S3 jim le dozdeva, da bi morebiti štorovski delavci in od štorovskih fužin odvis-ni ljudje, ki imajo tam kaj zaslužka, pri volitvi ostali v manjšini proti pravim kmetskim volilcem, da tedaj prisiljeni glasovi ne bi več zadosio-vali, hočejo napraviti okrog 130 novih glasov. Pet Celjanov kupilo je leta 1909 od teharske seseske 5 par-cel. katere so še tisto leto razde!.li, tako da je nastalo 130 novih pat cei: iz vsake parcele pa nova vloga v zemljiški knjigi. Za davčno obuno Teharje je moralo sodišče nabaviti dve novi veliki knjigi, da je lahko upisalo vse te nove Iastnike, ki so odvetniki, trgovci, obrtniku gostilni-čarji, uradniki v Celju, tedaj sami ljudje, ki teh svojih novih parcel niti videli niša in ki jih seveda ne mis':;o nikdar faktično uživati. Na ta na*in hočejo spodnještajerski nemškutarji in Nemci potisniti domaće ljudstvo iz obč. odb., da bi potem na ves glas mogli vpiti, kaKo da nemštvo napreduje. Mi pa mislimo, da to ni napretek nemštvajnarveč napredek nepo-šienosti. Mogoče, da nas nemskutarj*. na ta način še tu ali tam iz občinskih odborov izrinejo, pa dui^o tuđi taka nasilna sredstva ne bodo pomagala. Nasprotno to kaže, da naše naspro:-n:ke le še po koncu držijo nasilna sredstva in naše uredništvo, ki }e po svoji veliki većini povsod na strani nemštva in cdpadnikov. Na oni isti nepošteni način nameravajo rudi drugje tako postopati, kakor v Lem-bahu pri Mariboru, v Vuzenici na ko-roški železnici, v Slovenski B.strici, povsod tam. kjr bi radi pridobili slovensko občino ali kjer se boj'.jo za svejo većino v občini. Kjer se pa ne dajo parcele razkosati ali pa tam, kjer »vinarski« volilci nič ne koristi-jo, n. pr. tam, kjer je treba delati v prvi vrsti za drugi razred, kakor n. pr. v £oštaniu. napovedujejo za svoje ljudi neresnične dohodke, da se njim predpiše dohodninski davek, ki ga pa ne plačujejo oni. marveč ^Sud-marka«. Kar je gnilo in nezdravo, prej ali slej izgine in mora izginit:, to je naravni razvoj. Možje, ki zatajijo v.z tak način vsak čut dostojnosti, naj drugokrat Iepo morijo; naj ne govc-rijo o volilnih sleparljah na naši strani ali pa do ćelo vlada — kdo se ne bi smejal? — nam Slovencem na nezakoniti način oomaga. menda oni politični uradniki, ki so sami Ncmc:, vsi več ali manj njihrvi pristaši, ki še večinoma slovenska govorili ne znajo. Pri nas je pusteno delo doma, pa se tuđi ne bojimo prih--dnostif Dobro pa tuđi razumemo, zakaj da govorilo Nemci vedno o svoj zobra-ženosti in gospodarski nadnici, zakaj da naspmtujejo vsaki s' »venski soli in imenovanju vsakega doven-skega uradnika v slavenskih krajih. Za nič drugega jim ni, kakor amo za svoj žep, za svoje gospodarstvo. Dokler se jim Slovenci pokorimo in molčimo, smo mirni, pametni Ijudje, s katerimi se da Iepo v miru živetu seveda ker vse to obvelja. kar oni hočejo; kakor nitro pa hočemo kje biti sami svoji gospodarji. hočemo imeti svoje lastne misli in biti v svojih občinah prvi ali vsaj enakoprav-ni ž njimi, že vpijejo, da smo rogovi-Ieži in da delamo nemir. Krivico ho-čete, krivico nam želite; poštena sredstva vam tedaj ne zadostujejo. Pa javnost vas vedno bolj spoznava. Iz Celja. Pred kratkim smo v tem listu objavili pritožbo in prošnjo iz Laškega trga, da obstoja tamkaj potreba po slovenskem zdravniku, ker se g. dr. Zangger Davi bo!j s športom kakor za blagor ljudstva. Sedaj zopet prihaja taka pritožba. V nedeljo je bil ćeli veliki okraj Laško brez zdravnika, ker je g. dr. Zangger moral na Sangerbundesfestu v Mariboru peti. Rabilo se ga je v večih, v enem zelo nujnem slučaju. Bolniki so baje izpostavljeni sami sebi in smejo le takrat računati na zdravniško po-moč, kadar ni g. doktor privatno- zadržan. Prosi se ponovno javnost, da se zanima in odpotnore temu. Iz Celja. Protestantski »Gustav-Adn!f-Vere;n«jeimeltedni svoje zbo-rovanje, na katerem je govoril odvet-nik dr. Fritz Zangger »o ničvredni slovenski duhovščini« in pozival na > los von Rom«. Ta incident omenja-mo zategadelj, ker je bil dr. Zangger pred celjsko poroto že ponovno zagovornik — voditeljev slovenske du-hovniške stranke (slučaja Friedrich, ljubljanski Ivan Kregar in dr.). De-nar je vzel, sedaj pa daje naši duhovščini brce. Komeniarja ne bode-mo pisali. Iz Slovenske Bistrice. V četrtek, 25. junija so napravile učenke 3. razreda tukaišnje ljudske sole pod vodstvom učiteljice gdč. r7 e i g 1 o v e izlet -■ Celje. Deklice so si ogledale pri tem tuđi stari grad na Celjem in cinkamo v Gaberju pri Celju. Posebna ' /ala gre gostilničarju v celjskem Narodnem domu g. R o b e k u , da je izletnicam dobro in zelo po ceni po-stregel. Iz Konjic. Izstopil sem pred nekoliko dnevi v Poljčanah, da se po-peljem na Slatino. Tik pred postajnim poslopjem -mi vdari na nos neznosen smrad; obenem zagledam pred seboj ograjeno greznico, pokrito z deska-mi. Na moje vprašanje, kaj to pome-ni, dobim sledeci odgovor. Pred več kakor enim mesecem se je vdrl stra-niščni kanal (Južna železnica potem jako solidno zida!) pod nekim avto-mobilom — in Južna železnica ni do danes pokrila te greznice. Naravnost r.eznosen smrad se širi naokrog in nerazumljivo je, da občina kot sanitarna oblast ne poseže vmes. Ker se tik pred to greznico razvija ves tuj-ski promet na Slatino in Rogatec, je nemarnost prve vrste, da Južna železnica ne poskrbi v tem oziru za red. Ne vem, kateri oddelek ima to popraviti, gotovo pa je od strani dotičnih erganov znamenje SKrajne brezhrižnosti in omalovaževanja po-tuječega občinstva, ki je primorano dan na dan vdihavati ta smrad. Naj se vendar vodstvo Južne železnice pobriga za te stvari, če jih že podre-jeni organi iz nemarnosti omalova-žuiejo, in naj napravi tej svinjariji enkrat konec. K Svetinjam vabi prostovoljno gasilno društvo Ivanikovci na srečolov. ki ga priredi društvo v gostilni g. Zavratnika v ponedeljek na Petro- vo, za nahavbo novih cev.i Srečolov bo slavnemu občinstvu dostopen ves dan, popoldne pa še bo pri ljudski veselici svirala godba. Gostilničar se je »pridiišal«, da bo imei izvrstna vina, sveže pivo, mrzla in topla jedila. V očigled človekoljubni prireditvi, pričakujemo od blizu in daleč naj-mnogobrojnejši obisk. V Mariboru se delajo, kakor po-roča »M. Z.(«, priprave za državno-zborske volitve. Wastian upa, da bode njegov proces ugodno potekel in namerava potem znova kandidirati. Od Sv. Lenarta v Siov. goricah nam poročajo o tamošnjih nemšku-tarjih sledečo zabavno zgodbo: V nedeljo 21. junija vršila se je v Mariboru nemška pevska slavnost. Te slavnosti udeležila se je tuđi »korporativno« neplačana zastava pevske-ga društva pri Sv. Lenanu v Slov. goricah. Društvo obstoji namreč edi-nole še iz zastave — in še ta je za-stavljena pri dr. Zirngastu, ki je bil pred leti tako nepreviden, da je poso-dil društvu denar za plačilo zastave. A k pevski slavnosti je morala — ker je rabil naš prvoboritelj, korespon-dent nemških časopisov in nadučitelj šulferajnske sole g. F16ry nekaj, da bi se drugi malo ozirali na njega. A težko je bilo zastavo dobiti iz rok nasprotnika g. FI6ryja. Ponižnemu klanjanju in prosjačenju posreČilo se je končno spraviti na solnee ta ietiš lenarške neinške svobode :n napred-ka. Ponosno jo je objel naš F16ry, jo držal trdno — in visoko. Le nekaj je prezrl. Shranitelj bil je tako previđen, da je privezal zastavi k trakom tuđi svoj zastavni listič. ki je v veliko veselje gledaleev bingljal visoko gori na zastavi. Kdaj so naši izletniki, ob-stoječi iz nemških učiteljev in še dveh glav, opazili ta okrasek, ne ve-mo. Mogoče so še hodili po sprevo-du s tem Častnim okraskom. Čast ko-mur čast! Slovenski Sokol v Gradcu je pri-redil dne 14. rožnika vrtno veselico. Kljub temu, da je bilo slabo vreme, je veselica dobro uspela. Nastopile so sestre sokoliće (proste vaje) in si-cer prvič v Gradcu. Dobra, kot na-stop s. sokolić, je bila tuđi telovadba članstva. K prosti zabavi je nazadnje tuđi mnogo pripomogel tamburaški koncert, ki so ga proizvajali tamburaši »Domovine«. Društvo se tem potom najsrčneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je veselica tako dobro uspela. Zveza kmetijskih zadrug v Gradcu je imela, kakor smo že v našem listu označili, v četrtek svoj občni zbor. Zveza je imela lani v de-narni centrali 48 in v blagovni centrali 22 milijonov kron prometa; od denarne centrale je izkazala čistega dobička S43 K, od blagovne 9621 K. Članic je bilo lani 384. Zvezine vinske kupčije so šle lani slabo; vnov-čevalnica za sadje je spravila 220 va-gonov v promet; osrednja vnovče-valnica za živino pa se ne more razviti. Pri voiitvah v nacelstvo so bili izvoljeni med drugim 4 spodnještajerski nemškutarji in Ie v nadzorstvo 1 Slovenec. Zapostavljanje slovenskih članic je bilo pri teh voiitvah očividno. Drobne novice. Iz Gradca. Bivši odvetnik Karl Ullrich, Ki se je zadnji čas ukvarjal s posredovanjem posestnih nakupov in prodaj, je sko-čil v četrtek s klavničnega mostu v Muro; v vodi pa si je samomor pre-mislil in je zopet splaval na breg. — Iz Maribora. Obesil se je gostil- ničar Marko na Koroški cesti. Moža so sic&r takoj odrezali, vendar pa je bilo že prepozno. — I z V o j n i k a. V, Arclinu se je neki hlapec pri sušenju sena precej napil. V pijanosti je za-šei v mlako in utoniU — I z Š kal pri Veienju. 171etni delavec Tr. Spital je zagrešil hud nravnostni zločin na 71etni deklici. Ko ]e pasla ovce, jo je zvabil v gozd in tam dekle zlorabil. — IzŠoštanja. Na zadnjem sejmu so prijeli nekega hrvat-skega delavca. V gnječi j e ukradel nekemu kmetu iz Raven denarnico z 20 K in je skušal z njimi pobegniti, kar se mu pa ni posreČilo. — I z M a-r i b o r a. V torek in sredo se je mu-, dil v Mariboru nadvojvoda Friderik. Inspiciral je domobranski polk. — Iz Slovenj gradca. Dekla Elizabeta Gschamm je ukradla dvema letoviščarkama več dragocenega nakita. K sreči so našli še ukradene stvari pri dekli, ki je morala v za-por. — OdSv. LenartavSlov. g o r. Za lenarški sodni okraj se je ustanovila konjerejska zadruga. Pri-stopilo je takoj 17 članov. — I z D o -la pri Hrastni ku. Strela je ubila v soboto, dne 20. junija posestniku Kandolfu v Turju kravo. — Iz Braslovč. V Slatini je padla s črešnje 50 let stara kočarica Marija Praprotnik in si je strla hrbtanec. Umrla je za nekaj ur po nesreči. — Iz Braslovč. V sredo je začelo naenkrat goreti gospodarsko poslop-je Matevža Widmayerja. Veter je ogenj zanesel tuđi na sosedovo gospodarsko poslopje in Ie napornemu delu gasilcev se je zahvaliti, da ni napravil ogenj večje škode. Rorošbo. Zgcdovinske izkopine. Pretekle tedne je začel c. kr. arheološki institut na Dunaju po svojem tajniku dr. R. Eggerju iskati zasute rimske na-selbine na takoimenovanem Hojžo-vem griču, ki je last posestnika Mau-rerja v Vratih. Iskanje je bilo uspeš-no in so našli močan zid, ki se razte-za okoli ćele plan javi ce na griču v podobi pravokota in ima na vsakem vogalu okrogel stolpni zid. To je prvi rimski kaštel, ki se je našel na Ko-roškem. Naselbina, oziroma ostalo zidovje je porito s pepelom, iz česar se da sklepati, da je bila naselbina uničena po ognju. Našlo se je že sedaj nekaj orožja in drugih stvari. Za-nimivo je tuđi, da se je nasla tuđi iz-kopina, del stare bazilike, katere ob-stoj šega pred 5. stoletje po Kristusu. Raziskavanje tega zidovja se je pre-kinilo do jeseni, ko bodo poljski pri-delki že spravljeni. Politično društvo zoper »Karnt-ner Tagblatt«. Pod tem naslovom piše celovški »Mir« zoper nemško-kle-rikalni list »Karntner Tagblatt« sle-deče: »Odbor »Katoliškega politične-ga in gospodarskega društva za Slovence na Koroškenu- je v svoji zadnji seji s soglasnim sklepom izrazil svoje iskreno obžalovanje nad pisavo »Karntner iagblatta«, ki je pavšalno in po maniri nemško-nacijonalnih glasil odrekel Slovencem patrioti-zem, in najodločneje protestiral zoper tako popolnoma neosnovano sumničenje, ki je katoliškega, resne-ga lista nevredno!« — O svoječasnih kregih in prerekanjih med tema dvema listoma smo svoječasno že poro-čali in je pričakovati, da tuđi s to izjavo še ni končan spor med obema klerikalnima listoma na Koroškem. Drobne novice. Na begu v Amer'iko. Te dni je v Beljaku »na- Vrban. Spisal C. Golar. (Dalje.) Tedaj pa se je tesni prostor v uljnjaku še bolj stemnil. Med nizkimi durmi je stal postaren možiček, manjŠi in slabši od Vrbana; bil je golorok, v pražnji srajci in telovniku s svetlimi gumbi. »Sapralot, Vrban, dobro delaš,« je nagovori! s smehom starega prijatelja. Pategnil je obrvi prav do las in široko zinil, njegov smeh je bil tenek, in hitro ga je zmanjkalo. Vrban je vzdignil glavo in se veselo začudil: »Glej ga, Luka, ti si! Ravno sem mislil nate, in tako presneto mi ?e bilo dolgčas, da ne morem pove-dati. Tale košček satja sem odlomil, da ga nesem domov pokazat in po-Kusit, če bo pravi.« In potem sedeta starčka na solnce, in začne se pomenek in pogovor o starih in mladih časih, o hudi vročini in oštrih zimah, o zdravju in smrti. Govorica teče brez konca in kraja. Luka toži in vzdihuje, a Vrban tolaži. »Kar vzeti me je hotelo,« je pra-vil Luka. »Bodlo me je, in slabosti so me obhajale.« Z glavo zmaje, a se takoj zopet razveseli, ker sije solnce tako gorko. *E - e. solnček! Kako me pa sie- je, greje!« Reče in se smehlja in klobuk poradi za tilnik. »Vidiš, vidiš,« kima Vrban. »o, zdaj ni sile. Še bova poživela kakšno leto, mislim.« »Ti že, ampak z menoj je boli trda. Saj pravim, tako me je bodlo in mrazilo,« pove še enKrat in poioži roko na prsi. »Pa kaj, mladi nismo več, mladi!« Vrban ne mara slišati takih be-sed in hitro poseže vmes: »Kaj bi tisto! Krepka sva še, in dandanes gre mladina v grob pred starimi ljudini. No, kako je bilo s Petrom!« Moža vesto, kako ie bilo s Petrom, ki je šel rdeč in vesel na se-menj v sosedno vas, a domov so ga pripeljali mrtvaško bledega in žatost-nega. Z glavo kimata in gledata na uljnjak, zakaj na panjih ima Vrban vse vaške dogodke Iepo z barvami naslikane, da se ne pozabijo. Na prvem panju se vidi, kako gre Peter na semenj. Svetle škornje ima, viržinko v ustih in roke v hlač-nih žepih. Strašno je moški in pre-vzeten, stara mati mu gre nasproti in ga vabi, nai gre ž njo domov. Peter se pa zasmeje in pomeša z roko srebrne kronce po žepu. In spet naprej — kliče Peter fante na korajžo. Klobuk s krivci vihti po zraku in pleše in poskakuje po vaši, a odzadaj že gredo proti njemu trije jezni korenja-ki in ga vržejo po tleh. Peter je močan ali trem ni kos, in prvi ga mahne 2 debelim oolenom uo glavi, a druga dva se mu bližata vsak z dolgim nožem. Stara prijatelja vstaneta ter sto-pita na sredo pred uljniak, v hrum in šum, kjer vrve čebele in se jima za-leravajo v rame in lase. Kadita in gledata in se spominjata vsega, kar se ie zgodilo v vaši in je ovekovečil na končnice vaški slikar, Gaspar. Včr1«« se ustavi za trenotek govorica, pa že pokima Luka z glavo in nadaljuje: »Take pa še ne kot tisto leto, ko ic zgorela Rožmanova in Grogova hiša. Take pa še ne!« In Vrban stisne srčneje pipico in pokaže: »Vidiš, tam-le je za spomin, kakor se je zgodilo.« In oba se zamislita v tisto do-Kodbo in še enkrat si jo povesta od kraja do konca. Vrban začne praviti, a ko mu ugasne pipa, nadaljuje Luka pripovedovanje. Tako si krajšata čas in živita v spominih žalostnih in hu-dih časov, a vseeno jima je vse tako drago, kar je bilo, kar se je zgodilo, ko sta bila še mlada. Vrban pravi, kako hudo je bilo tisto leto, ko je gorelo po vrsti po va-seh naokrog, zdaj eno noč za Savo, pa gori za Kranjem, in zopet v hri-bih. Neke sobote zvečer priđe v vas črn bradač, bos in pijan. Zmerjal je kmete, in zato so ga nabili in nagnali iz vaši. »Meni tisto noč nekaj ni dalo miru,« se roti starce. >V§, vš, vš« — je zašumelo okoli mene, kadar sem za- tisnil o£i la &&1 ea$ea&ycag y7tf.mil vš, vš, sem rekel, zamašil usesa in zadremal, kar me nekaj poščegeta po petah. »Sveti križ božji,« sem za-vpil, »ali mi ne daš miru?« Pa me je tisto prijelo za nos. Jaz skočim po-koncu, pa k Hni, in kar sem zagledal je bilo čudno grozno: Vse je bilo krvavo in rdeče, cerkev in hiše. Plamen je skakal po slamnatih strehah od slemena do slemena. 2iva ognjena kaca se je po dolgem zazibala dva - trikrat zaporedoma. se potuh-nila nazaj, postavila se hipoma kvi-šku — in zagorelo je v visokem stebru, dokler se ni takoj na levi in desni postavil še višji steber zraven njega, da je bila cesta med hišami sredi gorečega svitka. In vse to je sikalo, prasketalo in vriščalo. Vrban povzdigne roke in se zagleda in zamisli, kakor da je zamak-njen, a Luka kima z glavo in pritrju-je: »E - e, turska sapa!« S pestjo se drgne po sivem licu in bode z mazin-cem v ušesa. Ko je končal, sta uprla oči, na panje, in tam je bilo videti na kraju dedca z rdečim petelinom, ki ga spu-šča na slamnato streho. ČIovek je neznan in kosmat, na glavi ima visok klobuk, za trakom pa dva rožička. — Na panju naprej že gori hlev, rdeč petelin stoji na vrhu strehe, peroti je razpel in ima odprt kljun; tam pa stoji zapisano: Ogenj! In spodaj sta dva žandarja z nasajenimi bajonetj in imata uklenjenega požigaica, ki ima na hrbtu zapisano: Ta bode tti&fiL Na tretji vrsti panjev se peljejo svatje k poroki, in za klobuki imajo šopke, velike kot drevesa, nevesta pa nosi srebrno krilo in zlate čev-ljičke. »To je pa Rožmanova Tončka.«i pove Vrban. »Takrat je bilo Iepo, turska sa^ pa,« pravi Luka. »Kar plesal sem, tako sem bil vesel.« In z glavo maje in se drži na smeh in spominja neve-ste z zlatimi čevljički. »Pa je že tuđi umrla. Mati jo je hotela imeti. Ko jo je prišla kropit, se je zasmejala na odru, in za teden dni je šla za mater jo.« »Gora zelena,« zakolne Vrban in pokima z glavo. Nekaj novega bi rad povedai Luki, česar oni ne ve. Ali ne more se domisliti, in nato začne praviti zgodbo o Gosteski pravdi, ki so jo imeli z Godeščani. »O, to je bila dolga reč, tekla je leta in leta, in ko je bila končana, nišo vedeli ne ti, ne oni, kdo je dobil. Šio je za pašo, im letali so na sodnijo v Loko, vsako soboto, skozi dva rodova, in sele y tretjem je bilo razsojeno. Vidiš, ta-Ie, ki priča, je stara Golivajka; desna nogo ima krajšo in bolj debelo od le-ve, zato jo skriva pred sodnikom. Ta grdogledi dedec prisega pokriveni. To je bii Lovrač, ki so ga ponoći vlekli hudiči v vodo in ga postavili na glavo in mu usta zadelali z blatom.« (Konec prihodnjlć.)j Sknn 4. .SLOVENSKI NAROD-, dne 27. junija 1914. 144. Stev. kupi!« kočijaž Matila Sprinter v trgovini »Pariser VVarenhausc več razne oblekc, perila in obutev ter klobuk, nato pa obljubi!, da bo plačeva 1 v mesečnih obrokih precej visoko kupmno. Tuđi v drugih trgovinah je na ta način »nakupil« mnogo raznih predrnetov. Ker pa se je pozabil postaviti in povedati svoj naslov, so oškodovane trgovine ćelo zadevo naznanile policiji, ki je izvedela, da jo je popihal proti Havru, da se nato odpelje v Ameriko. Tako} je brzoja-vila za njim ter odredila, da se ga prime. Najbrz ga bodo franeoske oblasti fzročiie. — Nezgoda. V Kočah je padel v nekem kamnolomu težak kamen na 35letnega delavca Ivana Luznika ter ga težko poškodoval. Po-nesrečenec je umri med prevozom v bolnico. — Samomor. V torek popoldne so našli na pokopališču v Beljaku brezzavestno neko dekle, ki so jo prepeljali v bolnico. Konstatirali so. da se je zastrupila z lizolom in so ji dali pomoč. Dekle bo ozdravelo, o vzrokih poizkušenega samomora pa noče ničesar povedati. — T a t v i -na. V Spitalu ob Dravi }e ukradel neki tat perici Veroniki Brunner iz nezaprte miznice, kjer je imela 980 K denana, delno sveto 250 do 270 K. Tatvino je izvršit najbrže neki. 1894. leta roieni Josip Kampitsch, ki je večkrat obiskaJ perico in izvedel, kje ima ta denar spravljen. — Požar. V št. Salvatorju je izbruhnil te dni požar pri posestniku Juriju \Venzlu, ki je uničil gospodarsko poslopje z vsemi gospodarskim! in poljedelski-mi stoji in z vsemi pridelki. Kako je ogenj nastal. se ne ve. Škoda znaša kakih 3000 K, a ie deloma krita z za-varovalnino 2200 K. Primorsko. Hudomušna streia. Na cesti med Bazovico in Gropado je zalotila ne-vihta nekega Jakoba Grgiča. Ceprav je imel dežnik, mu ta ni nič pomagal in stopil je pod neki hrast. Med :em pa, ko je stal pod hrastom, je streia udarila v hrast in omamila Grgiča. Ko se je ta prebudil iz omotice, je opazil, da nima več čevljev na no-gah. Prestrašeno je vstal, a giej ga spaka, zgubil je hlače. Sedaj je na-tančneje pogledai in opazil, da na hlačah nima niti enega gumba več. Končno so prišli mimo hrasta tuđi Ijudje, ki so opazili, da je vdarila streia v hrast, nato preskočila na dežnik Grgiča ter mu potrgala gumbe na hlačah in mu sezula čevlie, ki so jih našli kake tri metre od Grgiča. Zadobil je Grgič pri tej nezgodi tuđi par ran, ki pa nišo prav nič nevarne, drugač~ pa je čil in zdrav. Javen shod na Št. Viški gori. »Slovensko politično društvo v Gorici« sklicuje javen shod na Št. Viški gori v gostilniških prostorih g. Antona Piriha, na dan 28. t. m. Na dnev-nem redu je politični položaj v deželi. Poročata gg. deželna poslanca dr. Franko in Mikuž. V. zlet GoriŠke Sokolske Župe se vrši dne 5. julija t. 1. v Št. Andražu pri Gorici. Predpriprave za to manifestacijo sokolske misli na Goriškem so že v najlepšem tiru. Spored zleta je tako obširen in navaiamo radi tega le glavne točke. V soboto ob pol 9. zvečer spreiem došlih gostov in prijateljski sestanek pri »Jelenu« v Gorici. V nedeljo zjutraj ob pol 8. tek-me in skušnje za popoldanski nastop. Popoldne ob 2. shod in zbirališče članstva v telovadnici goriškega Sokola, ter skupen odhod na zletišče v Št. Andrež. Ob pol 5. javna telo-vadba. Po telovadnem nastopu velika ljudska veselica. Goriški Slovenci! Vabljeni ste na velik praznik Sokol-stva! Vaša dolžnost je, da se odzo-vete polnoštevilno! Na zdar! Dohodki goriške podružnice »Lege«. V minuiem letu je imela ta podružnica baje 18.522 K 4 v dohod-kov in 12.426 K 92 v izdatkov, torej prebitka 6095 K 12 v. — Dohodki nišo ravno majhni, a drugo vprašanje je, če so tuđi nabrani le v Gorici, saj je vendar znano, da goriski Italijani nišo ravno preveč požrtvovalni. V korist Narodne sole na Blan-čafa priredita moška in ženska podružnica Ciril-Metodove družbe v Prvačini dne 26. julija veliko veselico. Pri veselici sodeluje dramatični odsek Sokola iz Gorice. Društva na deželi se vljudno prosijo, da na ta dan ne prirejajo veselic. Istrske deželnozborske volitve. Včerajšnji »Polaer Tagblatt« prinaša pod naslovom: »Mornariški in voja-ški uradniki in volitve« sledeče: Pri skoro polnoštevilno obiskanem vo-lilnem sestanku zgoraj omenjenih vo-lilcev se je sprejela sledeča resoluci-ja: 1. Vsi v Pulju navzoči volilni upravičenci, mornariški in vojaški uradniki, se strinjajo s sklepom 4. t m.t da se postavi za deželnozborske volitve v vsakem okraju svoje kandidate. S tem se potrdi, da hočejo neodvisno in prosto se udeležiti voli-&y* o£ glede na njihov izid in ne gle* de na pmamezne stranke. 2. Obenem irjavljajo, da se strinjajo s kandidaturo sledečih gospodov: y tretjem mestnem okraju: c. in kr. višji obratni strojni mojster v p., Josip Morari (volišče ljudska 5ola Siana), ^ dru-gem voHlnem okraju: c. kr poštni oficijal Fran Pabian (volišče ljudska šola San Martino), v prvem volilnem okraju: c. in kr. fregatni kapitan v p. Kamillo Falzari (volišče ljudska šola na Piazza Aligheri). 3. Volilci se za-vežejo, da bodo pri teb volitvah od-dali svoje glasove tem Kandidatom. — S tem so si postavili m nariški in vojaški uradniki za volitve v mestni kuriji svoje kandidate, seveda brez upanja na kak uspeh, pokazalo se bo le pravo razmerje glasov pri teh volitvah. — O zadnjih volitvah v kmeč-ki kuriji se nam piše iz Buzeta še sledeče: Pri volitvah 19. t. m. bila sta izvoljena v tem okraju kandidata Ši-me Cervar, župniK v Zrenju in Ive Sancin, učitelj v Pulju. Oba sta dobila v celem 1M5 glasov, dočim so nasprotni kandidati dobili le malen-!;ostno število glasov. V Buzetu sa-mem sta dobila oba hrvatsku-slovenska kandidata 437 glasov, Tfalijani pa le S6 glasov. Volitve so se vršile povsem v miru in redu ter je zavladalo silno navdušenje, ko se je izve-del izid volitev. Vršilo se je nato slavlje v tamošnjem Narodnem domu, ki je izborno uspelo, le orožni-štvo je nekam čudno postopalo. Do sedaj so v tem okraju izvoljeni slede-& poslanci: dr. Ivo Milič, sodnik v Buzetu, Ivo Sancin, učitelj v Pulju in 5ime Červar, župnik v Zrenju. Volitev v vzhodnih istrskih rae-stlh. Za seboj imamo volitve v sploš-ni in kmetski kuriji, ki so izpadfe tako, kakor smo vsi želeli. Napeta pozornost pa vlada za volitve v inestih, ki se imajo vršiti v torek. Na eni strani gre za tretji puljski o'Kraj — pazin-ska mesta nišo preporna —, na drugi strani pa gre za vprašanie, ali ob-velja za vzhodno istrska mesa otići-jalna kandidatura, ali se morda ve-čina volilcev ne izreče za kandidata, na katerega se je zedinila opozicija. Volilci v Kastvu so namreč sxlenili, da bodo glasovali za g. dr. Frana B r n č i ć* a, odvetnika v Trstu in ne za oficijalnega kandidata g. dr. Čer-varja. Volilcem v Kastvu se pridru-žijo v smislu že podane izjave pri-četkom volilne kampanje volilci v Podgradu, bržkone tuđi oni v K«ani. V Voloskem-Opatiji ludi vlada za kandidaturo dr. Brnčića precejšnje razpoloženje. G. dr. Brnčić je bil že dosedaj poslanec v kmetsKi kuriji Volosko-Podgrad. Da sedaj ni bil več sprejet v listo oficijalnih kandidatov, je pripisati največ ravno intrigam in terorizmu dr. Červarja. Volilci, ki so se odločili, da oddajo svoj glas g. dr. Brnčiću, so prepričani, da bode v slučaju njegove izvolitve bolje poskrb-lleno za edinstveno narodno politiko naše delegacije v deželnem zboru, kakor v slučaju izvolitve oficijalnega kandidata. Ker kandidirajo NTemci in Italijani kljub blamaži v splošni kuriji v tem okraju dr. Riidigerja Sandri. ki bi znal združiti na svoje ime 150—180 glasov v najbolji m slučaju, je mogoče, da priđe do n/je volitve. Drobne novice. Zdrevesa je padel pri Vrtojbi neki Karei Mu-kič in si zlomil nogo v stegnu. Prepeljali so ga v gorišKO bolnišnico — Težka poškodba. Predvće-rajšnjem so se igrali otroci na dirka-lišču v Momebeltu pri Trstu. Med njimi je bi! tuđi 131etni Humbert Tornmasini. Otroci so skakali in leta-li in tuđi 131etni Tomasini je storif isto. Pri letanju pa se je spodtaknil in padel, pri padcu pa si je po nesreći zlomil hrbtenico. Prepeliati so ga morali z rešilnim vozern v mestno bolnišnico, a je zadobil tako težke poškodbe, da ni mnogo upanja, da bi okreval. — Z a p e 1 i i v e c. Pred-včerajŠnjem je bil aretiran na ukaz tržaškega deželnega sodiŠča 26!etni elektrotehnik Salvator Polli. ki ie baje zapeljal in odvedel neko mlado-letno deklico. Zapeljivca so oddali deželnemu sodišču. — Aretiran ž e p n i tat. Predsnočnjim je bil aretiran 171etni krosnjar Anton Mattio-ni. ker je v Starem mestu ukradel nekemu Marku Giuliani iz Žepa srebrno žepno uro z verižico. Okrade-nec je povedal na policiji, da mu je nekdo pred kratkim časom tuđi že ukradel uro z verižico in da sumi. da je izvršil tuđi to tatvino MattionL Tega so oddali sodišču. Pctdesetlitiica spbskega akal društva „Zore". D u n a j, 23. junija 1914. Na Vidov dan 15. jun i ja t. 1. (28. junij n. k.) slavi najstarejše srb-sko akademično društvo svojo pet-desetletnico. »Zora« s svojim sede-žem na Dunaju je dala bratskemn na-rodu iz svoie sredine n*JWSe «astop- nike in delavce v Javnem življenju (Vladana Gjorgjevića, Jovana Cviji-ća, Joso Smodlako, Lazo Popovića, Milana Rešetara in druge). V vsem njenem delovanju vibrira ona prirodna, vojinstvena sila ki proseva iz vsega političnega in kulturnega življenja srbskega naroda. Društvo, ki praznuje sedaj petdesetletnico, preha-ja ob tej priliki v novo fazo svojega razvoja, vse obsežnejšega, kakor do-sedaj. Stopa v novo dobo z idejo ju-goslovanskecja nacijonalizma. V težkih dneh domačega življenja so osnovali > Zoro« mladi akade-miki Kot društvo samo Srbov iz vojvodine, Omejen je bil njen program ter ozke meje delovanja. Toda kma-lu nato je v prirodni evoluciji proširila svoj delokrog in postala društvo vseh Srbov. Kot tako je preživela, tesno združena s svojo domovino, vse njene slavne in tužne dni. Sprem-Ijala je verno vse dogodke domačega življenja ter po njih formirala svoj program. Toda epohalni dohodki leta 1912 in 1913, ki so dvignili srbsko pleme na predkosovsko viši° no nacijonaine sile in energije, preporodili so tuđi srbsko miadino v vZorj«. Na podiagi toliko in toliko iz-kuše*ij preteKlih generacij hoče no-^ ega življenja, novih idej v vseh pa-no^rah svojega narodnega bitja, ter moralnega preporoda vsakega posa-meznika. Kajti zaveda se, da je za cilj, ki ga je označila v proglasu svoga slavlja potreba žrtev in silnega napora. Ta čili pa je obenem vsebina njenega bodocega delovanja. »Ono, što je starijim generacijama »Zore« nedostajalo — to je jak i širok oslon u ostala dva dela našega troime-nog naroda. Danas se u svim pitanjima nacijonalne odbrane i nacijonalne kulture nalazi u zajedničkim redovima najveći deo Slovenačke, Hrvatske i Srpske Omladine, osećajući se duhovno jedno ide se još dalje: iz-radžuje se jedna zajednička nacijo-nalna ju^oslovenska ideologija " pokreću se sve sile da to osećanje jedne celine i pripadnosti postane opšte, da se prelije u najšire redove jednog i troimenog iugoslovenskog naroda . . .« »Pod tim ideiama slavi današnja »Zora« petđesetgodišnjicu opstanka i rada .. .« S-avje je prva udejstvitev tega programa. Skupno z Thrv. akad. društvom »Zvonimirom«, »Klubom jugoslov. akademikov«, »Savo«, »Slovenijo«, ter srbskim muzlimanskim društvom »Zvijezdo« slavi »Zora« svojo petdesetletnico. 28. t. ni. ob 10. dopoldne otvori svečanost sedanii predsednik Špira Soldo, ter pozdravi delegate. Za njim govori T. Marko Triva, abs. phil. o »Historiji Zore-, Nato hrv. narodni peslanec dr. Ante Tresić-Pavičić o »Bodočnosti Jugoslovanstva«. Prvi dan završi s koncertom v Kursalonu ob 9. zvečer, na katerem sodelujejo med drugimi gdč. Pavla Vahkova, operna pevka. Praga; g. Paja Ranac, operni pevec, g. Velimir Dosela. virtuoz, g. Petar Stojanović, komnonist. Drugi dan govore na svreČani akademiji dr. Vojislav Jovanovič, docent belgradskega vseučilišča o »VIogi omladine v kulturnem življenju srbskega naroda«. Kot predstavite!) Slovencev govori dr. Tvan Prijatelj o »Slovenski moderni poeziji«. Nato g. Milan Marjanović o »VIogi omladine v kulturnem življenju hrvat^ke??a naroda*. Poslednii govori prof. Vaša Stajić o »Današnji omladini«. Prireditev završi istotam z banketom. Tako sodelujejo vsa tri plemena do svojih naiizrazitejih delavcih na kult'irnem polju, ter je slavlje sijajen manifest jugoslovanskega nacijonal-nega jedinstva. Dnevne vesti. -f- Obsodba klerikalcev. Predsednik Družbe sv. Ciriia in Metoda za Istro« je svećenik, vpokojeni profesor Vekoslav S p i n č i ć. Na glasu je kot idealen rodoljub starega kova. Ze desetletja zastopa svojo domovino Istro v državnem zboru. Ves čas svojega političnega delovanja je stal v prvih narodnih borbenih vrstan. Zato je v vsi jugoslovanski javnosti izzvalo največje presenečenje dej-stvo, da je po izvršenih državno-zborskih voJitvah leta 1911. »istrski Sokol«, kakor so imenovali Spinči-ća njegovi znanci in prijatelji, vstopil na Dunaju v dr. Šusteršičev klub. Takrat je Spinčić v narodnih krogih zgubil mnogo na svojem ugledu, na svoji priljubljenosti in popularnosti. Toda kakor se zdi, se »istrski Sokol« nič prav dobro ne počuti v klerikalni družbi, kar izpričuje njegov govor, ki ga je imel na glavni skupščini Družbe sv. Clrila in Metoda v Lov- rani. V svojem govoru Je obsojal kle-rikalizem in rekel, da je »hnportlranl klerlkallzem povsodi vzrok nesloge v narodnih vrstan«. Ta izjava držav-nega poslanca m presednika Družbe sy. Ciriia in Metoda za Istro, duhovnika Spinčića je veleznačilna, to tem boij, ker sedi profesor Spinčić v državnem zboru v enem in istem klubu z našimi klerikalci. Radovedni smo, kaj porečeta k tej Spinčićevi sodbi o klerikalizmu ^lubov načelnik dr. Korošec in vrhovni klerikalni voditelj dr. Šušteršič. Nemara bosta to frondiranje prav tako mirno vtaknila v žep, kakor svoječasni nastop proti oficijalnemu kranjskemu klerikalizmu klubovega člana, goriškega držav-nega poslanca dr. Aritona Gregorči-ča. Naši klerikalci imajo pač zelo, zelo debelo kožo, kadar se boje za svojo pozicijo v parlamentu, in trpe ob takšnih prilikah tuđi fronderje v svojih vrstan. Se pač zavedajo, da bi lahko nastal v parlamentu poleg nji-hovega kluba se drug moćna jugo-slovanski klub, ako bi nastopili z vso strogestjo proti fronderjem. Zato prenašajo semtertja prav bogu vda-no tuđi k'^fute s strani Članov last-iicga klubr. -f- K vojaški kolesarskl tekmi v Ljubljani. Gospod župan je prejel sledeči dopis c. kr. vojnega ministr-stva; »Na Dunaju, dne 22. junija 1914. C. in kr. vojno ministrstvo do-voljuje si izreci Vam najiskrenejšo zahvalo za izredno podporo, ki ste jo naklonili letošnji vojaški kolesarski tekmi v Ljubljani. Obenem blagovo-lite sporočiti vsemu prebivalstvu Ijubljanskemu zahvalo vojnega mini-strstva za nesebično, iz patrijotizma poteklo sodelovanje, ki je bistveno pripomcglo k uspehu te vojaške pri-reditve. — Za ministra: Arz, fml.« + Sankciioniran deželnozborski sklep. Cesar je dne 19. junija sankci-joniral sledeči sklep deželnega zbora vojvodine Kranjske z dne 10. oktobra 1913: Ohčina Spodnja Šiška se na podlaci §§ 1 in I b občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana združi z mestno občino Liubljano ter priklopi IV. okraju (kolodvorskemu). -f- Gremiji trgovcev v Ljubljani se je včeraj pritožil proti prepovedi vsesokolskega zleta na ministrstvo predsedstvo, ministrstvo za notranje zadeve, trgovinsko ministrstvo ter c. kr. deželno vlado za Kranjsko. -f K zadnjim sodnim imenovanjem. Kakor smo svoječasno zabele-žili, je bil pri zadnjih sodnih imenova-niih premešcen med drugimi tuđi okrajni sodnik dr. Pavliček iz Gornjega grada v Rogatec, dosedanji okraini sodnik v Rogatcu. dr. Osva-titseh pa je bil v isti lastnosti pre-meščen v Maribor. Koliko krivice tiči v teh dveh imenovanjih! Dr. Pavliček je bil pred leti sodnik v Ro-gatcu, pa je moral proč od tam, ker je slovenske goste samo zaradi tega razžalil, ker so slovensko med seboj govorili. Kaj bi se bilo zgodilo slo-venskemu sodniku? Primerjajte le slučaj slovenskega sodnika na Kranj-skem. ki je bil obsojen, ker je sloven-skemu županu med štirimi ocrni na-svetoval, naj odstrani v svoji obČini, v kateri sploh ni Nemca, dvojezični napis na občinskih tablah, in je bil zaradi tega sploh odpuščen iz službe. Iz Brežic je prišel Pavliček Čez ne^ kaj let kot okraini sodnik v Soštanj, od tam v isti lastnosti pred nekate-rimi meseci v Gornji grad, sedaj pa 5rečno zopet nazaj v Rogatec, in si-cer kot predstojnik. Slovenci iz ro-gaškega okraja nišo pozabili onega doRodka iz prejšnie dobe. Nai je že bil iz Gornjega grada premesčen. ako si je to želei, in ker si že Nemci smejo dandanes izbirati službena mesta, pa ne ravno v Rogatec! Zakaj se je pa to zgodilo. Slov. prosilci so bili na vrsti. Da bi pa prišel Slovenec za okraj. sodnika v Rogatcu — tega bog ne daj! Tega Pitreich in Hochenburger ne bi nikdar dopustila. Na ta način ie bilo mogoče storiti Slovencem pa se drugo krivico. Pri okrožnem sodišču v Mariboru je bilo prazno mesto deželnosodnega svetnika; na tem mestu je bil poprej Slovenec. To rnesto se je moralo Slovencem odjesti. Kakor se sliši, bilo je med Drošnjiki več sposobnih, tuđi starejših Slovencev, ćelo slovenskih deželnosodnih svetnikov, ki so le prosili za premestitev. Pa ne. dr. Os-vatitseh Je premeščen v Maribor; sicer začasno se kot okrajni sodnik, pa očividno z namenom, da zasede slovensko mesto in da tuđi prav kmalu postane deželnosodni svetnik. Na slovensko mesto v Mariboru je prišel na ta način strasten Nemec. Nemci so pridobili eno službeno mesto več, istočasno pa je dobil Rogatec zanesljivega naslednika Nemca. Da že sodniki sami, najmanje pa slovenski sodniki, do take pravosodne uprave ne morejo imeti nobenega, niti najmanjšega zaupanja ve£9 Je splo-šno znano; še ćelo v politični službi se tako krivično ne postopa. Justitia est fundamentum regnorum — pravičnost |e temelj držav — to so res lept beMde, samo škoda« da ravno oni možje, ki bi morali v prvi vrsti ta rek uvaževati, najboli greše proti njemu. + Prezidava ljubljanskega glav- nejja kolodvora. Ker se je Južna že-leznica pogodila z državno ždezni-ško upravo glede prispevka, se bodo takoj energično lotili prezidave glav-nega kolodvora ljubljanskega. Dela bodo do leta 1917. gotova. Letos bodo predvsem izpopolnili tirno napravo v srednjem rajonu kolodvora, dočim ie bil, kakor je znano, severni rajon z električno varstveno napravo že precej zgraien. V srednjem rajonu nameravajo zgraditi skladišče za brzovozno blago, ki naj odgovarja večjemu prometu, nadalje desinfek-cijsko napravo za živinske vozove in pa več tirov za različna industrijska podjetja. Drugo leto bodo prezidali južni rajon kolodvora. Leta 1916. bodo pa zaceli prezidavati postaino poslopje s projektiranimi rnodernimi peroni in podzemeljskimi dohodi. Z deli bodo i'ačeli že prihodnji teden. Tako je vendar rodilo uspeh dolgo-trajno delo všega župana Hribarja. Da se je zadeva ravno sedaj tako hitro resila, je pač edinole zasluga ljubljanskega občinskega sveta, ki je soglasno spreje! tozadevno nuino interpelacijo podžupana dr. Trillerja, v kateri so se nujno pozvali merodajni krogi, naj že vendar enkrat izpolnijo svoje obljube glede prezidave glav-nega kolodvora. + Posledice dijaške stavke. *Grazer Tagblatt« poroča: »Kranjski-deželni Šolski svet je odredil v ukazu na srednješolske ra\rnatelje, da se ne srne dati slovenskim dija-kom zaradi udeležbe pri dijaški stavki slabega reda v nravnosti.« Če je deželni Šolski svet to v resnici storil, tedaj je popolnoma pravilno ravnal. + Denunciant Lavtižar. Kakor smo izvedeli iz popolnoma verodo-stojnega vira. ie naducitelj v Spodnji ŠiŠki, Lavtižar, na prav podel način denuncira! svojega tovariša. očeta večih otrok. S tem ie zakrivil tako perfidnost, da pač drueega ne zasluži, nego da se ga izogiba vsak pošten človek. Ni dovoli, da denuncira in uničuje strogo humanitarna gasilska društva, zdaj je začel prega-njati še poštene rodbinske očete, ki si težko služijo kruh, da preživljaio svojo rodbino. Mi smo pred tedni po-vedali, kako Lavtižar zanemarja svojo nadučiteljsko službo ter opozarjali meredajne činitelje, naj preiščejo vso zadevo. Kolikor vemo, se doseda] ni ničesar zgodilo v tem oziru. Povemo pa danes, da so še druge oblasti, ki bodo tuđi Lavtižarju pristrigle pero-ti. Do danes smo precej pardonirali Lavtižarja. Zadnja denuncijacija nas pa odveže vseh obzirov. + Retirada. Ko je došla v javnost vest, da namerava Srbija skle-niti z Vatikanom konkordat, je bilo vse dunajsko časopisje pokonci. Vse je kričalo, da Avstro-Ogrska ne bo trpela, da bi Srbija z zaključenjem konkordata izločila avstrijski protektorat nad katoliki v novo osvobo-jenih pokrajinah. Toda med tem se je Srbija v resnici sporazumela s sv. stolico in te dni je bil konkordat ofi-cijalno podpisan v Rimu. Človek bi sodil, da bo sedaj nastal silen vihar v dunajskem časnikarskem gozdu in da bodo naši polki kar brez odlaganja jeli prodirati proti jugovzhodu. A kaj se je zgodilo? Dunajski listi, tuđi tišti, ki so bili preje najglasnejši, mirno registrirajo vesti o konkordatu, oficijozna korespondenca ^Die Information« pa priobčuje to-le notico: »Srbija Je s sv. stolico sklenila konkordat, s katerim dejanski preneha eksistirati takozv. avstrijski protektorat v nanovo pridobljenih pokrajinah Srbije. Prav razveseljivo to sicer ni, a neizogibno je to bilo. No-bena urejena država bi pač ne trpela protektorata kake tuje države nad kako versko družbo v ohmočju svojih meja. Kaj takšnega se ne more od nikogar zahtevati, in prenehanje av-strijskega protektorata je bilo neizogibno. Za kakšna očitanja tu ni no-benega vzroka. Naj bi sede! v našem rninistrstvu zunanjih del mesto grofa Berchtolda tuđi kak Cavour ali Bis-marck, vendar bi ne mogel prepre-čiti srbskega konkordata in s tem konca avstrijskega protektorata«. Je pač gorjupa ta tolažba, da bi tuđi Cavour in Bismarck ne mogla one-mogočiti srbskega diplomatskega uspeha! + »Prijatelji!« Ko Je knez Wied nastopil >vlado« v Albaniji ali prav-zaprav v Draču, so mu nemški listi, predvsem oficijozni1 dunajski, peli slavospeve v vseh mogočih varijaci-jah ter ga slikali kot najsposobnejše-ga moža, ki more napraviti mir in red v deželi Arnavtov. Od tega je poteklo par mesecev, ravno toliko, da Je Wied mogel dokazati in pokazati svojo popolno nesposobnost. Sedaj ga njegovi dunajski prijatelji nič več ne slave, »Die Information«, ki je baje v ozkih stikih z Belvederom, pa piše: »Knez Wied, ki se Je jzkazai kot absolutno nesposoben in ki je od-povedal v vsakem oziru. naj zapasti 144. hev. »SLOVENSKI NAROD*, dne 27. junija 1914« Stran 5. deželo: in moral jo bo zapustiti. Toda ne morda zaradi našega italij. zavez-nika, marveč zato, ker potrebuic »iz zemlje izbita« država na svojem Čelu duševno visokostoječega, vse druge na inteligenci in odločnosti nad-kriljujočega moža, celega moža in ker Viljem Wied, na vodi se zibajoč trs neodločnega značaja, tem zahte-vam ne odgovarja »niti v eni točki ...« — Tako pišejo sedaj o princu Wiedu njegovi najboljši prijatelji, ki so ga spravili v deželo Skipetarjev! Kako že pravi znani rimski rek: dum eris felix, multos numerabis ami-cos .. •! — Srbske đtiaklnje v Ljubffani. Včeraj zjutraj so se odpeljale dijaki-nje srbske višje dekliške sole v No-vem Sadu v Postojno in v Trst. V četrtek popoldne so si ogledale Ljubljano, muzej. licej in »Mladiko*. Zvečer so večerjale v hotelu »Tivo-Ii«, kamor je prišlo tuđi mnogo ljub-ljanskega občinstva, zlasti pa tova-rišic. Večer je med petjern narodnih pesmi prehitro potekel. Dragim gostom je Ljubljana zelo u ga jala in so *e dijakmie odpeljale, polne navduše-rja za lepo Ljubljano in njeno okolico. — Meščansko pravico podeli ob-činski svet trgovcu in svetniku tr-govske zbornice gosp. Ivanu M e j a-č u proti običajni pristoibini. — Napis na dekltškem liceju. Magistratni gremij je dovolil 150 K v to, da se napravi ni dekliškem liceju napis »Cesarja Frana Josipa 1. mestni dekliški licej«. — Risbe bratov Šubićev kupi mestra občina od Valentina Kovača. Za risbe tzplača 200 K. — Trinadstropno hišo zgradi * Kranjska stavbna družba* v Lev-stikovi ulici. — Za izsleditev zlikovcev, ki pokončujejo nasade v parkih, razpiše ohčinski svet posebne nagrade. — Cirkusu Charies odda mestna cbčina igrišce proti dnevni najermi-ri 200 K. Ako ostane delj kakor tri dni v Ljubljani, plača za nadaljne dneve po 150 K. * — Divno, predlvno in krasno! Kaj je Ti voli Liubljančanom? Tako vpraluje prosp. župan mesta Ljubljane v svojih odgovorih na »Slovenče-ve« napade glede mestnega gospodarstva s pristavkom, da većina Publjanskega prebivalstva niti ne ve. kak naravni biser ima v prelestnem p.irku pod gradom Tivolijem! Mi po-po^noma pritrjuiemo županovemu izreku s pozivom, da naj občudovalci krasne prirode v obilnem stevilu po-seeajo predivne nasade, koji so ravno sedaj v najbujneišem cvetju pod Tivolijem in pa pred deželnosodno palačo. Prehodil sem ćelo Avstro-Ogrsko. a tako krasnih kotičev, ka-Vor jih ima Ljubljana, razun v cesar-sk;h in bogataških parkih — nisem 200 kron. * Nesreča na železnici. Iz Tifli a poročajo; Vsled poplav je na vladi-kavkaški železnici skočil s tira t-'*-vorni vlak, ki je imel dve lokomotivi. Ena lokomotiva je padla v reko. Tri osebe so bile ubite, dve smrtnone-varno poškodovane, ena pa lahko. Tri osebe je odnesla voda. * Aeroplani pri pogrebu. 2rtve zadnje zrakoplovne katastrofe na Dunaju so spremljali k zadnjemu po-čitku tuđi zrakoplovci v svojih zra-koplovih. Dvajset aeroplanov je pre-letelo Donavo ter obkroževalo centralno pokopalisče, kjer se je vršil pogreb žrtev. Aeroplani so imeli crne zastave. * Ker je ni poročil. Ameriškega milijonarja Zimermana, ki je zet vojvode manehesterskega, toži gospodična Warebamova za odškodnino v znesku 1,200.000 kron, ker ni držal obljube, da jo bo poročii. Dama je predložila sodišču pisma, iz katerih je razvidno, da je večkrat izjavil, da jo bo poročil. Obtoženi milijonar taji to. * Velikanski požar. Iz New Yor-ka poročajo: V Saiemu je izbruhnil velik požar. Pol mesta je zgorelo. Cez tisoč hiš, med temi tuđi več to-varn je zgorelo. Škodo cenijo rra 20 milijonov dolarjev. Desettisoč oseb je brez strehe. V Masonovi cesti so eks-plodirali tanki za olje. Razrušena je bila tovarna za olje in 13 hiš. 50 oseb so prenesli v bolnišnico. * SJeparti* z redovi v Nm£«L Iz Đerolina poročajo: V Chemnitzu so zopet odkrili sleparijo z redovi. Trgovinska zbornica v Chemnitzu je pisala saksonskemu ministrstvu, v katerem poudarja, da je v Berolin-VVihnersdorfu živeči gro! Schimmel-mann obljubi! nekemu industrijcu balkanski red, če industrijec podpiše za rdeči križ te države več nego 5000 mark. * Žrtve zrakoplovstva. Iz Metza porocajo: Včeraj zjutraj je padel na tukajšnjem letališču vojaški aviatik Grunov iz visine 40 metrov ter se tako težko poškodoval, da je kmalu nato umri. — Iz Biča poročajo: Včeraj je padel vojaški zrakoplov iz visine 10 metrov na tla. Pilot se je re-šil. Opazovalec major Biichner je bil usmrćen vsled eksplozije motorja. * Ljubavna tragedija v Hamburgu. Iz Hamburga poročajo: Tu se je dne 21. junija odigrala ljubavna tragedija. Služkinja M. Clemenova je imela intimno znanje z oženjenim de-lavcem Betticher: ^ Cieiiieusova pa je hotela razdreti ) razmeric. — Dne 21. jnnija zvečer pa je IBeiticher s silo vdrl v stanovanje svoje ljubica In ziutraj so našli Clemensovo ustre-ljeno, Betticherja pa tečko ranjenega. Dolgoletne bolečine, isrhias, protin, revmatizein se v najkrajsem času ozdravijo s tabletami Kephal-dol. Dobivajo se v lekarnah. * Napenjanje, tolčen]e srca in počasno zaRatenje skoro vedno spada skupaj. Prirodna Franc Jožefova grenčica je izborno, lahko in brez draženia učinkujoče odvajalno sredstvo. Ta prirodni zdrav i Ini vrelec je torej odlično pripraven, prebavila dovesti zopet do rednega dol ovan ja. Znameniti želodčni in črevesni zdravnik, profesor Oser, predsednik deželneeca sanitetnega sveta na Dunaju, izjavlja v svojem izvidu, dačijo oni delodajalci, ki rabijo v v svojih obratih inozemske delavce. Razprava o tem predlogu se je odložila. Mehika. New York, 27. junija. Poroča se, da je bila bitka pri Zacatecas ena najbolj krvavih bitk med vstaši in zveznimi četami. Vstaši so zavzeli po Štiridnev-nem boju mesto. Zvezne čete so baje pred svojim odhodom z dinamitom pognale v zrak več poslopij. General Villa pravi, da so imele zvezne čete pri tem boju 4000 mrtvih in 2000 ranjenih. Lastne izgube ceni general Villa nad 500 mrtvih in 800 ranjenih. Tuđi je vjel ta general baje 5000 mož vladnili čet. M Yorkl 27. junija. iz Zacate-casa j otrjuje vest. da je poveljnik zveznih čtt, preden je zapustil mesto, razstrelil hišo nekega odvetnika. Odvetnik, njegova žena in 8 njegovih otrok je bilo ubitih. * • Dogodki na Balkanu. REVOLUCIJA V ALBANIJI. Ponjoč? Drač, 27. junija. O Ahmed Mati-ju krežijo razne govorice. Eni pra-vijo, da je prevaral vstaše, drugi pa pravijo, da se je vstašem pridruži!. Vstaši so zažgali kršćansko selo MalhucL Velesile. London, 27. junija. »Daily Mail« poroča iz zanesijivega vira, da se velesile med sabo posvetujejo zaradi predloga, da naj se v severni Albaniji se nahajajoče mednarodne čete združijo v arfnado, ki naj zatre vstajo v Albaniji. Dunajski prostovoljci. Đunaj, 27. junija. Tuđi danes se nadaljuje najemanje prostovoljcev na Dunaju, katerih je bilo dopoldne sprejetih zopet preko 600, tako da znaša število prostovoljcev že nad 2200. Danes se je prijavil baje ćelo neki stari general. Med prostovolici se nahaja, kakor opoldanski nemškl listi z zadovoljstvom konstatiralo, mnogo mladih ljudi, ki imajo na prsih crno - rdeče - žolte znake »Siidmar-ke«. Nekateri dunajski listi oštro ob-sojajo akcijo, ki more biti le povod za novo nesmrtno blamažo Avstrije. »Arbeiterzeitung^ in »Zeit« dokazu-jeta- da Je to, kar se sedaj dela, prav-zaprav strogo kaznivo po našem ka-zenskem zakonu in odkrit zločin. — Berlinski listi svare pred tako skraj-no neprevidnostjo, ki mora spraviti Avstrijo v nasprotja z velesilam! in zlasti z Italije. »Vossische Zeitung« piše na naslov »albanskih prostovoljcev«, da na) se rajši vrnejo zopet domov. V podučenih krogih sezatrjuje, da je z vsem tem avstrijska vlada vne-posredni zvezi. Stroške nosi sicer imenoma takozvani »A 1 b a n i e n k o m i t e«, faktično pa jih bo pre -vzela vlada, tore] avstrl]-ski davkoplačevalci. Pod-jetnikl te prostov ol ]ske ekspedicije so se obrnili ćelo do vojnega ministr-s t v a, da dispenzira rezervne vojake, ki so se prlglasili, od letošnjlh vojašklh vaj. V ponedeljek odide prvi oddelek. Dunaj, 27. junija. Nekateri dunaj-ski listi si dajo iz Rima poročati (v koliko je to resnično, se ne da kontrolirati), da piše »Tribuna«, da Je dunajska akcija le začetek obsežne akcije, ki se pripravlja na predlog Avstrije in Italije. Prostovoljni zbor naj bo začetek nove regularne albanske armade, ki bo štela 30.000 mož in nad katero naj bi prevzel vrhovno poveljništvo angleški polkov-nik Philipp. Dunajski in rimski krogi upajo, da bo ta armada tekom 8 teđ-nov že zbrana, Duna], 27. junija. Danes popoldne ob 2. Je ćela slavna albanska pro-stovoljska ekspedicija vzela žalosten koftec. Donaiska policija, pri kateri je bilo vloženih tekom včeraHnjega itoeva In danes vse potoo ovadb proti akc* obeh Oberalbancev, kl je v smislu § 92. kaz. zak. zločin, se je ču-tila primorano, da prepove vsako na-daJjno nabiranje prostovoljcev. V političnih krogih pravijo, da je tuđi {talijanska vlada danes dopoldne opozorila grofa Berchtolda, da taka ekspedicija ne odgovarja intencijam Italije in da bi avstrijskl prostovolj-skl zbor v Albaniji mogel provzročitl le nadaljne, povsem nedobrodošle komplikacije. VstašL * -r-. Drač, 27. junija. Pri Tirani sa vstaši vzeli vladnim četam 4 brzo-strelne tope, ki so jih sedaj postavili tako, da lahko streljajo direktno v mesto. Drač, 27. junija, Včeraj so poslali baje vstaši v Drač odposlance, kateri so prinesli obvestilo, da so vstaši pripravljeni k pogajanjem, odklanja-jo pa delegate sedanje vlade. Major Kroon je poslal odposlance nazaj, češ, da naj pridejo delegati vstašev v Drač, da vlada ne bo pošiljala vedno odposlancev. Vsled tega je prišlo med njim in Turkan pašo do novega konflikta. V Draču. Drač, 27. junija. Med poveljniki vojnih ladij je prišlo do nesoglasja. Drač, 27. junija. Včeraj zvečer so začele baterije v Draču obstrelje-vati pozicije vstašev v smeri proti Kavaji. V mestu je izbruhnila zopet panika. Na severu je videti dim, kar smatrajo kot znak, da Prenk Bib Doda zopet požiga. Grška se pripravlja. Drač, 27. junija. Kakor poročajo iz Aten, koncentrira Grška močne čete ob svoji albanski meji, ker se boji, da preide vstaško gibanje tuđi na grško ozemlje. Velesile. Dunaj, 27. junija. »Politlsche Korrespondenz« poroča iz Pariza, da se vrše zadnje dni pogajanja med ve-lesilami glede Albanije. Kabineti vztrajajo na tem, mora ostati Albanija neodvisna in samostojna država. Pariz, 27. junija. Diplomatični krogi zatrjujejo, da so Anglija, Rusija in Francoska soglasna odklonile idejo mednarodne okupacije Albanije. Prenk Bib Doda. Dunaj, 27. junija. »Korespon-denčni urad« si da poročati iz Drača, da Prenk Bib Doda zmagovito podira ter da je včeraj zavzel pozicije, ki jih je imelo zasedene 500 vstašev. Sedaj pripravlja Prenk Bib Do? da napad na Prezo. Na jugu. Drač, 27. junija. Vesti z iuga sa še vedno zelo vznemirjujoče. Tuđi Epirci se pripravljalo na pohod proti severu. Major Kroon je dal holand-skim častnikom v Korici in Tepeleni-ju povelje, da naj se umaknejo proti Valoni, če bi bilo to potrebno. »Hercegovina« ne srne več streljati. Dunaj, 27. junija. Z ozirorn na to, da je albanska vlada od paroplovne družbe »Dalmacija« izposojeni par-nik »Hercegovino« porabljala za to, da je obstreljevala vstaše, je prišlo v družbi »Dalmacija« sami do velikega spora. V družbi je namreč tuđi več Jugoslovanov. Ravnateljstvo je bilo primorano protestirati pri albanski vladi proti zlorabi parnika za artile-ristiČne ekspedicije. Od včeraj je par-nik ustavil streljanje. Grška in Turčija. Carigrad, 27. junija. „Ikdam* izraza v inspiriranem članku upanje, da bodo velesile odklonile od Grške zahtevano komisijo dragomanov, ki naj bi čuvala nad povratkom izse-Ijencev. Carigrad, 27. junija. Vojni mini-ster Enver paša s sprerastvom je do* spel v Smirno. Atene, 27. junija. Vsled pove-čanja grškega vojnega brodovja in velikih mornariških manevrov, ki se prično prihodnji teden, je bilo vpo-klicanih 7 letnikov mornariških re-zerv. Berolin, 27. junija. Grški listi poročajo, da bo Grška v kratkem kupila v Nemčiji dva torpedna mšilca in dva podmorska čolna. Ad Grška in Turčiia. London, 27. jun. „Daily Express" poroča: Amerikanske vojne ladije, ki jih je kupila Grška, se ne nahajajo v amerikanskih vodah. „Idako" je na potu v Evropo že priplula mimo Gi-braltarja, križarka »Missisippi* pa leži pred Vera Cruzom. Obe ladiji se bosta oddali Grški sele po svojem povratku« Za varstvo biakev se nikdar ne utrudimo opozarjati na mnoge ničvredne ponaredbe, ki Jih brje^ye§tni Ijudje dandanes spravliaio v promet. Star je že dobri stoves in velika priljubljenost Fellerjevesa blagodišečega rastlinskega esenčne-ga fluida z oblastveno varovano be-sedno znamko »£lsafluid», ki. kakor znano in kakor vsak dan lahko slutimo iz ust zdravnikov. učinjenih no* življajoče, krepi živce in mišice in blaži bolečine. Ravno tako pogosto kakor Fel-lerjev fluid pa ponare]a]o tuđi prciz-kuieno, prebavo pospeSnJoče želodč-no sredstvo. Fellerjeve odvajalne ribarbarske krartice % oblastveno varovano besedno znamko »Elsa kroglice«. Ker smo se o dobrodejnih lastnostOi obeh preparatov sami prepričali in smo Jih pogosto od mnogih bralcev in zdravnikov slišaii hvaliti, svetujerao, da se proti ponaređbam varojete taka da naroCitc obole na*. ravnost pri lekarnarju E. V. Feller v Stubici, Elsa trg št 238 (Hrvatsko), Poizkusni tucat Fellerjevega fluida stane franko 5 kron, Fellerjevih kroglic 6 škatlic franko 4 krone. 144. Stev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 27. Junija 1914. Stran 7. UmtfnosL Kooecletne skušnfe v šoll »Glas- bene Matice« se bodo vršile Ietos po naslednjem redu: v torek, 30. junija, za učence gdčne. učiteljice Chlu-mecke, klavir, gdč. učiteljice Pospi-šilove gosli in g. učitelja Pavčiča klavir; v sredo, 1. iulija, za učence gdč. učiteljice Petranove in g. učite lja Trosta klavir; v četrtek, 2. julija, za učence gdč. učiteljice Praprotni-Kove in g. šolskega ravnatelja Ger-bića klavir; v petek, 3. julija, za učence g. učitelja Vedrala, gosli in klavir. Začetek je vselej ob 5. uri po-poldne. StarŠem učencev ali njih na-mestnikora in ljubiteljem domaće glasbe je dovoljen prost vstop. Odbor Glasbene Matice. TI!, produkcija učencev »Glasbene Matice«. Pri tretji produkciji čne 26. junija so prišli na vrsto zre-lejši učenci »Glasbene Matice«, ki že razpolagajo s čedno tehniko in do--ftn glasbenim umevanjem. Neka-rcre stvari so se stišale kot prave koncertne točke. Med pianistkami in pianisti se je tuđi Ietos, kakor lani, zlasti odlikoval gosp. Anton Ravnik s temperamentnim in čustvenim igranjem. Mnogo aplavza je žela gdč. Mica Macher za svojo gladko in spretno igro. Gdč. Berta Maroltova kaže lepo tehnično znanje in napre-dek. Iz sole gosp. Gerbića je nastopil gosp. Erih Lilleg, ki ima lepo razvit :v. uglajen bariton. S šolanjem bo pa njegov glas gotovo še na celotni za-nkroženosti pridobil in tako se nam obeta prav dober pevec. Letošnje produkcije je častno zaključil ansamble goslarskih gojencev sole g J. Vedrala. Živahno je igral koračnico iz »Sna poletne noči«, uverturo k operi »Carmen* in znano Adamovo uverturo »S F ai te roi«. Gosp. Kovač, znani tenorist, vsled hripavosti r.i mogel peti. Književnost. — Razpis literarnih nagrad. V povzdigo slovenske beletristike raz-pisuje založništvo »Ljubljanskega Zvona« dve častni nagradi za naj-bolisa pripovedna spisa. Prva nagrada znaša 200 kron za najboljši pripo-vedni spis, ki obsegaj vsai tri tiskane r^Ie; druga nagrada znaša 100 kron -.i pripovedni spis v obsegu poldruge ; ole »Zvonove« oblike. — Celotal rokopisi naj se posljejo do 15. oktobra t !. uredništvu »Ljubijanskega Zvona« z izrecno pripombo, da so rionkurenčni spisi. Glede snovi imajo pisatelji svobodne roke. Spisi se bodo presoiali edinole z umetniškega stališča. Pisatelj, čigar spis dobi eno izmed literarnih nagrad in se natisne v »Ljubljanskem Zvonu«, prejme še običajni sotrudniški honorar. Pisate-iji naj priložijo svoja imena v zapr-tem kuvertu, na katerem bodi zabe-ležen naslov konkurenčnega spisa. — V Ljubljani, koncem junija :eta 1914. — Za upravni odbor »Narodne tiskarne«: dr. Ivan Tavčar, predsednik. — »Slovenskega Sokola« 6. šte-vilka ima to-le vsebino: 1. K vadbi "eđovnih vaj. 2. Navodila k vajam za tekmo na III. slovenskem vsesokol-skem zleta v Ljubljani leta 1914. 3. Vestnik slovenskega Sokolstva. 4. III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani leta 1914. Gospodarstvo. — Tečaj za krojače, ki ga priredi zavod za pospeševanje obrti v Kranju, se bo otvoril v torek 30. t. m. točno ob 8. uri zjutraj v mestni hiši v Pungratu. Tečaj bo trajal približno štlri tedne. — Konkurz. C. kr. dež. sodnija e dovolila razglasitev konkurza o movini Antona Jermana, mokarja v Ljubljani, Šolski drevored št. 8. — Gorttki eksportni trg. Iz Gorice poročajo: 25. t. m. se je prodalo na tukajšnjem eksportnem trgu: 40 stotov hrušk po 28 K stot; 20 stotov hreskev po 76 K stot; 110 stotov če-šenj po 35 K stot; 2 stota češpelj po 32 K stot; 4 stote agreža po 28 K stot; 140 kg ribizelja po 56 v kg; 40 kg jagod po 1 K 20 v kg; 35 stotov vstročjega fižola po 22 K stot; 6 sto- tov graba po 28 K stot; 3 stote špar-geljev po 64 K stol; 1S stotov km. pirja po 12 K stot. — Uvoz kaaadske pieaice. Iz Reke poročajo: Parnik »Ultonie« proge Cunard je pripeljal 433 ton kanadske pšenice, ki Je njunenlena za resko primorje. Dozdaj so tja dobivali ogrsko pšenico, zdaj pa konzumiralo rusko, romunsko, južnoamcriSko ;-» kanadsko pšenico. — Razvoj pottsktga deurat-štva. L. 1900. so poinanjski Poljaki vložili v lastne denarne zavode 45 mili. frankov, 1. 1912. pa že 286; v Galiciji 1. 1900 235 milj., L 1912 pa 535 milj.; na ruskem Poljskem 83 miL 1. 1900, 1. 1912. pa 353 milj. Ra-zentega je znašalo imetje zadrug v Poznanju 1. 1912 29 milj.; v Galiciji 53 milj. in na ruskem Poljskem 75 milj. frankov, rezervni fondi pa 59 milj. frankov. Ves kapital, vložen v denarnih zavodih, znaša danes čez 1450 milj. frankov. — Iz srbskega gospodarstva. čez Solun so izvozili od 1. januar ja do 31. maja t. I. 7775 glav goveje živine, v Tripolis 2005, v Bengazi 1037, v Mitilene 18 in 1569 prašičev v Ne-apolj. Izvoz je preskrbovala belgraj-ska zadruga. L. 1912. je Srbija izvozila 16.55 milj. stotov deželnih pridel-kov v vrednosti 28 mili. dinarjev, 1. 1913. pa samo 15 milj. stotov v vrednosti 2 milj. C nnrjev. Darila. Upravništvu naših listov so po-' slali: za „Cirit-Metodovo družbo" I. Bohinc v Medvodah 4 K, zbral v veseli družbi; dr. Iv. Zabukovšek, odv. Šmarje pri Jelšah 10 K, iz neke ka-zenske poravnave in dr. Jos. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani 20 K; iz poravnava c. kr. okr. sodnije v Ljubljani v zadevi Šuštaršič ca Brodnik, od sled-njega plaćano globo. Skupaj 34 K. Za ,,Pogorelca Franceta Peter-lina v Kosezah št 13 pri Ilirski Bistrici14 Miha Kaltnekar v Podbrdu na Goriškem 8 K, (zložilo 8 darovalcev) z željo, da bi blagi dekan za svoje samaritansko delo dobil obilo plačilo v nebesih; Jos. Medica iz Št. Petra na Krasu 6 K; Janez Dolinar iz Poljan nad Škofjo Loko 12 K 50 vin., nabrano med tamošnjimi rodoljubi, ska-zujoč s tem majhnim darom, če tuđi liberalcev, boljšo in večjo krščansko Ijubezen od zloglasnih katoliških du-hovnikov; Viljem Tomic, Trebnje 5 K, za pogorelca, ki mu je far odžrl dar, in gdč. Reza Prelog v Ljubljani na-brala za svojega rojaka 72 K 60 vin., (darovalo je 8 gg. po 2 K, 45 gg. po 1 K in 6 gg. pa man[ kot 1 K. — Skupaj 104 K IO vin. Živeli nabiralci in darovala! Umrli so v Liubljani: Dne 26. junija: Bogomir Hel-mich, poštarjev sin, 31 let, Radecke-ga cesta 9. — Juri Selan, klavec, 6^ let, Ambrožev trg 7. Dne 27. junija: Helena Kodran, akor dan tova žena, 63 let, Zabjak 4. V deželni bolnici: Dne 25. junija: Martin Gale, mestni delavec, 58 let. — Jake b Tur- šič, dninar, 29 let. Sanašnn tisi obsega 13 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. Lastnlna in tisk »Narodne tiskame«. KINO METROPOL Napoleon. IM ^ te iM|M|a TtMfctM DolUoa tagm znamenitega zgodofin-: skega filma je 1700 metrov. : Predstovt: t —>••• •• »/a7 ii Vsl z?. y ■•teti« •* "/zli. itpa> s. ii 5. fp^ 7. ii 9. zv. ▼ p*B*ct|efc oh i zli. do^ 3. ii 5. fp.. 7. ii 9. zv. ▼ t«r#k •* > 27. in i/29. it. €rNE: I. prostor 80 vin.. li. prostor 60 vin., IH. prostor 30 vin. W:^i in vojaki: I. prostor 60 v. II. prostor 40 v, 111. prostor 20 v. R9DHIH sfpapazin tkanine tovarne B. SP1E0LER in SINOVI Hror.ov so izdelane iz najfinejse Amerika-preje, ter v lepoti in trpežnosti ne-prekosljive. Imajo prednost, da osta-nejo v perilu snežnobele ter so znatno ceneje kot konkurenčni izdelki. Dobivajo se v poliubni širjavi in de-belosti za vsakovrstno životno ali posteljnn perilo v manufakturni trgovini J. Ciiih®, Ljubljana. Pod Trančo. — ZaMevajte vzorce za pralne pre-izkušnje. Ežjava. '"T Matija Novina, tkaiec na Cerovcu pri cah, obžalujem, da sem gospoda Ivai KošiČek, klobučarja v Žužemberku, ob pri1 - sejma dne 2. junija Ietos v Toplicah osumil tatvme, kar sem stonl v hipni ne-premišlienosti ter se mu zahvaljujem, da mi ie odnustil in da ni izvajal iz tega nikakih posledic. 2515 V 2užemberku, 13 julija 1914. Matija Novina, tkaiec na Cerovca pri Toplicah. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 27, junija 1914 ■afožbenl papirji. fj j 4° o majeva renta . . . +i*fr 80"80! R1*— 4-20 o srebrna renta . . » . 84 65 848^ 4°'o avstr. kronska renta . . 81'40 ^160 40 o oer kronska renta . . 79*83 8O05 4° o kranjsko dež. i^osoiilo . h — •—' $9- — 4°/o k. o. češke dež. banke . 8575 86*75 Srećke. SreCke iz 1. 1860 Vs . . . . 450— 430-— „ „ 1864...... 670-— 690 — „ tiske........ 28V— 29-- zemeljske 1 izdaje . 279^0 289-^0 n „ II. „ . 23450 24450 „ oerske hipotečne . . 224-25; /3425 „ dun. komuna ne . . 452 — 46>— „ av^tr. kreditne . . . 4H1-— 491*— ,_ ljubljanske..... 56*— 621— „ avstr. rdeč. kri2a . . 4985 5385 „ otrr. M „ . . 26-0 30 fO " bazilika...... 2^-20 27 20 „ turske....... 2C855 211*55 Delnice. • LjuMjanske kreditne banke . 399 r0 ; 400-50 Avsu. kreditne^a zavoda . '9850 509 50 Dunajske bančne družbe . 504— 505*— Južne železnice...... 83"— 84*— Državne železntee..... fi82f0 £84 60 Atri-e-Montan....... 786'— 787-— CeSke sladkorne družbe . . 286— 788 — Živnostcnske banke .... 26650 267-50 Valtfte. Cekini.......... 11'42 1146 Marke.......... 117*95 118*15 Franki.......... ^6 05! 9625 Lire........... <>5-65 9590 Rublji .......... 252-—! 25272 ZHmm ••«• w Bncfimp^MI, Dm 79. HmlM 1914. T • r m I n. Pšenica za oktober 1914 . za 50 kg 12*8< PScnica za april 1915 . . sa SO kg 12$ ME za okt 1914 . . „ . za 50 kg 9*2< Ovts za oktober 1914 . # za 50 kg 7*ol ltoraim za f«H| 1914 .. za 60 kg 73! Koruza za avfast 1Q14 . * za 50 kg 75J Koruza za maj 1915 . . . za 50 kg 73 MeteorolojHno poročllo. \"u% ]Staa|t ±z> I 1 '•?«•- iH2l S-5 [ Vetiovi Nebo Ttai* Tim .Si ! 26. 2.pop. 74f>9 23-2 ' «r. svzh. jasno „ 9. zv. | 741 4 17 2 si. zah. 27. 7. t\. 742 6 12 5 [si. jvzh. soparno Srednja včerajSnja temperatura 17*2* norm. 18 8° Padavina v 24 urah m*n 0C Zahvala. Ginjenim srcem zahvaljujeva :p Ta ob smrti predragega nam sina Antona Špreicer c. Lr. orožniškegt tit stralraojstri izkaz?no vsestransko sočutje in to-!ažbo Zlasti izrekava prisrčno zahvalo c. kr. deželnemu orožniškemu poveljništvu v Ljubljani za ijubez-nivo preskrbljeni, prekrasni pogreb, potem vsem gg. častnikum, podčast-nikom ter tovanšem pokojnika z\ častno spremstva k večn.mu počitku in za darovane krasne vene?. Bog plati vsem ! ĆRNOMEL), 26. junija 1914. Anton in Marifa Spreicer. Zahvala. Povodom smrti moje nepozabne, ljubljene mamice, gospe Uršule Janša vdove ietaiskega pazjoika izrazilo se mi je od vseh strani toliko cresrčnega sočut9tya,da se morem le tem potom zanie najtopleje zahvaliti. Posebno zahva'o sem dolina preč. g. nadžupniku Fr. Kušarju v Mene[šu in domaćemu g. nadučit. Tomo Petrovcu, ki je s Šolsko mladino sprerr.il blago pokojnu o na zadnji poti. G. nadučit. se zahvaljujem tudizaprecustitevšolske pisarne. Najsrčneisa hvala pa tudj vsem gg. kolegom in koleginjam, ki so v tako nepiičakovanem, mnogobrojnem šte-vilu od blizu in daleč prihiteli po-častit spomin nepozabne rajnke. Vse in vsakemu še enkrat: Bog povrni! V Jartah, dne 26. junija 1914. Angela Jania, 2510 učiteljica. nadležne Kodne I na obrazu ali na rokah ■ odstrani v 5 minutah ■ Dr. A. Rixa 24?6 I odstnmievaiet kotin. I Zaj. neškodljivo, gotov I uspeh. Pusica za 4 K i zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno. I los. dr. R. Rrx, lalnralorij, Duaj TI. Berggisse 17 L I Zaloga v Ljubljani: Lekarna ,pri zlatem I jelenu", drogeriji A. Kane in „Adrija". I UMđ^BW SB toP99^BVhAl ^mAhM« Bh^ML direktno ftipojtulirtftinOTt. :: HENRIK 7. T . ^k T^T1^ MANNHEIM """^^^*^*""^ hMiia: Dni HL. Udat i. LOKOMOBILE Z VENTILNIM KRMILOM SISTEM LENTZ* ZA VROCO PARO NAJBOLJ PRIPRAVEN OBRATNI STROJ PREPROSTA STREŽBA. — DELA DO 1OOO HP. NAJVEĆJA ŠTEDLJIVOST. NAJVEČJA ŠTEDLJIVOST. LETNEGA IZDELKA CEZ 2000 LOKOMOBIL. OBISK INŽENIRJA IN PONUDBA BREZPLACNO. SOtosarill 1845 Kol«nrP t Klolračerinaste prerleke na scđlih adlae zabranijo trn« nje in svctlikanje obleke. ĐMm in BtaiM »edenjel Prospekt po« šije A. Obrraa, tap^Uk. 14«»-__________II—, gel»a*Tgqya wOm f. Prodajalka izurjena v trgovini z mešanim blagom in trafiki, z veCletno prakso, Uto ihdM V većjem ltrmfv na delelt Ker zmožna tuđi gospodinjstva in Šivanja, bi bila pomoč domači gospodinji. 2448 Cenjene ponudbe upravništvu »Slov. Naroda« pod „Prodmlalka P. H./2448". ■ —r Trgovina specerijske stroke, nad 25 let obstoječa v Celiu, v mestu na glavnem prostoru, sa takol odda. 2495 Ponudbe na: „SreČni ČU*4, poste restante, Cel|e> —■—- goslfrToflia tik farne cerkve na Dolenjskem, se zarađt družinskih razmer da na več let v naf^m event. pod ugodnimi pogoji proda« Hi§a je na novo zgrajena In obstoji iz 10 opremljenih sob, 2 kuhinj, 4 klett, ledenice, mesnice, hlev po Želji se dobi zraven posestva, kolikor se želi. 10 min. oddalj. so sloveče toplice, ka-mor prihaja veliko tujcev. — Naslov pove upravn.»Slov. Naroda«. 2506 I iibeit deželnlh Jezlkov zmoina, ! Se 1ŠČS. 2519 Ponudile na tvrdko let. Mm. Liumiana, Meii trs. i i i---------------------r 5 vinarjev vas stane dopisnica, s katero lahko zahte-vate moj najnovejši, 4000 slik obsegaj oči glavni katalog, ki vsebuje bogato vsebino potrebnih porabnostnih predmetov in primer-nih daril, ki ga pošljem vsakomur zastonj in roštnine prosto. Razpoiilialnica Jan Konrad, c. In kr, dvorni dobaviteli, Most it. 445 (Ceftko), Prave niklaste žepne ure K 390, 5*— in več. Niklaste budilke K 2 90, harmonike K 5-—, vijoline K 5 80, samokresi K 680. — Raz» po5i!janje po povzetju. Brez rizika! — Zamena dovoljena ali denar nazaj« Kavarna vso noć odpria \ W v\ «* sa \ m^* Posojila Broi porokoTl Brex porokoT Brez prejšnjih stroškov častnikom, javnim uradnikom, učiteljem in upokojencem, me-l sečni obroki K 6'16 za 100 K daje prve ur^tc banica. Priskrbitev takoj neizpodbitnih polic, tuđi že za od drugih zavodov odklonjene. ZastopniK A.Valplnl, c.kr. nađoliclfalfp.tr9rad-cn, Srleskal 46. — Ponudbe se presijo v nemškem jeziku. 2499 Ljudevit Borovnlk p u $ k a r v Borovljah (Fer« lach) na Koroškem. se pri poroci v izdelovanje vaakomiBft pna#k za lovce in strelce po nainovejalli slstemib pod popoInim jamstvom. Tuđi •*•« dolni« stare samokressice, sprejema vtako« vrstna popravila, ter jih točno in dobro Izvršuje. Vse paške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preizkuSene. — lluatr«« 41 vani oenlk! zastonj. Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih G^ čevljev ^^> je v zalofji lastne tovarne Peter Kozina ^K2i Ljubljana, na Bregu. SpecUtlna vrsta sa moške m ženske čevlje: samo K IO'—. Gorski m lovski čevlji! JSeprrmočljivo vWatterpro<4" manje s* jospode K 26—> za gospe K 20-—. Cena za gospode ...... ^ 14*—, 17*—, 20*— „ n dame . •.....„ 12'—, 15r—9 i8f— n „ dečke ^/39.....„ t0*—, 12'— at. &-** 16wJ8 »—81 n—96 n n otroke •••••• k 5^ 6^ 7^ W^ Garantirana kakovost po (eh cenah. ""*" CenejŠe vrste od kron 1*50 naprej. Stran 8. »SLOVENSKI NAROD«, dne 27. jnnija 1914. 144. štev hlodov se kapi vsaka količina franka vsak kolodvor. Ponudbe pod ijHlodl 2107" na upravništvo „Slovenskega Naroda". ■ [ni feiko pntiliN perje 1 kg sivega očišćenega 2 K, boljSe K 2-40, napolbelo K ^^^m^^^^ 3*60, belo K 4*80, prima mehke ^^^^Hl^r K 6*—,veleprima K 7*20. Naj-bo!J?e vrste snežno belo perje K 9*60. — Izhlaie pojtelje %sgšs&1££ nega posteljnega Inleta. Prav dobro napol-njeno! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm Široka K IO*—. K 12-—, K 15-— in K 18'—, 2 metra dolga, 140 cm Široka K 13-—, K 15*—, K 18—, K 21-—. Ztfavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3*—, K 350 in K 4-—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4*50, K 5-50 in K 6-—. Nepovoljno se za-menja ali denar nazaj. — Natančni ilustro-vani cenik gratis in franko. 33S0 Bencdikt Sadisti Lebes St. 35, uri Plzaja bi Ctilm. No putite m premotlfll Samo Mcjtni trs 25 Inpito p« Blzkl cml 1b dobro pri STOtovno- nmmi tolldil tvrtki ZE3L. ST7TT1TEE Ljubljana fttev. 4. Laste* protokoHrana tovaraa «r ¥ StIcL Tvrtfka B. Sattmer Bima nobeae podmi-nlce v Ljubljani ia no dragje. Zahtevajtc noj lovi povečui ceaik zastoaj ia poitniic prosto. 3600 hektolitrom zajamčeno pristnih prirodnih vin velefinih belih in svetlordečih K 44—, rizling K 60-—, 50% pristne sli-vovke Ia troplnovea K 140*— za 100 litrov proda 2013 J. KRAVAGNA Ptuj, Štajersko. I Franc Furlan | f usltdiik Faschingan tdaie <§ | kljnčavnlčarstvo | I i- I 1 zaloga štedilnikov 1 | senahaja: 172 | f /mbrožev trg štev. 9. § ?___„ $ Kneza Anersperga X l# U 1 * 1 radioaktivno I f|I1| 1 TO 113 llfllOIHCIf 0111 termalno kopališče IU|lllllj UD UUIblljJllCllI. Dolenjskih železnic postaja Straža-iop;.ce. Gorki viciec 38° C, Če2 30.000 hektolitrov radioakt termalne vode vsak dan, veliki basini, posebne kopeli, mahova« kopoll, elektroterapija, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna rcstavTacija. Zdravi se: revmatliem, protin, neuralgif« (lscltlas), neurastealfa, kUtori)a, tenske bolesni itd. Prospekte razpošilja topi 5ku raviiateljitvo Sezija od 1. maja do 1. oktobra. 1430 Modni salon Stuchly-jtfaschke 3ŽIDOVSKA. I7LICJL #^> Priporoča cenj. damani tu in na deželi TSBll TTSt O^_^P nailine]ie in najmodernejie damske in otroške slamnike kakor tudi športne čepiće po znano nizklh cenah. Zalni klobuki vedno v zalogi- Popravila se točno izwršujejo. 208 C«ne brez konkurence I đamsUo in otrošlio konfekcijo zelo solidne tvrdke IM. Kristofič-Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hita. Najnovejše 0V~ KOSTUME ~+m Na|mv«|i« wmm HflllH ' Domaće oblche, ; l|A|| mm Dl II TP Pra.nl plašći. |f U I I II W\■ II M I iMoško, damsko, perUo, II R I I U HHVbM Športne čepiće, raoderce. 1E lml Hfl Otroske oblekite m oike u mladenke. Hlgienično perilo In drage pttrebičiae xa B«T«r«lea6kv. IT Pošilja na izbiro tudi na deželo. "li Mladenlč ki se hoće posvetiti stavbnemu o^rtu in risarstvu se spr«}ma takoj ▼ stavte« fttsara«. 2364 Ponuda pod „Praktikant11 na upravn. »Slov. Naroda« _ šivalni stroji amr%ć*^m šivalne stroje so neprekos- ^^S8iđL^ dobite samo ljivi v traj- ^CVff^JffvB v na^ih pro-nosti in vse- L Mtr^li ^^b d.ilalnah z stransko u po- BtaJBtfrc^ „l^ izve- SINGER Ko. deln. dmiba Sivaloih stroiev. Ljubljana, Sv. Petra cesta st. 4. Kranj, Glavni trg štev. 119. Novo mesto, Glavni trg &tev. 45. Kočevj«, Glavni trg štev. 79« J|^^AM^ABB^H)H^ \e racionalno iz -slanci zatajili vse, kar ]e prej zasto-pala slovenska politika, sami so osvobodili Nemce najhujših nasprot-nikov njihovega gospodstva, namreč Madžarov, sami so oslabili odporno silo Slovanov proti Nemcem in faktično priznali nem. nadvlado v Cis-litvanski ter nemško gospodstvo nad drugimi narodi. V tem je začetek velike mizerije v slov. poliuki. To nemško gospodarstvo traja še danes. Boj pod Hohemvartom ni bil boj zo-per nemško gospodstvo, ampak je imel druge cilje in kar so Slovenci takrat dosegli, je bilo le slabo plačilo za njihovo službovanje vladi. V časih nemškoliberalnih vlad je nemško gospodstvo triumfiralo in je slovenska politika oslabela popolnoma. Tuđi Taaffejeva vlada ni bila naperjena proti nemškemu gospodstvu, nego je le, hoteč varovati to gospodstvo, po-skušala uzadovoljiti tuđi slovanske narode, seveda čim mogoče najcene-ie, da niti Badenijeva, niti Thunova vlada ni bila protinemška. Vse vlade so z večjimi ali manjšimi koncesijami podkupovale slovanske stranke, da so ohranile sebe na krmilu in obva-rovale nemško nadvlado. Vsled dualizma je postal pri vseh slovanskih strankah oportunizem vodilno načelo in velja še danes. Od uveljavljenja dualizma je bila slovenska politika vedno nestano-vitna, ker je iskala vedno le koncesije, nikoli pa ni zasledovala uresni-čenja kakega programa. Konse-kvence takega postopanja so se pokazale pod vsako vlado, zdaj smo vjeli kako drobtinico, zdaj so nam jo sopet vzeli. Slovenci nismo znali izrabiti tgodne prilike v prvih časih »žeiez-lega obroča« tako, kakor Cehi. Naj-več zaradi tega, ker so bili med slo-*enskimi poslanci merodajni možje. ki lim sploh ni bik) za naŠo narodno stvar. Konservativni aristokratje in birokratje nemškega rodu so odloče-vali o slovenski politikL V časih Auersperg - Lasserjeve liberalne vlade se je med Slovenci prvič pojavil načelen razpor in prišlo je do razdelitve na liberalce in na klerikalce. A globok ta razpor pač ni bil. Konservativci so hoteli konservi^ rati gospodstvo duhovščine nad narodom, liberalci pa so bili proti temu gospodstvu. To je bilo pravo bistvo \ šega razpor a, zakaj za vse druge poglavitne nauke liberalizma, se ni noben liberalec vnemal — koliko jih je neki sploh vedelo žanje? — in tuđi konservativci nišo kar niČ prise-gali na konservativne nauke o državi in njeni uredbi. Slovenski liberalci so se pač imenovali liberalce, ampak pravi liberalci nišo bili nikoli. Vzeli so iz liberalnega programa samo eno točko, ki se tiče razmerja med cer-kvijo in državo, pa še te ne v polnem obsegu. Na ločitev države od cer-Kve ni nihče mislil, nihče na nekonfe-sijonalno solo, zahtevali so le to, kar spada pravzanrav v okvir na papir-ju ostalih, ccrkvenopolitičnih zako-nov. To nam pojasnjuje, da so naši liberalni predniki tako lahkega srca zdaj in zdaj se odločevali za skupno delo s klerikalci. Nactjonalnemu interesu so žrtvovali svoje liberalno stališče. a mogli so to storiti, ker ravno nišo bili pravi liberalci, nego nič drugcga, kakor neKoliko z liberalnim oljem maziljeni nacijonalci. Dr. Prijatelj šteje liberalcem ti-stega časa v velik greli, da nišo znali meščanstva organizirati v narod-ncm duhu. Da, če bi bili to storili, bi bila danes slovenska stvar dokaj na boljem. A dr. Prijateljevo očitanje vendar ni opravičeno. Takrat slo-venskega meščanstva prav za prav še sploh ni bilo. Meščanstvo in urad-ništvo je bilo večinoma nemško. Ne samo v Ljubljani, nego tuđi v malih rnestih na deželi. Liberalci takrat nišo mogli meščansiva organizirati, ker se ni dalo in tuđi ker nišo imeli potrebnih moči in potrebnega vpli-va. Pač pa so liberalci ustvarlli slov. rneščansivo in lahko se reče, da je bil njega rojstni dan takrat, ko je, seveda samo z izredno pomočjo vlade v Ljubljani zmagal Schneid proti Dežmanu. Schneidova zmaga je bila kolo-salnega pomena za razvoj slovenske-ga meščanstva na Kraiijskem. Urad-ništvo, ki je pri prejšnjih volitvah moralo n. pr. tinančnemu ravnatelju Possanerju £la>ovniee pokazati, ki je bilo zaradi svojega narodnega mišljenja preganjano, se je čutilo osvo-b oj eno in je prosto dihalo. iMeščan-stvo pa je ravno tako izgubilo strah pred vlado in mogočnim nemstvom, ki je dotlej vse moril. in je odloćno prešlo v narodni tabor. Nemškutarijo v meščanskih krogih je takorekoč slana vzela, ostali so le Slovenci in NemcL Kaj je iz tega meščanstva nastalo tekem let, to so najbolje pokazali veliki voiiini boji zadnjih časov. Skoro ob enem z nastopom Taaffeove vlade se je na Slovenskem začelo živahneiše življenje. Vse ie čutilo, da je atmosfera prštala dru-gačna in to je vse poživelo. Dr. Prijatelj je mnenja. da se je ta rat začela med Slovenci nova dob, v polit't-ki in v literaturi in sicer doba realizma. Mislim, da se ta nova t'»ba v po-litičnem oziru ne da tako vogo loči-ti od prejsnje, niti jej ne ka/c priznati tako bistveno različnega značaja. V literaturi so zavladale nove ideje in tendence, toda politika je v jedru ostala taka, kakršna je bila od uveljavljenja dualizma, namreč oportu-nistična. Vzlic temu je prišlo v domaćem taboru do oštrih bojev. Konservativci so bili z vlado lahko zadovoijni, ker jim ni bilo toliko za narodne pri-dobitve. kakor za ohranitev sistema, liberalci pa. ki jim je bilo le za narodne pridobitve, nišo mogli biti zadovoljni. Če primerjamo, kaj so takrat dosegli Čehi in kaj Slovenci, moramo pač priznati, da smo bili Slovenci silno prikrajšani. Winkler, ki si je za napredovanje Slovencev pridobil nepozabljivih zaslug, ni imel dovolj moči, da bi bil storil, kar se je od njega pričakovalo, zlasti ker tuđi poslanci nišo bili kos svoji nalogi. Ni torej čuda, da so se vnela nasprotja, tem iaglje, ker so takrat stopile v javnost nove mlade moči, ki so po svojih zmožnostih daleč prekašale prednike, mladi temperamentni IJtid-]e, spretni kbt govorniki in pisatelji in prešinjeni modernih idej. Boji, ki so se takrat vneli, se nam zde dandanes nekam malenkost-ni, kajti bistvena razlika med radi-kalci in med Šukljetovo skupino je bila vendar precej neznatna. Razlikovali so se prav za prav le v taktič-nem oziru. Pri radikalcih je bila me-rodajna nacionalna ideja in tej so vse podrejali, takozvani eiastiki pa so vse podrejali ohranitvi sistema. Vse drugo je bilo bolj postranskega pomena in so bila nastala nasprotja le osebnega značaja. Kako daleč je segalo to osebno nasprotje, to razo-devajo srdita pisma, ki jih je priobčil ur. Prijatelj. Kdor hoče ta boj, ki se ie takrat bil, pravično presojati, ta mora kraj vsega drugega upoštevati tuđi še osebne aspiracije, ki so jih imeli voditelji »elastikov:-. Sedanji čas še ni primeren, da bi se osvetlile vse razmere tište dobe in v oni boj zapletenih oseb. Če odlušči-mn vse osebnosti, vidimo hitro, da ideje same pri njem nišo igrale prevelike vloge. Radikalci in eiastiki nišo bili nič drugega, kakor nekoliko modernizirani nasledniki svojih oportunističnih prednikov. Prav zato so se pozneje zopet tako lahko našli in se združili na skupno delo v znamenju oportunizma, pri slovensKo-nemški zvezi 1. 1895. Njen duševni oče je bil menda Šuklje, posredova-lec je bil Kersnik, in da se je Kersni-ku posrećila ta zveza, to je gotovo najvecji njegov poli'icni uspeh. Boji. ki so se vneli v domaćem taboru, so segli tuđi na literarno po-ije. Dr. Prijatelj nam izborno popisuje idejni in literarni pomen »Ljubljan-skega Zvona« in njega razvoj, na-sprotstvo »Kresove« skupine, Kersnikovo literarno delo, razpore, ki so nastali in ki so nam danes kar nerazumljivi in veliko krizo, ki jo je bil provzročil Mahnie. Ta je bil pokazal slovenski du-hovščini, kaj prav za prav cerkev od nie zahteva. MahriČ je oznanial le to, kar je ultramomanstvo pcvso-d ozna-nialo, tište nauke, ki jih je cerkev povsod zastopola in tuđi udejstvova-la, v kolikor ji je to bilo mogoče. Ravno ker je vsakdo na Slovenskem ču'il. da boj proti Mahniču pomeni boj proti cerkvenirn idejam, žaco se* nišo politiki ž njim spustiii v stvaren boj, zato se je tuđi literarni boj ome-jil le na nekako zagovarjanje literarne svobode. To priča posebno jasno Gregorčičev slučaj. Mahničevo Helovanje je v poli-tičnem in kulturnem oziru močno vplivalo na vse slovenske razmere. On je takorekoč presekal vezi, ki so še vedno vezale stare klerikalce z liberalci in sele od pjegovejra nastopa ie izkopano brezno, ki se ne da premostiti, ker se cerk. in moderno nazi-ranje ne dasta združiti. Na eni strani tega brezna so ostali klerikalci. na dru jari se zbirajo vsi, ki zavraeajo klc-rikalizem, niegove politične cilje in njegovo kulturo. Or. Prijateljeva knjiga nam kaže, knko se je cd sedemdesetih let do Kersnikove smrti razvijalo naše kulturno in politično vstajenje. Počasi in težko je šio. Da se to koncentriranje duhov na različna načelna stališoa ni mojrlo izvršiti hitro in brez bojev, to je pač naravrno, in če so bili ti boji časih malenkostni, maramo pač pomisliti, da so tuđi naše razmere ma-lcnkostne. V naši zgodovini moramo dobo od uvedbe Beustovega dualizma do zadnjih let pač smatrati za eno dobo. Bil ie to Čas prerajanja in prekrajanja in negotovosti. zdaj čas eksplozii, zdaj čas mrtvila, in čas oportunizma napram vladi, narodnim nasprotni-kom in kulturnim sovražnikom. Ne-hala je pa ta doba že po Kersnikovi smrti. Dne 28. februarja 1898. je kranjski dež. zbor sklenil uvedbo direktnih volitev v kmečkih občinah. Ta dan je bil na Slovenskem porojen demokratizem. Po hudih bojih, ki so pa veljali ne principu, nego tehnični strani njega uveljavljenja, se je po-tem dosegla splošna in enaka volilna pravica za državni zbor in razširje- na volilna pravica za deželni zbor. S temi demokratičnim! uredbami je dobilo slovensko politično in kulturno življenje popolnoma novo podlago, s temi uvedbami se je začela nova doba. Kaj nam obeta? Gabriel Ha-notaux pravi: >Samo demokratizem je vstanu dvigniti narode, samo demokratizem razvije v vseh Ijudeh njih najboljše moči in zato bo po za-konih narave prej ali slej na podlagi nove kulture uresničil načela velike revolucije. Borno videli! F. Vsakdo ima želedec, kakršnega zasluži, to je, kakor z njim ravna. Delovanje prebavil bi morali redno opazovati in najmanjše neprilike skušali odstraniti, da se ne izeimijo iz njih težke, kronične obolelosti. Za pravilno negovanje, to je za stalno ureianje prebave je najbolje rabiti že 40 let predobro preizkušeni dr. Rose halzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi. Dobiva se tuđi v tukajšnjih lekarnah. II. B 1 lI-^^iZJLShHH Puekušnje posije na zahtevo popolnoma zastonj Nesfle, Dunaj I. Bifaerstrasse. 6 k. titumtml «M*4ttaa«iiln ki obiskujejo priv. \Iiniml /dTlIUlIllll osebe in so dobro lUUCUil UUUiyillU uvedeni, se proti visoki proviziji apr«|ato|o od svetovno-znane firme za sukno. Ponuđbe na naslov: Mfiacfeesgritz, češko, Postfich Nr. 11. 2396 Kdor »vol telodec Hnblt ■o pile drugoga, kakor želodčni Ukćr Najboljši želodčni liker! Sladki in grenki. Pristoi „FLORIAN" ne slabi in ne om a mi, ampak daje moć in veselje do delat Našlo? za naročite: „FLORIAN", Ljnbijana. Postavno varovano. (HANDON JE SAMPAPOEC MADVJŠ3ECA DVORA IfN ARISTOKRACIJE USTANOVLJEN^ 1743 lim moderno rMi lepoto Ml odotjnosl dalo samo Warnerja Snst Prool stezniki (originalno amerik. izdelek). Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se odstranile v>oge 9fl^ Za vsak kos se jamči, ^^g Edfna laloga ▼ L}nbllanl: Josipina Podkrajšek, Ljubljana^ Cevljarska nHca 2. pri poroča moderne bluzef spodnja krila, damsko in raoško perilo. Oiroško higi-•nično penilo TETRA, šivtlne potrebščinc, i ktkor tuđi vse druge modne predmete najb. kakovosti. \ PsitiMi naročita se izvršujejo točno I Stanje denamih vlog na knj. in tek. rmču 31.dec 1913: :: K 236,633.922-—. » Stanje denara. »log na tana. knjižice 30. aprila 1914: » K 89,882.810-—. u Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer CatnU u taajL — felawri]a> UM. - 2i prind*. ntf UH WL Ml Uh (I Hl JUBBM iUBil »ehBki bpttal ii mira UJMIjm km. Preskrbovanje vseh bankovnih trtnsakcij, b. pr.: Prevrtnrmnje 4tM»«ft vtoy na hranflne I Najkulantnejle izvrSevanJe MnaBi ■■Min na vseh tuzemsldh in inoicmskih mestih. — lxpla- knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrt- I Cevanje kuponov in izirebanje vrednostnih paptrjev. — Kupovanje in prodajanje devU. vaJut in tujih štovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez od povedi. — Kupovanje in predaiaaje tvttfaaaMfc I novcev. — NftJttMdaJa varaik jfnćšlot rtunotiw«mbt(tafes) za egnjevamo stoMjevfnje we4noitQlh xm- pa*4r|«T ttrogo v okviru u radnih kurzitih porobi!. — Shranjerai^e Ju uprarHanje (depoti) vtednofinlh I vtymL t%lla» dmgotfl it , 1G50 Uftft^BASsl Sflft ma^Aa^l^^^iStt^h t^l^AliH^ttS^feAA^h S^B i^k^l^iSl^i^iiaiAfl it^ ^m^m%^m^km 9^ flktfa^^kfl^lš flffepL^feSLtiflLt UjgM^^^^^iA Aaj^BMi^^UtoA|^iA^^B^k tBAA^H^ifA ^^^^t*m^^^^^^^^^^ iHflflH^flLta^l^l^AVhA ft ^Plf^LI^IMi^L^LMA ^Al^lIkafe m\Mm^m^Mm\^Km^^k ^ttmmM^L^mlm^ Ji^i^BlBV AA ^ Stran 10. .SLOVENSKI NAROD-, dne 27. junija 1914. 144. štev. Vsled selitre se proda nckaj sibie inkshiBiske opraie ■aiaaia«|« v traflU u Bbaafcl cMtl M. 2511 Dnjski §o »projmeio k dobri redbtai. Naslov. JL Lit 1151611 na tprarn. »SIot. Naroda«. 2516 Odda se lep lokal v Ljubljani, Sv. Petra cesta 8. Vpraša se tam. 2507 Pozor mladina!! Revnejši dijaki in dijakinje si !ahko dnevno zaslužijo 2 do 6 kron z naturanjem na-rotnikov sa predmet, ki se dnevno po večkrat rabi v vsaki družini v mestih in na deželi. 2443 Pišite takoj po dopisnicah svoje naslove na ,Bazpošil]alnico', £jubljana postno ležece. Nato dobite naročilna navodila. Sprefme se tuđi već marljivih okrajnih zastopnikov po vsem Kranjskem, katerim je zagotovljen zaslužek 10 do 14 kron na dan. niiiijiic iU|iiiLb :: pri Tržiču (Mo&falcose). :: Sezifa od S. junija do konca septembra. Iša novo prirejene in povećane vroče bromske in kloraatriiske toplice. Eaa-komerna toplina 3S°—40° in naravne glinske kopeli, analizirane od dvornega svetnika prof. dr. E. Ludwiga ter od njega in najslavnejših zdravnikov Da-naja, Prage, Gradca in Trsta najtopleje priporočene proti bolezni ischias, kro-ničnemu in hudemu revmatizmu v skle-pih in miŠicah, živčnim boleznim vsake vrste, ter kpžnim in ženskim boleznim — Pojasnila daje radovoljno Uprava. Diirt ali liuliJJ M Sprtttt* n* stanovanje in * polno oskrb© r PrOtoeOCBlH reeMaJ. Već se ixwt v upravmstvu »Slot. Naroda«. 2520 Dve lepi veliki sobi v visokom pritlltfc za plmmrao, se oddasia s 1. avguitoa aa Slovenskom trg« • ^trg pred •odnijsko palačo). 2512 I Vijega Stabnega zdrav-■ ■ nika in fizika dr Schmi-1 ■ da znamenito I I: oUe m sluh: I I odstrani hitro in teme-1 y Ij i to nastalo I U gluhoto, tcCcijc iz I I: udes, ftaneije po : I I tudi ako je že zastarano. I ■ Steklenica stane K 4 — ■ ■ z navodHom o vporabl. ■ I Dobiva se samo vlekarni I Realec nižjih razredov se sprejme prihodnje šolsko leto v popolno oskrbo in strogo nadzorstvo k domaćemu četrtošoicu. Naslov: požtni predal 15, Ljubljana. 2-as Jl{iad trgovec čedne §umanjoUiy inteligentan in marljiv, želi v svrho etabliranju ienitve m mladim, čednim dekletotn e neka) premo-zenjem. 2523 Besne ponudbe s sfflco, Jci se vrne, pod „Srećna bodočnost' na Anoncno eksped. J. Hoćevar, Ljubljana. Ia aeve amerikansko iiaafdbo se pgt- ae* Utm\o zastopniki za razpečavanje od hiše do hiše. Rodbine kupijo po 0-40 partij, hoteli restavracije po 50 500 partij Cez 100 tisoč partij se vsak dan nroda v Ameriki Po novem načinu uvedenja se vrednost in potrebnost brezplač-no v eni minuti obrazložita. Nenavadna prilika, si orez rizika h tro ustanoviti donosno kuDČMo Vzorci in natančna pojasnila zastonj. inaSMP Akt A 6, Daaaj L, FltUch-mmrkt I. 2497 i ^nflM^^^. ^^^^^■^^^■■k ^^9.^^^^^^^. ^^^^^v 4B^M^H^a^^ " u£iiiiftKS oruzDa • Daaai ISIS: UaU kolalaa, Ko*«- ■ 1 •"!* <•♦' ■ toT 1913. Uata koUina » ^.ebn*m | ftt|lAmf|?|lil 1 filfj ?(!!!& Ml WiitHifm(i tlSFal .,«*.—«-«-.^ I j]|(ij|j|l||]||[ i Dfljlleilu ili psUUilluu pdlll. Originalna konstrukcija Wolf 10 800 k. s. 3249 Majizdatneiša poraba sile za vse okti ' V celem izdelanih nad 1 milijon k. s.' nlRiiEHlDHilffiiil^HH liiAMMBBililUl^lllgftno steklo ^, I giadto in ripljano, skoro bele barve, *~ S mm debelo za. strančica okna v a delavnicah, 6—7, 8 in 10 mm debelo sa gornjo svetlobo vseh vrst, I'»—30 mm I debelo ia konstrukcije podOT- Povsod najbolje preizku&eno in nedosežno proti I vtrenju Otlo piiiaoi in o'Ib prešani izaeeialoči steklen! sfavbc! kameni I — oblastvero varovani — ia okna, stene, kritje obokov verand, zimskih vrtov, I kioskov, predstreSic, kopaUćč, bolnic, t^-ornic ledu, ledenice, vrelne kleti, j kleti za polnjenjo , kiavnice, kolodvorska poslopj*. lokomotivne remize, i rvorniike naprave i. t- d | Stekleai itreiulk, oladek In tarexan, vseh oblik. TUkovne ploi6e i tIo-I ieno lico ali bror nje, rszUžnib vxorccv lc velik os ti In debeloatt od ' t3—4O mm. — Surovo ateLIo, glcdlcn In rlpljano- — SkodeUce za fetc-i grale. — S'gnalne ploifte za fteleznlce. T«r*tvena stekla pri napra^ah I ia vopon tMQ]e. — Staklen« Arke u naplioe table Ia reki. črlie vveii -vrat Dve učenki se sprejme ta na hrano in stanovanje po nizki ceni. 2490 Poizve se pri Fanl Piuitar, HiUerJeTa ulica št S, I. nadstr. sf rojnik. Plača po dogovoru. Naslov pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«. 2517 Zaradi preselitve prodam pritlično hišo pod jako ugodnimi pogoji. HiŠa ima 3 sobe s pritiklinami ter je v hiši vodovod, zraven hiše pa lep sadai in zelen jadni vrt 2505 Več pove lastnik AntOH MozOtlČ, Novi Vodmat fit, 29. v Lazah pri Kočevju, obstoječe iz kočei v kateri je urejena žganjarna, vrta* hleva, njive, travnika, pašnika in goz-da se pod ugodnimi pogoji se ceno proda, event. odda v najem. Zelo pripravno za penzioniste. Vprašanja je staviti na: Mavro Ffirst, Lfubljaiia, poštni predal 125« 2489 G. Flux bw Gosposka ulica 4, -« I. nadstropje, levo. 2492 Oraduo dovoliena, ie 20 let obsto-|eča najstarefža llubljanska DGsređovaloica stanovanl io sloi ŠL&&4* nnlnoi fino kuhar ico za Opatijo, sobarico v gro-fovsko hišo, sobarico za neki penzion v Opatiji, sobarico za morsko kopaliSče, točil-niško in kuhinjsko blapajničarko, sobno oskrbnteo za hotel y Opatiji, nekaj natakaric deklic za vse,yzeojiteijico k velikim otrokom na Štajersko itd. — Najbolje se priporoča lična, skromna sobarica, ki dela vsa finejša dela, s prve vrste letnimi izpnčevali. Pn vnanjih vprašanjih se prosi za odgo?w znamka. ■■■■> . • • ■■■ fjjjB toI ^pl otvorjena dne 15. ma^a. Izborna dunaiska kuhinja. — Izvrstna naravna i vina. — Veđno sveže pivo. — Cene zmerna. : 2i3i Priporoča se Viktor Zeilner, restavrater, Dne 5. julija 1914 koncert donižalske godbe. BaV flH BaV W%^a7 alH flH gg Kl B" j£*L Hl ~- se sprejme. Predstaviti »«- U« samici, at £n 4 pop* Z«5tcp5tuc za KrenjsK** c kr. priv. najemno xavarovalnice proti ikođam Ih požaru v Gradcu, Li ubijana, Marije Terezije cesta itev. 2. ^ Slavnemn potujočemu občinstvn se toplo priporoča „HOTEL AVSTKIJSKI (V v Ljubljani. Sv. Petra cesta i J(a razpolago na novo vpeljana električna razsvctljava v ter lepc zračne sobe. locna poslrežba, ntzke cene. ^^ K obilnemu obisku vabi ravnateljstvo. 2 em fna ponudba. Defcte. stara 36 let. oridna in dobre? a značaja, s 3000 }( premoženja, i$če vostenega n/i pnstojnega člove^a j dobrim rokodelstvom. 2509 Ponudbe vod „Samostcjna 3000" glavno vođino /eieče, Ljubljana- Fr. P. Zajec izpraian oplik, zalagatelj c- kr. armade, vojne mornarice, domobrancev itd. 123 Ljubljana, Stari trg št 9. Oiala io Ščipalniki po strokovojaŠkih in zdravniških predpisih. — Z elektr obratom moderno urejena delavnica mar Najnovejši cenik brezplačool "1BB Prve /\ ^™ ""J™^^ ^^^ za setev In mletev prav vrste wdmwkm w ■■r ^m^ ceno prodala JOSIP ROSEHBERG, Maribor, Štajersko. 2513 Št. 14848/14. ^^^^ Strežniška šcla v 8ež. bolnici ljubljanski. Z dnem 15. septembra t. 1. se otvori v ljubljanski deželni bolnici šola za bolniške strežnice z dveletno učno dobo, združeno z internatom v prostorih cesarja Franca Jožefa zavetisča. V to solo se sprejmejo: a) brezplačno prosilke, ki se zavežejo, da se bodo po dveletni šolski izobrazbi in ako so si pridobile državno strežniško diplomo, posvetile strežniški stroki in da bodo v slučaju, ako jih potrebujejo zdravstvena okrožja ali dežela, proti primerni plači prevzele službo okrožnih ali bolničnih strežnic; ta obvez* nost velja po pridobitvi diplome najmanj za dobo 5 let. b) proti mesečni odškodnini 70 K tuđi druge prosilke, v kolikor dopušča prostor. Sprejemne prošnje je opremiti z domovnim in krstnim listom (pri mladoletnih s privolilno izjavo očeta ali varstvene oblasti), z uradnim izpriče-valom o nravnosti, z izpričevalom o uspešno dovršeni meščanski ali višji dekliški soli, oziroma z dokazilom o splošni izobrazbi, s popisom dosedanjega službovanja ter potrdilom o cepljenih kozah. Tako oprenliene proinfe Je vlotltl do 1. avgnsta 1914 ■a vodstvo deielnib dobrodelnlk zavodov v Linbllftni. Da dokažejo telesno usposobljenost, se imajo prosilke zglasiti pri pristojnem c. kr. okrajnem zdravniku, (v Ljubljani pri mestnem fizikatu). Prosilke dobe pismeno obvestilo, da se določenega dne osebno zgla-sijo pri sprejemni komisiji, ki bo odločila o vsprejemu. Sprejmo se najprvo začasno, po dvamesečnem zadovoljivem učenju pa definitivno. Vse nadaljne podatke se izve pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani. Od deželnega odbora kranjskega 2521 v Ljubljani, dne 25. junija 1914. [Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani u Delnitka gl»wnlc» 8,000.000 liro«. w 152 Stl*HđiPJeVa illiOfl 4t©lf» 2a ■—>—I f—«1 otefU 1,000.000 fcr»n. Pošlovalniea I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu« Sarajevu, Gorici in Celju. I Sprejema vloge aa ka|ttlce la aa tekeM radm J^ II 01 aUqpa|« Ia predala sročke ta vrodaostae paplrle I s ter ||h obrastale od dao vloge po eUrttk s ^W |2 |0 s a s vaek vrit po daovaov kana. & s s i 44. Stev. ■SLOVENSKI NARDD-, dne 27. junija 1914. Stran U. 0 naših mofiBk in slabosti!. (Povodom romana »Kontrolor škrobar«.) (Konec) Naši dedje in pradedje nam nišo ničesar drugega zapustili, kakor spo-mine na krute batine, ki so jih dobivali dolga stoletja. Drugi narodi ima-jo starodavna premoženja; dosti ie ćelo premoženj, ki izvirajo izza časa velikih roparskih pojezdovt znanih Kršćanskim dušam pod imenom križarskih vojsk. Ta premoženja so dotičnim narodom pomagala iz največ-jih križ in polomij. Kako bi bila Fran-cija prebolela strašno katastrofo z Napoleonom L, da ni imela tako silno mnogo starega premoženja. Pri nas je malo starih premoženj in še ta nišo slovenska. Kaj imajo ti Auerspergi in Windischgraetzi z na-mi skupnega? Nič! Svoja premoženja imajo že dolga stoletja, a kdo ve, če bi se jim ne godilo tako.kakor drugim naslednikom fevdalcev, ki nišo imeli fidejkomisov. Starih slovenskih premoženj ni nič, 'Kar jih je — in ni jih dosti — so vsa mlada in vsa jih je vstvarila žilavost in podjetnost priprostih ljudi. Navadno nastanejo hitro, vsled kakih srečnih spekulacij in I hitro tuđi izginjajo. »Kmet — gospod , — baraba^ s temi besedami so časih | označevali postaje v razvoju slovenskih premoženj. Kmet si z delom, s štedljivostjo in podjetnost jo pomaga do premoženja, sin se pogospodi, a ohrani premoženje, če je že ne pomnoži, vnuk pa vse razbije in vpro-pasti... Naši Ijudje so bili Časih tako na-vajeni mizerije, da sploh nišo mogli verjeti, da je možno poštenim potom obogateti. O vsaki bogatejši familiji so govorili, da je oče ali stari oče ali kakega Franeoza ubil, ali pošto oro-pal ali si s ponarejenim denarjem po-magaL Ker sami nišo znali ne delati ne štediti in ker so bili tuđi v gospodarskih stvareh indolentni, tuđi nišo hoteli verjeti, da se r>ride z delom, s štedljivostjo in podjetnostjo naprej. V Cislitvanski so samo Istrani in Dalmatinci Še ubožnejsi, kakor mi Slovenci. Stoletja smo živeli v ubo-štvu in zato so pri nas takc slabo razvite tište eneržije, ki ustvarjajo premoženja. Iz tega uboštva pa izvi-ra tuđi ves ta silni pesimizem, ki je prevzet naš narod. Vsa ljudska upa-nja so se izkazala za prazna. Narodom so bile pripoznane vsakovrstne pravice, a zđaj vidijo Ijudje, da so ostale vse te pravice na papirju. Ljudje spoznavajo, da je ves konsti-tucijonalizem in ves parlamentari-zem laž in prevara, in da so slej kakor prej izročeni na milost in nemilost jerobstvu policije in birokracije in lakomne ter tiranske duhovščine — uboštvo pa je čedalje občutneje in bo vedno hujše in hujše, ker se dviga standard of life. Morda so v prejšnjih časih Ijudje svojo bedo Iaglje prenašali, kakor dandanes. Morda zato, ker se niti za-vedali nišo, kako je velika in kako žive srečnejši narodi, morda tuđi zato, 'Ker so se trdno zanašali na cer-kvene obljube, da jih caka kraljevsko plačilo po smrti. Danes pa vedo Ijud-je, da so na svetu narodi, ki žive v sreči in v izobilju, in danes tuđi pozitivne vere nimajo nobenega vpliva več na mišljenje in čustvovanje ljudstva. Formalno izpolnjujejo Ijudje si-cer še mnogo cerkvenih predpisov in se dajo od duhovnikov voditi, ali etičen faktor ni katolicizem več. Ljudje nič ne dajo več na posmrtne obljube, ampak vidijo samo svoje prazne žepe. Naše slabosti so imele vedno oštre kritike. Vsi mogoči modrijani so že iskali, kateri hudič je obsedel naš narod, da ne more tako naprej, kakor drugi, a še noben ga ni našeL Ta hudič je pa naše uboštvo. To uboštvo je deloma posledica neprernen-ljivih razmer, deloma pa tega, da so gospodarske eneržije našega naroda nišo razvite, nego nekako prerasle s slabostmi. Tisoč let so duhovniki gospodo-vatelji, vzgojitelji našega naroda, a v vseh teh tisoč letih nišo znali razviti v njem tište gospodarske eneržije, ki pomagajo narodom do velikosti in blagostanja. Novi Čas nam je dal novo kulturo. Tej je prirodoslovje sv. pismo in sreča blagostanje na tem svetu cilj vsega delovanja. Če borno na podla-gi te kulture znali v našem narodu vzgojiti gospodarske eneržije, potem nas ni treba biti strah prihodnjosti. Po zdravnišklh poroćilih se pri revmati7mu, protinu in nevralgijah dobro obnaša za točno, bolečine to-lažeče, za vsahavanje oteklin in zo-petno premičfiost členkov sredstvo Contrheuman iz lekarne B. Fragner y Eragi Gici inserat Ha. Proti telkočam piebavljanja in viem ■esledkoai mnogcga a*d)«ja Ui aapotMga duicvatga Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina*za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro-kavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za i stroje itd. na drobno in na debelo. ! Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša | prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno | Ker delam brez agentovy so cene veliko nlžje. Dirkališče w Lattermannovem drevoredu. Samo še dne 27., 28. in 29. Junija 1914. Zamorska vas liiv n-M**f moški, ženske in otroci 2 njih do ma cimi šegami in običaji, petjem, ples i, voj* nimi igrami itd — Ođprto vsak dan od 10. ure dopoldne do mraka« Predvajanje vsako uro. Vstopnina 20 vin. I. prostor 40 vin. Otroci in vojaki plačajo polovico. Pohiti v Sevorao io Južno Ameriko se vozijo seđaj le po domači avstrijski progi Tnt — Mew Tork, Bnenos Airet, Rio do Janerlo, Santoa itd. z najnovejšimi brzoparnikf z dvema vijAkomt, elcktrićBO razsvetljaTO. brezžičflim brzojtfon. bi -------------------------------------------_ kateiib je za vsikega potnika preskrbljeno, da ===== dob! dorolj đomače brane z vinom, s?ež kruh, posteljo, kopelj itd. ■■ ■ 0B101 PUniRfll: ! tenni liiiiti ftiki siketi, t Julu tanriki naklb 14 HL Tižiji iz Trsta i kadi: (Perflaii Ijodec Intna!) vsaki nes« enkrat VsakoTretia pojasnila daje radevolje breiplačno ia prodaja vozae liste glavni lastopnik za 40 Kranjsko. Štajersko fn Koroško SIM0N KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. Skrivalnica za velike nagrade! PolsHte maloga Jenlka, kfe sedl? ZadoSča, da se inserat izstriie in označi s svinCnikom. Prvi, ki resi skrivalnico, dobi naj^ado K 250-—, dragi nagrado K100 —, vsak nadaljnl 10.. 20., 30.1.1 d. reSilec dobi pol tucata rjnh brez šiva 150 x 200 Široke, ali pa za polno posteljno opravo belega franeoskega damaSka. Z reSitvijo je treba poslati 1 K s poStno nakaznlco ali v poStnih znamkah za poštne Ia manipulaćne stroške. Rešitvt se sprejemajo do 4. julija t \.9 premije pa se razpoSljejo dne 8. jnlija. 2501 L Lokalne, telegrafiCne in ek*» ?e presne reSitve in one, katerim r ni priložena 1 K, se ne bodo I vpoštevale. PoSljite na naslov: i ' eSlckinkoti, f •§»rika tkalaU« Stran 12. .SLOVENSKI NAROD-, dne 27. juniji 1914. 144. štev. Tilsitski sir * hlebih, okoU 5 kg težkJh, dober kakor cmen-talskl, za vit v itaniol, pošilja na vsc strani 1 kg 6 K 1*40 z embalalo po povzetju parna mlekama Jo*. loktra, Uny (C**ko). Pri vcčjem odjemu primemo ceneje. Spretni zastopniki se sprejmo. Podganja nadleea? Brezplačno pojasnilo in prospekt Tierirztliches Institut Dana] V1L, Burggasse 88/18, 2122 KoUi poiti sa takO] Sprejme« Hrana in stanovanje pri moj stru. Iv. Mandelc, ko- larnica z e'ektričnim obratom Y BSB tavi«, Dolcnjsko. 2437 ■■ajw £2 proda iz prcste roke in ■ I_T fg^ sicer prostorna pritlična hiša UIMH z več soba mi, veliko kletjo, Ril ^m pralno kuhinjo, z vrtom za ■ 11 % ffl zelenjavo in neka] sadnega III li I drevia, solnčna tega, prav v 11 IIIIJB mirnem kraju, posebno pri-|MIWv9 pravna za kake ga upoko- jenca. Cena pod 9C00 K Ogleda se pri lastr.iku F. F. ¥ St Vidu it. 63, p. Ljubljani. 2403 Hi SGirudnik 28 let star. dober in hiter prodajalec pos. mar.llfaktrrlat z dcbrimi izpriče- vali. ieli službo premeaiti v mesm ali v večjem kraju na deželi. — Dopisi na upravn. >SIov. Naroda« pod Šifro 99Stalao mesto 2447". 2447 se odda na račun zakonski dvojici brez majhnih otrok. Naslov pove uprav. ništvo „Slov. Naroda.• 2500 HaprodaJ Je na doleniskem ob državni cesti ležeče. 2301 aita pio, okoti 30 oralov zemlje. Približno polovica ie gozda, drago njive in travniki. Zraven spada hs5a z gospodar, roslopii. Oeleda in izve se ravnotam. (kite kfc. 1, ?. St VM m Mcijskea. Naslov lastnice pri uprav. »Slov. Naroda«. Sprejme a* takoj irqovsi;i pomoćnik veŠč specerijske stroke. Plača po dogovoru. Prednost imajo tišti, kateri so ie potovali ▼ tej stroki na deželi. Ponudbe je vposlati na upravniŠtvo »Slov. Naroda« pod nftt. 99911. 2467 2 lepo pisavo, vešč slovenskega, nem-Škega in francoskega jezika v govoru in pisavi tšče službe kakrŠnekoli si bodi. 2465 Ponudbe pod Šifro „6491 2563" na upravn. »Stov. Naroda«. Dobro idoča 2484 Upi Aga blaga v prometnem kraju, tik železnice na Spođ. Štajerskem, se vsled bolezni ta -hOf Odda* Kapitala potreba 4—5000 kron. — Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod „Trgovina 2484". ——---------------^— bi *v - ■ — — ■ — —----- ■ ------■------•*• ~ ■ —' ■ .... i ■ ■ ■ -------------------------------.— - m m i - — ■ j>------— - ■ ■ —^"~^^W SANATORIJ RAltflHtf 0 T «» ■_ m I X, S «« mm, **Io«Mm I« •**«• amUttl«, ieaeke bo- ■Wrllli|i1' ■ ^J U ^J ■ ^9 ■ ^a# CH *•*■! lit h rt»M— Im stafceja pr^Mf ■ ——— IJ**Ja. ———-_ „Biser Spodnje Štajerske". ftgMfcftI JfclHfrflfclfcg " OgljikovoHslc toplice (30°) —lalUMSMV* l6ravl|#*|*» — Obiiraerračnc kopcli. — Zdravijenje z odebelenjem in shuj-^^■^^ *^*^" Šaojem. Zračne kolibe. — Opravilna terapija. — PavŠalne cene. Šcfzdravnik dr.Vfctor Eecht. MU* 2470 Uri itminik se sprefme takej v trgMiao z ■tesanim blagost Josip Osolin, Laški trg. Knjigovorija ali knjigovc^infa popolnoma sarnostojna, bilance zmožna moč, 80 liče za čimprejšnji vstop Hrvatskcga jezika vešče sile imajo piednost. 2446 Ponudbe s točno navedbo plače, vstopa in s prerjisi svedočb naj «;e pcšl^eio na Pocfravlna paromlin ± đ. Olurglevac, Hrvatska. Vsakovrsfeie 2303 ^^^m. ^^m _^^^^m ^^m. ^^1 ^^H ^^1 ^^P i^H ^S-?^V ^^K^^^^H ^^^^k. ^^1 .^^^^^^1 HH ^^1 ^^B ^^1 ^^ft ^H flCL^fiF ^^^^^B^B od proprostlb do nafSbie}ši!i priporočam gosp. trgovcem* in slav. občinstvn za obila naročila. Nizke, stalne cene, postrežba točna in solidna. M Cerar. tora MM Stob, pošta Domžale pri Ijabijani. I Za moške in ženske, g ^M v nekaj malo dneh ćelo najbe j3| H zanemarjene roke toeleiai sečne Hl ^H oert ozdrav ^m I Ursin-Tecion. ■ H 1 škatlja s ICO krogl.cami K 5"—. H H Za ^opoiao ozdravljenje sade- 9 ■ st«t«ta 1 ikatijl. !zde ova M ■ TUm Ursia Cheoilc«! Ce., Lemđon. WS H Naroča se v glavni zalog;: R| ■ E LEDEBEB, lekaraar, M ■ Budimpešta IT. M«se«nriBg 21. S| V Ameriko in Ka^iar 3 CUNARD L19IE. Reden ladijski promet iz Trsta v New York po nlzkih cenah. Potniki III. razreda dobe med vožnjo prosto vino to tuđi v Trsta do odhođa ladje brano in stanovanje prosto. 26 = Poiasnila, vozao karta: == Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova ul. 25 tmnmrd Um, Trst, Via Miramar 7. NAJSOLIDNEJSAIhNAJCENEJŠA P0STRE23A! ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTNI UVOZ PR03KOVINE izLPANIJEiNP0RTUQAL5KE. • ZAHTEVAJTEVZORCEt j Xe od I. 18G8 r?jajajo p^c^kiv-eno kotraRGvo mito fvrđ&e G. inSfA ^b SOBSP. ki g* prinornč'MO nd'ičn: iHravniki, skoro v vseh evropskih Jriavah 2 odličnim uspehoin upo;a;-!jn proti vsake vrste ezpuščajesn t!as:i proti kronitnl.n in liiskin"«*tir» [iSa.Tn :n paraziirtrnim i7'"n;*č:*irm, hisicinani : r» l'3»i in v br;irli, ima v sebi ♦(! •dstothcv lesnega Lotraaa in se mzlikuie bistveno ud vssh cir^^ih !;ot:.r.o*ih mil, ki se na!i."ija>a t trgovini. Pri trdo vratnih kožnih bol«r»ih rabite j:»ko uspe Ino Ber^erjevo kotranovo - žveplcno milo. Kot blatio ko^rsnovo ratlo " ženske in otroke: Ber^erjevo jrlicerinovo-kotranovo milo. Dalje brci kotrana jav.o slovito: Bergerievo boraksovo milo n s'cer proti ojirceru, egorenfv, p«rfan, mczdl^eni In drnfjvrrs neprlJikam kote. Cena Uoniadn vssk«; vr?te % navod?lom o npcrsbi 70 vlnHriev. Novo: Bos^orjevo tebočo !cot>*a*iov9 ^iifo je i2vrs:nr Ti .1' inka 7>ri koir'h'bolcznh l'i 3» ^p 3u &L. •k'naTi na glnvi n v bradi kakor tuđi ko- jy ->yc€^^fs paeite na po.ee •* tećo vsrat/eno 71 • ■> /v^*—*_j-^^ jn m r ■'ri^ytr>'leti tir. t'ti r>CKlpis ^9 >^» ^*^ .^^ Odn':-)van 1 nsmi <*■•♦>!cm: 1 rn ^^ ^ J^ T>t.:- .;n ' '-" • m x xlato »va- -- —-—---------- ** tinio os rvetovnl rr.a^av! t Piriš« leta 1S00. Tvpfrira: L Etil & [oipM upava in 3skj L ^:!!8rsle!l£r$tr. II13 V Ljnbljtni se dobiva v leUornahs Milana Let?^ia dfiiiič!, ?h. Mr. Josip Citmer, J. Mzrp, G. PSccoli Ul>al»i pL Trnk6cxy is v vseti a rt 5: ih Icktrnah na Xrcajsken ^liiTrei pisti A k^ zenju, f-rčnemu in O5«ovske« wgm ^ ^- liisiJbiluib m fiS^'i*^1* -:5kii ^1 zdravnikov in ^B ^ii?M^ ^y^^ MSebnikov za- jj§ Kg jamčuje potov u?pe.h. Izredno priictn' mm Bp in šlastni bonboni. 1562 gH I9E Zavilek S3 in 40 vln., škat'ia |9 ^ 60 v. Predala p5s v I-Jubljafli: |H HH fJbald pl. Trnkocrv, leknrna. Rih. Snsnik, Ie- RM M kama. Dt. O PiccoH, lekama. Dežeina !e- |H Kg kama Vir. Ph. And Br>1 vine, Iskarna pri kroni. BH HJ Mr. Ph. Jos. Ćižmar, lekama. Ant Kane, dro- BI ^B serija. B. Cvznć&rti, drogerija „Adrija". HS9 JJ Daniel Pire, leknrna Idrija. J. Rercmann, Ie- HH M karna. Novo mesto. C. Andrijančic, lekarna, ^9 HH Novo mesto Jui Hus, lekarna pri Mar. P. Vi- HH HES P«va. Mi an VVarha, lekarna. Metlika. A- Ro- Hffl BH Mek, lekarna, I^ndovljica. Hinko BrilH, !e- ^^ SB karna, Lftijn. Ktirel Šavnik, lekarna pr! .Sv EgM HH Trojici", Kran*. Fr.Baccarcich, !ek^ Postojna. Bh K| Jos. .Moćnik, lakarna, Kaninik. E. Burdvch, |^S BB 'ekaniav Sk. Loki. V,£.Ph. B. Lavicka,lekarna, ^9 Hn Tržić. Ph. Mr. E. Ko?e!j. lekarni, Jesenice. jgj| ^H V. Arko, trgovec, Senoi*eče Jos. Rudolf. drog ^H HH Liti ja. J. KanđuSar, tr^ Mengei. Jos. Anclk, }e- ^H W -imn v Pibnci. i R. Hočrvnr, lek na Vrhnikt HB Pozor I Pozor! Vl«Hi« •• ¥ aa|«Bi za takoj, event. Čez par »esecev idoča tr^lnn oll loKol za isto, specer. ali mešane stroke v mestu ozir. v kakšnem prometnem kraa na dežel;. — Ponudbp naj se pošl)ejo pod 9;TriglftT / 2468" na upravn »Slov. Naroda«. 2463 za pisarilO v visok. pritHčju io eno-subno podpritlično stanovanje ne oMa 3 1. avgustom. Slovenski faj 8 ^rS pr^d justi^no palačo) 2335 § Smrtno nazBacilo* |J 3 Ting-Tio? 1 H z zalego vred. m Ml Dobiva se povsod v stekienicah po 9B Bi 60 h. Zraven spadajoča razpršilnica Hj HH 20 h (se nabavi samo enkrat). Ge- jj ^H neraina zaloga: Priderlk Tranb, Hr ■ Đanaf, SV1I11, Oentig. 4. V Ljub- 3B H i;ani ra Anton Kane, drogerija B B s iaB. Ćvanćara, drogerija. :: hh H8_________________________________Wa B ti! # ♦ »Mi (20. Julija do €. avgnsta). Solsko petje, primavista, izurjevanje posluha in giasbeni diktat za poučujoče in učeče se. Vodstvo: Maks Battke (Berlin). KlaTirska metodika (27. lnUU do 12. avguata). Uvedenje v poučevalno prakso elementarne in srednje stopnje. XVL Ferialnl §lasbenl tečaj, pričetek 17. falila 2390 za elasbeno nadaljno izobrazbo in pripravljanje na državni izpit — Prospekti zastonj. Kaiserjeve glasbene sole. Dunaj VII. Halbgasse 9. I Pristno Uo blago. I H Spomladanska in poletna seziia 1914. I 1 Kuponom 310 dolgo i unpon 7 kron I ■ za poaolno moJko onleko !££!;&: | H (suknja, hlače, telovnik) i kupon 17 kroii I H s stane samo » I kupon 20 kron I I Kupon za Crno salonsko obleko 20 K I I dalje blasro za površniket turistovski I H loden, svilnatekamgarne, blago za dam- I I ske obleke itd. razpošilja co tvorniSkih 9 cenah kot solidna in poštena vrlo znana: H Zaloga twornic« za sukno I SlOfOl-ImhoIvBrnv (Brftna). I Viorcl gratis In franko. I Od tega, da direktno naročajo blago H pri firmi Siegel-Imhof na tvomiškem H kraju, imajo privatni odjemalci veliko H prednost. Naivečja izbira. Stalne naj- ■ nižje cene. — Tuđi najmanjša naročila H H se izvrše najpozorneje in natančno H H po vzorcu. ^^1 i--------------------------—— - Omožiia bi se prikupna. dom. vzgojena, brez iastne krivde ločena dama, samostojna, v dvajsetih letih 500 000 mark, prosto razpolož. premož. s honetnim, dobro situiranim gospodom. Ponudbe se prosijo pod „Gleichgesinnt 528** Diisburg, hauptpostl Diskrecija zaj. 2453 proda iz proste roke po zelo nizkl ceni Elizabeta Rovadič, posestnica v Kost anjevicif Bolenjsko Odda se tako! v najem zelo pripraven ob križpotju dveh državnih čest v Tdriji — Ponudbe naj se naslove : Fo Didič, Idrifa. 2328 Velika gostilna kjer ostaja:o vozniki, prav blizu Zagreba, z nekaj tujskimi sobami, hlevi, verando, vrtom, Kinematografom v hiši, ledenico, vse popolnoma ure|eno, se zaradi drugega podjetja tako! odda za K 6500'—. — Nizka na-jemnina. 2476 Ponudbe pod „St. 2476" na upravn. »Slov. Naroda«. Gospodična išće pri boljši rodbini zračno in terhrano, s 15. julijemalipa s!5. septembrom 2eli se uporaba glasovirja. Ponudbe se prosi na upravo »Slov. Naroda« rod naslovom „Stanovanje št. 25 2434. Hulllhul »IliUluiSb yllUuy nemŠkega, slovenskega in italijanskega jezika popo'noma zmožen S6 iščo za veliko razpošiljalnico sukna. Ponudbe z navedbo referenc pod „Tuctibranche 3Da na anončno ekspediciio Edvard Braun, Dunaj I, Rotentnrmstrasse 9. 2487 čisto in snažno pretočen, prav sladek, zajamčeno naraven, najboljše vrste, iz jabolk (mošanci) razpošilja po povzetju liter po 20 vi-narjev, hruškovec 1 po 17 h od 100 1 naprej Juri jos. Stelzer, trgovina z mostom Weizelsdorf pri Gradca. 2405 Se spreime v večjo trgovino na deželi. Ozira se Ie na zanesljivo v mešani stroki dobro izurjeno moč z dobrimi referencami. Plača po dogovoru, vstop z 15. avgustom, eventualno tuđi poprej. Ponudbe sprejema: J> Hudnsaaj trgovec, Krškavas pri Brežicala. f Pojasnilo! 1 Znameniti profesorji in zdravniki 9 priporočaio in rabijo za lastno po- 1 raba našo patentirano higienično i iznajdbo. Zakonski dobe natančno 1 brošuro 20 od H Verlag fur hygicnische Litterator I Dunaj I.t Wo!lzeile 12. I Kot tiskovino zastonj. Kot zaprto pismo ■ proti znamki za 20 v. 2298 J Kmetska posojilnica ljubljanske okolice«LiublianL obrestaje hranilnc vlogc po čistih Rezervni zaklad na) X 800.000. 43/ 0/ /4 /0 brez odbitka rentnega žavka. Ustanovi ena leta 1881. 144 Stcv. »SLOVENSKI NAROD«, dne 27. junija 1914. Stran 13. „Salvator" I gumijevi podpetnikl. mm n mm \aurn. ma Glavna zalogai Anton Krisper, Ljubljana. -~ lora ollnal ban, ia in firneža = BRATA ^ trkoslikaria. lakirana, stav&na | Prodajalnicas i Miklošičeva ulica št. 6. I nasproti hotela „Union"- ________w Iplji EBERL ia poitvena pleskaria:. i 41 I Delavnicai | Igriška ulica štev. 6. Električna sila. | i Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporcča svojo bogato zalogo v ucznib ko!c$. Mi Ml I ^ % ^ za*o«MM ta obrt. Inzp'tinl knrzi za. vezenje v HL Pisalni stroji „ADLER", pletilni stroji vseh velikosti. Najniije cenc ~VQ Ustanovljena 1847. toi poišii J. J. Ifaolas Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 232 Hsiivof $ jfilnnji nnliKtiM Uj""lju LulUy u |f Ulll J IVU za gpalfie ia feđilEO sobe, salcne In goiposke sobe. Preproge, zastor}!, modrcci aa vzmo: iimnati mođrocl, otroikl ¥oxlćki itd. 9Ltn "•hAonejtfl Najsolidnejše blage. Najhitrejša in najaigurnejia vožnja v Aneriko je z ekspresnimi fi«r- iklal fersoparaHili ,lala«r WUMai IL", »Kalstr WlU*la i. Sr.*, „Kronprinc WlUielmM, nKronpriacessia Cecttle", in z največjimi brzopamiki u lfFri»e Frtedrih Wflheint(lf „Ocarfe jrasfclnfftea", „Cohuatas« ttđ. b Vožnja 5 do 6 dni! Posebno opozarjam na novo vpeljane kajute (klfclli). — D- rair.l V teh je prostora za 2—4—6 oseb, opremljene so Čim najudobneje. Potniki dobivajo v posebnih . UttifciTTrohi^fcfl btaPM pri xliten orin Hfl—, jm m»w fci at a. lm titiki iinlii ie n omili. V prijaznem kraju, deset minut od mesta in pet minut od kolodvora na Spodnjem Štajerskem, pripravno za mlekarno, iesno trgovino in kmetijstvo. Odda se pod ugodnimi pogoji. Posestvo ima najlepšo lego, primeroma 10 oralov gozda, 10 oralov njiv in 10 oralov travnikov. Hiša in vse gospodarsko poslopje je v prav dobrem stanju, zraven lep vrt in dva sadonosnika tuđi je zraven mlin z 3 pari kamnov. Iz kmetije se lahko redi do 20 glav živine. Natančnejša pojasnila daje Obrtna Kreditna zadruga ▼ Slovenjgradeu« \ SteciiinituR, jaeči ^, | k \ ' jcertLfaJL sccLSĆorut' _____ I n-t-~W *-* ■ '-■ J-un_n n- -* *j "^■JpWr.l||ll|UIIIJI|l|lllIIIHIil • *Ho bcujru. rvLstion/i se asafee^^ez nguenoni jo^^^ \iI£UunptttaDamna i Steriifnikov in peci z^ozIVels ! Žagni polno jarraenik 'n I streji za obdelovanje Ieca ] vseh vrst zlasti patentn I brzodelni jarrrenik, janneniki I cepilniki, (samice), benečan- I .'. .'. ski jarmenik .*. .*. I enolistni in dvolistni. I Vs! stroji za mizaij*c; I kolar;e, strn^arfe, so- I darje, tesar;© itd. itd. I Vsl strofi I za izdelovanje pohi*tva I iz vpognjenega lesa. I Stroji im lupljeoie le»a j i Stroii za Iesno volnc. TURBINE za vse vodne raunere z največjo izrabljivostjo. Precizijski regulatorjl. ------Patent prijavljen.------ MOĐSRNZ 320 TRANSMISIJE. Freviem kompL tvor- nl&km oprav za vso :: Iesno indostrijo. :t Najfinejše reference mnogo-vrstnih obratov tu in v inozemstvu. Sedaj se izdeluje I tnrbinska naprava za L I. kranjsko elektr. cen-^ tralo: 2 turbini po 1600 ^----- konjskih gU. ----- Tvornica strofe? 6. T&BTNIES, Lfablfana P. Slevsnska trgovska sola v UubUanl (Kongresni trg ttev. 1) s pravico javnosti. Dvorazredna trgovska šola za dečke. V pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 13 let n so dovršili vsaj štiri razrede ljudske sole. V I. trgovski letnik se pa sprejemajo učenći, ki so stari vsaj 14 let n ki napravijo posebno sprejemno izkušnjo. Brez sprejemne izkušnje se spreje-najo v I letnik le učenci, ki so vsaj z uspehom dovršili 4. razrede kake srednje ili mcsčanske sole. : Odhodno izpričevalo sole upravičuje do đveletne aktivne vojaške služ* >e in nađomešča triletaa ačno dobo v trgovini. Dvorazpedna trgovska šola za deklice. V I. trgovski letnik za deklice se sprejemajo učenke, ki so stare naj-nanj 14. let in ki so dovršile ali 8. razred ljudske sole ali 3. razred meščan-ike ali 4. razred kake srednje sole. Pripravljalnega razreda na dekliški soli ni. Vpisovanje se bo vršilo v soboto. 4. juli ja 1914, od 9. do 12. ure dopoldne, Pri sprejemu imajo prednost sinovi in hčere trgovcev in obrtnikov. K vpisu naj pridejo učenci, oziroma učenke v spremstvu starisev alij ljih namestnikov ter naj prineso s seboj ferstni list, zadnje šolsko Izpii-^evalo in 15 kron vpisnine ter prispevka k učilom. Ostala pojasnila daje tuđi pismenim potom V LJUBLJANI, dne 12. junija 1914. ravnateljstvo, # American Shoe za gospođe in dame SO dosceli iz Amerike. Sdina prodaja \ čevijarnica S. Szctntoer Ljubljana S*l*nburgova ulica ft. 4. HniHttht BwtMkHass.OLSJL Stran 14. .SLOVENSKI NAROD-, dne 27 junija 1914. 144. štev. Legt ni sobe s popclno sobno in kuhinisko opravo se odda|o pri Francu Jare, Medvode, Gorenjsko. Gritzner šivalni stroj je najboljši. Garancija 20 let* Edino zastopstvo vsth specijalnih strojev. Gritznerjev stroj krpa (maši) parilo, nogavice in veze (Štika), krog-Ijičen tek. — Ni 7 U a Gena (tuđi na obroke). ^ V3l spađa?oč! dell !n kolesa. 3osip pstdinc, £jubijana, Križevniška ulica 7 Zahlevajte ilustriran prospekt, poštnine prost. Vetkra! \ti\i tkimUi v oooiu mlw Mm im Mm \ ■ .u s 13—120 mm širokimi petijami različnih debelosti ——_-« I 807—HI J^52^^ /""""C J,«sss£ pripravne xa ograditv« parkov za divjačino, vinoaradov, dreve*nic, **'■ varstvo prot zsjoem, za ras'ike, varttvo proti toči. fazan^rije, volier« in k^tke, z«i tara- iiftća lawn-tenni»« Mo 3 i-, siroko^ti v t^cz- . ?a Ratvtzeve stens, monirsks gradnje ■:•* Te pletenice se žele po SpJetenJu W OQnlu Hnninkaio :n rar-.'-: r<- r a-- in -o *. i: trincis ne|;o vs-ii pocinkane žice napravlim-r p!-'-r.jn-, da'is St^ifjffleto Ži£n8 Strolne ofotetline ia o^ra'luve vseh -r*t. oVensks rnrete ;n mreže zm ne«ek - gratno;, -« osr^dilni materija?, Jekleita bade6a ±ica za plotove, žicaste '-■■ !itoželez^<9 ograje, stooni&ke, okanske, grobne« grobniike, pročelne a balkonske ograje ■-'-- •■*• tz :.-\ne -t :=•-■? ,-v ?:■ r i r.iz^ ;-..- Hntter & Schraats d. d„ DunaJ VI., WlnilmAM5. 26 42 tvornica sitarskega in ktobučevinaatega blaga. ,. —■ Naravni vzorci in pojasnila vsake vrste gratis in franko. ===== Dobiva se pr« vssh večj:h trgovclh z zeEeznino. Rili 0 Unu " fitLft.nh\fi L lili Li FR. SEUNIO, LiUBLJUHil Kolodvorske ulica si. 2S. 442 pariflkov. S3.000 tan. „Imperator**1 52.000 ton. NafaoTejša ia na|več|a parnika na svetu. Prcdno kupite vozne listke, pišite po fcrezplačna pojasnila ter podobe teh parmkov, kajti nud.jo vam z našo vožnjo danes najprijetnejše in najs'gurnejše potovanje v medkrovju oaobito pa v novem meičanikeaa razredu obstoiećim z 2, 4 in 6 posle!! ami z popolao opremo. V obedncah pri pogrnjemh muah se donaša hrana po strehi;ih. Cena mešcanskemu razredu 20 — 30 !< v 3ja. Za vožnjo 6/2, največ 7 dni dan na zahtevo fasistvo. puškar priporoča svojo veliko zalogv raznovrstnih 217 pušk in samokresov lastnega izdelka, krakor tuđi belfifakik, aulaklli in 6«*klb atrafs praixkMi6llih pvtt^ 2a katere jamčim za dober strcL Posebno pnpo-ročam lahkd tr#C6Tke in ymšk% Bodi s Kruppovimi cermi a brez- dimni soiodnik. — Priporočam tuđi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin p9" po najni£jih ooaiah« ^VB Popravila ia aar+ito« m UvrtaM« *•*■• *■ ■■■■^■«|fc CmmmwwaUM nm saMtiMiit zastaMii ta p« •!■!■■ pt—f. krojač " Ljubljana, Sv. Petra c. 16 pri poroci svojo veliko zalogo gotovih oblek za nospođe in dečke, jopio in plaŠČev za gospe, nepre-moćljivih havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzor-cih in r.ajnižjih cenah irvršujejo. Vsak dan svež in se dobi v ssiaščičarni j. iMim Stari trg št. 21. 8P A A 0k H • waOSZ v Ljubljani Mestni trg št. 14 jioleg L'rbanteve mannl. UROTiae piiporoCa slamnike čepiće, razno molKo penio, krava!?, ovratnike Hl ili Bla^o iraani solidno, cene zmeme. Postrežem točno. LMIKUSCH Ljibljana, Mestni trg 15 L pri poroda wojo veliko Izbtr ■Popravila se izvr*©^to&B© In tollđno I škmm mmml ^obe deklice in žene vsake starosti, ako ► I DM Hm sabljo moje najnovejše mazilo za LCUu Ulil *rm*# rabi se samo na zuna'» edino res-r r nično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3, 5 in 8. Zraven spadajoče milo 63 vin. (|n|* dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko \lllll *^the«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih INllll Pisem Cena kartonu K 220 po povzetju. Od 4 kar- tonov naprej post. prosto. — Pošiljatve poste re- I stante samo če se posije denar naprej. — Razpošilja ga " ^Kitbe lenzel. Dona] VL, Stusnpergaue 49 K, 2. stetk. Resljeva cesta. Resljeva cesta. Sejeni za posodo. Svojim cenjeuim ođjemalcem naznanjam, da bom prodajal na tr^u za posodo od 25. junija do 7. julija porcelansko kuhinjsko posodo iz Karlovih var in drugo luksurijozno blago. Za obilen obisk se priporoča 2404 KOS. Usojam se naznaniti p. n. občinstvu, ; da sem otvorit gostilno i^ sicer v popolnoma preurejenih in prenovljenih prostorih nekdanje Pemčeve oziroaia GrOnthalove gostilne v —————— Kaplji vaši« —^———— Izborna naravna vina, sveže pivo, dobra meščanska kuhinja in lične sobe za tujce vedno na razpolago. Priporočam se izletnikom in letoviščarjem, zlasti pa p. n. občinstvu kamniŠkega okraja za šte-vilen obisk ter beležim z odličnim spoštovanjem i FERDO VODE, 2434 trgovec z vinom v Kaplji vas!. «8 4& I T ¥?/\liTTF riniTTVni^ Učitelj Glasbene Matice In edini I ALFONZ BREZNIK art^1 Ljubljana, Kongresni trg 15. CMasproti nuntke carkve.) Največja in naj'sposobnejša tvrdka In i zp oso je valni ca klsvirjev In harmonijev | na jutru Austrije. — Velikanska zaloga vsega I crlasbeisega orodja, stran In mnzlkal]. i Sdini Zdložnik dvornib in komornih tvornic: Bosen-I dorfer, Holzl & Heitzmatm, Forster, Ehrbar, Gebrfider StiogU Rud. Stelzhammer, Czapka, Laoberger & Gioss, Hofmann in Hofberg (amerk. harmoniji). !■ Obrokl od K 15*— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah Oglejte si klavirje z angleško ponavljajočo mehaniko. lOletna postavno obvezna garancija. Najemnina najnižja. Zamena naj- ugodnej^a. UglaAevanJe ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate izkljnčno le Jax za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom falzl- likatov in navideznecra „pofelna" pri kričačih, ki se drznejo govoriti o „dob r em blagu", dasi ni majo ni 475.000 kron, ozir. frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki velike skupine ^ originalnih vrednostnih srečk 5 kojih 13 vsakoletnih irebanj se vrši dne 2. in 15. januarja, 1. in 14. majnika, 1. septembra (dve), 1. februarja, 1. julija, 14. septembra ter 1. marca (dve) 1. avgusta, 2. novembra. 375.000 kron. oz. frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki manjše skupine i 3 originalnih vrednostnih srečk 3 I kolUi 9 vsakoletnih trebani se vvil dne [ 2. januarja, 1. majnika, 1. avgusta, V 15. januarja, 14. majnika, 14. septembra, | 1. februarja, 1. julija, 2. novembra. ( ------------------------------------------------------------------------------------------------------ Kupnina za veliko skupino vseh 5 srečk se plača v 60 mesecih po r 6 K, za manjšo skupino vseh treh srečk pa v 60 mesecih po 4 krone. U ¥saks sretta mrt nslntmnl tnkrat zadotil Vsl debitkl se \ Unl«te|e v fetovem densrln! 1 ▼se sreMe Imafe trs|ne vredaest densrja In igralo po V isnUiUn knpdae ie delfe vrsto let bres vsakoga nadsilnega t ▼pleievanls, terel itstea]. k P^* Vsak cenj. naroČnik zamore dobiti nagrade in premije ter na ta u IP način kvpnino zase naročenih srečk poljubao znižati ali sploh dobiti I ■9» Jih sastonj. -« I Pojasnila daje in naročita sprejema: Slavne SSStepstVO STettev- [ Mgn odielks teike tetestrl|alae budio v Fragi, LJnMlana. \ Naslov za pisma Or*^k«vi%» nrtipitu M*MJmm 1" 2199 I 144. Stev. .SLOVENSKI NAROD", dne 27. junija 1914. Stran 15. Primano libonl lotograattal aparati listne in tuje konstrukcije. Dodelovanjc vidi amaterskih potoetkov v aaieat ateljeju. Priporočamo pred nakupom aparata nas porpraSati za tvtt Vtled hitre prodaje vedno svež materijal. Naše priljubljene fciam „a\awaHa** m piliće „a\«atrlaM se dobe tuđi potom viake^ trgovine s fotograftčniml potrebščinami. Ravno izišli glaml kaaatoaj grittt Trgovci naj se obrnejo na našo eksportno trgovino ^llBin laflillllaj1* DtimJ V1L 2130 13. Leclir.ex ►*%? H*7-illx. 3^\lllex) •■ !■ k». dvsrna maimUktara u litauitflfr mi BvnafB L Inku M ta M. -----------Hajvečja zaloaa za vaako fvt^raffiCaa ptffco. ——— ^■»VBjpjtBBBfc* . det'a mokre klcH.vlažna I gj a^tfa^BI m Wi 11 — stanovanja |l lB* lHlfc^Slj1|irzaJamceno suha K^Laji^MlIlm^BaliTaBil pB^J^REfERENCt. AV5TRMTENI ^JHSMBSiS^r^-^J^^^^p^S^ ZASTON.ŠT 56PROSPEKTI Mnogo denarja prihranijc kr»lesar*i!! S 85'— namesto K 125- -■ Za reklamo razpoHjem 500 novih koles .Torpedo* s prostim tekom elegantne oblike s svezo pneuma-tiko in 3 letnim jamstvom. Ista kolesa z gorsko pnevmatiko £ t0a—. Svezi plaSči a K 4-—, 5—, 6*—, zračne cevi K 280, 3-—, 350. Popravila, emajliranje, ponikljanje in vse sestavine po tvorniških o" cenah. Ob sklicevanju na »Slovenski Narod" 5°/0 popusta na moje ------------------------> 2 - nizke katalogne cene. - jl. Veissberg, tvorniška zaloga, Dunaj 11, Untcre Donaustr, 23 S. Cenovniki gratis. NF" Kupčija na obroke izključena. ~^&& Slovenska koresp^ndenca BaaaVHRSnssiinssflSSBHBHHBS Edna posebnost] I likerja je I miirHijiijKn ]j iiL wE»"» ^ea^^aEPaMsavBHaeB^^S^^^"^ 1672 LUIUI IIIII LuiUUlU je posebnost želodčaega likerja iz zđravilnih rastlin, kateri izborao vpliva proti slabostim v želsdcu ter radi tega v nobeni družini ne bi srne! manjkati I NijtooliSi češki r»k?!!»*i ?ir. Ceno posteljno perje! 1 ke- sirena, dobre^a, ruliene^a 2 K: bcvlle^a 2*40 K; orima polbelega 2*80 K; beTeea 4 K; bele^a onhasteea 5*10 K: ke v«lef?r)e^i sneinobcTr^a, nalienc^, 6'4o K. ? K; ke oaha, sivega 6 K, 7 K, belesra, nneea 10 K; na:fineT3t prsni ouh 12 K. \&roćil» ^đ S k» n^i»rf»! rranku. -----=---------^___^3,- ZOnt^nlfOfiP »OStPllP !? ^ottl?n\t*«» «* dano pakg prttnriftb ) Anvepsa NewYoPrs Stran 16. .SLOVfcJJSKl NAROD", dne 27. junija 1914. 144. štev. B. Gotzl Krasae aov«sti spoaladanskili in poletnih oblek, površnikov ttmtofs titolfea. Za aaroOla po meri mjvečja izbera ^ ta- in inozenskega blaga. —== lm h—toMc«l SdMaap+str«ika! Majalile oenel LJUBLJANA, Mestnt trg St. 19. Posojila. Im potkovi Irti por-»kovl ■r«x popr«j*fijlh strotk-BV Častnikom, urađnikom, učiteljem, poduradni- kom in penziomstom na mesečne obroke ? obrestmi K 6c 16 za vsakih 10U0 K Posojila vsakemu proti porokom. Priskrbljevanje polic tuđi brez zdravniSke preiskave do 70. leta. Brezplačna pojasnila daje banana in zava-rovafniška pisama krmkOTSktfa via)«m. ■•ga T»varoyalaeq» dnUhra t Oradcm, fcki#sssttttB&sa# 47. HfMjIiirftFtaFFs. VpraSanja v nemškem jeziku. 2220 r lietovald! 1 Superfosfati so y ceni precej zoižani. Dokazano nafnčinkovito]-§•, najcenejče nalome-stiio za fosfori evo kislino za Tse vrste zeml\e in ▼se vrste sadeiev, prekašajo po zanesljivem, hitrem učinku vsa druga priporočena eiiojila s fosforjevo kislino. Amonijakovi, kalijevi, solitrovi superfosfati najceneiša, naido-nosnejša gnojila dobavljajo vse tvornice umetnih gnoiil, kupče- valci in kmetijska društva. Centralna pisanu: 7 ladvik Fortner. Praga, Pffkopy 17. |uio|V|9O^9dns • »lifoug Gnojite • tuperfosfatoml 2cuoga pohištva in tapetmšfegct blaga. J^i^arsivo. Popotna svatna soba, orehov ali krasto'* l*$ Jt 350'—. Jamči se ja solidno dzfo. Cene /confarenčne. J. Pcgačmk* Ljubljana, Marije Jere^ije cesta št t3—18. Zobozdravniški in zoboiefi icni atelije v hotdu pri „galicu" nasproti glavne pošte se orioorn?^ p n. občinstvu za vsa zobozdravni'ka in zobot< hnična de'i. ZobotehniĆni laboratorij vodi gospod LeopelfS Weissv ki ]e izvrSeval skozi 9 let svoi poklič v tujini in bil pozneje 4 leta nastavljen pri tvrdki O. StyJi k^»t prvi asistent in tehnik. — Atelije od^ovarj.i najm^deraejšm zahtevam higijene in je opremljen z nainovejšimi iznajdbami na polju zobotehnike. Vsakojako zdravljenje zob, vrši se brez bolečln. Ceoe zmeme, za revnejše tudi primeren popust. 2174 Ordinarij ske ure oB 8. zjntraj 9o 6. ure zvečer. Ljubljana, hotel pri Mttf, nasproti slovne pošte, Sppeten ":' pisarniškl pomočnik popolnoma vešč nemŠčine in sloven-šČine v besedi in pisavi, uren stroje-pisec in zanesljiv prestavljalec v slo-venščino, se tak oj sprejme pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Celju. Vsi oinald piši, da je od vseh vrst malinCevega sirupa kar i ih priđe na tr^, najboljši oni lekarnarja Piccolija v Ljubljani. — PoŠtni zavitek franko voznina in zavoj K 5 60. RazpoŠilja se tudi v sodih in v steriliziranih steklenicah po 1 kg. Naročila izvršuje lekarnar Piccoli9 Ljubljana« ^: Cenovniki gratis in franko. : Prodaja vina. Zadruga hrvatskih vinogradnikov v Zagrebu ima v svojih kleteh 4000 hekto čistega, zajamčeno naravnega belega in rdečega vina, novega in starega nudi po kakovosti hektoliter za ceno od 35 do 100 kron, stavljeno na kolodvor Zagreb. Prodaja se od 100 litov naprej. Na vagone mnogo ceneje. Vsa na dal j na navodila daje rani. žanr. Hrv. vmpđiov v Zapio. Kutoieva ni. i Ivan Bizovičar nmetnl In trgovski vrtnar Ljubljana, Kolezijska ulica št 16 priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno *: izdelane vence, ?opke in trakove. :: Dalje ima na razpolago :: za izposojevanie :: ob mrtvaiklh odrih drevesne cvetlice, kakor tudi naifi-nefie dekor ad I ske cvetlice za dvorane :: in balkone. :: Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-Ših cvetlic in zelen jadi, Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Brzojavke: I. Bizovičar, r. vrtnar, Ljubljana. :: Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. XT€LiTreojsc sloTrez3.@^si ib.ra.ri.iliD.ics.I Denarnega prometa koncem leta 1913 ...... K 700,000.000*— Vlog......»«.........#• „ 43,500.000*— Rezervnega zaklada ............. H 1*330.000*— Sprejema vlpge vsak delavnik in jih obrestuje po 4 y. 7. brez odbitka. Hranilnilnica je pnpltarao TWIM in stoji pod kotrolo o. kis d^MiM wfaMl«. ' Hranilnica posoja na »emljiSča in poalopja proti S'AV. obrestim in najmanj *hV* amortizacije* Za varčevanjc ima vpdjanc lične domače hranllnike. 144. Itev. „SLOVENSKI NAKUO*, ane 27. junija 1914. Stran 17. flftad. društvo „Sloimjla" na Dunaju in njeno stališče napram lugoslovanstvu. Odbor akad. društva »Slovenija« na Dunaju je nam poslal v objavo dopis, ki ga priobčujemo, ne da bi se ž njim identificirali. Dopis slove: Akad. društvo »Slovenija« na Dunaju je priredilo dne 10. junija L izvanredni obcni zbor, na katerem se je razpravljalo o južnoslovanskem vprašanju. Predsednik pozdravi za-stopnike akad. društev, posebno pa zastopnika akad. društva »Save« in . poudarja, da je njegova navzoenost znamenje najboljšega razmerja obeh društev in to treba tem bolj pozdravljati v času, ko je skupno delovanje vseh naprednih sil nujno poirebno. Toplo pozdravlja tuđi navzočega sta-rešino g. dr. Prijatelja. Nato pridejo na dnevni red referati prograrnatič-nega odseka, kateremu je zadnji obč-ni zbor poveril nalogo, da temeljito prouči V5O snov, tikajočo se južno-slovanskega vprašania. Kot prvi referira tov. Robič: O slovenski narodni ideji. Naslika orijentacijo prvih stov. kulturnih delavcev Trubarja, prosvitljene dobe, Cojzovega in B!eiweisovega kroga. Poda tuđi kratko analizo razvoja slov. politič-nega programa. Konca s stavkom: »Vsi ti možie so bili obenem slovenski optimisti in južnoslovanski optimistu nikoli pa ne samo noslednje.« Nato poroča tov. $libar: O mžnosio-vanskem vprašanju. Poudarja po-men Prešernov in Levstikov za naše naziranfe. Analizira ilirizenu mnenja naslednrh dob do novodobnesa go-vorniškega ilirstva Ilešičevega in najnovej^e takozvano jugoslovaosko Baciionalistično gibanje v posamez-nih fazah in varijaciiah. Nato prečita tov. nredseđmk manifest, ki sa Je se-stavil programatični odseK in ki nai tvori spopolnitev drnftveneea prc-mrama. V debati razmotriva tov. Putar podrobne?e bistvene razlike med f^kozv. ;t!gcslovansko naenona-lističrto kieio in nami. Tov. Verhunec analizira nazore s!ov. političnih i strank o iužnoslovanskem vDrašanju j in dokazuje nedoslećnoM: klerikalne ! pol'rke. katero ji narekuje oportuni-teta. Od strani navzočih zastopnikov fugoslovanskih nacijonalistov govore tov. Kozak, Srb Mijstović in sta-rejšina Virant. Prva dva skušata đo-kazovati. da ie juocosiov. vnraŠanie v prvi vrsti noliticno. Slednii na sploh ne vidi nobenih razlik. Odgovarjata • Ihn oba referenta. Snreiem manifesta ! priporoča v imenu mlaiših Slovenija- ! nov. tov. Mrpole, v imenu starejših \ pa tov. phil. Rus, ki poudarja. da \ znači ta manifest dosledno nadalje- \ vanie tradicii Slovenije. Na to je bil . soglasno in z navdušenim ploskanjem SDrejet slede ci f. manifest: Jugoslov. vprašanje ni toliko vprašanje ideje, koli-kor v prvi vrsti metode . . . Metoda nam pa narekuje stopnjevani razvoj, ki se mora opirati na znanstvena in življenska dejstva. (Dr. Lončar: Veda IX. jr;'- št. 4—5.) 'Antropologija in etnografija južnih Slovanov sta se malo raziskani, kot je njih najstarejša zgodovina še zelo temna. Skoro gotovo so bili po-samezni južnoslovanski narodi prvotno krvno sorodnejši kot so da-nes in da se je ta diferencijacija dovršila, to je pripisovati dejstvu, da so južni Slovani asimilirali najrazno-vrstnejše tuierodne elemente. »Ako smatramo sociologično narodnost kot rezultat plemenskega razvoja, izprva odločno po krvni sorodnosti, pozneje po skupnem jeziku in kulturi, nastali vsled sožitja, moramo to-rei imenovati Slovence, Srbe, Hrvate in Bolgare kot tri posebne narodnosti. (Dr. Tuma: Veda IV. št. 4 do 5). Najmanj že 1300 let imamo loče-no zecdovino, različno stopnjo kulture in nrecej različne pogoje ob-stanka. Približno 14 milijonov nas je. Pripadamo sedmim državam, imamo štiri imena, tri književne jezike, tri veroizpovedania in dva črkopisa. Vsi ti momenti nas ločijo in ker so ravno rezultat dolgotrajnega razvoja, jih ne moremo odstraniti čez noč, temveč jih moramo vpoštevati kot dane faktore. Odkar se južni Slovani narodno zavedamo, gre razvoj in stremljenje posameznih sorodnth narodnih individualnosti v smeri zbliževanja in vzajemnosti. Kot smo že poudariii s citatom je tu važna metoda in to nam kaže zgodovina tozadevnih mnenj naših najboljših mož. Smo pristaši evolucije t. j. naravnega razvoja, katerega moremo in moramo vsak po svoji moči pospeševati. S tem od-klanjarao vsako re^olucjionarno metodo. Južnoslovansko vprašanje deli-mo v gospodarsko, kulturno in politično. Nasprotno dosedanjim stremljenjem starih Ilirov in novodobnih političnih Jugoslovanov poudariamo, da je osnovno vprašanje ravno gospodarsko. Na eni strani je vzajem-nost južnoslovanskih narodov na go-spodarskem temelju najbolj realna in najlažja, na drugi strani je pa gospodarstvo podlaga modernegu življenja in naši narodni nasprotniki skusajo s kapitalom zavzeti naše pozicije. Gospodarsko močni in edini južnoslovanski narodi so mogočen jez proti prođirajočemu nemštvu, italijanstvu in madžarstvu. Posamezen narod tu ne bo dosegel tega kot vsi sKuono; vsak člen verige je nujno potrc-ben. Socijalna struktura južnih Slo-vanov je približno enaka: mali in srednji kmet je naš glavni ekonomični element. Smo brez velike trgovine in industrije, toda v ugodnem geo-grafičnem položaju, naslonjeni na irorje. Iz te konstelacije se nam že kažejo prvi gospodarski cilji: Organizacija zadružne produkcije v polje-delstvu in industriji. Sporedno z njima mora iti organizacija trgovine; prevzeti moramo izvozno trgovino, ki gre skozi naše pokrajine. Naravno gospodarsko ležišee Slovencev in Hrvatov je Trst, Srbov in Slovanov vr Makeioniji — Solun, Bolgarov — Carigrad. S temi točkami so podane glavne smeri narodno - gospodar-skega dela južnoslovanskih narodov. Plod vzajemnega gospodarske-ga delovanja pa bo približevanje kulture posameznih južnoslovanskih plemen. Kar - e jezikovnega vpraša-nja je zgodovina Prešernu pritrdila in danes so zapozneli Iliri le redke „-:;._.,„: v?rcKju vsilievati tuj (četu-«. - : ... jeziK, to bi nasprotovalo obče priznanemu pedagoškemu načelu, da je izobraževanje ljudstva mocoče le v maternem jeziku. Tuđi jezikovni dualizem: da naj bi rabili slovenščino le za poljudne spise, znanstvene knjige naj bi pa pisali v srbohrvaščini. moramo kot zastarel anahronizem odkloniti. Vsak piši v svojem jeziku in ker so si jeziki tako sorodni. bo Slovenec po majhnem trudu razumel, kaj piše Hrvat in obratno. Nedoslednost nam nasprc*-nega mnenja tiči ravno v tem, da se sicer poudarja jezucovna sorodnost, a obenem zahteva, da zatajimo mate-rinsčino, Četudi le na posameznih po-ljih. Prvi pogoj zajednice je, da bi moral Hrvat enako lahko čitati slovensko, kakor hrvaško in narobe. * Kadar borno Slovenci in Hrvati tako daleč, da borno, poslužujoč se vsak svojega jezika, to občutili tako, kakor, če govori dandanes Štajerc s Kranjcem, takrat vedite. da je kra-Ijestvo južnoslovanske zajednice blizu.« (Dr. Prratelj: Naši zapiski 1. 1910. št. 8.) — Kulturni del južnoslo-vanskega vprašanja nam je rešil že Prešeren: Vsak naj orje na svoji njivi in se seznanja s prizadevanjem in uspehi svojih bratov. Ko bo oboje-stranska kultura zadosti visoko, bo mogoča tuđi trajna zveza. Treba je pri tem poudariti še dvoje Slovenci nadkriljujemo ostale bratske narode glede ljudske kulture dale'K >. Vsled tega in zaradi svojega geo -afičnega položaja, ko smo v neposr Inem sti-ku s kulturno visoko stoje mi narodi, smo naravni posredovr i zapadno - evropske kulture drugim južnim Slovanom. Kot si sami stavimo za prvo nalogo podrobno izobraževalno delo med narodom, pa zahtevamo -tuđi od inteligence bratskih narodov,» da zastavi na domaćih tleh delo v istem smislu. To mora brti eden glavnih pogojev vsake vzajemnosti in zbliževanja. Ta naš demokratizem nam bo dajal garancije, da ne ostane vzajemnost samo omejena na posa-mezne inteligentne sloje, temveč, da se pritegnejo široke plasti posameznih uižnoslovanskih narodov. »Ce-lotno jugoslovanstvo mora biti kulturno podobno staremu Helenstvu: vsako pleme prinašaj kar največ kulture v skupnost, ki se je mora zave-dati vsakdo in se ozirati nank>. dasi je vsakdo v svoji domaći hiši samo-stoien. enakopraven in enakovreden drugemu.^r (Dr. Lončar: Veda IV. št. 4—5). V političnem oziru južnoslovansko vprašanie ni niti državno, niti dinastično. Obenem moramo tuđi po-udarjati, da je vsak historizem. tako Velika Hrvaška, Velika Srbija ali Velika Bolgarska, največja ovira naši ideji. Ta narodni imperializem je vzrok srbsko - bolgarskega spora, velikih bojev v istem srbo - hrva-škem narodu in tuđi planinskega hr-vaštva pravašev, ki nam odreka narodno samostojnost in nas ponižuje na nivo manjvrednih elementov. Ravnotako pripadnost h gotovi konfesiji ne more biti temelj južno-slovanskega političnega in kulturne-ga naziranja. Dejstvu, da smo Slovenci samo-stojna narodna individualnost, odgo-varja točka slovenijanskega programa, ki zahteva: Zedinjeno Slovenije Naravna posledica našega južnoslo-vanstva je, da v federativni Avstriji obenem zahtevamo ožjo zvezo južnoslovanskih administrativnih enot. Avstrija, kot zveza narodov, ima važne interese na Balkanu. Praktični cilji avstrijskih južnih Slovanov, ki tvorijo z balkanskimi Slovani gospodarsko in etnično enotno skupino, inorajo biti, da odgovarja raz-merje med Avstrijo in Balkanom našim interesom t. j. da stojita obe skupini gospodarsko, kulturno in politično v najboljšem soglasju. To je mogoče v federativni Avstriji, ki do-sledno izvaja § 19. osnov. drž. zakona. Nedosledna politika slovenskega klerikalizma nam je v tem ozirt! največja ovira in vsled tega klerikalizma nam je v tem oziru naivečia ovira in vsled tega boi na ćeli crti proti njemu — sumnia lex. Starši, z^pomnite si to! Ako se otrok slabo uči, je slabo-voljen, utrujen ali prenapet, poglejmo mu v usta. Prav pogosto je vzrok v slabih zoben, ki že rami na sebi dajo otroku opra^ka, ki so pa tuđi zaradi-tega največja neprilika za otrokovo zdravje, ker v njih gnezdeče bakterije proizvajaio strupene snovi, ki istotako uajdeio pot v želodec in v kri otrokovo. S tem se pa v nevar-nost spravlja otrokovo zdravje vob-če in nastanejo iz tega slabosti, gla-vobol. utruienost in prenapornost, pogosto pa tuđi neprilike želodca, neredko ćelo nalezljive bolezni. Ni moči zatorej priporočati zadosti rujno, navaditi otroka na redno negovanje zob z zobno ščetko in kako antiseptično ustno vodo (Odol), ki deluje proti razkrojevalnim prt-kaznim. Vsak dan zjutraj in zvečer temeljito čiščenje ust z Odolom, va-ruje otroka zdravju škodljivega procesa gnitja in poleg tega še zobe ohranjuje zdrave. Otroci Odol, ker je prijetnega okusa in izredno osvežujoč, prav radi rabijo. Par kron, ki jih vsako let oizdamo za Odol, nosi bogate obresti. Varovati se je bolje, nego zdraviti in tuđi — ceneje. KOLE5B PRI2NAN0 NAJ BOLjSA SEDflNJOSTI X A.GOREC LJURLIAHA MARIJE TERE Z\\l vFSTA 5T \H NOVISVET HA5PR0TI K0UZt|A ZAH TEVAITF PRVI "»LOV CENIK r?PF7PrflCN0 Lilijskomlecno ili ! bDJi[kOl Bergmanna & Ko.t Dečin na Labi je vedno bolj priljubljeno in razSirjeno spričo svojega priznanega učinka proti pegam in njega dokazane neprekos-ljivosti za racionalno gojenje polti in lepote. Na tisoče priznalnih pišem. Mnogo odlikovanj. Pozor pri nakupu. Pazite lzrecno na označilo »s konjičkom« in na polno firmo! Po 80 h y lekarnah, drogerijah in parfumeri-jah itd. Istotako je Bergmannova lilijska krema »Manera« (70 h lonček) čudovita za ohranitev nežnih damskih rok. 954 Malo tuivo i proda]. V prijetnem kraju Kokrica, blizu mesta Kranj na Gorenjskem, se proda iz proste roke malo posestve, obstoječe iz pritlične hiše s 3 sobami. kuhinjo, shrambo, hlev za prašiče in kuretnino, vse v dobiem stanju. Pred hišo majhen vit za 2elenjavo, za hišo maj-hen gozdiček in nekaj njive. Posestvo se nahaja v blizini glavne ceste, solnčna Iega, posebno pripravno za kakega upokojenca Pojasnila daje Janez Bauter, Trst, ▼la Giulia 6, L 2431 Zivinske in mostne tetatnlte (BrQckenwagen) lzđelnfe nsfcenefe in nslsolldnefe ■ domaća tvrdka == IVAN REBEK f »b»no la ametno klJačarniCarstra, Celje. Ccnik brezplačDO in franko na razpolago. Mele belo perilo. Kakor na solneu beljeno — izgleda perilo po pohiraem kuhanju s primesjo ^^H ^^BflffS^^^Dd ^h^h^^h^^^^E^B ^b^Rl^B^Sk^^^^k. J h|V ^^I^B i^h^H Persil ne vsebuje — kljub svojemu hitremu učinku — nikakih perilu škodljivih snovi. Zajamčeno neškodljivo pralno sredstvo. Gottiseb Voith DUNAJ III- 1- Naprođa) po vseh trgovinah- Kobend rug iivalni stroj ni izdelan ■ tako točnostjo, akrbnostjo In trpelnostjo kakor PFAFF-iivalni strol- Noben drug šivalni stroj nlma toliko prednosti In Uboli4an|a kakor PFAFF-iivalnl stroj. V Vaio lastao korist )e9 da ti pred ukopom ogledate mojo veliko zalogo ali pa zahte- vate cenlfe. 713 Ign. Ilok največja trgovina šivalnih stro-jev in Puchovih koles, LJUBLJANA, Sodna ulica 7 (zraven sodnije). Tivski pilili spreten in zanesljiv prodajalec, v ma-nufakturem blagu dobro izurjen, se sprejme v trgovino AntOD ValeHČ&k, Velenle. 2478 Sprefme se ludi učenec. Moški in ienske, ki so pri boleznih sečne cevi (iztok svež in zastaran) brezuspešno po-skusali vse mogoče, naj takoj zahtevajo brezplačnega pojasnila o popolnoma ne-škodljivem, povsod lahko izvršljivem zdravljenju v zaprti kuverti, brez vsakega natiska. Ozdravljenje v okoll 10 dneh. Cena jako zmerna. Ob neuspešnosti znesek nazaj. 4564 Dr. med. H. Seemann, Sommerfeld 83* (Bes. Frankfurt - Oder.) Potrebna zdravila posije ob naročitvl du- najska ali budimpeštanska razpošiljalnica, v izogib vsem carinskim neprilikam. , Lepo ====== li« stanovanje Je ođdatl v građu „Brinje*1 na GrOSUplJem, obstoječe iz 3 meblo-vanih sob, opremljene kuhinje in s porabo velikega lepega senčnatega vrta. Vodovod v hiši. Tik posestva potok in senČnat gozd. Zaradi zelo ugodne železniŠke zveze za trgovce in uradnike iz Ljubljane posebno pripravno. Odda se pa tuđi kot celoletno stanovanje, ki bi bilo za penzijonista posebno pripravno. Cena po dogovoru. Ustmena ali pismena vprašanja na lastnika g. Ign. Valentinčiča v Ljubljani, Dunajska cesta 29. 24t6 Krvna holezen : ni sramota.: Vsi smo Ijudje in vsem prete vene-rične bolezni (sifilis), škrofeljni, kožne bolezni in druge od slabe krvi izvi-rajoče bolezni. Vseh teh neprilik — naj bodo stare kolikor hočejo se Sjenom \ KROGLICAMI GEROIf. Prospekti zastonj. Škatljica z natan-čnim navodilom za zdravlje 6 kron. Izdelovalet: lekarnar Fowler, Pariz. NaroČa se iz glavne zaloge: E. LEDERER, lekarnarp Budimpešta IV. Mnseumring 21. Zastopniki, za Kranjsko se iščejo proti visoki proviziji. Po kratkem službovanju na poizkušnjo za-gotovljeno mesto s pokojnino. Ponudbe naj se vpošljejo na „Dunajsko mestnozavaroval-nico4t, Gradec, Herrengasse 11. ifafffnfeB Wmm „pri Solo" za vođo. Zaradi prenređitve trgovine vse blago 10 odstotkov ceneje. Hatinka Wiđmayer „pri Sitan" za rado. ^^^^^^^^K ^^^^^^^^& ^^^^^^^^f^^^^^^^^j ^^^^^^m ^^^^^^^^^^^^^^^^^^L. ^^^^^^^m ^^^^^^^^m ^^^^^^m ^^^^^^K ^Hfil J ]|KT1^H Stran 18. „SLOVENSKf NAROD-, dne 27. junija 1014. 144. štev. Ali ste oženjeni? t Po tem zahtevajte a*va Lvzorce 3 zi 1 K, ( za. II K80h, 12zaK, 3 4i lllustrovan cenovnik i, IzdravniSkimi nas veto [gratis in franko (zaprto) ho h> - L Slagar faktura, 9mmmi ? I Wleslagentr. * T. Ra obroke zlata verižica xb gospode in dame £*££>(% 60 gramov težka, K 140—, me-m AĆ&s^L. se^no 4 ^ Prve vrs*e srebrna m mSžsk %ur* * 3 srebrnimi pokrovci 14 K ■ ^KjX? BPošilia se na vse strani. Kdor M ]S^ a? ^' rad ceno kupil uro in verizi-m JL m co, naj p:5e takoj. B. Loehaer, ^^iav7 Bfeclava (Landenfcarg) 19t — ■ trgovina i ziataiao. i ' Kdor si boco za 6 rinarjev kupiti zavojček, naj zahteva Izrecno cigaretni papir Ottoman. I ^prejema zavarovanja človeškega živ-I ljenja po najrainovrstnejSih kombina-[cijah r°d tako ugodnimt pogoji, ko I oobena diu^a zavarovalnica, I Zlasti je ugodno zavarovanje na I doživetic m smrt z manjšajočimt »e 12 - vplačili. ••• ■ •■. viaiemc:o zavarovalna banka v Pragi. .». • .-. •osorvai fonđl B 60730 728 18 — Izplaćane odftaooaino in kaaltailie K 119,985.304-25 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narod no upravo. ■ ■ ■■■' ■ ■■■ ■ ■-—-■— Vsa poja*aila dajo? ■ ar totalno Mm\n »Ljabliani &E,,*s,Si»Gesoaski uliti stsv. 12. Zav3ruje poslopja In premičnine proti požarnim škodarn do najniŽjih cenah. Škode cenjuje takoi in najkulantneje. Uživa najboijši sloves. koder posluje. Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! 5OO Icroti Varr plačam, ako moi uničevalec korenin ,,Rla balsam" va5h kurjih o£aa, bradavic, otiščancov v 3 dneh ne odstrani brez Dolečin Cera ioi ** ticnMt ali Pa denar naiaj. Sdravaiikl Ukaz o izvrst-«•'JaOTC^U U^pt.!] nem učinku, zraven pa Se na tisoče zahv pišem na ogled. Bujne, lepe i**-jsi dobite ob rabi med. Sm J% DJv* UAMa m+ w»e« oblastveno preiskano ear neškodljivo za T. /i. KtX2 KrCulS Zd pfSl vsako starost, lanesliiv nspoH. Rabi se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekamarji, dvorne parfumerije itd. PoUkusna pusica K 3, velika punica, za-dostna za uspeh K 8'-- Razpošiljanje strogo diskretno. 2498 Kos. dr. A- Ri«, lakoratortj, Đnraf IX., Berggasse 17 E. Taloge * Liab^anl: Ukani pri „Katem \^mnar đrogerlp Kaa« 1= „A*HJ«-. MrareraOČ^iVOSt betonske In belega apsa malta. 3 O3'i2đčBje vlaimih sidov iB prostorom. Fff0ll VremeBIl Odpome steae, kamor lije dei ta fasade x belia MHPPWHMNHIPVilVHRVWQ Neitrplji? za ■SPk-Z^SiK Hl ^slV ^£ Jt ^B SSnai v-akc Q0T0 stivbo. ^^^aSa^aVaaVBHaVBiKii^r^^r'-"' ~*" ' .^^E!l«^^jBfcala3HEB Zaht*wite nro«o«kt G ud komične tvornice Traiskirchon ori Cunaju, Liebloin A Co. Pazite etiketo! popolnoma vešč stroke, dober in lnteligen-ten prodajalec, se sprejme pod dobriml pogoji v mesta na Štajerskem. Ponudbe na upravn. „Slov. Naroda4 pod f^L 1090 24t3". ■ Tmi '■'»■aaaaaaaViL^MafifarJMa^^^^a^alaMaMe-i/ilP^J \ sanatoT^OFTemčna! ^) 21A NOTRANfcJK IN KIRURGICNE BOLEZNl. t?H i? LtJUBLuIANA komenskeoa ulica *t \il J SEF-zpftAvTjiK FFsmRi-j D^ FR DERGANC | SI IS U I M ^c ^^^"^^a za LIIDIlIsLssijiiiij! Dr pl. Trnkoczyia Sladni čai je pra-izvir vseh sladnih izdelkov in da kri, moč, ztJra?je. Za dojenčke je Sladin kot redilno sredstvo varnh otrok. Za vsa-ke|n tiolnika, za slabokrvne, nervozne, siabotne, rekonvalescente kot zajttk, lužina zauživan, je Sladin tzvlr zdravja. Da odraslim bolnim kakor zdravim okusen, redilni zdravilni zaitrk. Poraba Slad i na prihrani v gospođin istro .soo o na denarju, 2 3 na mlcku, polovico na siad-korju. Vse te koristi potrjujejo vsak-danja zopetna np.ročiia. ] 4 kg za 60 vin se dobi tuđi pri trgovcih. Po pošti 5 j zavojev 4 krone franko. Glavne zaloge so ▼ lekaniati Trnkoczy: na Capeii. J«set5iait»rJrri5se 25. Radftiky?lat7 4. Srhonbnnner-strra 109, f &md:u, Salstrsu i, i Trstu, drmjut i Canaili, St. Gitr. H B«»wla 7t3, » bmš, lizali L tr^CT«, » Cb!;u, Hiimr. ti)«««, t C«m«. Kmur. Mansr, t Ptariten, Kšr.ir. iekjra". ? Ljutici, Ickana Tnkaiy rravra ratnria. — Žena .;'.<:nš-i te ie :arne je vipoiila s\o]i;i «- rdravih otrok ■= -^L-^di om. Na stotine mater je posluialo ta svet n mnoge to resile s s'adnim čajem ivo;« dojenčke Uć.nek sladneia £aia ob stoji v tem. ker slad se ne ige in nled tepa vsebu-e za prehrano potrebno suhstanco, to je Diastazo 668 Jl^ Za ohranitev Q rfmm želodca za podoiranjein aravnavo prebave za od-stran;tev škod'.j.vega za^atenja, kate-rega posledicaso mno^e bolezni, vedno učinknje jako dobrodeino dr Rase izasi za želodet Znane nosledice nezmernosti, napačne diete, prehlaenja in telesna zaortja n. pr. vzpehavanie, gorečica, napenjame. tvoTitev kisline. čut polnosti m krčne bolečine se omiljujejo in odstranijo in tako zabrani razvitek težkih in dol-gotrajn'h bolezn-. Svarilo! im /^n Vsi deli embalaže nosi- •* **ćčf^gto*S Nikjer si ne dajte Ysi- iV^,_ ^^ liti nadomestii. Oliivn ^ zalc»ffaft BFDIftNFP c- in kr-dvorn' đobavitelji le-. IllRlJnUl, kamapri„Črnemorla".Pra^a Mala strana, št. 203. o?el Nerndove nlice KMO^ P« poMI •• nupoill|a vsak da«- ^H Vćlika steklemca 2 K. — Mala stek-lenica 1 K. — Po pošti ako pošljete naprej 1 K 50 vin. dobite eno malo steklenico, za 2 K 80 vin. eno veliko, za 4 K 70 h dve veliki steklenici, za 8 K štiii velike steklenice, za 22 K pa U velikih steklenic franko. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogrske. jfr3isinf!/n tonlirO ^rva^-' sdrnvi;o protln, rey-lUCPlUM mpillc-g£vr matizBin, ischžas. [■ Trgovina z orožjem in c. kr. zaloga smodnika Lcchner & Jungl, Gradec Sporgasse I. priporoča po tvorniških cenah kot najboljše branilno orodje avtom. žepne pištole, točno zastreljene sistemom „Browning* Steyr*. „M.2user" in .Bavard" samokresi najbogatejše iz-bire"že od K 550 naprej, floberti in karabinaiice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itđ. itd Cenovnik gratis in franko. 55 Cenovnik gratis in franko. W Modni sa fon Svane Schiller, Su. S>eira cesta 29 priporoča veliko i%bero izgotov/jenih dunajskih damskih in dehliških sfamnihov praznih oblik in nakita. C. kr. avstrljske «[& državne železnice. Izvleček iz voznega reda. ---- ----- Veliaven od 1- maja 1914. =— Postaja i Liaolfaaa glavu kolodvor. O4hod. 6aOO zjutv-aj. Osebni vlak na Krani, Tr-2ič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St Vid ob Glini, Dnnai. 6-51 sJHtt*aj. Osehni vlak na Krani, Jesenice, Trbiž, Trst, Gorico itd. (Od 31. maja ob nedeljah in praznikih od 1. julija Ljubljana g\^ kolodvor. — Jesenice vsak dan; od 15. jultja do inkl. 15. septembra Rad^če-Bela peč Trbiž v«ak dan. 8*05 olopolrfn« Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje Št. Jan?. Rudolfovo, Stražo-Toplice, črnomeli, Metlika, Bub-niarce (od Novega mesta naprej od dne ot-voritve ) 9-O9 dopoldn«. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Linč, Dunai, Praeo, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatiji-Solnograd.] 11*30 dopoldno. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Fr.inzenfeste. Solnograd, Celovec, Dunaj. 1t-52 popoldn«. Osebni vlak na Grosu-plje, KoČevje, Trebnje St. lanž. Rudolfovo, Stražo-Toplice. Črnomelj, Metliko, Bub-niarce. (Od Novega mesta naprej od dne otvoritve.) 1-55 pap«ldtt«. Osebni vlak na Skofjo Loko, Krani, Radovljico, Jesemce. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). ••40 popoldna. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, •"22 «»očop. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen. (London), Celovec, Linč Dunai ••3S iteier. Osebni vlak, na GrosupHe, Trebnje, St. Janž, Rudolfovo, Crnomelj, Metliko, Bubnjarce, (Od Novega mesta naprej od dne otvoritve.) •*•! zvočor. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje Novo mesto Crnomelj, Metliko, Bubnjarce, (Od Novega mesta naprej od dne otvoritve.) 1O-O1, po nočl. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, Draždane, Berlin. Prihod. T-S5 jcjotraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linča, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mesta, Beljaka), Tržiča, Krania. | 8-56 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega, S-52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linča, Celovca, Monakovega, Solnograda. lnomosta, Beljaka. 10*55 dopoldne. Osebni vlak iz Straže-To lic, Noveea mesta, GrosuDljega in (od otvoritve) Bubnjarcev, Metlike, Crnomlja 11-16 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka Tržiča, Krania. 2-15 popoldno. Osebni iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega. Kočevja, Grosupljega, in (ođ dne otvoritve narrej.) Bubnjarčev. Metlike, Crnomlja. 4-33 popoldno. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča, Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja. i 7-52 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Skofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 8"20 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linča. Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. 9-2? po noči. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža. Trebniega Kočevja, Grosupljega. in (od otvoritve naprei) Bubnjarcev, Metlike, Crnomlja. 11-31^ po nočl. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Postaja: Ljablana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-40, 11-50, 3-12, 7»15, (11»££ ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41f 6-15, (10-30 ob nedeljah in praznikih). C. kr. driavno-ieleznl&ko ravnateljstvo v Trstu. Jadranska banka filijalka v Ljubljani Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. u Zfvahaa ir«u i laurOn. ■ Dolniaka glavnica K 8fOOO.OOO. Makadla v Amsriko i> akredidvL Kupnje In prodala vroiaosta« papni* (rente, aastavaa plama, aetadee« areeke Itd.) — vatate ia devlie. — PreaMse ===^ k vseai žrefeaajeak ===== SprojoM vlof e na kranllae ajtttco tor aa Uro la tekett racaa. ^ Obrestovaoje od dne vložitve do dne drifa. ■oattiavok plato »ama* Iz svojofa. Eakoaptlras mealce, devize ia fakture. — lavarevaaje vreda. papirlev proti kanal teemU. — Revizija irefeanla artok »rezplaeBo. — Reaieoara-kredltL