De lenJe
Sp Do 35 LIST
1998 e
352(497.4 Šoštanj)
SH
LETIH
9000G25.7
ŠTEVILKA 7
Praznovanja dneva državnosti
SKORNO
Osrednja občinska proslava ob letošnjem dnevu državnosti, ki je potekal v znamenju praznovanja sedme obletnice junijskih osamosvojitvenih dni, je potekala v Skornem. Na predvečer praznika so prizadevni člani Turističnega društva Skorno v nasprotju z neprijaznim vremenom odprtih rok sprejeli obiskovalce, ki so se udeležili praznovanja in kresovanja pri kmečkem turizmu Pirečnik. V Skornem so se na občinsko proslavo res skrbno pripravili, vsem so ponudili brezplačen golaž, za presenečenje pa še majhen ognjemet. Iz govora župana
Bogdana Meniha, pa tudi z obrazov prisotnih, je izžarevala želja po spravi, zedinjenosti in nujnosti združenja moči v želji za uresničevanje boljei prihodnosti.
RAVNE
V Ravnali so pripravili proslavo krajevnega praznika in praznovanje dneva državnosti na predvečer praznika, 24. junija, pri Jazbečevi kapeli, ob spominski lipi. Že potradi-ciji so kulturne prireditve v Ravnah dobro obiskane, kar pa ni čudno, saj ravenski kulturniki, od najmlajših do najstarejših, s svojim nastopom vedno navdušijo.
ŠOŠTANJ
Lepa nedelja pri Sv. Jakobu
oznogotska cerkev v Topolšici nosi ime po Sv. Jakobu. Lepo nedeljo so ob godu zavetnika cerkve, 25. julija, praznovali preteklo nedeljo.
Cerkveni klučarji so lepo pripravili in okrasili postaje, ob katerih je po maši potekala procesija, člani Turističnega društva Topolšica pa so v goste povabili strelce iz Mislinje. Mislinjsko strelsko društvo ima za svojo dejavnost dovoljenje, njegovi člani pa so izkušeni in dobro strokovno podkovani. Tišino mirnega z gozdom obkroženega prostora ob cerkvi so ob vsaki postaji presekali glasni poki iz njihovih možnarjev in pritrkavanje na zvon v cerkvenem zvoniku.
ČETRTEK, 23. JtlJ 1998	(11 illll SIT
ADI.J0, OSNOVNA ŠOLA!
IT sredo 17. junija so se v prostorih Vile Široko , na povabilo župana mesta I Šoštanj, zbrali učenci, ki so se ob zaključku šolskega leta veselili osemkratnega I odličnega uspeha. Spremljali so jih njihovi razredniki, ki so skupaj z njimi delili veselje. Vsi prisotni so prisluhnili spodbudnim županovim besedam, nato pa so učenci prejeli še njegovo darilo tj. knjigo 500 dramskih del. Za kaj gre v tej knjigi, so imeli priložnost takoj spoznati, saj so jim njihovi bodoči kolegi Gimnazije Velenje s pomočjo Urše Menih zaigrali del komedije Smešne precioze, ki jo prav tako lahko najdejo v tej knjigi. Upam, da je dogodek vsem ostal v lepem spominu ter da bodo naši bodoči intelektualci: Simon Usar, Urbanc Janko, Hudournik Petra, Apat Janez, Borovnik Marko, Lampret Anja, Šumah Darja, Tina Čas, Peter Ostovršnik, Jernej Mazej, Jernej Preglav, Jernej Kunej, in Jernej Hozjan še naprej dosegali tako lepe uspehe in si zastavljali visoke cilje.
Helena Vreča
PRAZNIK ŽETVE IN KREMA V GABERKAH
PRODAJNA MESTA LISTA:
Blogovnico DOLINA, Šoštanj Delikatesa DOLINA, Kajuhova, Šoštanj Market TOPLICA, Topolšico Trgovino MANNA, Skorno
NAPOVEDNIK
■	stran 2
Meja med Šoštanjem in Velenjem
Odločil Im llržavni zbor
■	stran 3
Zakon o varnosti cestnega prometa
Kaj boste urejali na vaši upravni enoti?
■	stran 5
Spet presenetile vremenske ujme
Ogrožena hiša v Skornem, plazovi v ver krajih
■	stran 7
90 let PDG Lokovica
Oti Umirja do Lokovice
rostovoljno gasilsko društvo Gaberke je preteklo nedeljo četrtič pripravilo zdaj že tradicionalni praznik žetve in kruha.
Bil je za tekmovanje čudovit dan. Na začetku je nastopajoče in obiskovalce pozdravil predsednik PDG Karel Judež. Pri žetvi sta se najbolje odrezali Gaberčanki Elica Završnik in Anica Bolha. Vezanje snopov je bilo inalo težje, saj gre to delo lažje od rok, če je žito malo daljše.
Zanimivo je bilo gledati tudi postavljanje kopic, predvsem pa zlaganje snopov v kozolec. Vsi so se trudili po svojih najboljših močeh. V tekmovanju so sodelovali krajani Cirkovc, Skal,
Plešivca, Raven, Razborja, Zavodenj, Zibike in Gaberk. Za morebitne skrhane srpe sta skrbela Tone Rezman in Polde Brodnik. Mlačev so prikazali Tone Spital, Tone Rezman, Polde Brodnik in Ferdo Blazinšek. Zito so nato očistili na starem vetniku. Sledila je zaslužena kmečka malica z domačim jabolčnikom ter veselo domačo pesmijo. Stope za luščenje zrnja nam je predstavil Stefan Bolha. Kladivo za luščenje je spodaj podkovano, delo pa poteka zelo počasi.
Tako so kmetje v starih časih za luščenje 1000 kilogramov zrnja porabili kar cel teden dni.
Tako je včasih potekalo delo od žetve do slastnega domačega kruha, ki so ga spekle gaberške gospodinje, ki si zaslužijo posebno pohvalo, saj so v svojih pečeh napekle še najrazličnejše slaščice izvrstnih okusov.
Sledila je gasilska mokra vaja. Med tekmovanjem so prepevali Strajharji s Konovega ter harmonikar Peter Jan. Celoten program pa je povezoval Gorogranc.
Med veselico, ki se je nadaljevala ob zvokih veselih Gamsov, je z dežjem ponagajala narava.
Skoda, saj se je za gasilskim domom Franc Šteharnik s svojimi pomočniki trudil, da bi nihče ne ostal lačen.
M. R.
o
DOLOČITEV MEJE MED OBČINAMA ŠOŠTANJ IN VELENJE
Odločil bo Državni zbor
Svet občine Šoštanj je na 28., 29. in 33. seji obravnaval vprašanja, ki se nanašajo na določitev meja med Občino Šoštanj in Mestno občino Velenje. Ob tem je posebej izpostavil tudi vprašanje zakonitosti postavitve obeležja, ki ga je postavila Mestna občina Velenje v Prelogah.
V zadnjem času se v časopisju in med prebivalci naše občine širijo številne govorice, ki želijo razvrednotiti delo občine v zvezi s to problematiko. Kako pa stvari potekajo v resnici? Dejstva o dejanski situaciji in aktivnostih smo poiskali na Občini Šoštanj.
Z zakonom o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij (Uradni list RS št. 60/94) so tudi določena naselja, ki tvorijo območje občine Šoštanj in MO Velenje. Miti v občini Šoštanj in ne v MO Velenje ni naselja Preloge. To naselje v trenutku sprejemanja tega zakona ni več obstajalo zaradi dejavnosti RLV. Navedeni zakon, predvsem pa zakon o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij (Uradni list RS 44/96) določa, da se območja občin spremenijo z izločitvijo dela občine in njegovo priključitvijo k sosednji občini, za kar je pristojen Državni zbor RS. Zato kakršnokoli odločanje o tem vprašanju na seji sveta občine nima relevantnih pravnih posledic.
Preloge niso naselje, ampak območje brez prebivalcev, tako da ni možno ugotoviti volje občanov na zboru občanov ali na referendumu. Zato je za rešitev statusa spornega območja Preloge potrebno doseči spremembo navedenega zakona, tako da se z zakonom določi postopek za izločitev nenaseljenih območij iz ene občine v drugo občino.
Občina mora varovati svoje območje in vlagati pobude ter pravna sredstva, če je mnenja, da njeno območje z zakonom ni pravilno ali pravično določeno. Ker ta dvom za območje občine Šoštanj obstaja, je župan občine Šoštanj z dne 21.7. 1997 predal Državnemu zboru RS pobudo za spremembo območja občine Šoštanj. Ali bo Državni zbor to pobudo obravnaval in na njeni podlagi s spremembo zakona spremenil območje občine, je v njegovi presoji oz. pristojnosti.
To pobudo župana je potrdil tudi šoštanjski občinski svet in jo v vprašalniku predsednika Državnega zbora RS tudi dodatno utemeljil. Pobuda Sveta občine je bila poslana predsedniku Državnega zbora RS dne 24. 10. 1997. Občina Šoštanj je urgirala za rešitev oz. odločitev DZ o njeni pobudi, vendar ta pobuda po naših informacijah ni v zakonodajnih postopkih, zato je župan občine dne 11.6. 1998 ponovno urgiral odločanje o tej pobudi pri predsedniku DZ.
Zupan Bogdan Menih je posebej spregovoril o možnosti referendumske odločitve: "Še glede javne objave odloka o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin ter za odločitev oz. spremembo njihovih območij in razpisu referenduma za spremembo sedeža občine v Delu 6. 6. 1998. Točka 3 tega odloka bi smiselno veljala za območje Preloge, če bi to bilo naselje oz. če bi bilo to območje poseljeno, ker ni naselje, tudi ni možno razpisati referenduma, niti postaviti referendumskega vprašanja. Zato sem svetnike ponovno opozoril, da je status območja Preloge možno rešiti le s spremembo zakona.
Vsako drugačno ravnanje, tudi v medijih, pomeni grobo zavajanje občanov občine Šoštanj, pa tudi sprenevedanje o vsebini problematike določanja območja občine, kakor tudi popolno nepoznavanje ali zavestno spregledanje zakonodaje na tem področju.”
O “KANTO DOBRODOŠLICE”
Postavitev spornega obeležja MO Velenje je, kot je razvidno iz dopisa Ministrstva za okolje in prostor RS z dne 11.5. 1998, potekala v skladu z ZUP in v skladu z novelo zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Zato in zato, ker niso bila uporabljena predpisana pravna sredstva, je vsakršna aktivnost, razen aktivnosti Občine Šoštanj, v tej smeri brezpredmetna. Pravna rešitev te problematike je odvisna od tega, kako bo rešena pobuda za spremembo območja občin Šoštanj in Velenje.
Po pravni naravi sodi reševanje konkretnega spornega vprašanja v pristojnost državnih organov in ne v pristojnost organov občine. Občinski organi sicer dajejo pobude, vendar te po pravnomočnosti odločitve državnega organa nimajo nobenih pravnih posledic. Dejstvo namreč je, da sporno obeležje ne stoji na meji med območji mesta Šoštanj in območja Prelog.
Trditev, ki se pojavlja v medijih, da je Svet občine Šoštanj dovolil občini Velenje prisvojitev dela območja, za katerega se smatra, da pripada občini Šoštanj, ne drži. Dejstvo je, da je svet občine pristojen za sprejem odločitev o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin. Vendar gre v danem primeru za določitev območja občine Šoštanj, za kar pa je pristojen Državni zbor RS in ne Svet občine Občine.
Kakršnakoli odločitev sveta o postavitvi ali rušenju betonskega kamna bi bila tako v neskladju s pristojnostmi, ki mu gredo z zakonom in statutom občine. Ker pa ima svet pravico dajati pobude, predloge in mnenja o tej problematiki Državnemu zboru RS, je to tudi storil.
Svet občine in župan ocenjujeta, da se postopek razrešitve statusa spornega območja Preloge s strani organov občine Šoštanj vodi razumno in pravno korektno ter ga bosta tako vodila vse do spremembe Zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij. Za razrešitev sporne zadeve bosta po svojih močeh in potrebno zagnanostjo storila vse za odločitev Državnega zbora o navedeni pobudi v najkrajšem možnem času.
E L
OBČINA ŠOŠTANJ
OBVESTILO
Obveščamo vse zainteresirane, da bo od meseca avgusta dalje možno najeti stojnice za prodajo kmetijskih pridelkov in vseh vrst kmetijskih proizvodov, pridelanih na vaših domačijah.
Stojnice bodo postavljene na Prešernovem trgu v Šoštanju -prostor med blagovnico Dolina in Treplovo hišo.
Vse dodatne^ informacije v zvezi z najemom stojnic lahko dobite na Občini Šoštanj tel. (063) 40-310 ali na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, Šoštanj, tel. (063) 883-005, vsak delovni dan od 7.00 do 15.00 ure.
OBČIM ŠOŠTANJ
LEPŠE E BOLJ UREJENO
Ocenjevanje našega mesta

onec junija je regijska komisija turistične zveze Slovenije ocenjevala urejenost in izgled Šoštanja. Tričlanska ja je prečesala vsak kotiček ter iskala vse dobro in slabo, kar v Šoštanju imamo. Po primerjavah iz prejšnjih let je bilo ugotovljeno, da so javne površine sorazmeroma lepo vzdrževane,- razen obrežja reke Pake, ki je bilo visoko zaraščeno. Slab izgled dajejo predvsem razpadajoča pročelja hiš ob glavnem trgu. Med njimi pa vsekakor prednjači nevzdrževana in neurejena trafika. Neznano komu namenjena propadajoča drvarnica ob novi športni dvorani, last šaleških likovnikov, bode v oči mnoge športne turiste. Ob Kajuhovi šoli se je našlo nekaj pozabljenih smeti. Nekaj plevela se je našlo tudi na zadnji strani
/. avgust od 9.ure dulie - Razstava starih motorjev, vožnja, program, zabava, Kajuhov dom Šoštanj (Moto klub Šoštanj)
9, uvpist ob 15.liri - Veselje ob Toplici, zdraviliški park v Topolšici (TD Topolšica)
15. mailst ob 14.uri - Kravje dirke, Gaberke (PKG Kulturnica Gaberke)
16. avgust ob 14.uri - Žunkovičev memorial, Gasilski dom Šoštanj (PGD Šoštanj)
22. avgust popoldne - Letalski miting. Letališče Lajše (Aeroklub Gorenje)
S o s
MOST V METLECAH
K
ljub močnemu deževju smo v .sredo. 24. junija, malo po 4. uri popoldan, na predvečer dneva državnosti, otvorili nov most v Metlečah. Da mostu in prenovljenega cestišča ne bodo uporab-
ureditvijo cestišča in pločnikov, je stala cca 40 mio SIT, kar je za občino velik zalogaj. Najpomembnejše pri tem pa je, da most sedaj zagotavlja večjo varnost vsem udeležencem v prometu. Poleg same varnosti si vsi želimo več obiskovalcev v nase malo
zdravstvenega doma. Na izhodu iz mesta nas pozdravi na novo zgrajena žaga, ki obratuje že kot taka brez fasade in z neurejeno okolico, kar pa je pravo nasprotje z izredno lepo urejeno delavnico kovinarstva Sovič v smeri proti Ravnam. Tovarna usnja dnevno spreminja “namembnost” svojim parkiriščem. Trend modernega mesta pa vsekakor dajejo premnogi grafiti in polomljeni spomeniki.
Izredno lepo pa so okrašeni nekateri balkoni in okna. Nekaj pohval je dobil takrat sicer še zaprt bazen, pa okolica jezera, ki ji je manjkalo mogoče malo več turističnega življenja ali rekreativnih prostorov. Dokaj urejeni so tudi gostinski lokali, kjer izstopa vila Široko ssvojo okolico. SicCT pa je bila pohvale vredna obnova naših kulturno zgodovinskih spomenikov, graščine in Pustega gradu. Šoštanj se torej počasi, a vendarle vztrajno, vsaj v očeh “turista” lepša. To pa je tudi že nekaj, mar ne?
PeRa
Ijali samo vozniki, pač pa tudi pešci, starejši in mlajši, sta dokazala g. Viktor Cepelnik in devetletna Sabina Šumnik, ko sta svečano prerezala trak. Most in prečudovita okolica sta lahko v ponos krajanom Metleč, kot tudi vsem občanom Šoštanja. Sanacija mostu, skupaj z
mesto.
Popotnik dobi dober vtis o samem mestu, če je ob vstopu okolica urejena in očem prijetna. Še z večjim veseljem jim lahko rečemo: Dobrodošli v Šoštanju!
kd
kS »
SMRTI
\ času ud 16. 6. do 20. 7. 1998 so umrli
Metka POTOČNIK, Topolšica 204a in Ervin PIRMANŠEK, Podkraj 41
Marija REDNAK,
C. heroja Rozmana 5, Jožef RAMŠAK, Zavodnje 34 Lovro PRAZNIK, Levstikova 21, Marija NAHTIGAL, Ravne 118 Martin SOVIČ, Ravne 7
Frančiška BRATUŠA, Tovarniška 2 d,
Mihaela VERBOTEN, Tekavčeva 8, in Branko BRAČIČ, Tekavčeva 8
Mateja ROBIDA, Topolšica 129 in Jože STROPNIK, Lepa njiva 89
Natalija SOVIČ, Ravne 44 in Janez JELENKO, Ravne 103 h
Nataša MESARIC, Ravne 48 in Slavko BAČOVNTK, Bele Vode 10 a
Magda ROLA, Ravne 104 a in Boris LEDINEK, Ravne 104 a
POROKE
V času od 16. 6. do 20. 7. 1998 so se poročili
KRSTI
F juniju so bili krščeni
Karmen LEDINEK, Topolšica 41 in Branko ŠKRUBA, Topolšica 40
MEDEJA, VALENTINA, DAVID, MARKO in NEJC.
Vesna VIDEMSEK, Skale 17 in Marko SKORNŠEK, Skonto 38 a
T0 P L I F I K A C I J A L 0K0VI C E
Na Občini Šoštanj že imajo načrte za toplifikacijo Lokovice, ki jih je pripravil Zavod za urbanizem Velenje. V avgustu bo v Uradnem listu izšel razpis za oddajo del, prvo lopato pa naj bi zasadili zgodaj jeseni. Za to investicijo je v letošnjem proračunu namenjenih 30 milijonov tolarjev. Gradnja toplovoda bo potekala v dveh fazah. V fazi A, ki obsega okrog 100 hiš, se bo pričelo kopati jeseni, zaključek del pa je predviden pred začetkom kurilne sezone 1999. V fazi B, ki zajema 54 individualnih hiš v okolice gostilne Komprej, pa se bodo dela odvijala po zaključku faze A. Komisija za organizacijo gradnje toplovoda, ki se je sestala trikrat in v kateri so predstavniki krajanov, občine in stroke, ocenjujejo, da bo individualni prispevek za priključek do hiše v vrednosti 5000 nemških mark.
Kt'|Hililika Slovenija
UPRAVNA ENOTA VELENJE
Oddelek za U|)raviie notranje zadeve
novosti nun
0 VARNOSTI
CESTNEGA
PROMETA
PODROČJE, KI SE NANAŠA NA DELO UPRAVNIH ENOT:
O novem prometnem zakonu je že precej znanega. Manj znane so novosti na upravnem področja, npr. (Histopki in (Higoji v zvezi z vozniškimi dovoljenji, prometnimi dovoljenji, zdravstveno s|H)sobnostjo za vožnjo, vozniškimi izpiti, tehničnimi pregledi vozil, javnimi prireditvami na cestah, itd. Sprememb je veliko, predstavili lamio le nekatere najpomembnejše novosti.
1.	VOZNIŠKA DOVOLJENJA:
1.	Vozniško dovoljenje kategorije A, B, C, D, E in F se izda z veljavnostjo do 80. leta starosti upravičenca, razen za voznike, katerim je v zdravstvenem spričevalu določen ponoven zdravstveni pregled. V tem primeru se veljavnost vozniškega dovoljenja |iodaljša do datuma, ko mora voznik na ponovni zdravstveni pregled.
Od 80. leta starosti se podaljšuje veljavnost vozniškega dovoljenja le upravičencu, ki predloži dokazilo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila določene kategorije (zdravstveno spričevalo).
2.	C in H kategorija: Vozniško dovoljenje kategorij G in H oziroma le G, se izda z neomejeno veljavnostjo.
V kategorijo G spadajo motokultivatorji in delovni stroji. V kategorijo H spadajo kolesa z motorjem.
3.	Vozniško dovoljenje H kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil G kategorije, ne pa tudi obratno. Vozniški izpit za H kategorijo po novem obsega poleg teoretičnega dela tudi praktični del (preizkus praktičnega znanja tehnike vožnje kolesa z motorjem).
4.	A kategorija (motoma kolesa): A kategorija je razdeljena:
*	kategorija A do 125 ceni in največ 11 KW, kjer je določena starost za vožnjo 16 let,
*	kategorija A do 350 con, kjer je določena starost za vožnjo 18 lđ,
*	kategorija A brez omejitve - tu je določena starost za vožnjo 20 let.
Za pridobitev vozniškega dovoljenja vsake od teh kategorij oz. podkategorij je potrebno opraviti vozniški izpit.
Za opravljanje vozniškega izpita za A kategorijo brez omejitve je postavljen še dodaten |Kigoj. Kandidat sme opravljati vozniški izpit le, če ima vozniško dovoljenje kategorije A do 125 ccm ali A do 350 ccm najmanj dve leti.
5.	Priklopna vozila: Vozniki motornih vozil B kategorije imajo pravico voziti motorno vozilo te kategorije tudi, kadar jim je dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik (khI pogojem, da največja dovoljena masa priklopnega vozila ne presega mase vlečnega vozila, največja dovoljena masa teh vozil ali skupine vozil pa ne presega 3500 kg.
6.	Nekatere novosti pri sankcijah: Voznikom, ki se jim izvršuje varstveni ukrep oziroma kazen prepovedi vožnje motornih vozil določene vrste ah kategorije, ni mogoče izdati novega vozniškega dovoljenja, ker so (lodali izjavo, da so izgubili vozniško dovoljenje.
7.	V zvezi z izvrševanjem ukrepa prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je sledeča novost: Osebi, ki na poziv upravne enote ne odda vozniškega dovoljenja v roku, ki je določen v pozivu, ga odvzamejo policisti na njene stroške. Vozniško dovoljenje se odvzame za vse kategorije. Novo vozniško dovoljenje je mogoče pridobiti ob prvem prenehanju veljavnosti po šestih mesecih, ob drugem in vseh naslednjih pa po enem letu. Rok se šteje od dneva oddaje vozniškega dovoljenja na UE. Vsaka oseba, ki ji bo v postopku pri sodniku za prekrške izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, lai morala ponovno opraviti vozniški izpit, in sicer za tisto oz. tiste kategorije, s katerimi je storila prekršek, za katerega so ji bile izmene kazenske točke. Olivnem bo pred izdajo vozniškega dovoljenja morala izjxilnjevati tudi vse ostale pogoje za izdajo. Takšna oseba je dve leti po izdaji novega vozniškega dovoljenja |Kinovno voznik - začetnik. To velja za kat. A do 125 ccm, A do 350 ccm ter B in C.
V
0 B	VESTILO
	V BANKI VELENJE d.d., VELENJE, Bančni skupini Nove Ljubljanske banke se zavedamo pomena hitrega in točnega pretoka informacij. Zato smo z dnem 30.6.1998 uvedli za imetnike žiro računov nov način obveščanja, oziroma nov izpisek, ki ga izdelamo in pošljemo na naslov imetnika takoj ob vsaki spremembi na žiro računu.
	Vse dodatne informacije lahko imetniki žiro računov dobijo v svojih matičnih enotah.
	) banka velenje
	Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
II. AVTO SOLE:
1.	kandidati za voznike motornih vozil se ne morejo več samostojno pripravljati na teoretični del vozniškega izpita, temveč v avto šoli in to najmanj 15 učnih ur. Prisotnost na teoretičnem delu se kontrolira z vzgledom v evidenčni karton, ki ga mora kandidat predložiti ob priglasitvi k vozniškemu izpitu. Izjema so k‘ kandidati za voznike motornih vozil G in H kategorije.
Motoma vozila, na katerih se kandidati za voznike učijo vožnje, morajo imeti na strehi svedobno talilo z napisom ‘‘AVTO SOLA L". Vozila, Id nimajo strehe, in priklopna vozila, pa morajo biti med usposabljanjem kandidata označena s predpisanimi “L” tablicami. Natančneje bo označevanje teh vozil, vsebino, barvo, obliko in dimenzije svetlobnih taliel določil podzakonski predpis.
lil. VOZNIŠKI IZPITI:
1.	Pogoji za opravljanje vozniških izpitov: Vozniški izpit lahko opravljajo tisti kandidati, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji več kot šest mesecev.
2.	Kandidat mora imeti pravico voziti motorno vozilo (zdravstvena sposobnost za vožnjo, starost, itd.). Na vozniški izpit se je moral pripravljati v avto šoli po predpisanem programu (velja za kategorije A, B. C,
D, E in F).
3.	Nekateri dodatni pogoji pri [xisameznih kategorijah: Kandidati za voznike kategorij H in D morajo izjxilnjevati še dodatne («goje. Dodaten pogoj za A kategorijo smo že navedli v (loglavju o vozniških dovoljenjih pod točko 5.
l)ialaten pogoj za D kategorijo (avtobusi) je, da morajo kandidati poklicno voziti motorno vozilo kategorije C najmanj dve leti. To dokažejo s potrdilom ali ihUočIio delovne organizacije, v kateri so ah so bili zaposleni kot poklicni vozniki.
4.	Kandidati za voznike H kategorije (kolesa z motorjem) smejo opravljati vozniški izpit tudi pred dopolnjenim 14. letom starosti, če dopolnijo 14 let v tekočem koledarskem letti.
Izpitni centri bodo praktično znanje tehnike vožnje preverjali na poligonih, kjer preverjajo znanje kandidatov za voznike vozil A kategorije.
5.	Kandidati se priglasijo k izpitu pri upravni enoti, na območju katere se izvaja organiziran tečaj cestno prometnih predpisov (CPP). To pomeni, da se priglasijo k izpitu v tisti UE, kjer so obiskovati tečaj. Seveda se lahko priglasijo tudi v UE, na območju katere imajo stalno prebivališče. V večini primerov je to ista UE.
6.	Pristojnost za opravljanje vozniškega izpita: Kandidati lahko opravljajo vozniški izpit pred izpitno komisijo v izpitnem centru, ki si ga sami izberejo, kjerkoli v Sloveniji.
Tudi med opravljanjem vozniškega izpita si lahko izberejo drog izpitni center. Pomembno je le, da morajo celoten izpit (teoretični in praktični del) opraviti v enem izpitnem centru.
IV. ZDRAVSTVENI PREGLEDI VOZNIKOV
1.	Pristojnost za opravljanje zdravstvenih pregledov: Zdravstvene preglede kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil lahko opravljajo samo zdravstvene organizacije in zasebni zdravniki, ki so za to pooblaščeni.
Po novem si lahko kandidati za voznike in vozniki sami izberejo pooblaščeno zdravstveno organizacijo ali zasebnega zdravnika, kjerkoli v Sloveniji.
2.	Izjema so vozniki, ki jih z odločbo napoti na kontrolni zdravstveni pregled UE. V tem primera UE v odločbi določi (Kioblaščeno zdravstveno organizacijo oz. pooblaščenega zasebnega zdravnika, kamor mora voznik na pregled.
3.	Kontrolni zdravstveni pregledi: Za napotitev na kontrolni zdravstveni pregled je dovolj dokazati le sum v voznikovo telesno in duševno zmožnost za vožnjo.
Sum obstaja zlasti takrat, ko je bil za voznika v zadnjih dveh letih večkrat (najmanj trikrat) poslan predlog za uvedbo jiostopka o prekršku zaradi kršitve predpisov o varnosti cestnega prometa iz zdravstvenih razlogov, alkohola, mamil ati drugih psihoaktivnih snovi, ali ko se pri vozniku pojavi bolezen, katere simptomi lahko predstavljajo nevarnost v cestnem prometu.
4.	Stroške kontrolnih zdravstvenih pregledov plačajo vozniki sami. Izjema so poklicni vozniki, kjer stroške kontrolnih zdravstvenih pre^edov plača delodajalec in invalidi, ki vozijo izključno preurejena vozila. V tem primeru plača stroške pregleda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Izjema so še vozniki, Id so biti napoteni na kontrolni zdravstveni pregled z odločim UE.
5.	Veljavnost zdravstvenega spričevala: Zdravstveno spričevalo velja dve leti (prej eno leto).
6.	Zdravstveni preghili starejših voznikov: Vozniki motornih vozil A. B, C, D. E in F kategorije, Id so dopolnili 80 let. morajo na zdravstveni pregled. Na
zdravstvene preglede morajo nato vsaka tri leta vozniki vozil A, B, C, D in E kategorije. Vozniki vozil F kategorije pa v rokih, ki so določeni v zdravstvenem spričevalu.
7.	Nekatere sankcije: Vozniško dovoljenje se odvzame vozniku, la ne gre na kontrolni zdravstveni pregled, na katerega je bil poslan. Vozniško dovoljenje se (alvzame za čas, dokler ne opravi pregleda oz. dokler ne predloži dokazila o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo.
Vozniško dovoljenje se odvzame tudi v drugih primerih, kjer pa ni spremenili v primerjavi s prej veljavnim zakonom.
V. REGISTRACIJA VOZIL:
L Po novem zakonu morajo biti registrirana tudi kolesa z motorjem, traktorji in traktorski priklopniki.
Za registracijo koles z motorjem je prehodni rok štiri leta (to je najkasneje do 1,5.20021. za traktorje in traktorske priklopnike pa dve leti od uveljavitve zakona (t.j. najkasneje do 1.5.2000). Do takrat se traktorji in traktorski priklopniki evidentirajo oziroma se jim podaljša veljavnost prometnega dovoljenja |w starem .
2.	Po 1.5.2000 prometnih dovoljenj ne bo potrebno več podaljševati kot do sedaj, pač pa bodo morala biti motoma in priklopna vozila označena z veljavno nalepko za tehnični pregled. Na nalepki bo označeno, do kdaj mora biti vozilo tehnično pregledano. V prehodnem obdobju dveh let lio za že registrirana vozila še potrebno podaljševati veljavnost prometnih dovoljenj. Za nova vozila, Id se prvič registrirajo v Sloveniji p 1.5.1998. poteka registracija že p novem.
3.	Vozilo je možno registrirati ne le na ime lastnika vozila, ampak tudi na ime leasingojemalca oz. zakupnika vozila. Seveda mora s tem soglašati lastnik vozila.
4.	Novost je tudi obvezna registracija vozil tujcev, ki v Sloveniji začasno prebivajo več kot šest mesecev in vozil, Id so v Slovenijo začasno uvožena za več kot šest mesecev.
5.	Pogoji za registracijo: Pogoji za registracijo vozil so se spremenili v povezavi z novostmi pri tehničnih pregledih vozil. Poleg dokazil, ki jih je lastnikvozila moral priložiti k prošnji za registracijo vozila že p prej veljavnem zakonu, mora p novem priložiti še izjavo prodajalca oziroma uvoznika vozila, da vozilo ustreza vsem predpisanim pgojem za varno udeležbo v prometu. Izjava mora vsebovati vse podatke o vozilu. Izjave so treh vrst:
*	izjava s črko A v serijski številki “Izjava o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozil’'. Izdaja se v dveh izvodih, od katerih ima en izvod stranka, en izvod pa se vloži v spis vozila na UE. Prvi tehnični pregled za ta vozila b ptrebno opraviti eno oziroma tri leta p pn i registraciji, odvisno za kakšno vozilo gre.
*	izjava s črko B v serijski številki “Izjava o posamično pregledanem vozilu”. Za vozilo, za katero b lastnik prejel izjavo B, b potrebno opraviti pni tehnični pregled pred prvo registracijo v Sloveniji;
*	izjava s črko C v serijski številki. Izjava se b izdajala samo v primeru, ko bodo na vozilu narejene tehnične sprememb.
Ce za vozilo homologacija ni potrebna, lastnik ne dobi nobne izjave. Z vozilom je potrebno opraviti tehnični pregled.
6.	Registrskih tablic ni dovoljeno prenesti na drugo osebo. Lastnik vozila ob odjavi vozila tablice odda na UE (v tem primera se tablice uničijo), tablice depilira, ali ob odjav i tega vozila istočasno registrira novo vozilo, ki dobi te registrske tablice. Depnirane registrske tablice se hranijo šest mesecev od dneva izročitve na upravni enoti.
7.	Zamenjava “stare” registrske tablice za novo je mogoča le v primera, ko je registrska tablica neu-(Kiralma zaradi obrab ali uničenja ob uporabi (npr. v prometni nezgodi).
Geje registrska tablica pgrešana, ali jo je uničila UE, se ne sme izdati nove registrske talilice z enako registrsko označb.
8.	Po lastni želji sme lastnik vozila izbrati del registrske označile. Izbrani del označb registrske talilice je pt let rezerviran na oseb, ki jo je izbrala. Rok se šteje od dneva izbire. Ce v tem roku še niso bile naročene registrske talilice s takšno označbo, sme enaki del označb rezervirati ista ah draga oseba.
9.	Lastniku motornega vozila, ki je namenjeno za vleko lahkih priklopnikov, se izda le ena registrska tablica s pnovljeno registrsko označb tega vozila. Lastnik dobi dodatno registrsko tablico v primeru, če ima to vozilo vgrajeno homologirano vlečno napravo, ki je vpisana v prometno dovoljenje.
10.	Komisijska prodaja: Ce gre za prodajo vozila preko komisionarja, mora biti podpis fizične oseb, ki je bila lastnik vozila pred sklenitvijo komisijske pgodb, overjen pri notarju.
11.	Sprememba lastništva vozila: Ob spremembi lastništva vozila mora novi lastnik vozila pleg ostalih zahtevanih dokazil za registracijo priložiti polico o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti za čas veljavnosti prometnega dovoljenja. Poba se po preverki podatkov v računalniški evidenci vrne last-
niku vozila, če poba glasi na prejšnjega lastnika vozila. Priporočamo, da si novi lastnik vozila čimprej pridobi nadomestno pobo na svoje ime.
VI. TEHNIČNI PREGLEDI:
1.	Prvi tehnični pregled se opravi eno ah tri leta po prvi registraciji, odvisno od vrste vozila:
Eno leto po prvi registraciji se opravi tehnični pregled za:
*	tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg,
*	za avtobuse,
*	priklopna vozila, razen za lahke priklopnike in počitniške prikokce,
*	motorna vozila, s katerimi se opravlja javni prevoz potnikov,
*	motorna vozila, ki se uporabljajo za usposabljanje kandidatov za voznike,
*	motoma vozila za izposojo brez voznika (rent a car),
*	za intervencijska vozila, ki se uporabljajo kot vozila s prednostjo (reševalna vozila, gasilska vozila, vozila pobije).
Tri leta po prvi registraciji se opravi tehnični pregled za vsa druga motorna in priklopna vozila.
To velja le za nova vozila, ki so tovarniško izdelana v Sloveniji oz. so nova uvožena v Slovenijo preko pooblaščenega zastopnika za določeno znamko vozil. Vozila dobijo izjavo s črko A v serijski številki.
Po poteku enega oziroma treh let, se tehnični pregled opravlja najmanj enkrat na leto, razen motokultiva-torjev in delovnih strojev.
2.	Pred registracijo mora biti opravljen tehnični pregled rabljenih motornih in priklopnih vozil in tistih novih motornih in priklopnih vozil, za katera se izda izjava s črko B v serijski številki.
3.	Vsakih šest mesecev se opravljajo tehnični pregledi:
*	motornih in priklopnih vozil, s katerimi se opravlja javni prevoz potnikov,
*	avtobusov za prevoz potnikov za lastne potreb,
*	vozil, ki prevažajo nevarne snovi,
*	vozil, ki se uporabljajo za učenje vožnje v avtošolah,
*	vozil, ki so stara nad 12 let, razen delovnih strojev, motokultivatoijev, počitniških prikob in lahkih priklopnikov.
Rok šest mesecev se za vozila, ki so bila nova registrirana v Sloveniji, šteje od 1.5.1998.
Do izdaje nalepk o tehničnem pregledu se bo izdajal "Karton tehničnega pregleda motomega-priklopnega vozila", kjer bo vpisan datum naslednjega tehničnega pregleda vozila.
4.	Lahki priklopniki: Tehnični pregled lahkih priklopnikov se opravlja enkrat letno. Lahki priklopnik je priklopno vozilo, katerega največja dovoljena masa ne presega 750 kg. Vsak lahki priklopnik bo po opravljenem tehničnem pregledu dobil veljavno nalepko za tehnični pregled. Rok. do katerega je potrebno opraviti tehnični pregled, je 1.5.2000.
Za opravljanje strokovnih pregledov lahkih priklopnikov je v tem trenutku pooblaščeno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o. Ljubljana. Naknadno lio pooblaščenih še nekaj organizacij za opravljanje strokovnih pregledov.
Pni tehnični pregled se Iki za nove lahke priklopnike, kupljene po 1.5.1998, ki imajo ustrezno izjavo, opravil tri leta po pivi registraciji.
Do izdaje nalepke (dve leti) se lio za lahke priklopnike, ki so opraviti tehnični pregled, dobil “Karton tehničnega pregleda motomega-priklopnega vozila", kamor se b vpisal datimi naslednjega tehničnega pregleda.
5.	Traktorji in traktorski priklopniki: Za traktorje in traktorske priklopnike, ki so starejši od 12 let, se veljavnost tehničnega pregleda (»otrdi v prometno dovoljenje za šest mesecev in prometno dovoljenje podaljša za šest mesecev.
6.	Vlečna naprava: Po novem lahko motorno vozilo vleče priklopno vozilo le, če je na vozilu vgrajena homologirana vlečna naprava tako, kot je predvidel proizvajalec vozila. Vgrajena vlečna naprava mora biti vpisana v prometno dovoljenje ne glede na to, ali ustreza homologacijsldm predpisom.
Ce vlečna naprava ni tovarniško vgrajena na vozilo, mora vozilo na strokovni pregled. Novost stopi v veljavo čez šest mesecev (01.11.1998).
VIL ŠPORTNE IN DRUGE PRIREDITVE NA CESTI
1.	Za športno ali drago prireditev na cesti je potrebno dovoljenje. Dovoljenje se izda samo organizatorju, ki je pravna oseba s sedežem v Sloveniji.
Ce se prireditev odvija na območju ene UE, izda dovoljenje UE, če pa se prireditev odvija na območju več UE, izda dovoljenje Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.
2.	Vloga za dovolitev športne ati druge prireditve: Organizator prireditve mora popolno vlogo za prireditev vložiti najmanj 30 dni pred prireditvijo.
2.1.	Vloga mora vsebvati:
*	podatke o organizatorju prireditve,
*	kraj, čas in trajanje prireditve,
*	program prireditve,
*	ime odgovorne oseb - vodje prireditve,
*	dnevni red prireditve.
2.2.	Priloge k vlogi
Poleg same vloge mora organizator prireditve priložili
še:
a)	načrt ukrepov za varno izvedb prireditve. V načrtu je potrebno:
*	navesti ukrepe, ki jih bo zagotovil organizator za varnost udeležencev prireditve, gledalcev in ostalih udeležencev v prometu,
*	navesti podatke o možnih cestitili zapirali ali omejitvah prometa, kraj zapore ali omejitve prometa; čas trajanja zapore ali omejitve, ali gre za delno ali popil-no zaporo ali omejitev),
*	pinlatke o številu udeležencev prireditve in spremljevalcev:
b)	izjave odgovornih oseb, da bodo zagotovile pravočasno in dosledno izvrševanje ukrepov, določenih v dovoljenju in načrtu ukrepov;
e) dovoljen je za omejitev prometa ali zaporo ceste, če je to potrebno. Ce gre za športne hitrostne prireditve, je (Hileg dovoljenja potrebno priložiti še prometno-telinično dokumentacijo začasne prometne ureditve ob zapori ceste ali omejitvi prometa. Navedeno dokumentacijo izdela pravna oseba, ki je registrirana za to
d)	(lisnu soglasje lokalne skupnosti, če se prireditev ali z njo povezana preusmeritev prometa odvija na lokalnih cestah ali poteh;
e)	opis, oblike, liane, vsebine in dimenzije posebnega znaka za spremljanje udeležencev prireditve. Znak mora biti na vozilih, ki spremljajo udeležence prireditve na cesti. Znak določi organizator prireditve.
3.	Ce je potrebno sodelovanje (lobistov na prireditvi (pri zagotavljanju vame izvedb prireditve in pri preusmerjanju prometa), povrne dejanske stroške sodelovanja, organizator prireditve.
4.	Organizacija, ki vpiše športno hitrostno prireditev v koledar prireditev, je dolžna koledar prireditev predložiti pristojnemu oiganu (upravni enoti ali ministrstvu za notranje zadeve) za izdajo dovoljenja.
5.	Pred izdajo dovoljenja za prireditev mora pristojni organ izvesti ustno obravnavo z organizatorjem prireditve, na kateri se določijo vsi pogoji za varno izvedb prireditve.
6.	Organizator prireditve na cesti ali ob cesti, ki vpliva na cestni promet, mora takoj po končani prireditvi vzpostaviti prireditveni prostor v prejšnje stanje.
V prireditveni prostor se šteje prireditvena proga, prostori za gledalce in prostori za vozila udeležencev prireditve in gledalcev.
7.	Dovoljenja za prireditev na cesti se ne sme izdati:
7.1.	če bi bilo potrebno zaradi prireditve začasno prepovedati promet na določenem odseku ceste, kjer ni obvozne ceste;
7.2.	če bi bilo potrebno za daljši čas ustaviti pri imet na cestah z gostejšim prometom.
Izjema: V primera, da na dolbenem odseku ceste ni obvozne ceste, se lahko izda dovoljenje za prireditev samo v času izven prometnih konic.
VHI. INVALIDI V PROMETU
1.	Posebne oznake: Invalidi, ki vozijo motorno vozilo, lahko vozilo za vožnjo po cesti označijo z nalepko. Nalepka je rumene barve s tremi črnimi pikami. Telesno prizadeti udeleženci v cestnem prometu lahko nosijo na olieh rokavih rumene trakove s tremi črnimi pikami.
Slepi pešci brez spremstva morajo imeti blo palico, lahko pa tudi navedem trak.
Posebnih oznak ne smejo uporabljati drugi udeleženci v prometu. Invalidi morajo biti deležni posebne pozornosti.
Vsebino in obliko nalepke ter pogoje in načine za njeno uporab b dolbil (KKlzakonski predpis. Nalepka oziroma trak se bosta pričela ujioraliljati po šestih mesecih od uveljavitve novega zakona (t.j. 01.11.1998).
2.	Parkirne karte: Namesto posebnega znaka za parkiranje se bo izdajala posebna “Parkirna karta”. Do parkirne karte so opravičeni:
2.1.	zdravstveni delavci in delavci socialnih služil, kadar obiskujejo bolnike;
2.2.	invalidi z 80 % in več odstotno okvaro organizma, zaradi katere jim je oteženo gibanje.
Vozilo, označeno z veljavno parkirno karto, bo mogoče parkirati na krajih, kjer to sicer ni dovoljeno, ob pogoju, da parkirano vozilo ne bo ogrožalo drugih udeležencev v cestnem prometu.
Parkirno karto bo izdala tista UE, kjer ima upravičenec stalno oziroma začasno prebivališče ali sedež.
Parkirna karta se ne Iki izdajala invalidom, Id ne vozijo vozila (kadar vozijo starši, skrbniki, rejniki, itd.). Do izdaje ustreznega (KHizakouskega predpisa, ki bo določil obliko parkirne karte in (Histopek za njeno izdajo, se upravičencem izdaja poseben znak za ustavljanje in parkiranje vozila po starem.
Upamo, da smo zadovoljili pričakovanja bralcev. V primeru nejasnosti se lahko obrnete na Upravno enoto Velenje, Oddelek za upravne notranje zadeve, Rudarska 6/a, Velenje, kjer bste dobili vse potrebne informacije. Lahko nas pokličete tudi po telefonu št. 42-21-200.
UPRAVNA ENOTA VELENJE
RAZI
Kiparska razstava v Mayerjevi vili
Mayerjevi vili se s svojimi kiparskimi deli v lesu in glini predstavlja Aleksander Lešnik, elan Društva šaleških likovnikov. Njegov opus je sila raznolik, od reliefov, kipcev in portretov v lesu in glini. Rezbarska dela zahtevajo poseben odnos do tega materiala, saj je narava vanj že vgradila rasti lesa in grče. Umetnostna zgodovinarka Milena Koren Božiček je zapisala, da si ob Lešnikovih eksponatih lahko presenečen nad njegovo obrtniško dovršenostjo, ki še bolj preseneča zato, ker se kipar nikoli ni izobraževal v lesarski stroki.
Aleksander Lešnik se je rodil leta 1965 v Celju. Po osnovni šoli je nadaljeval in končal Kovinarsko in metalurško šolo v Štorah in se kasneje zaposlil v SIP Šempetru. Nemirni duh je v njem vseskozi, ob delu je študiral ekonomsko smer na DU v Žalcu. Ustanovil je tudi lastno podjetje in kar dobro posloval pet let. Z rezbarstvom seje začel ukvarjati leta 1995 in se tudi dokončno ustalil v
umetnosti, ki je zapisana na njegovi koži.
Ob otvoritvi njegove prve samostojne razstave, 10. junija, so bili razstavni prostori v Mayerjevi vili skorajda pretesni. Mladi umetnik je bil deležen številnih čestitk in zagotovo bomo o njem še slišali ter obiskovali njegove nadaljnje razstave.
Lojze Ojsteršek
\
lili
V poletnih travah, kipečih od življenja, naj se moja pot konča.
VELIKO JE SE PRED NJIM
V poletnih travah, kjer so se rodila vsa ta čudna hrepenenja, nikoli utolažena.
V poletnih travah, tistih igrivih, od vetra in dežja pojenih, ne pa v postelji doma.
Predstavljamo Jerneja Mazeja
V kratkem pogovoru smo spoznali, s čim se ukvarja in kaj zanima Jerneja Mazeja, bivšega učenca OŠ Karla Destovnika Kajuha. Junija je namreč zaključil šolanje na tej šob, sedaj pa med zasluženimi počitnicami, ki jih uživa, čaka na nove izzive. Teh bo na
V poletnih travah, kjer v večerih sva sedela, ko beseda vsaka -še tako bogata, je odveč bila.
V poletnih travah, kjer regrat je upihnil lučke, kjer čriček prav tako kot ti je pozabil na obljube.
V poletnih travah,
kjer igra se veter, kakor z grivo konja, naj za dolgo, dolgo obležim, več se ne zbudim.
Malči
gimnaziji v Velenju, kamor se je vpisal zagotovo dovolj, ven dar pa jim bo tako uspešen učenec, kot je Jernej, zagotovo kos.
Najbolj je ponosen na petkratno uvrstitev na državno tekmovanje iz Vesele šole, kjer je vselej postal tudi državni prvak. Zavidljive uspehe je dosegal tudi na drugih
področjih; udeležil se je tekmovanja za Cankarjevo, Stefanovo, Vegovo priznanje in osvojil srebrna priznanja. Sodeloval je tudi pri zemljepisnem tekmovanju, kjer pa je njegova ekipa imela nekoliko manj sreče. Skupaj s še dvema Jernejema se je predstavil na kvizu TV SLO Male sive cebce, kjer naj bi po njegovih besedah dosegli povprečen uspeh. Obiskuje tudi glasbeno šolo (igra orgle in klavir), zato ima resnično malo prostega časa, kadar pa ga le igra šah. Glede prihodnosti je še negotov, zagotovo pa ne bo imel težav, saj prihodnost na take ljudi, kot je Jernej, čaka z odprtimi rokami.
ima,
Helena Vreča
Licenca Zlato zrno Branko Žerdonerju
p
zadruga
red kratkim je naša g kmetijska začela uvajati govno znamko Zlato vi zrno za pitanje telet na visoko težo. Blagovna znamka se zagotavlja skozi celoten proces in se začne z rejo, preko predelave, prodaje in tudi z gostinsko ponudbo z navedbo znamke. Hkrati je bila podelje-licenca Zlato zrno mesarju
na
Branku Žerdonerju, saj gre tudi za poseben način klanja in razkosavanja mesa. “Pomembna je predvsem priprava mesa. Ljudje so zbegani, saj je barva tega telečjega mesa zaradi prehrane skoraj takšna kot pri mladem govedu.
Zato je zelo pomembno svetovanje. Teletina z oznako Zlatega zrna je izredno kvalitetno meso in ni vedno na zalogi, ponavadi le po povpraševanju. ”
Številni kupci, ki ob zapeljivih okusih na zdravo prehrano radi pozabimo, pa letnemu času primerno v prijetno mesnico
V poletnih mesecih Slovenci pojejo največ mesa
z žara.
za Kajuhovim domom najraje zahajamo po mleto meso, perutničke, bederce in pivske klobase. Po strokovno postrežbo in prijazno besedo.
S o s
In memoriam Faniki Bratuševi
(življenju, ki nam je dodeljeno, je čas veselja in čas solza. Čaša sreče in kelih bridkosti sta nam usojena že ob rojstvu.
Draga Fanika, mnogo let ste bili moja soseda, a dolgo nisem vedela, odkod ste in še manj, kako so vam rojenice napovedale življenjsko pot. Kot sem spoznala iz najinih razgovorov, ni bila lahka. Za svoj prostor na soncu ste se morali boriti sami, a borili ste se vztrajno in ponosno premagovali vse čeri, ki vam jih je vrgla na življenjsko pot usoda. Nikoli niste tožili, še manj iskali tolažbe, v vas je bilo neustavljivo hrepenenje po življenju, ki bi vam izpolnilo skrito željo po sreči in zavetju. In našli ste izpolnitev svojih sanj: oba
sinova, ki ste jima bili dobra in skrbna mama, ste vzgojili v delavna in poštena človeka in po njuni poti hodita tudi vnuka. In to vas je osrečevalo. Pa še košček dobrote in ljubezni ste našli oh življenjskem sopotniku, s katerim ste delili zadnja leta svojega življenja. V bolezni so vam stali ob strani vsi vaši najdražji in vam lajšali poslavljanje.
Vaše utrujene oči so se zaprle, umrlo je izmučeno telo in srce se je umirilo. Nič več ni ne sanj ne hrepenenja in tudi ne bolečine. Zemlja si je vzela, kar je njeno. Taka je usoda vseh nas.
Ljudmila Jarnovič
unii so
Pol stoletja od male mature
P
od tem geslom smo se zbrali nekdanji učenci, ki smo tistega daljnjega leta 1948 z malo maturo končali šolanje na Državni nižji gimnaziji (sedanji Kajuhovi šob) v Šoštanju. S tem smo izpolnili obljubo s prvega srečanja, ki je bilo šele po 46 letih. Značilnost teh sicer redkih srečanj pa je prav v tem, da so bila za razliko od podobnih, izpolnjena z vsebinsko bogatim programom. Središče dogajanj ni bil le običajen klepet in obujanje spominov, ampak ogled zanimivosti, do katerih je marsikdo morda premalo pozoren, in seveda obvezen obisk šole.
Že na zbirnem mestu pred Kajuhovim domom je bilo jasno, da se bo težko ravnati po urniku, vendar je “protokolarni službi” uspelo po okusni domači malici v gostišču Kajuh, družbo pravočasno pripeljati v “našo” šolo (po tem je bila ves čas srečanja razpoznavna), kjer sta nas sprejela ravnatelj šole in župan Šoštanja, gospoda Darko in Bogdan Menih. Pričakovana in ob takih priložnostih vedno prisotna zadržanost je po nekaj minutah popustila ob prijazni dobrodošlici z napitki (tudi takšnimi, ki so popolnoma v skladu z določili še tako svežega zakona o varnosti v cestem prometu). Sproščeno je potekal najbolj uradni del^ v katerem je župan opisal razvoj, težave in utrip mesta Šoštanja, ravnatelj pa delovanje in življenje na šoli, iz katere je bilo čutiti skrb in trud, ki ga vlagata pri svojem delu. Prisotni smo z zanimanjem prisluhnili razlagi, kajti kljub temu, da nihče od jubilantov ne živi več v Šoštanju in da smo se takrat na tej šoli šolali učenci iz vseh krajev Šaleške doline^ (od Topolšice in Lokovice do Skal in Pake pri Velenju), nikoli nismo pozabili na tista skromna, a za nas tako pomembna leta po prestani vojni.
Za to priložnost smo pripravili tudi spominček in bilten, ki s prispevki bratov Kmecl in nekaterih sošolcev na zanimiv način prikazuje osebno doživete dogodke v šoli in v zvezi z njo. Višek pa je bila mini razstava izdelkov, predvsem likovnih del, nas jubilantov, ki so se začuda ohranila iz tistega obdobja; to je srečanju dalo še poseben pečat. Prikaz teh del je sov-
padel s 30. razstavo Likovni svet otrok. Primerjavo med obema smo nedvomno opravili vsak posamezno v mislih. Iz šole nas je pot vodila v Zavodnje, kamor nas je spremljal tudi ravnatelj in kjer smo si ogledali, kako prijetno in domiselno je urejena podružnična šola za učence, ki so za marsikaj prikrajšani v primerjavi z vrstniki v večjih krajih. Deležni pa so toliko večje pozornosti delavcev na tej in matični šoli, kar je še posebej pomembno za vsega osem nadebudnežev.
Sledil je obisk Kavčnikove domačije, kulturnega spomenika evropskega pomena, ki nam je pričarala domačnost, ki vse bolj izginja iz sodobnega življenja. Gospa Nada Gumzej je v dimnici na poseben način posebej za nas pripravila pečena jabolka, kar je bila poslastica, ki je doslej ni poskusil nihče od nas. Podkrepljeni z domačim žganjem in jabolčnikom smo se zadržali v tem enkratnem okolju in kosilo seje nepredvidoma spremenilo v večerjo, s katero smo srečanje zaključili v gostišču Kotnik v Ravnah.
Ob slovesu smo bili enotni, da je srečanje uspelo (z rahlo senco, da se nekaj sošolcev srečanja žal ni moglo udeležiti). K tej oceni dodajamo našo zahvalo vsem, ki so žrtvovali svoj dragoceni čas in nam izkazali toliko pozornosti, to pa so g. župan in g. ravnatelj s sodelavci na obeh šolah.
Z geslom Težko smo se zbrali, še težje se razhajamo smo se razšli in se dogovorih, da se bomo pogosteje družili, kar je dragocena pridobitev tega uspelega srečanja.
F. Turk
ZAHVALA
Turistično društvo Pristava se vsem, ki ste kakorkoli pripomogli pri organizaciji ali sami izvedbi prvomajskega srečanja Forhtenek 98 iskreno zahvaljuje in se priporoča tudi v bodoče.
TD Pristava
Prihodnjo nedeljo se iz naše župnije poslavlja kaplan g. Silvo Molan, ki odhaja v Šmarje pri Jelšah.
“F našem poklicu je pač tako, da moram oditi, čeprav sem se v Šoštanju pravzaprav šele dobro vživel in spoznal številne prijetne in prijazne ljudi. Ce sem komu kdaj nehote storil kaj slabega, ga prosim odpuščanja. V prihodnje bom Šoštanj, njegove prebivalce in čas, ki sem ga prebil tukaj, ohranil v najlepšem spominu, je povedal na sprejemu, ki mu ga je šoštanjski župan pripravil ob slovesu.
LIST

Nobena umetnost ni postati star, umetnost je to prenesti
UJMA VEDNO ZNOVA PRESENETI
Pogovor z gospo Albino Srebemjak
Predstavljam vam STUDENEC in gospo Albino SKEBERNJAK. Vabim vas, da preberete pogovor; morda vam bo že danes ali pa kdaj kasneje pomagal v stiski.
Gospa Albina, poznam ras še več kot 20 let, še iz časov, ko ste pnšbi kot dijakbija Srednje medicinske šole v Mariboru na prakso v Zdravstveni dom Šoštanj. Kiào pa se boste predstavili našim bralcem?
Sem prava Soštanjčanka, moja mama Tilka in oče Franc Mevc sta domačina. Do 40. rojstnega dne me loči le korak, sem polna energije, idej in želja. Za moža imam Gorenjca, ki pa se je v Šoštanju udomačil in kadar gremo na obisk na Gorenjsko ne pravi več, sedaj gremo pa domov. Že kot dekle sem govorila, da bom imela tri otroke in res jih imam. Veliko veselja pa tudi skrbi nam povzročajo 14-letni Samo, 11-letni Beno in 9-letna Eva.
Kako je doslej tekla vaša poklicna pot ?
Ker sem na medicinski šob končala smer za otroško negovalko, sem prvih 14 let delala v slovenjegraški porodnišnici. Seveda sem iskala zaposlitev bliže domu in tako nekaj časa delala v Domu za varstvo odraslih v Velenju in v Gentru za multiplo sklerozo v Topolšici. To navajam zato, da bi poudarila vebke izkušnje za delo s starejšimi, ki sem jih pri tem pridobila. Dobro sem se počutila tudi na delu v zasebni ginekološki ordinaciji v Velenju. Da pa bi se čim bolj posvetila vzgoji otrok sem bila kasneje nekaj časa tudi doma.
Od 1. junija letos ste sanwstojna podjetnica. Kiào je nastajala ta odločitev?
Bila sem doma, kjer je sicer dovolj dela, toda ko so otroci odšb v šolo, mi je ostajalo nekaj časa. Sklenila sem, da se ponovno zaposlim in tako tudi prisjievam v družinski proračun. Najprej mi je prišlo na misel otroško varstvo na domu, a število rojstev upada. Vse več pa je starejših ljudi, nekateri ostajajo doma sami, morda celo bolni in nemočni.Torej, nega in varstvo bolnih in ostarebh je prava stvar zame in s to idejo sem se zglasila na Zavodu za zaposlovanje. Svetovab so mi pot do samoza-posbtve in v šestih mesecih sem postala samostojni podjetnik.
Množična starost je pojav modeme dnižbe. Prerokujejo, da se bo povprečna starost povzpela na 90 let. Če bo to res, se bo naša dmžba soočila z velikimi ekonomskimi, družbenimi, družinskimi in še
kakšnimi problemi. Verjamem, da se odgovorni tega zavedajo, zanima pa me, če tudi kaj konkretnega že naredijo?
Za moje delo, torej za nego in varstvo bokih k ostarebh na domu, nimam koncesije, kar pomeni, da mojih uslug ne plačuje niti Zavod za zdravstveno zavarovanje niti Zavarovalnica.
'v*,
* •’.Vr» ".V? K
Pri nas je vaša dejavnost še neznana, zato nam pojasnite, kako določate ceno m kakšen delovni čas imate?
Ceno določam po težavnosti oskrbovanca. Cena za 1 uro obiska na domu se giblje od 500 do 1000 SIT k v to je vključena kilometrina do 8 km. Ce je za oskrbo potrebno več kot 4 ure moje prisotnosti je cena nižja. Delo opravljam preko celega dneva, zaenkrat ponoči še ne. Povpraševalci po teh storitvah me lahko poldičejo na telefon 881-710, najbolje med 7 in 7.30 zjutraj ah po 20. uri zvečer. Preko dneva sprejmejo naročila moji domači.
Strniva še usluge, ki jih ponujate.
Obiskovanje, druženje, osebna nega, pomoč pri hišnih opravilih, spremstvo k zdravniku ah kam drugam, strokovno nego stopal, tudi otiščancev in kurjih očes, saj sem opravila tečaj pedikure. Pomoč lahko traja le uro ali dve na dan, lahko uro na teden, odvisno od potreb in želja.
Cisto na začetku ste, kakšni so občutki?
Žebm si veliko dela, čutim, da delam dobro sočloveku. Zaslužka zaenkrat še ni, saj so stroški in prispevki zelo vebki.
Ime Studenec vzbuja različne asociacije. Kako stega izbrali?
Studenec je živahen v vsem svojem toku, kar lahko simbobzira tudi naš življenjski tok.Tudi temu naj tegobe starosti in bolezni ne predstavljajo prehude ovire na poti.
b zadnjem obilnem deževju je našo občino zopet prizadelo neurje. Že podatki iz republiškega centra za obveščanje o naraščanju vseh rek v Sloveniji niso dah slutiti nič obetavnega. 14. jubja so bili okoli šestnajste ure aktivirani poveljnik štaba civilne zaščite in PDG Soštanj-mesto. Ob hitrem pregledu reke Pake od Šoštanja do soteske Penk, se je videlo, da so vse vode v občini narasle do kritičnih meja. Dve enoti gasilcev sta nemudoma pričeli z obveščanjem ogroženih prebivalcev o preteči nevarnosti. Že pred večerom je Paka zalila več kletnih etaž na Tovarniški poti, ob 20. uri pa je prišlo prvo obvestilo o sproženem plazu pri Stropniku v Skornem. Plaz se je udrl izpod glavne ceste v Skornem, tik nad stanovanjsko hišo Stropnikovih. Ob intervencijski pomoči gasilcev se je voda, ki je drla čez cesto, preusmerila v obcestne jarke, plaz pa se je zaščitil pred dežjem s folijo. Domačini in gasilci so hišo zaščitili z lesenimi [»iloti in opažem ter tako nekako uspeli preprečiti nadaljnje drsenje. Kasneje je prišlo še nekaj obvestil o plazovih in sicer pri Verbincu v Florjanu, Lambizerju in Staknetu v Topolšici ter pri Verbincu v Ravnah. Plazovi so srednjega do večjega obsega, kar pomeni, da jih brez pomoči republiškega sklada za elementarne nesreče ne bo možno sanirati.
Ob zaključni analizi dogodkov so gasilci in štab civilne zaščite [»risii do spoznanja, da je osveščenost samopomoči in medsebojne pomoči med krajani zelo majhna. Kljub opozarjanju o morebitnih velikih poplavah seje le nekaj ogroženih krajanov odločilo preventivno rešiti svoje premoženje na varno. Čakanje na zadnji trenutek večkrat zelo drago stane. Tudi pomoči, ki bi jo lahko nudili sosedu, ki ga je voda že “doletela”, ni hotelo biti. Vse skupaj pa spremlja še malomarnost do sprotnega vzdrževanja obcestnih muld in jarkov pa zaraščenost obvodnega drevja in grmičevja. Posledica vsega tega so na koncu ogromne škode, ki ponavadi prizadenejo v najbolj nezaželjenih trenutkih. Odlok o obveznem sprotnem čiščenju rečnih in potočnih nabrežin potemtakem velja samo po že končanih katastrofah. Ob samozavestnem vzdrževanju bi tudi gasilci imeli veliko manj dela. Predvsem pa bi se nam prihranilo veliko nevščenosti in pa tudi denarja, s katerim vsako malomarnost drago plačamo.
Vzpodbudno pa je, da nivo reke Pake, ki je že očiščena, ne dosega takšne višine kot prej. In upamo, da se bo poglobila po celotnem njenem koritu.
PeRa
Namizni tenis
Hvala za pogovor. Naj vaš Studenec bistro in veselo žubori.
MaM
V Zaprešiču pri Zagrebu je bil 6. junija organiziran mednarodni turnir v namiznem tenisu za pokal Josipa Vogrinca. Športniki so prišli iz Avstrije, Bosne, Hrvaške in Slovenije. Slednjo so zastopali člani namiznoteniškega kluba Spin Šoštanj. Od štirih tekmovalcev, ki so se turnirja udeležili, so se vsi uvrstili v finalno skupino, kjer je Ivan Zera dosegel tretje mesto, Fran Hribernik, Spasoje Tešanovič in Tone Leber pa so se uvrstili od petega do osmega mesta. V dvojicah pa sta odlično drugo mesto osvojila Ivan Zera in Tone Leber.
Končala se je tudi liga krajev ob Savi in Savinji, v kateri so Šoštanjčani osvojili prvo mesto brez izgubljene točke.
prejšnjih prispevkih sem poskušal na kratko orisati svoje videnje kulturnega (v najširšem pomenu te besede) in političnega stanja v Sloveniji. Kot sem napisal povsem na začetku, se je absurdnost slovenski nedržavotvome politike pokazala jeseni 1994. Takrat je
slovenska vlada izjavila, da bo spremenila 68. člen slovenske ustave, ki je določal, da tujci na slovenski zemlji ne morejo imeti lastninskih pravic. Namera vlade, da sprosti prepoved nakupa zemlje tujcem je bila v nasprotju z najosnovnejšimi, temeljnimi pogoji obstanka slovenskega naroda. Da bi bilo vse še huje, je bil to čas, ko nam je bila strategija italijanskega prodiranja v Slovenijo že jasna. Njihovo ravnanje je razodevalo (in še vedno razodeva) načrtnost in dolgoročnost. Na vse mogoče načine so izkoriščali in še izkoriščajo šibkost novo nastale slovenske države in neverjetno pokvarjenost naših voditeljev. Tako Avstrijci kot Italijani so spoznah, da je z osamosvojitvijo Slovenije, še posebno pa zaradi našega brezglavega siljenja v EZ prišel njihov čas, da se bo zgodovina sobivanja Slovencev, Avstrijcev in Italijanov nadaljevala tako, kot je potekala do konca prve svetovne vojne. Vsak srednješolec ve, kakšni časi so to bili. Mesta Celje, Maribor in Ptuj so bila v veliki meri ponemčena, v istrskih mestih pa so prevladovali Italijani. Slovenci smo bdi razdeljeni med različne avstrijske dežele in kljub vsem zahtevam slovenskih množic, ni v okviru Avstrije nikoli prišlo do zedinjene Slovenije. Dobili tudi nismo slovenske univerze in uradni jezik je bila nemščina. Od Slovencev bi ostalo bore malo, če bi po prvi svetovni vojni ostali v okviru Avstrije ah nekakšne Avstro-Ogrske. Nas vse bi doletela usoda koroških Slovencev.
Siljenje v Evropo pa pomeni ravno to: zopet se izpostaviti vsem pritiskom naših severnih in zahodnih sosedov. Zopet se postaviti v vlogo zapostavljane manjšine, zopet se boriti za osnovne pravice in zopet gledati počasno, a gotovo izginjanje slovenskega jezikovnega in kulturnega prostom.Tudi načrtovana regionalizacija bo pomenila, da bo Slovenija razdeljena na množico dežehe, ki bodo skoraj vse sodelovale z deželami onstran meje.
Seveda bi tej trditvi lahko marsikdo ugovarjal. Na videz obstaja velika razlika med takratnim in sedanjim časom. Sedaj imamo svojo državo. V Evropo prihajamo v okviru samostojne Slovenije s svojo vlado, parlamentarnimi strankami, svojo ustavo, vojsko, svojim denarjem z mejami, ki nas varujejo.
Toda, to sploh ne drži! Vstopanje v evropske povezave zahteva, da se odpovemo prav temu -svoji državi z vsem, kar sodi poleg. Poleg pa sodi tudi 68. ustavni člen, ki je varoval slovensko zemljo. Odpovedati se bomo morah svojim mejam, zaščiti svojega gospodarstva in kmetijstva, svoji posebni kulturni pohtiki. če bomo vstopih v Nato tudi svoji vojski, svojemu denarju. Poštah bomo nekaj kar smo že bik: mah narod v veliki državi z mnogimi večjimi, bogatejšimi in bolj napadalnimi sosedi.
Zaradi naravne logike, ki vlada med narodi, igrajo meje med velikimi in malimi narodi povsem različne v loge. Za velik narod je meja omejitev, znak, do kod je prodrl med svojo zgodovinsko ekspanzijo. Za mah narod pa pomeni meja črto, ki mu kaže, koliko ozemlja mu je še ostalo. Meja ga tudi brani. Ko odstrani-
mo mejo na tako občutljivem delu Evrope, kot je prostor med Alpami in unskim morjem, bo naravna logika omenjenih odnosov delovala brez omejitev. \eliki narodi se bodo torej še naprej širih, mi pa bomo še naprej izginjali.
Po objavi vladne namere, jeseni 1994, sem spoznal, da bo treba nekaj storiti. Takrat sem bil še član SLS in sem sedel celo v izvršilnem odboru ljudske stranke. Ta stranka je takrat dajala videz, da se zavzema za slovenske državne in nacionalne interese. Ze takrat je vsak drugi vrabec čivkal, da bo po vstopu v EZ konec slovenskega kmetijstva. Torej bi morala biti SLS proti vstopu v EZ, saj predstavljajo kmetje jedro strankinega članstva in volilnega telesa. Kot član 10 SLS sem predlagal, da damo na dnevni red odnos naše stranke do EZ. Marjan Podobnik me je podprl, ko pa je moj predlog prišel na vrsto, se je dalo iz razprave članov 10 ugotoviti, da jim je prav malo mar za problematiko o kateri sem govoril. Predsednik stranke Marjan Podobnik, bi s svojim stališčem tehtnico lahko prevesil, vendar tega ni storil. Ko je videl kako misli večina v 10, odločitve sploh ni dal na glasovanje. Pri tem je potem tudi ostalo. To je bilo moje prvo razočaranje nad SLS.
Predsednik stranke pa me je sicer vneto podpiral in na hierarhični lestvici strankinih funkcij sem hitro napredoval. Imenovan sem bil za predsednika zunanjepolitičnega odbora in za predsednika programskega sveta Narodne zveze pri SLS. Pozneje, decembra 1996, sem bil na kongresu stranke izvoljen za podpredsednika programskega sveta, predsednik pa je (zopet) postal Janez Podobnik. Kot predsednik velenjske podružnice SLS sem bil tudi član glavnega odbora, ki je med dvema kongresoma strankin najvišji organ.
Program narodne zveze pri SLS sem takoj napisal v kritičnem duhu do vstopanja v EZ in za tako stališče navdušil tudi člane vodstva te zveze. Pri tem mi je uspešno pomagal moj prijatelj Rudi Merljak, ki je bil pozneje med ustanovitelji Gibanja 23. december.
Tudi za podpredsednika strankinega programskega sveta sem kandidiral, ker sem nekaj podobnega hotel storiti s programom stranke v celoti. Da iz tega ne bo nič, se je pokazalo, ko je SLS stopila v vladno koalicijo z LDS. To pa je stranka, ki je nasprotovala osamosvojitvi Slovenije in ki je v kakršni koh emancipaciji slovenskega naroda vedno videla le nacionalizem. Z LDS nisem hotel imeti nič skupnega, zato sem po vstopu v vladno koalicijo začel razmišljati o izstopu iz SLS.
Borut Korun

ODNI DROBIŽ
Sa boste tudi v poletnih večerih šik, oblečite prosojne ali bombažne majice iz nylona ali muslina, okrašene z rožicami. K temu se prilagaja srajca s kratkimi ali daljšimi rokavi ali jopica, pletena z zelo velikimi luknjami, in hlače v barvah svetlega peska.
Moderna so dolga krila na preklop s hladnimi viskoznimi majicami na naramnice, kratke hlače vseh dolžin. Vse naj bo oprijeto telesu.
Obleka, ki jo boste lahko prilagodile vsem priložnostim, naj bo enostavna in zvončasto razširjena, čisto kratka, do kolen ali do gležnjev. Kaj boste obule, bo narekovala priložnost; popoldne mokasine ah lahke sandale, zvečer pa glamurozne visoke pete. In če boste hotele biti še bolj “in”, boste oblekle črno pleteno obleko kot podaljšan pulover in visoke pete brez opetnika.
KOPALKE - KOPALKE - KOPALKE
S pravilno izbranimi kopalkami lahko pokrijemo telesne pomanjkljivosti.
Male prsi se vizualno povečajo z dobro oblikovanimi nederci ali z nabranim zgornjim delom kopalk s kostjo.
Kaj vse odkrivajo šestdeseta leta: mladost, samozavest, skijejo pa malo trebuščka. Se bolj pa ga prekrijejo močno prešite linije v predelu trebušnih mišic ali kopalke z močno lycro (Lisca).
Za močne boke bomo izbrale pravilno barvo in visoke hlačke.
Ce imate kratke noge, nikar ne oblecite kopalk, kojenih na kratke hlače, ampak visoko krojene hlače, ki noge podalj Ce je postava čokata, poiščite kopalke z obrobami, ki postavo zožaj poudarijo ogorelo kožo.
sajo. n tudi
BUTIK
GOSPODIČNA
••••••••••
ponuja
majice od 1590 SIT obleke od 2990 SIT
dolga krila na preklop 2990 SIT bluze od 2990 SIT kopalke od 2990 SIT kratke hlače od 990 SIT poletni kostimi 13.990 SIT širše majice 2990 SIT NOVO
Lisca kopalke in čudovito perdo
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
PROGRAM
OSEMENJEVANJA KRAV MOLZNIC
IT sak« let«, p« rednih letnih pregledih bikov, v ■j okviru Govedorejskega društva Šaleška dolina ■ izberemo bike za osemenjevanje krav molznic. I Tako sezona osemenjevanja traja običajno od junija tekočega leta do junija prihodnjega leta.
Pri izbiri bikov vedno sledimo rejskemu cilju za rjavo pasmo, ki prevladuje v Šaleški dolini To je čimvišja mlečnost 7000 1 mleka v laktaciji, z vsebnostjo 3,4 % beljakovin in 4 % mlečne maščobe. Ker želimo izboljšati tudi kakovost beljakovin v mleku, izbiramo bike, ki izboljšujejo kvaliteto beljakovin. Že nekaj let poskušamo dosegati cilj, da je vsaj 50 % semena od testiranih bikov. Ostalih 50 % pa je namenjenih za mlade bike, ki se testirajo. V pretekli sezoni je bil program osemenjevanja izpolnjen 70 %.
Za obdobje junij 98 - junij 99 smo izbrali za osemenjevanje naslednje testirane bike:
SET: Izboljšuje mlečnost, povečuje okvir in popravlja telesne lastnosti ter vime.
STRIK: Izboljšuje mlečnost, pitovne in klavne lastnosti. Priporočen je za kombinirane reje.
GALIS: popravlja lastnosti mlečnosti (količino in sestavo mleka, iztok mleka). Daje lepe potomke, vendar je potrebno opozoriti na povečan delež težkih telitev njegovih hčera in na nadgrajen križ.
SAVEL: Izboljšuje količine mleka in vsebnost beljakovin. Daje potomce velikega okvira z nadpovprečnimi prirasti in odličnimi klavnimi lastnostmi. FAST: Izboljšuje količine in vsebnost mleka. Daje potomce velikega okvira in popravlja nekatere telesne lastnosti. Zaradi tečjih telitev ni primeren za osemenjevanje telic.
VIGO: Izboljšuje lastnosti mlečnosti in nekatere telesne lastnosti.
BRILI: Izboljšuje mlečnost in vsebnost hranilnih snovi v mleku. Še posebno izstopa v vsebnosti beljakovin, zato ga priporočamo v tistih rejan, kjer želijo izboljšati to lastnost. Nadpovprečen je tudi v pitovnih ter klavnih lastnostih.
HUB: Izredno izstopa v vseh lastnostih mlečnosti. Daje potomce velikega okvira in lepih telesnih oblik.
EKVI: Izstopa v količini mleka in vsebnosti hranilnih snovi v mleku. Izboljšuje oblike in obsežnost vimena. STAN: Izboljšuje mlečnost in vsebnost hranilnih snovi v mleku. Potomci so povprečnih telesnih oblik in velikosti. Pri potomkah je opažen pobit križ.
STRES: Bik močno izboljšuje lastnosti mlečnosti. Daje potomce velikega okvira in lepih oblik. Zaradi tega ga je komisija uvrstila v elito in ga namenila za osemenjevanje bikovskih mater ter kot melioratorja za popravljanje določenih lastnosti.
ERON: Je bik slovenske reje z najvišjo plemensko vrednostjo za mleko do sedaj. Nekoliko povečuje okvir živali s sorazmerno obsežnimi vimeni. Potomke so zgodaj zrele za razplod, telitve so lahke.
Za osemenjevanje bikovskih mater bo na razpolago seme bikov po selekcijskem programu. Prizadevali si bomo, da bo na razpolago tudi seme nekaterih uvoženih bikov. O tem bodo rejci obveščeni. Na razpolago bo tudi seme testiranih bikov črnobele pasme in sicer seme ČOPA ter BOBRA. Bika oba popravljata količino mleka in vsebnost hranilnih snovi ter dajeta potomce skladnih oblik. Prav tako bo poskrbljeno za seme testiranih bikov svetlo lisaste pasme. Ves čas je na razpolago seme bikov mesnih pasem za gospodarsko križanje. Uporabo tega semena priporočamo vsem rejcem rjavih krav, ki se ukvarjajo s pitanjem govedi in za osemenjevanje tistih krav molznic, katerih potomke niso primerne za nadaljnjo rejo zaradi nizke mlečnosti ali drugih napak matere.
Želimo si, da bi bil program osemenjevanja, ki smo ga izdelali, uresničen v celoti. K temu boste največ prispevali rejci sami z izborom priporočenih bikov ob osemenitvi vaših krav.
Pripravila: Lidija Diklič, inž. kmet.
POSTRANSKI GOZDNI PROIZVODI!
erjamem, da ste tudi vi navdušeni nad vsakoletno sezono nabiranja gob, borovnic in ostalih gozdnih dobrin. Množice ljudi se vsako leto ob tem času napotijo v gozd po postranske gozdne proizvode.
Skoraj vsak človek se tako ali drugače vse življenje srečuje z nelesnimi naravnimi dobrinami, ki izvirajo iz gozda. Gre za zelo obsežno skupino gozdnih dobrin, ki odsevajo tradicijo in pestrost slovenskega prostora in njegovih prebivalcev. Ob teh dobrinah se oblikuje širši človekov odnos do narave, naravnih virov in okolja.
Kaj so to postranski gozdni proizvodi? To so vse tiste materialne koristi iz gozda, ki niso lesni proizvodi in se lahko pojavijo na trgu. Zelo nazorna je razvrstitev postranskih gozdnih proizvodov po izvoru:
1.	Drevesni deli: smola, drevesni sok, vejevje, zelenje, plodovi
2.	Na gozdnih tleh: paša, stelja, zelišča, plodovi, industrijske rastline (brnistra, rogoza, šaša, kopriva)
3.	Sestavina tal: šota (kurivo, gnojilo, stelja, oglje), kamenje (kamen, pesek, humus), rudnine (apnenec, glina)
4.	Živalski svet: divjad, drobne živali (polhi, polži, ribe, raki...)
Pridobivanje postranskih gozdnih proizvodov je bilo človekova prva dejavnost - nabiralništvo in lov. Sele mnogo kasneje je začel uporabljati lesne dele dreves. Pomen gozdnih proizvodov in s tem tudi postranskih gozdnih proizvodov se je skozi stoletja spreminjal. Predvsem v kriznih obdobjih so pridobili na pomenu in človeku nudili osnovno pokrivanje potreb (po vojnah...). Ob pridobivanju postranskih gozdnih proizvodov so se razvile nekatere samostojne dejavnosti, ki delujejo v gozdu in so od njega odvisne': lov, ribolov, odkupovalne organizacije gob, zelišč... Vse te dejavnosti iščejo svoj prostor v gozdu in vplivajo na njegov razvoj, predvsem pa ustvarjajo pri ljudeh, ki se z njimi ukvarjajo posebne odnose in stališča do gozda. Pri izvajanju teh dejavnosti se srečujejo različni interesi. Zavedati se moramo, da brez načrtovanja ni mogoče zagotoviti trajnost donosov (npr. ogroženost nekaterih vrst gob). Tu [ta mora svojo vlogo odigrati gozdar, ki pozna razvojne zakonitosti gozda, z njim živi in dela. Gozdar je najbolj poklican za načrtovanje in pravilno pridobivanje tudi postranskih gozdnih proizvodov ne samo lesnih proizvodov.
Nekdaj je med ljudmi veljalo prepričanje, da se s postranskimi gozdni-
mi proizvodi ukvarjajo predvsem revnejši. S tem se je na nek način tudi zmanjšal in zbrisal njihov pomen. Ge razmišljamo o kakovostnih vidikih, ki jih ti proizvodi predstavljajo, jih vidimo v povsem drugačni luči. Količina ene vrste nikakor ne odtehta kakovosti (enkratnosti, nenadomestljivosti) druge vrste. S svojimi številnimi vlogami postranski gozdni proizvodi zelo dobro ponazarjajo pestrost gozda. Organska snov, katere prisotnost v gozdnem ekosistemu merimo v kilogramih, ima v življenju gozda prav tako pomembno vlogo kot tista, ki jo merimo v tonah. To bi moralo biti jasno tudi nam Slovencem, ki hočemo vstopiti v družbo narodov kot maloštevilen, a nikakor ne “postranski” narod. Proizvodnjo in pomen postranskih gozdnih proizvodov je mogoče izmeriti, koristi od njih pa denarno ovrednotiti. Zavedati se moramo, da vrednost teh proizvodov v določenih predelih preseže vrednost
proizvodnje lesa. Na Finskem, Latviji, Litvi in Belorusiji na primernih rastiščih dosegajo proizvodnjo jagodičevja, ki znaša 500-1000 kg/ha. V švedskih razmerah pri povprečni letni proizvodnji lesa 5 mVha in 100 kg jagodičevja na hektar vrednost proizvodnje jagodičevja za sedem in polkrat presega vrednost lesa. Seveda pa številke predstavljajo le eno dimenzijo teh proizvodov. Vse mase seveda ne smemo izkoristiti, ker bi s tem prizadeli trajnost donosov in obnovljivost vrst. Zato je zelo pomembno poznati nosilno zmogljivost oziroma obnovljivost tega bogastva. 0 tem ne vemo še skoraj ničesar. Zavedati pa se moramo, da so ta znanja osnova za trajnostno gospodarjenje s postranskimi gozdnimi proizvodi. Postranski gozdni proizvodi pa ne pomenijo samo količine in finančne učinke, ampak predstavljajo pomembno področje, kjer ljudje prihajajo v stik z gozdom in kjer se oblikuje javni odnos do gozda in naravnih virov nasploh.
Kljub vsemu napisanemu si boste mnogi med vami rekli : “0, saj je gob in borovnic povsod polno, zato jih lahko nabiramo po mili volji”, pa temu ni tako. Velik pritisk na te proizvode se že kaže v izginjanju posameznih vrst goh. Ge se kmalu ne bomo spametovali, pa ne bo ostalo samo pri tem. Zato se pri nabiranju teh dobrin v gozdu obnašajte obzirno in etično, saj tudi doma ne pojeste vse solate na vrtu v enem dnevu.
Damjan Rožič, dipl. inž. gozd.
USTVARITE SI LASTNI STIL
Ni vsem ženskam lahko najti “image”, ki jim najbolj ustreza. Leta, način življenja in temperament so najpomembnejši dejavniki pri vsakem izboru. Ustvarjanje stila zahteva mnogo truda, pa tudi veliko pozitivne samokritičnosti. Biti “in”, moderen - ne pomeni vedno, da si v stilu. Nasprotno, ženske v stilu pokojne princese Diane ali igralke Sharon Stone s svojim stilom odgovarjajo modernemu trendu.
Modni kreatorji tega poletja propagirajo pastelne barve Lady Di, ko pa je Sharon Stone pred nekaj meseci spremenila svojo pričesko, je to storil skoraj ves Hollywood, potem pa še mnoge znane manekenke.
LETA IN OSEBNOST
Najti morate stil, ki izboljša vaš izgled, vas pomladi in daje prednost osebnosti. Nikakor ne pozabite svojih resničnih let. To ne pomeni, da morate negovati izgled, ki odgovarja vašim resničnim letom, ampak ne smete gojiti lažna upanja določenega stila.
Izogibajte se napaki, ki je tipična za mnoge ženske, stare več kot štirideset let, ki se še vedno oblačijo, friziraj« in nasploh obnašajo kot najstnice. Rezultat je zelo umeten.
Ne izogibajte pa se mladostnemu stilu po petintridesetem ah štiridestem letu. Ni konec sveta, ko pridete v določena leta.
Z dvajsetimi ali petindvajsetimi leti ne prevzemajte stila štiridesetletnice samo zato, da bi delovali bolj odraslo.
Zapomnite si, da mora biti izgled vedno odraz osebnosti.
Pričeska naj bo učinkoviti okvir obraza z vsakodnevno nego.
Ličenje naj bo zmerno, vendar nikakor brez, saj poudarja negovanost ženske. Negovane roke in nohti bodo pripomogli k lepšemu in prijetnejšemu izgledu. Zunanji izgled mora odgovarjati vaši naravi: mora biti v skladu z vašo dinamičnostjo, aktivnostmi, s katerimi se ukvarjate in občutek ugodja. Ce pretiravate v svo-
jem stilu, se vam lahko zgodi, da se boste počutili nesigurno.
Stil je dober, če odgovarja vašemu načinu življenja, če ste zadovoljni s sabo in s svojim izgledom ter če ste samozavestni.
TUDI DRŽA TELESA POMLAJUJE
S pravilnim držanjem telesa boste dosegli, da bo vaše telo izgledalo lažje in bolj živahno.
Cel dan morate misliti na držo telesa in jo popravljajte. Cimvečkrat naredite vaje raztezanja rok, nog, stopal in hrbtenice, da boste ponovno našli ravnotežje.
Poskusite hoditi v ritmu, s premikanjem rok, nog in telesa, kot da sledite ritmu zamišljene glasbe. Na ta način se boste počutili bolj sproščeno.
Ko hodite, ne prestavljajte težine telesa iz ene na drugo nogo, ker bo tako izgledalo telo težje.
Ko stopate po stopnicah, se potrudite, da bo hrbtenica ravna. V nasprotnem boste dajali občutek, da težko nosite svoje telo.
Zenska, ki ima svoj stil, je samozavestna, ve kaj hoče, in kar je zelo pomembno, je opazna.
1
v
\J
(ßfüi. mk....
Bolgo vroče poletje, kaj je že to? Dež, dež, dež. Kakšen dan malo naraste temperatura, pa je že spet nevihtno popoldne. Pa tudi napovedovanje vremena je takšno, da bog pomagaj. Kmetje bodo verjetno potrdili, da so vsi sposobni napovedovalci vremena na dopustu. Vreme namreč napovedujejo vsakih nekaj ur drugače. Pa ne veš, a bi šel kosit al’ ne bi šel kosit. Ko pa pokosiš, je pa skor’ sigurno dež. Bazen tudi ne zaživi, tako kot bi moral. Po pravici povem, da sploh ne vem, če je odprt, ker ni toplega sončnega vremena nekaj dni zaporedoma. To je pa pravi pogoj, da vsaka mlaka oživi. Seveda ne trdim, da je šoštanjski bazen mlaka. Vendar pa vsakoletno tarnanje o tem, kaj vse bo potrebno v bližnji bodočnosti postoriti verjetno pomeni, da počasi res postaja naš bazen nekaj takega. Kaj bi šele bilo, če ne bi na drugi strani bazenske ograje bila velika mamica, ki se imenuje elektrarna.
Zadnjič smo čvekali o velenjskem kamnu dobrodošlice. Pa menda zdaj res postaja tisti Mejnik našega znanega pesnika. Saj veste ... kamen ta prekleti ... Tudi naše občinske svetnike z drugimi stvarmi vred pošteno deh ta kamen. Tako jih deh, da so eni zadnjič kar zapustili sejo sveta in jo je potrebno ponoviti. Pa ljudje, kaj se vse dogaja z našim denarjem, pardon sredstvi občinskega proračuna. Saj ste že slišali, da z vzdrževanjem gozdnih cest v naši občini ni bilo vse OK. Dokumentacijo si je ogledal tudi nadzorni odbor. Ugotovil je, da so bile nepravilnosti okrog imenovanja komisije za izbiro izvajalca, lokacije opravljenih del in preseženih porabljenih sredstev in na osnovi ugotovitev predlagal svetu, da zadevo zaključi. Ha, ha, ha za crknit. Od razpisanih vzdrževalnih del na gozdnih cestah, jih je izbrani izvajalec s strani neimenovane komisije opravljal samo na tretjini cest in porabil vsa sredstva ah pa mogoče še malo več in zdaj, ko je to ugotovljeno nadzorni organ predlaga, da se zadeva pomete pod mizo. Se enkrat ha. ha, ha. Ministrstvo za finance je poslalo enemu od članov sveta zanimiv odgovor, ki pa
mo! Ja, res je mogoče se bolj potapljamo, kot pa plovemo.
Tole o plovbi pa drži še za kaj drugega. Ja, res zanimive stfari nam pripravlja vlada v Ljubljani. Saj ste verjetno shšah, da je pripravljen nov predlog zakona o verskih skupnostih. Pa veste, kaj je predlagano. Predlagano je, da boste morah dati, če boste želeh, da vaši otroci obiskujejo verouk, pisno dovoljenje. Takih oslarij še komunisti niso delali v najbolj rdečih časih. In najbolj zanimivo je, da so za tak predlog glasovah dich ministri iz Slovenske ljudske stranke. Ja, to so tisti, ki se tako “borijo za široke ljudske množice”, ki se radi kažejo po cerkvenih korih, pri mašah, pa s kakšnim škofom in še s kom iz cerkvenih logov. Pa saj to niti ni tako važno. Bolj važno je, da govorijo o vzgoji, o tradicionalni vzgoji, kulturi slovenskega naroda, o družini. Pa še nekaj, eni še kar mislijo, da je to nekakšna kmečka stranka. Spomnite se predvolinih obljub. Ena je bila tudi tista, da bo v zelo kratkem času zagotovljeno gorivo za kmetijske stroje. Zdaj se je na to pozabilo in kmetje plačujejo skupaj z gorivom vse davke, tako kot vozila, ki vozijo po avtocestah, predorih... ne pa po njivah in travnikih. Druge obljube, kako se bo vse razčistilo, pregledalo, pa so tako bile že opisane pred časom. Vse je nekakšen bla, bla, bla. S televizije nas pa fotrajo o gospodarski rasti in kako nas drugi hvalijo, kako dobri smo. Zadnjič so obljubljali štrajk avtoprevozniki, [ta so jih tako lepo odpravah v Ljubljani, da so res mislih, da bodo dobili denar za nazaj. Zdaj pa vidijo, da se ni zgodilo nič. Tisti, ki se približujejo zasluženi penziji, pa sploh ne vedo, kaj bo zdaj s temi reformami in s stebri. A bo denar in v katerem stebru....
Pa rečem vam, najbolje je obesit vse skupaj na klin in se namočit v kakšni osvežujoči kopeh, ni važno, če ni morska. Po tem pa še splaknit grlo s kakšno hladno pijačo in eni bi na koncu še rekh, da naj se gre vse drugo solit!
Pa brez zamere in lep pozdrav!
govori o tem, da je takšen primer zrel za kazenski pregon oziroma so za takšno vodenje postopka predvidene denarne kazni, in ne o tem, da se zadeva zaključi. Pa saj ne vem več, kam plove-
Cvekal Vam je PeTur
OJA REKA
časih je bila temno zelena. Živahno je v njej vrvelo življenje. Ribe, piškurji, žabe in celo raki. Kar tekmovali so med seboj za senčne prostore pod koreninami vrb in jelš, ki so se samovšečno ogledovale v njeni gladini.
Potem so ob njenem gornjem toku zgradili mesto - mlado, socialistično mesto. Vse več je bilo odplak, ki pa so jih nemarno speljah kar v reko. Počasi je postajala motna in ni bilo več lepe zelene gladine, da bi se v njej zrcalilo nebo. Postajala je umazana in njeno srebrno žuborenje je potihnilo. Življenje v njej je počasi umiralo in izginjalo. Reka je bila žalostna: “Zakaj me človek tako maže in packa? Ali se res ne zaveda, da je njegovo življenje odvisno od vode?”
Nemo je gledala, kako so vanjo metah vse, česar niso več potrebovali. Nekoč pa ji je bilo vsega dovolj. Razjezila se je na ta neumni človeški rod. Prosila je svoje starše - nevihtne oblake, da so poslali hudo neurje in ogromno dežja. Reka je naraščala in preplavila bregove. Spotoma je odlagala po poljih navlako, ki so jo prej zmetali vanjo. Naraščala je še naprej. Hotela je pomoriti ljudi, ki so jo tako onečaščah. Pa si je vendar premislila in se počasi vrnila v svojo strugo: “Morda pa bo opomin le zalegel?”
A zgodilo se je še nekaj hujšega. Cez nekaj dni so na njenih bregovih zabrneli stroji. Podrh so lepo drevje, poglobili njeno strugo, njene bregove pa vkovali v kamenje in beton. Potem so jo hodih gledat tako ujeto in so govorih: “Glejte, kakšen red in disciplina! Sele sedaj, ko je regulirana, je naša reka lepa!”
Mesto ob reki se je večalo, odplake pa so bile vse bolj strupene. Umrlo je še zadnje življenje v njej. Pa je pričel ljudi motiti smrad, ki se je širil iz nje. Zgradili so čistilne naprave in reki je postalo malo lažje.
Tam, kjer struga ni bila čisto ravna, je poskušala spodkopati kamniti oklep, a ni ji uspelo. Pa se je stvari lotila drugače. Njeni pritoki so s seboj prinašali zemljo in pesek.
Mislila je, da bo prelisičila ljudi in pričela je na ovinkih nalagati to zemljo in pesek. Neopazno, neumorno, milimeter za milimetrom. V nekaj desetletjih so v njeni strugi nastah zeleni otočki z visoko travo, šašem, pa tudi kak skromen grmiček je rasel tu in tam. Življenje se je počasi vračalo v svoj naravni tok. Za ribami so prišle ptice, miši, mačke, kače. Na bližnjem jezeru so lovci naselili divje race. Lepo so se “prijele” in sedaj so hodile k reki na obisk. Ponosni raca-
ki so se šopirili po vodni gladini in se glasno kregali za ljubke neveste. Ljudje pa so brezbrižno hodih mimo.
Samo nekdo se je kdaj pa kdaj ustavil na bregu ah na mostu in se veselil življenja v reki. Nekdo, ki je bil v duši lovec in v srcu otrok, se je ustavljal na bregu in opazoval to novo življenje in bil je vesel kar tako, zaradi življenja samega, ne zaradi plena. Včasih je v snegu, ki je pokril otočke, opazil sledove pižmovke, drugič je opazil vitko senco sive čaplje.
Reka je postala živahna in vesela. Nežno je žuborela mimo koščkov kopnine, ki jih je zgradila v svoji strugi, in jih božala, kot da so to njeni otroci.
Nekega dne je preko mostu stopala fina gospa. Pogled ji je slučajno padel na reko, sicer je ni
nikoli pogledala, reka je pač tekla pod mostom že od nekdaj. In zagledala je nekaj grozljivega. Vitka senca se je odlepila od zelenega otočka in zaplavala po vodi.
“Kača, glejte kačo!” je zavpila s predirnim glasom.
Ljudje so se zgrozili. Gledali so v vodo in se čudih, kdaj je zgradila te trdnjave golazni.“Takoj je treba ukrepati!”, so rekli. Ker pa so bili osveščeni ljudje, so poklicali ribiče, da so odlovih vehko število ril) in jih
preselili drugam. Ko je reka zashšala znano brnenje in hrumenje strojev, se je zdrznila, a njeni ldici so bik neslišni. Dan za dnem so po njenem dnu rili stroji, trgali kose kopnine, gazili ptičja in mišja gnezda. Kot dragulj lepi vodomec in skromna pastitička sta zaman vpila na pomoč. Vsi hrošči, črvi, stonoge, ves naravni sistem, ki se je vzpostavil v desetletjih, vse je bilo uničeno. “Red in disciplina!”, so rekh. “Glejte, kako lepa je zdaj spet naša reka!”
Reka pa je žalostna in osamljena tekla po svoji sterilni strugi. V tolažbo ji je bilo, da jo je včasih obiskal nekdo z dušo lovca in srcem otroka in z njo vred jokal za izgubljenim življenjem.
L. M.
VSAKO DREVO IMA SVOJ LIST
2.del: Kako list oblikuje drevo
£
ararli lažjega razumevanja sem v 1. delu predstavila nekaj botaničnih podatkov. Tako ste lahko prebrali, da poznamo enostavne, deljene ali sestavljene liste, ki imajo pomembno vlogo pri oblikovanju drevesa. S svojo sicer drobno teksturo močno vplivajo na podobo celotnega drevesa. Pri tem je seveda pomembna tako nastavitev listov, razporeditev listov na veji, kot tudi gostota, torej število listov.
Posamezne drevesne vrste laično velikokrat poznamo prav po obliki Usta, ne vemo pa, da ima ista vrsta lahko tudi povsem drugačen list. Takšno drevo je npr. hrast. Bolj znane vrste imajo pernato nacepljene list, npr. dob (lat. Quercus robur), cer (lat. Quereus cerna), građen (lat. Quercus petraea) idr., še bolj izrazito pernato razrezane liste ima rdeči hrast (lat. Quercus rubra). Manj znane vrste hrastov pa imajo tudi drugačne liste: črničevje (lat. Quercus ilex), hrast, ki raste v Primorju, ima enostavne, usnjate liste, armenski hrast (lat. Quercus pontica) ima tudi enostavne vendar nežne Uste, ki spominjajo na bukev ali gaber, vrbasti hrast (lat. Quercus phellos), ki raste v Ameriki ima dolge ozke enostavne Uste, ki so podobni Ustom vrbe.
Drevesne vrste, Katarin bsti so enostavni, dokaj majhni in hkrati gosto razporejeni na vejah, npr. jelša (lat. Alnus sp.), bukev (lat. Fagus sp.), beli gaber (Carpinus sp.) imajo gosto, kompaktno krošnjo, kljub temu, da so Usti posebno listi bukve, rahU in posebno spomladi zelo nežni. Zato je drevo neprosojno in daje gosto senco.
VeUke, enostavne in nežne Uste ima cigarovec (lat. Catalpa sp.) in zato je kljub velikosti drevesa in listov krošnja rahla in prosojna. Številne znane in manj znane drevesne vrste imajo deljene liste. Pernato deljene Uste imajo nekatere vrste hrastov (Quercus sp.), pri čemer so Usti pri posameznih vrste različno izrazito deljeni. Dlanasto deljene Uste pa imajo zelo znani in dokaj pogosti javorji (lat. Acer sp.), manj znani ambrovec (lat. Liquidanbar sp.), platana (lat. Platanus sp.) idr. Sestavljene Uste imajo prav tako številne vrste, pri tem pa moram opozoriti, da ima marsikatera vrsta, za katero se nam zdi, da so listi enostavni, v resnici sestavljene liste, npr. jeseno-Ustni javor (lat. Acer negando). Izrazito pernato sestavljene liste ima octovec (lat. Rhus typhina), robinija (lat. Robinia pseudoacacia), ki jo marsikdo imenuje kar akacija, oreh (lat. Juglans regia), jesen (lat. Fraxinus sp.) idr. Dlanasto sestavljene liste ima divji kostanj (lat. Aesculus hippocastanum) ali manj znani neg-noj (lat. Laburnum sp.).
Lahko bi zapisali še zelo veliko vendar bodi dovolj!
Saša PIANO, dipl.ing.kr.arh.
C,RADEtf
armenski hrast
VRBASTl HRAST
ROECI HRAST
Kolaž različnih listov različnih hrastov (vir: Allen J. Coombes, Trees; Eyewitness Handbooks; Dorling Kindersley; London, New York,
Na izlet v Maribor in na Pohorje
Letos so se člani ZB Gaberke na izlet podali 4. julija. Med vožnjo nam je gospod Skarlovnik podal sliko Maribora in njegove zgodovine. Prava paša za oči je bil mariborski pokrajinski muzej, kjer je vsak našel kaj zanimivega. Čudovito poslikana je viteška dvorana, včasih namenjena viteškim igram, danes pa koncertom. Ogledali smo si tudi Slomškovo stolnico ter v njej grob Antona Martina Slomška. Iz Maribora pa smo se odpeljali v Slovenske gorice na kmečki turizem na kosilo. Blizu smo si ogledali tudi oljarno. Ob zvokih Igorjeve harmonike je bilo vse še bolj razigrano. Pot nas je vodila naprej k Sv. Barbari, kjer nas je prijazno pozdravil župnik Karel Ogrin. Notranjost cerkve je nudila še en čudovit ogled, še bolj skrbno pa je negovana okolica. Čakala pa nas je še pot na Pohorje s čudovitim razgledom. Menim, da več zanimivosti skoraj ne bi mogli strniti v enodnevni izlet, tako smo se domov vrnili polni lepih vtisov.
R Ž
90 let PGD Lokovica
K
onec junija, na sončno in vroče sobotno popoldne, so v Lokovici s svečano gasilsko parado od Draja do doma krajanov proslavili devetdeset let obstoja gasilskega društva, ki ima svoje začetke v daljnem letu 1908 v Družmirju. V letošnjem letu šteje društvo 253 članov in skorajda ni dogodka, ki bi se v Lokovici zgodil brez njih. Znani so po tem, da dobro sodelujejo z drugimi društvi, posebej ponosni pa so na svoj zelo uspešen moški pevski zbor.
Visoki jubilej so počastili z otvoritvijo prizidka h gasilskemu domu. Dobro delo z mladimi se ne kaže le v velikem številu mladih članov, temveč tudi v njihovi strokovni izšolanosti in velikih uspehih na tekmovanjih.
Bogato zgodovino društva in njegove raznovrstne aktivnosti so prizadevni člani organizacijskega odbora za pripravo 90. obletnice strnili v obsežnem biltenu, ki bo tudi bodočim rodovom pričal o devet desetletij dolgem življenju in utripu društva, ki se je začelo v Družmirju in se nadaljuje v Lokovici.
POJfATECAJr
Od javne predstavitve rešitev urbanističnega natečaja za ureditev tistega dela Šoštanja, ki je še vedno pod “prisilno upravo” premogovnika, je minilo že kar nekaj časa. USODO predlaganih rešitev, ki sem jih poskušal na kratko pokomentirati v zadnjih številkah LIST-a, lahko danes ocenjujemo že z malce časovne distance. Na prvi pogled se zdi, da je natečaj že pozabljen, rešitve same pa zaprašene čakajo v občinskih predalih, da jih odkrije kakšen nadobuden študent. No, mislim in upam, da ni in ne bo tako. Trud vseh, ki so pri natečaju sodelovali, po moje le ni bil zaman.
Prvo spremembo sem opazil pri odnosu ljudi do takoimenovanega PRI-DOBIVALNEGA prostora. Če si strokovnjaki upajo risati nove hiše tam, kjer mi nismo smeli graditi, potem se še splača vztrajati na svoji zemlji, razmišljajo ljudje, ki svoje nepremičnine še niso prodali premogovniku. UPANJE se torej počasi in previdno (tako je tudi [trav) vrača med ljudi, ki so zaznali neodločnost vodstva premogovnika, kadar gre za odprtje JAME ŠOŠTANJ.
Drugo, praktično uporabno vrednost natečajnih rešitev, vidim v postopku spremembe prostorskega PIANA za območje občine Šoštanj. Predlog spremembe omenjenega plana namreč vključuje tudi zmanjšanje varovalnega območja, ki ga država varuje zaradi zalog lignita. Predlog sprememb je bil te dni (končno) poslan v Ljubljano, kjer ga bodo preverila različna ministrstva. Zanimivo bo izvedeti, kako se bo do predlogu opredelilo ministrstvo za energetiko, ki je zadolženo za energetske zaloge (to zalogo naj bi v našem primeru predstavljal lignit). Natečaj, ki je s svojimi rešitvami nakazal tudi druge možne rabe prostora in nenazadnje dejstvo, da ga je sofinancirala država (Urad RS za prostorsko planiranje), je lahko koristen argument pri morebitnih pogajanjih.
Ce smo že pri pogajanjih, naj omenim še dejstvo, da državni sekretar omenjenega ministrstva dobro pozna naše razmere, saj je doma v naši dolini. Bomo videli, če bo to kaj pomagalo k tej, za Šoštanjčane pomembni odločitvi. Baje tudi Velenjčani računajo na njegovo pomoč pri njihovem predlogu sprememb prostorskega [»lana, ki naj hi prav tako skrčil pridobivahu prostor premogovnika.
Šoštanj čez 100 let (vizija razvoja prvo nagrajene rešitve)
Pomemben stranski učinek natečaja je tudi PROMOCIJA Šoštanja v strokovnih krogih, saj je pri natečaju sodelovalo v pet ekip združeno kar dobra dva ducata različnih strokovnjakov. Le-ti v mali Slovenji radi izmenjujejo svoja mnenja in s tem širijo zgodbo o Šoštanju. Tudi državno sofinanciranje ostalih prostorskih nalog bo občina, zaradi dragocenih informacijo natečaju, lažje pridobila. To se pravzaprav že dogaja. Urad RS za prostorsko planiranje ima namen sofinancirati izdelavo posebnih strokovnih podlag za izključitev še enega dela prostora iz območja eksploatacije lignita. To naj bi bil prostor severno od ureditvenega območja mesta Šoštanj (nekako med Topolšico, Lajšami in Goricami). Tokrat bo na razpisu izbran le en sum izdelovalec projekta (ustrezno registrirana projektantska organizacija), kar pa je glede na bolj analitično naravo naloge tudi smiselno.
Sicer se mi zdi, da je analiz obstoječega prostora dovolj. Za celoten pridobivahu prostor so bile že pred leti izdelane, sicer ne v celoti končane, obsežne KRAJINSKE ZASNOVE, katerih pretežni del je bil posvečen prav vsestranski analizi pridobivalnega prostora. A naj bo, če bo le pomagalo prepričati odgovorne to, kar mi tukaj živeči krajani že dolgo instiktivno vemo. To je dejstvo, da se lignita v jami Šoštanj ne splača izkopati. Seveda po pogojem, da so odškodnine, ki bi nastale zaradi izkopavanja, PRAVIČNE.
Usoda prostorskih natečajev je torej odvisna tudi od odgovora iz Ljubljane. Ce bo občina s predlogom sprememb prostorskega plana uspela, se bo odprlo novo zanimivo zazidljivo območje severno od Šoštanja, za katero se bo najverjetneje potreboval nov urbanistični natečaj, vendar takrat z že bolj konkretno vsebino. Takrat bodo prišle prav tudi dragocene izkušnje prvega urbanističnega natečaja, ki se je z oddajo poročila šele pred kratkim končal. Do takrat (odgovor oz. soglasje mora vlada RS posredovati najkasneje v šestdesetih dneh od popolnega predloga) pa držimo pesti za prvi plan nove OBČINE ŠOŠTANJ.
Edi VUČINA
IETRTEK, 2LMIJ1Ü
SOlSKf
ODPADEK NAJ NE BO SAMO ODPADEK
Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je že drugo leto izvedla projekt Odpadek naj ne bo samo odpadek za 6. razrede OŠ. Tega projekta smo se udeležili tudi učenci 6. a razreda OŠ Bibe Riicka.
Kakšni so naši vtisi?
Predavanje gospoda Matjaža, ki je vodil projekt, je bilo zelo zanimivo. Popeljal nas je v svet, ki ga še nismo tako dobro poznali, čeprav živimo v njem. Na vse, kar smo izvedeli, bomo opozorili svoje starše in prijatelje. S tem bomo pripomogli, da bodo odpadke metali v zanje namenjene zaboje in jim tudi povedali, da se da veliko odpadkov predelati.
Pametna je zamisel, da so nas začeli poučevati že v 6. razredu, kajti tudi mi bomo nekoč odrasli in bomo znali bolj gospodarno ravnati z odpadki.
Veliko smo se naučili ob predavanju in prikazu diapozitivov. Nato smo odšli do Škalskega jezera, ki je v Šaleški dolini najbolj onesnaženo jezero. Ogledali smo si še odlagališče, ki je zelo
NISI NAJBOLJŠI...
urejeno.
Učenci smo se mnogo naučili in predlagamo:
V vsaki vasi ob cesti in tam, kjer se ljudje največkrat sprehajajo, bi morali dati koše za odlaganje smeti.
Preko oglasov na televiziji, radiu, v časopisih bi naj še bolj osveščali ljudi. Želimo, da namestijo “kante” za ločevanje odpadkov tudi pred šolo.
Veliko vrst onesnaževanj poznamo,
samo čistiti jih ne znamo.
Ljudje, ljudje, če nas ni, ni smeti.
Smeti pa morajo biti, če jih ni, ni ljudi.
V
Geslo se zato glasi,
za našo deželo moramo skrbeti vsi.
v I
OS
Učenci 6.a Bibe Rocka


V zadnjih vročih junijskih dneh, ko učencem v šolskih klopeh le težko vlivamo znanje v glave, polagamo tudi račune za delo v celem šolskem letu. Konec koncev smo lahko zadovoljni vsi: učenci, starši in učitelji, kajti plodovi našega skupnega dela so bogati. Starejši pogosto vidimo mlade predvsem takrat, ko kaj neumnega ušpičijo, ko se neprimerno obnašajo in nam pokažejo premalo spoštovanja. Res je, nekaj je tudi takih. Ne smemo pa prezreti tistih marljivih, lepo vzgojenih in vedno pripravljenih na delo. Tudi takih učencev ni malo. To dokazuje bežen prelet skozi najboljše rezultate učencev Kajuhove šole v šolskem letu 1997/98.
Ze v jeseni so se učenci predmetne stopnje pomerili v LOGIKI: najprej na šolskem, nato na področnem tekmovanju. Dva sta se še posebej dobro odrezala. To sta bila Anja Urbanc, 6. a, z 2. mestom in Darjan Andrejc,
7.	a, z 10. mestom. Oba sta se udeležila tudi državnega tekmovanja, kjer je Darjan osvojil izvrstno 11. mesto s 27 točkami od 30 možnih.
Pri MATEMATIKI so tekmovali za Vegova priznanja učenci od 2. do 8. razreda. Bronasto Vegovo priznanje je osvojilo 6 drugošolcev, 4 tretješolci, 6 četrtošolcev, 6 petošolcev, 5 šestošolcev, 6 sedmošolcev in 3 osmošolci. Na področnem tekmovanju sta srebrno Vegovo priznanje osvojila Darjan Andrejc iz 7. razreda in Jernej Mazej iz 8. razreda. Oba sta se udeležila državnega tekmovanja, kjer je Darjan osvojil tudi zlato Vegovo priznanje. Tudi na jezikovnem področju so se naši osmošolci dobro odrezali. Bronasto Cankarjevo priznanje na tekmovanju iz MATERINŠČINE so dobili: Branka Friškovec, Anja Roseč, Valentina Čas, Marko Strigi, Danijela Pirečnik, Jernej Preglav in Jernej Mazej, ki je na državnem tekmovanju osvojil še srebrno Cankarjevo priznanje.
Pri .ANGLEŠKEM JEZIKU sta na tekmovanju osmošolcev osvojila bronasto priznanje dva Jerneja: Hozjan in Mazej. Na državnem tekmovanju pa je Jernej Mazej osvojil še srebrno priznanje. Pri sedmošolcih je prvo mesto na šolskem tekmovanju osvojila Diana Ramšak, za eno točko manj pa sta si 2. mesto delila Darjan Andrejc in Iza Napotnik, takoj za njima pa se je uvrstila Jasmina Kugonič.
Pri šestošolcih je L mesto dosegla Ema Tamše, 2. Mojca Andrejc, 3. pa Uršula Uršnik. Med petošolci je bila najboljša -Ana Hozjan, 2. Saša Petrovič in 3. Barbara Drev.
Učenci od 6. do 8. razreda so letos pridno brali knjige v angleščini. Bralno značko READING BADGE je osvojilo 44 učencev. Za uspeh na tem tekmovanju so dobili priznanja skoraj vsi tekmovalci, knjižne nagrade pa Iza Napotnik, Darjan Andreje, Aleš Žula, Diana Ramšak, Armin Lukane in Uršula Uršnik.
KAJUHOVO BRALNO ZNAČKO je osvojilo 312 učencev: na razredni stopnji 233, na predmetni pa le 79. Posebej moramo pohvaliti L b in l.c, 2,c in 4.c ter 2. in 3. d, saj so bralno značko osvojili prav vsi v razredu. Predstavniki naše šole na medobčinskem knjižnem kvizu v mestni knjižnici v Velenju so šolo dobro zastopali. Brab so knjige na temo Strah ima velike oči. Ti učenci pa so bili: Dare Jelenko, Marko Blagotinšek, Dejan Arzenšek in Diana Ramšak.
Ce je šola včasih preveč dolgočasna, se učenci pomerijo v znanju iz VESELE ŠOLE. Kar 20 se jih je letos uvrstilo na drugo stopnjo tekmovanja. Najuspešnejša sta bila Sandra Ceru iz 4. razreda in Jernej Mazej iz 8. razreda. Ta je postal nato že 5. leto po vrsti državni prvak. Se(bno- in osmošolci so se spomladi pomerili tudi v znanju iz GEOGRAFIJE. Na regijsko tekmovanje so se uvrstih: Diana Ramšak, Jernej Mazej in Jernej Preglav. Tam so si po točkah delili drugo mesto.
V	Braslovčah je bilo državno tekmovanje v ORIENTACIJI. Kombinirana ekipa OŠ Bilie Roecka in Kajuha je osvojila 3. mesto. Predstavnika naše šole sta bila Samo Srebemjak in Darko Stropnik.
V	letu, ko smo odprli že 30. razstavo LIKOVNI SVET OTROK, so naši likovniki dosegli še posebno lepe uspehe na razhčnih likovnih natečajih. Luka Klobučar in Vid Stropnik iz 1. razreda ter Tjaša Kolenc iz 3. razreda so bili nagrajeni na natečaju Slovenskih železnic s knjižno nagrado. Učenci 4. razreda- likovni krožek pa se bodo v jeseni za nagrado z vlakom popeljali na zanimivo vožnjo. Skupinsko delo 3. razreda in likovni izdelki učencev: Mojce Andrejc, Eme Tamše, Andreja Delopsta in Sonje Stankovič so hib nagrajeni in razstavljeni v galeriji mariborskega Rotovža. Ustvarjab so na temo Podobe voda. Na likovnem natečaju Otroci odraslim (Petrol) je dobil nagrado petošolee Arnel Šahinovič.
Na razstavi Likovni svet otrok pa izdelke razstavljajo: Mateja Brišnik, Bojana Podkrižnik, Zoran Kedačič, Zoran Kijanoviae, Miro Gavrič, Nina Rizvič, Andreja Slapnik, Suzana Ramšak, Nika Sešel, razstavljeno pa je tudi skupinsko delo 5. in 6. razreda ter 4. razreda.
Učenci 5. a razreda so sodelovali v oddaji Pod klobukom RTV Slovenije.
Naši ŠAHISTI so celo leto sodelovali v celjski regijski ligi.
V	svojih kategorijah so se tako odrezab: Sašo Brusnjak -debi 1. in 2. mesto, proglašen za prvaka, nagrada ročna ura, Jernej Mazej - 3. mesto, knjižna nagrada, Davorin Maksimovič - 3. mesto, knjižna nagrada, Mitja Zupan -3. mesto, knjižna nagrada. Kot ekipa so naši šahisti dosegb največ točk in tako osvojib prvo mesto.
Pa še ŠPORT. Šolsko leto se je za naše športnike pričelo že 10. septembra, ko je bila tekma odbojka na mivki za starejše dečke in deklice. Oboji so dosegb I. mesto. Na ekipnem področnem osnovnošolskem atletskem tekmovanju so deklice dosegle glede na pogoje zavidljivo 3. mesto. Mlajši dečki in deldice so na občinskem tekmovanju v odbojki zasedb 3. mesto. Dobri rezultati so bili tudi na medobčinskem prvenstvu v atletiki za 5. m
6.	razred: Janez Konovšek - bronasta medalja na 300 metrov, Enis Mulavdič - zlata medalja v metu žogice, Katja Ramšak - bronasta medalja v skoku v daljino.
Na medobčinskem atletskem tekmovanju za 7. in 8. razred so bili uspešni: Zala Ročnik - bronasta medalja v skoku v daljino, Darjan Andrejc - bronasta medalja v skoku v daljino.
Na [»odročnem atletskem prvenstvu pa so se dobro odrezab: Zala Ročnik - bronasta medalja v skoku v daljino, Enis Mulavdič - bronasta medalja v metu žogice, Katja Ramšak - bronasta medalja v skoku v daljino (za
5.	in 6. razred).
V	odbojki za sedmi in osmi razred so dečki in deklice postali občinski prvaki. Dečki so prišli nato do četrtfinala, deklice pa so se uvrstile na državno polfinale. Seveda so tako oboji dosegb zelo dobro uvrstitev, saj je kvaliteta odbojke že na zelo visoki ravni.
V	tem šolskem letu sta bila na šob dosežena dva nova šolska rekorda, in sicer Zala Ročnik - v teku na 300 m in Jasna Šumnik - v suvanju medicinke.
Tako smo se pohvalili le z najvidnejšimi rezultati naših učencev v tem šolskem letu. Seveda se za temi uspehi skriva tako pripravljenost učencev za dodatno delo kot tudi vebko spodbujanja s strani mentorjev, brez katerih gotovo rezultati ne bi bili tako dobri.
/vW\
Jožica Andrejc

%
\ * 11 ('/ , i \ l I
\ VROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ
IME_________________PRIIMEK________
NASLOV_____________________________
LETNA NAROČNINA 1000 SIT

Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg svobode 12. p.p. 4, 3325 Šoštanj • tel.: (063) 40-310 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠULA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d.
Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka.
Tiskano na recikliranem papirju