3 nč. t 62. številka. (T Trsta, ▼ torek cvefor dne 25 maja 1897.) Tečaj XXII. „BDINOBT« Uhaja pa trikrat na teden v ieettb ia-danjih ob lovklh, četrtkih la lobotah. Zjntranje isdanje is- baja ob S. uri zjutraj, Teierno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje stane: aa Jeden meaeo . f. 1.—, izven Avstrije t. 1.50 u tri ueseo. . . 3,— , „ . 4,50 «4 pol leta , , „ 6,— . , , h vm leto . , „ 12.— ... 18,— Nartčelsfl je plačevati aeprej h iara6be >rn priložene eareftnloe it uprava aa •zlra. fa<&9ii(k>e Številke ae dobivajo t pro-Jfljftlnleah tobaka v Iratu po 9 nvi. izven Trsta po 4 nvč. EDINOST 0;laai ae rainne pe tarifo t petitn; aa nailove a debelimi drkanl ae pl&čnje ?rostor, ko M kor obsefa navadnih vratio, oslana, oanrtnice In javne zahvale, domači oglaai itd. «e računajo po pogodbi Tai dopisi naj se pošiljajo arednlfttrn alica Cnserma At. 13. Vaako piano nora biti frank ovano, ker nefrankovena ae ne iprejemajo. Rokopiai le ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglaie jeira upravniitvo ulica Molino pic colo bftt. 3, II. nadat. Naročnino inoglaae je plačevati loco Trst. Odprta roklum« cijo ao proate poitiiuo. 61 ,f »Mnomm )• mm" Razmere na Primorskem. (Govor poal. dr. Ž i t n i k a t aeji zbornice poBlAncev dne 13. maja 1697)« (Dalje.) Vedno glasneji postajajo glasovi, vedno splošneje menenje, da so se že sporazumeli na višem mesta glede odstopa dežele Italiji. (Živahno oporekanje od strani Italijanov.) To je vaše prepričanje, to vemo mi prav natanjčno. (Ponovno živahno oporekanje med Italijani.) Visoka zbornica! Ako nvažujemo — to ho* čem omeniti le v utemeljenje prejšnjega izreka svojega — da o zadnjih državnozborskih volitvah kakih 2000 slovanskih volilcev v okolici tržaški niti ni dobilo legitimacij, da pa je dobilo legitimacije kakih 5000 Italijanov in da sta na dotične pritožbe magistrat in namestništvo odgovarjala cini-ški, da ni bilo možno kontrolirati natančno, da-li so avstrijski ali italijanski državljani — to je resnica — ako pomislimo nadalje, da so mestne oblasti žagale stotinam slovenskih delavcev, da bodo takoj odpuščeni iz službe, ako oddajo svoj glas slovenskemu kandidatu, in ako uvažujemo slednjič, da so so c. kr. oblasti postavile v službo jedne stranke, katera hoče udušiti Slovane, in da centralna vlada mirno gleda vse to, kakor da bi se to godilo v interesu države, potem, gospdda moja, ni nikako čudo, da so v slovenskem prebivalstvu zavladali in še vladajo neki zlovolja, tesnoba in razburjenje. Konstatujem tudi, ne da bi mi kdo mogel predbacivati laž, da se je drznil celo neki redarski inspektor, svariti dobromisleče prebivalstvo, naj o nobeni priliki ne vsklika „Viva 1* Austria!", ker bi bila s tem žaljena ultraitalijanska ušesa in bi se razburjali dnhovi, vneti za Garibaldija in Imbrianija. Oni, ki še čutijo patrijotiški — v to nam je prilika, saj mi smo pred vratmi Trsta — se boje PODLISTEK 110 Fromont mlajši & Risler starši ROMAM. — Francoski spisal Alphonie Daudet, preložil Al. B. — Prvikrat v življenju se je Dćsirće zavedala razločka med zdelano, v stari, ponoleni obleki še medlejšo in revnejše materjo in srečnim, rejenim, brezdelnim, brezskrbnim očetom. Na prvi pogled je umela razloček teh dveh nravij. Ozki krog stare navade, v katerem so otroške oči navajene videti napačno, je bil hipno razdejan zanjo; sedaj je sodila roditelja svoja z drugega, daljnjega stališča. Ta bistrovidnost zadnje ure je bila nova muka; kaj bode iz teh dveh, kadar nje ne bode več? Njena mati se mora izdelati ter obležati vsled napora, ali pa mora postati nezmožna za delo, njen sebični drug, ves utopljen v umetniško časti ž»lj-nost, pa bode oba čedalje globoče pogrezal v revščino, v temni propad, čegar žrelo je čedalje širje, čim niže človek pada. A vendar ni bil zloben človek, to je dokazal mnogokrat. Le neka zaslepljenost ga je imela ? oblasti, katere dosedaj ni mogla uničiti nobena stvar. Kaj, ko bi sedaj pred smrtjo — nekaj jej je pravilo, da mora kmalu priti — kaj, ko bi pretrgala prevezo, katero ima navlašč in šiloma pred svojimi očmi ? Le labna, ljubeča roka, kakoršna je njena, se sme predrzniti, poskusiti kaj takega. Le Disi-r6e je imela pravico, opominjati svojega očeta: „Služi si vsakdanji krnh... odreci se odru...M kazati in vršiti svoje patrijotiško in avstrijsko mišljenje. Da, cel6 takih c. kr. uradnikov je, ki zasmehujejo svoj« tovariše, ako Čutijo patrijotiški. (Klici: Navedite imen I) V Avstriji se sme imenovati samo greh in ne grešnika — in ne skrivajo, da so avstrijski patrijotje. Omeniti hočem le tako postranski, da mi je o neki priložnosti došla v roko knjiga — ne povem kje, ker ne denunciram nikogar —, s katero je poplavljena vsa Istra. Knjiga je almanah pod naslovom „Libero pensiero", v katerem so izišli životopisi Garibaldija, Giordano Bruno in drugih sličnih sanjačev. Te knjige se prodajajo javno po deželi, to je biblija za Italijane, za njih otroke, in a tem se zastrupljajo patrijotiška čutstva. Povsodi v Trstu in v Gorici je stranka italianissimov postavila načelo, da italianissimi niti ne poslnšajo vojaške godbe in ako igrajo koračnico Radeokega, si tišče ušesa. (Živo oporekanje. — Poslanec dr. Verzegnassi: Kolikor se dostaje Gorice jato laž!) To bi mogla biti neresnica, a ne laž, protestujem odločno proti takemu izrazu. V Primorski najdete hiš, kjer se nahaja slika Garibaldija celo v občinski izbi, ne pa avstrijskega cesarja. (Čujte 1) Žal, da sem pozabil doma neko karto, ki sem si jo sam kupi! v Rimu, karto Italije, na kateri sta označena kakor italijanski pokrajini ves južni Tirol in vsa Primoska do planote postojinske. (Čujte I fojte! na desni.) Ta karta se prodaja v Rimu in po druzih mestih javno pied cerkvijo. To, gospdda moja, priča o politiakem mišljenju, ki se na vsaki način mora videti v Avstriji sumna, d&, nevarna. Gospdda moja t Jaz sem liberalen dovolj, da lahko rečem, da je lepa stvar vsaka vzajemnost v politiškem življenju. Saj se posamičnih narodov, razdeljenih po različnih državah, ne more zagra- diti hermetično, ako se taka vzajemnost nanaša in omejuje na knlturelno in duševno polje. Kakor ne zamerim nobenemu Nemcn, ako časti Schillerja, Giithe-a in druge velikane duha — jaz jih tudi častim, četudi nisem Nemec —, ne bodem štel v zlo tndi italijanskemu patrijotu, ako visoko spoštuje in proslavlja Dante a, Torqoato-a, Tasso-a, Raphaela, Mihaela Angela in druge velikane duha. Ako pa se v slikah proslavljajo taki politiški sanjači, kakor Garibaldi, najhuji sovražnik Avstrije, itd., potem so to znaki pomembnih prikaznij, katerih ni možno odobravati najmanje. Nočem govoriti sedaj o politiških bojih t Trstu in drugod; na to pridemo morda še o drugi priložnosti, da bodemo tudi govorili o teh. Pravim le na kratko: Že kakor poslanci sploh, brez razlike stranke, ne moremo odobravati teh odnošajev, kajti poklicani smo v prvi vnti, da se potezamo za javna prava in za jednakopravnoat narodov. Tem manje jih moremo odobravati kakor slovenski in hrvatski poslanci, ko nam je pravica in dolžnost, potegniti se za pravice onih dveh narodov, ki sta bila vsikdar lojalno na strani Avstrija in ki ata stoletja stala v orožju proti turškim krdelom in se jih za to danes imenuje manj vredne. (Pohvala na desni.) Mera je že polna, izpraznili smo že do dna kelih trpljenja, kajti sedaj ne gre več zh jedno slovensko ljudsko šolo, ne le za jezikovno vprašanje, ampak nam gre za e k z i s t e n c o, za bodočnost slovanskega prebivalstva, za črnorumeno zastavo na gradu tržaškem, za interese avstrijske države. (Živahna pohvala in ploskanje.) Gospfida moja! Ti odnošaji so pa obžalovanja vredni tembolj, ker je progressova stranka deležna take naklonjenosti od strani namestništva, ki mora izzivati in je tudi izzvala ogorčenje in ozlcvoljenje se strani slovanskega prebivalstva. Ker je čas hitel, je zbrala Dćsirće Delobel-leova ves svoj pogum. „Paps... papa iu je zaklicala po tihem. Na prvi klic svoje hčerke je pribitel veliki mož. V gledališču Ambigu je bila tisti večer premijera, iz katere je prišel doitov ves vesel, nav-dnšen. Svetli lestenci, odobravanje, pogovori na hodnikih, vsi razburjajoči ntisi, ki so dajali veduo nove hrane njegovi abotnosti, vse to ga je danes sila potrdilo v zaslepljenosti njegovi. Visoko vsklonjen, z jasnim obrazom, svetil-nico v roki in kamelijo v gurubovi luknjici, je stopil v bolnikovo sobo. „Dober večer, Zizi!... ali ne spiš PM Njegove beiede so zvenele veselo, kar je Čndno učinkovalo v žalostni okolici. Dćsirće mu je prikimala veselo ter pokazala spečo mater : „Prosim te, odloži svetilnico, rada bi govorila s teboj." Zvok njenega ginjenega glasu ga je iznena-dil in bai tako njene oči, ki so ga široko odprte gledale predirljivo. Nekako plaho, v roki držć kamelijo, katero je hotel dati hčerki, je pristopil s škripajočimi črevlji, kar se mu je zdelo jako gosposko. Bil je v zadregi, morda vsled nasprotja med bliščečim, šumnim gledališčem, katero je baš ostavil, in ozko bolniško sobo, kjer je zadrževane glasove in za-temnelo luč oveval nekako mrzličen vzduh. „Kaj pa je, jagnje moje P... ali ti je hujše nego navadno ?* Mala, bleda glavica je prikimala, da se ▼ istini počuti slabejšo in da mora priti blizu, prat blizu, dajo bode mogel uneti. Ko se je potem nagnil preko njene blazine, je položila ena vročo roko velikemu možu na ramo ter mn tiho šepetala v uho, da jej je slabo, zelo slabo in da je uverjena, da bode kmaln vsega konec. „Potem, ljubi oče, ostaneš z materjo sam... ne treai se tako... saj si vedel, da tako pride, prav hitro pride... poprej bi ti pa rada povedala... rada bi te opozorila na to, česar se bojim... Kadar več ne bode mene, mama ne bode mogla več sama skrbeti za gospodinjstvo. Le poglej, kako je bleda in zdelana*. Igralec je motril svojo „svetnico* ter se zeld čndil, da se ran zdi tako revna. A utolažil se je s sebično opomnjo: „Ona ni bila nikdar posebne krepka*. Te besede, posebno pa njih glas, so vznemirile Desirejo ter utrdile njeno namero. Brez usmiljenja do domišljije igralčeve je nadaljevala: „Kaj počneta potem, ko mene ne bode več?... Vem, da imaš dosti lepih nadej, a nočejo se ti uresničiti. Sreča, katere pričakuješ že toliko Časa, tudi sedaj še lahko izostane... kaj počneš potem Verjemi mi, dragi oče, da te nočem žaliti, a zdi se mi, da bi ti bilo tebi, ki si previden, v tvojih letih... da bi ti bilo prav lahko... Gospod Risler starši bi bil precej pripravljen, to vem... (Pride še.) Gospod namestnik Riiuldini se je hvalil ceI6, da je zlomil abstinenci progre^sorcev nasproti državnemu zbora dunajskemu. To je dovršil. Ali kaj je storil za to? Postavil je vladne organe v slnžbo jedne stranke, ki si je nadela nalogo, da nduši Slovane in da pripravi Primorsko za Italia unita. Gospoda moja! Nismo tu za to, da bi bili podaj ači italianis^imov ; nočemo biti nakovalo, na katero hočejo gospodje udarjati s kladivom, in naši milijoni, ki vsako leto romajo v Trst, so prekrvavo zasluženi od avstrijskih davkoplačevalcev ; predobri Jpatrijotje smo, da bi mogli odobravati, karao-li podpirati zistfm, gospodujoči tam doli; zistem, ki daje potuho irredentistiški propagandi in ki je svojedobno zakrivil izgubo dveh pokrajin. (Ćujte 1 Ćujlel na desni.) (Pride še.) Politii^e vesti, V TRST D, dne 25. maja 1897. Državni zbor O včerajšnji seji zbornice poslancev nam pi;ejo z Dunaja: Po šestih dneh je bila danes /opet seja. Kakor jedini predmet je bil na dnevnem redu zakonski načrt o sodnih pri-Btojbinah. To je tisti predmet, o katerem ima že od torka besedo po si. dr. Schiicker. Ali do sedaj, do 3. ure, ko pišem te vrstice, Se ni prišlo do razprave o tem pre lia^u, in težko tudi, da bi prišlo do razprave. Seja traja že od 11. nre. Otvo-ril jo je prvi podpredsednik Abrahamovih; prijavil je, da je predsednik Kathrein nagloroa obolel ter je prijavil raznih drugih stvari. Na red je prišlo čitanje peticij. Vaikdar, ko predlaga kateri poslanec, da ftt peticija natisne, vsprej^t ta predlog. Te vedo ueinškožidovski liberalci in uacijonalci. Ali oni predlagajo o vsaki peticiji, da se glasuje o te in po imenih in da se pred vsakim glasovanjem dovoli počitka 10 minut. To podpirajo nemško-židovski liberalci, nemški uacijoualci in Schonerer-janci. Ta podpora j.i zadostna po pravilniku in tako treba zgubljati mnogo časa o vseh predlogih. Ravnokar je bila pavza prej predlogom, da se glasuje po imenih o tem, da-li je poziv na red nekemu poslancu uvrstiti v zapisnik ali ne. Do pet« ure se je petkrat glasovalo po imenu. Nikdo ne ve, kaj bode sledilo. Vse je v negotovosti. — Za jutri je napovedana seja adresnega odseka. Iz poročil z Dunaja posnemamo nadalje. Seja je trajala do 11. ure in je bila posneje tako viharna, ropot je bil tolik, da je hil parlament podoben kaki delavnici sodarjev. Poslanci na levici so bili z rokami in črtali ob mizo, kričali, zasramovali predsedništvo in ministre ter so celo metali knjige po dvorani. Povodom tem škandaloznim prizorom je bil predlog češkega poslanca Kaizla, da naj predsedništvo povpraša zbornico, da-li ni poslovni red tolmačiti tako, da je tistih deset minut odmora dovoliti le o posebno važnih iu komplikovanih vprašanjih Kaizl je hotel doseči se svojim predlogom, da ne bi levica zlorabila omenjenega določila poslovnega reda in tako zavlačevala razprave. Poslanci na levici so kar besneli, drzno teptaje v blato dostojanstvo zbornice. Seja se je morala pretrgati. Med tem so se zbrali členi predsedništva v posvetovanje, kaj bi bilo stotiti, da se konečno vendar bode moglo glasovati o Kaizlovem predlogu. In res so jo pogodili. V nadaljevanju razprave in med tem, ko je razgrajala levica, je dal podpredsednik Abrahamovih le znamenje za glasovanje. Za predlog dr. Kaizla se je dvignila vsa desnica in ceutrum. Predlog je bil vsprejet, da Nemci skoro niso znali kedaj. Ko pa je potem predseduik hotel dati na glasovanje neki predlog poslanca Funkeja, navstal je oni vriSč in škandal, o katerem govorimo gori. Peloženje je postajalo vedno bolj nevarno, od minute do minute ia bati se je bilo, da pride do pretepa med posamičnimi poslanci. Ni kazalo torej drugega, nego da je podpredsednik zaključil sejo ob 9. uri zvečer. Iu to sramoto morajo avstrijski narodi plačevati z 6000 gli. na dan ! Italijauski poslanci in njih zagovorniki. Dočim so bili tržaški listi nekoliko manj gostobe-sedni vsled utiša, ki so ga napravili govori slovanskih poslancev na Primorskim, je pa poreška „L'Istria* zagrešila kar cel uvodni članek, v katerem proslavlja „sijajno zmago- italijanskih po-Blancev nad slovenskimi in hrvatskimi. In panosno pravi, da ta razprava j« še le dokazala, kolika je razlika med hrvatskimi in italijanskimi poslanci. Prvi da so le obrekovali in lagali, drugi pa da so temeljito porušili vse laži. O tem da sti bili a?er-jeni toliko vlada, kolikor vsa zbornica (II) Znamenito da je tudi to, da cel6 Čehi in Poljaki, dasi Slovani, so se skandalizovali (P?) na posto-panju Hrvatov in Slovencev Vse novinstve avstrijsko, izvzemsi hrvatsko in slovensko, da je bilo polno hvale Italijanom. t V tem tonu laže .L'Istria14 notri v svoj žep. S Kaj naj odgovorimo na tako falzifikacijo dejstev ? I . Pustimo jim torej to veselje, saj bode škoda lena njih stran«, čim bolj bodo varali in ilepili svoje občinstvo glede sodbe, ki so si jo že davno napravili vsi pravi avstrijski patrijotje o nasilnežih, ki ne hote poznati ustave in zakonov, ki vsakim korakom svojim onečeščajo pojm svobode in jed-nakopravuosti in ki svojemu bližnjemu droge narodnosti ne bi hoteli pripoznati niti človeških pravic 1! Ako menijo, da so zmagali, ko niso našli niti jed-ne besedice v odgovor na suha fakta, navedena po ..aših poslancih; ako menijo, da je to zmaga, da klečeplazijo in beračijo okolo strank desnice, torej svojih politiških nasprotnikov; ako menijo, da je to že dokaz, ako vse taje, kar trde drugi in podpirajo z dokazi, potem seveda so zmagali sijajno iu mi jim nočemo kratiti veselja na tej .zmagi." Mi bi želeli sebi še mnogo takih porazov, kajti potem bode na naši strani gotova — zmaga. Le „zmagujte* torej še naprej tako, le lažite naialje v svoj lastni žep, le varajte svoje ob- i činstvo in mečite mu peska v oči, da ne more vi- | deti vaših blamaž — le tako naprej 1 Nam je prav j tako, kajti čim bolj slepi bodete n>« vasi strani, j tem 1-istreje boderno videli mi in tem laglje nam j bode delo. Saj je stara resnica, da politiški stranki ne more iugati veča nevarnost, nego je ta, ako nima poguma, da bi gledala dejstvom v obraz, da ne pozna ali noče poznati svojega položenja. Svoje občinstvo lahko varajo, ker to občinstvo je vzgojeno toli pilstranki in je toli bornirano, da veruje vsako laž, ako le vidi, da ima varstveno znamko progiessovsko. Teko smo uverjtni, da verujejo gorostasni nesmisel, da so Čehi in Poljaki pulni hvale o — Italijanih. Ali drugi ljudje, ako so absolvirali le politiški a—b—c, se morajo le smejati toliko ouim, ki pišejo take bedastoće, posebno pa še o-nim, ki jih čitajo in — verujejo. Saj ne treba drugega, nego da pribijemo tu dvojni takt: da so v viharni borbi za jezikovne naredbe Slovenci in Hrvati knkoi stena stali na strani Čehov, Italijani pa da so se izjavili zoper Čehe in za obtožbo ministrov, ki so izdali ono naredbo, in potem smo na jasnem, koli liesramno-dizuo mora bili čelo, ki trdi, da Čehi hvalijo Italijane iu obsojajo Hi vate in Slovence. Zoper taka domnevanja govori logika politiške rezone, a govori tudi logika zdrave pameti 1 Torej še jtdenkrat, italijanski srditeži: svobodno vam, ako hočete tajiti to, kar je in ako se hočete po vsej sili kregati — z zdravo pametjo 1 A ker smo že pri tej stvari, navesti hočemo tu sodbo, ki jo je uapisai italijanski list ,11 La-voratore" o vsem aamolivalju in reuominiranju Italijanov : „In poslanec zgodovinar (Hortis) ? Pravim vam, velik je bil zares. Sicer je bil nekoliko po-zabljiv in ni mislil več na „drage", „poštene* in „vrle delavce*, katerim se je toliko laskal ob času volilue borbe, ali izustil je govor, ki je bil vreden — počenega grošal Da bi povspešil interese delavcev, je izvajal, da so Benečani stare republike tolerirali Slovane, s čemer so dokazali, da Italijani so tolerantni. Ne, veienčeni doktore, prejasna republika je pozvala Slovauov od vseh strani, da so obljudili Istro! Ta republika slavnosti in kruha ni bila ne italijanska, ne drugačna: bila je to država, ki je rekala Slovanom, Venetom, Grkom in Hotentotom: „Plačujte mi tribut in ne govorite slabo o meni. Sicer pa delajte kar hočete 1" Z vsem tem nima nikakega posla narodna toleranca. Ako bi bili Benečani imeli narodnega čuta, kakor ga še vedno razumejo liberalni poslanci, gotovo ne bi bili poklicali Slovanov, da obljudijo jedno pokrajino republike. Iu dalje, kaj je še rekel ? Rekel je, da Slovani so narod kamenjaloev, in vse, kar je civilnega na Primorskem, da prihaja od Italijanov Kakor vidite, v njegovem govora nista manjkala ni civilizacija ni italijanstvo. In to je menda do- volj. Kaj hočete več, o volilci V. kurije ? In ako res niste še popolnoma zadovoljni, pročitajte stenografiji zapisnik jedne seje zbornice poslance?, in, ako niste preveč pesniki, "odebeliste se kar bliskoma od samega smeha: ni je na svetn lepše in bolj pretrane komedijell In zakaj ? Ker znači — začetek koncu !a Ali ste zadovoljnji sedaj ? Tako sodijo o vas, o laška gspdda, oni vaši lastni rojaki, ki nimajo vašega peska v očeh I! Volitve na Hrvatskem. Volitve so se izvršile v 86 okrajih. V dveh okrajih je bila volite? zaustavljena, dočim je mesto Reka odklonilo pozi? na volitev. Konečni rezultat je torej: 57 pristaše? vlade (24 pravoslavnih), združena opozicija 25, „čista stranka1* 2, in 2 divjaka (baron Pavel Raach in grof Pejačevič, bivši ban). Kakor smo že rekli, je vladna stranka trpela veliko zgubo in v isti meri se je pomnožila opozicija. Vsega ukup je vladna stranka zgubila 19 okrajev in vseh listov soglasna sodba je ta, da je zistem grofa Khuena doživel jako občuten poraz. Ako se smemo nadejati, da bode združena opozicija soglasno postopala tudi v saboru, in ako bodo le nekateri virilisti — katerih je okolo 20 — glasovali z opozicijo, potem bode o važnih vprašanjih odločeval klub Srbov, Želeti bi bilo pač vsaj toliko samozavesti med Srbi, da bi ne sledili slepo zistemu, ki seka hudih, tudi gospodarskih ran vsemu narodu in ob katerem se urivajo ptujci za gospodarje v deželi. Po* tem bi kmalo nastopili taki odnošaji, da bi lahko mirno živeli Hrvatje in Srbi pol eno streho in ob domačem ognjišču ter da bi bili le oni sami gospodarji v svoji hiši. Povsem soglašamo z „Hrvatsko Domovino", ki vabi Srbe k spoznanju in na zložno delo ter jim kliče v spomin, kolika je njih odgovornost na vsakem činu, ko je ob sedanjem številnem razmerju le od njih odvisno, da-li se vsprejme ali ne koji važni ali morda pogubni zakon. Posebno umestna je apostrofa, v kateri pravi rečeni list, da se je narod srbski pokazal ob volitvah vnetega za s?obodo, kakor si jo misli zje-dinjena opozicija ; kajti volil je v mnogih krajih, ali pomagal voliti kandidate opozicije k ljubu temu, da je drugače hotela pravoslavna duhovščina. In lep dokaz želje do sprave podaja „Hrvatska domovina* s pozivom na hrvatsko adreso, da se je izogibati vsakemu izzivanja, kajti ob sedanjih raz* merah bi bilo izzivanje zločin. Pade naj torej pregraja zaslepljenosti, katero je le tujin?tvo porinilo med sinove jednega in istega naroda 1 Različne vesti. .11 nostro partito". Pod tem naslovom nam j pišejo iz Tista: Gospod uredniki V odgovora na : interpelacijo poslancev Spinčića iu tovarišev je re-kJ minister Budeni, da so se c. kr. uradniki ? j časa poslednjih državuozborskih volitev vedli po ; njega ukazu, povsem nepristranski. Bodi mi dovo-: ljeno vprašati, da-li je morda to veljalo samo za niže I uradnike iu so torej mogli viši c. k. uradniki de-i lati se strankami, kakor jim je bolj prijalo? Ubogi . Hrvati, ali ubogi tudi mi pod sedaujim zistemom j primorskim 1 Da pokažem naklonjenost viših c. k. i uradnikov v Primorski do italijanske stranke, po-i vedati vam hoćeta nastopni slučaj: Bil sem v Po-i reču po trgovinskih opravkih ravno ob času voli-j tev. Obedoval sem ravno v tisti sobi, kjer obeduje j neki jako poznani politiški uradnik. Govorila t sva večkrat skupaj o politiki in drugem, o ! volitvah iu neredih, ki so se vršili že tu pa tam J po Istri. Ko je izvedel, da sem Tržačau, smatral j me je za Italijana, ker tudi on trdi menda po j „Piccolovih" nazorih, da v Trstu res Slovencev ni. j Ne povem vau*, kaj sva govorila vsega, pač pa, j kako se je vedel ta gospod v pogovoru z mano. Ko j je govoril o italijanski stranki, ni je imenoval ita-. lijansko, ampak „i 1 nostro partito", kmete j naše imenoval je, kakor jih navadno imenujejo ? I Poreču in po drugih italijanskih gnezdih : „questi , selvadigbi, queste bestie di campagoa". To je govoril mož v moji navzočnosti in v navzočnosti gospodov italijanske stranke, kateri seveda ne bi nikdar potrdili tega, kar vam pišem jaz. O drugi priliki, in to o popravljanju slabo in strankarsko napravljene listine v Vrsaru za volitev kmečkih občin, izrazil se je omejeni gospod, ko je prišel župan iz Vrsara, Vergottini reklamirat, proti tema: : „La devi capir che anche noi dovemo sacrificar qualche cosa* (Morate razumeti, da tudi mi moramo žrtvovati kaj). Kaj porečete k temu, eksce-lenca gosp. minister ? Pač še drugo inaam za do-tičnega gospoda v Poreča. Kako je to, da se on shaja z najradikalnejimi življi v Primorski? Zakaj je ud društva „casino* v Poreču? V prostorih tega društva sem ga videl jaz, in torej, gospod urednik, govorim resnico. Kako se more shajati on, tiko odličen v Poreču, v takih prostorih, kjer se nikdar ne vidi in ne č ta poštenih avstrijskih listov, kjer ni prostora niti za „Mattino*, prijatelja Italijanov, kjer ee nikdar ne govori o Avstriji, kjer ste obešeni podobi „Um berto-Margheriuj in Garibaldija* ?! V ta „casino" zahajajo tudi drugi c. kr. uradniki v Poreču, a bodite uverjeni, ne v uniformi. To je, gospod urednik, vse gola resnica, ker sem videl vse na lastne oči. Kadoveden sem, da li zahajajo c. kr. uradniki tudi v hrvatske čitalnice po Istri. Moja radovednost je utemeljena tem bolj, ker vem, da se v hrvatskih društvih povsodi goji — avstrijska misel. Anonimnemu dopisniku. Te dni smo prejeli prav čedno pisano anonimno pismo, v katerem pisec siplje svojo nevoljo na nas, ker malo nadzorujemo dejanje in nehanje župnika Jurce. Uredniško pravilo določa sicer jasno, kakova bodi usoda takim anonimnim dopisom, ali ker slutimo, da dopisnik ni to, za kar se je podpisal — ,katoliški delavec" — marveč se nam prav dozdeva, da nas je kdo drugi hotel brskniti pod nas, napraviti hočemo izjemo ter posvetiti pav besed — zavijanjem g. anonimneža. Dopisnik nam odreka pravico, soditi o delovanju duhovnikov, kajti ta pravica da pripada le viši cerkveni oblasti. Ali dragec, to isto sodbo, kakor smo izrekli mi, sta izrekia tudi goriški nPrim. list" in ljubljanski „Slovenec* ; a kdo bi se drznil trditi, da ti dve glasili nastopati proti avtoriteti škofov ?! Dopisnik naj le pogleda tudi sinoćnjega „Slovenca"; tam bode videl, kako se zopet berejo levili mladim duhovnikom JurČeve vrste!! „Primorski list" je pa rekel kar naravnost, da je postopale laikih dnhovnikov nekatoliiko. Več ni možno reči v sodbi o katoliškem duhovniku. Mar pa res meni anonimni zagovornik gosp. Jurce, da imenovana lista hočeta izpodkopavati višo cerkveno avtoriteto ?! Ne, tega nočeta, ali jela sta javno kritikovati te gospode, ker vse njih postopanje izzi vije na javno kritiko in ker je med nami sledniič rrodrln prepričanje na vseh straneh, daje postopanje teh mladih duhovnikov le pojav protislovanskega gibanja na Primorskem in da ti duhovniki gredo na roko struji, ki je italijanska in liberalna; da j« delovanje teh duhovnikov prestopilo cerkveni krog in se podalo v vrtinec politiških aspiracij. Tu bi bilo molčanje z naše strani — greh! Kdor se je podal v službo javnih strank, ta se je izpostavil javni kritiki. Pred to ga ne mere obvarovati niti duhovska suknja, Zagovarjanje gospoda Jurce bi veljalo, ako bi se bil oa omejil le na uvedenje tudi italijanske propovedi. Rekli bi nam lahko: v rojanski župniji je tudi Italijanov in za te treba skrbeti. Ali gosp. Jurca je z uvajanjem italijanščine hkrati jel trebiti slovenščino: izginilo je slovensko petje, izginil ju slovenski jezik iz popoludanske službe božje in v krščanski nauk v ceikvi tudi za slovenske otroke se je jt-la polagoma siliti italijanščina 1! 1 Jasno je za vsakogar — sosebno pa za onega, ki pozna zveze in prijateljstva g. župnika — da to delovanja ni le cerkvene, ampak tudi narodno-po-litiške nravi. In kdo ne ve, kaj to pomenja za narodnost našo po okolici ob sedanjih razmerah I! A k vsemu temu naj bi molčali mi ? Potem ne bi bili vredni imena slovenskega glasila! Občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na Greti se je odložil in se bode vršil v petek zvečer ob 8. uri v prostorih otroškega vrta v Rojanu. Ponavljamo svoj poziv na obilo udeležbo. Laika nesramnost in slovenski odgovor. Nekdo se je pritožil v cenjeni „Edinosti*, da je bil zaničevan po lahonaki duši, ko je čital slov. list. Tudi neka žena je bila napadena orehovimi lupinami, ko se je vozila na parniku iz Trsta v Koper in je Čitala „Edinost*. Ali ta pa je lahončiča zavrnila s tem, da ga je loputnila z vrečo. Nesramnež je dobil odgovor, kakoršnega je zaslužil. Za ravnopravnost slovenskega jezika! Iz Padrič nam pišejo: Dne 11. t. m. je djšel v našo vas c. k. davčni eksekutor. Prinesel naou je tistih usodnih „opominov", seveda le v italijanskem jeziku. A vrli Padričani so se poslužili recepta slavnega magistrata iu niso hoteli vsprejet: opominov v „nepoznanem jim jeziku". Zahtevali so, naj jim donese slovenskih opominov, v zm^lu jed-nako^ravuosti kakor je določeno v §. 19 drž. temelj-njih zakonov. Eksekutor je obljubil, da nam v malo dneh donese opomine v .ctovcitkera jeziku. Toda prišel je zopet ž* 13. t. m. in priue-el je seboj prav tiste liite kakor so bili popred, češ, da za sedaj ni bilo mogoče, tla naj se njemu uroči dotični zaesek, elja za Gorico, isto velja tudi za Trst. S takim pisarjenjem se prikupujejo pri svojih predstojnikih, da jim ti vse verujejo, češ, italijanski duhovniki so bolj pobožni, nego slovenski. Ni čnda potem, da cerkveni predstojniki včasih vse drugače presojajo razmere. Laški duhovniki se smatrajo nekoliko višje od drugih, kakor da bi stali prav visoko tam gori nekje, od koder zauifilivo gledajo doli na slov. duhovuike. Dočim je slovenski ali hrvatski duhovnik odkrit značaj, vse je pri njem naravno, ne prisiljeno, se vsa to pogreša pri naši laški duhovščini. Dokaz temu je očitna pregrešna zagrizenost povodom zadnjih volitev v Gorici in pa v Trstu. Laška duhovščina na Primorskem je zdaj razkrinkana. Nji je katoličanstvo pretveza. Mislijo, da so strebri svete katoliške cerkve, mi pa odkrito povemo: Največji sovražaiki svete ka*. cerkve so laški duhovniki, ki preganjajo neitalijansko narodnost in se rajši vežejo z ložo, nego s slovenskimi duhovniki. Nasprotniki sv. cerkve v neitalijanskili narodih opazujejo postopanje teh duhovnikov in po njih sodijo katoliško cerkev. Kolikokrat čitamo, da je Rim nasproten slovanski narodnosti! In kdo je vsega kriv ? Laški duhovniki, ki se zaganjajo v slovansko liturgijo in ne privoščijo Slovanom po naravi zahtevanih narodnih pravic. Izkušnja uči, da laški duhovni i nočejo službovat' na deželi, ker jim je delokrog za laško propagau-do premajhen, le v mesta silijo. Hlinijo se navzgor in ližejo na vse strani, da dosežejo to. Žal, da so nekateri duhovniki še zdaj tako kratkovidni, da jim verjamejo vse. Torej — gospodje slovenski duhovniki, pozor! Od nekod nam pišejo: V lista „Brivcu" toži nekdo iz Plavij (a vemo, da dopisnik je iz Badihe) o slabem plačilu za cerkveno petje, suhem grlu, blagajničarju itd. Ljubeznivi dopisnik sam ni vreden odgovora, a dopis je potreben odločne zavrnitve. Glavni srd in maščevanje je obrnjeno zoper duhovnika, ki noče povikšati nagrade pevcem, ki pa poatopa pri tein povsem pravilo. To dokažem nastopnim razjasnilom, akoravno ne sodi v časopis; ker pa je dopisnik izzival po tej poti, naj je ima: 1. Pred leti so se cerkveni pevci v prepiru z drugo stranko vsilili z opombo, da ne prašajo nikakega plačila, da hočtjo peti le na čast Božjo. In ker so najeli učitelja za poučevanje, jim je duhovnik laolčtS dopustil peti. O novem ;letu so pa vendar prejemali vsako leto običajno pristojbino; 2. Eden pevcev je poslal duhovniku listek, v katerem mu je odrekel pravico brigati se za cerkveno petje. Neki praznik je začel duhovnik peti litanije, kakor navadno; dotičnik pa je ubral, ne oziraje se na mašnikov napev, drug napev, in tako med pevci provzročil zmešnjavo, mašniks pa hotel nadvladati celo v Božji službi. Sedaj pa prihaja ravno on na čelu deputacije z zahtevo, da naj se pevcem letna nagrada zboljša 1 Ali ni drzno to: najprej odrekati duhovniku pravico, brigati se za cerkveno petje v cerkvi, potem pa od njega zahtevati zvišanja nagrade ? 1 3. Cerkev je uboga, brez glavnice, vzdržuje se le od radovoljnih doneskov; in nd teh hoč*jo imeti doklado, ko vendar dobivajo za petje, pomešano mnogimi uho žalečimi grmanizmi (n. pr. tro-štarca, gnada), in mnogimi nedostatki, ki jih poznajo Je-še Plavski Mihci, 26 gld. in sicer 20 gld. od občine in 6 gld. od cerkve. Modro so poskrbeli predniki, da prihaja v občinsko blagajno v Miljah donesek za pevce. Kar se torej dobiva miloščine, je odločeno le za notranje cerkvene potrebščine, in vendar zahtevajo še 14 gld. od te revščine, da bi imeli 40 gld. Ali se jim ne zdi taka zahteva pregrešna? Ali ne mislijo na to, da je dolžnost hoditi v cerkev ob nedeljah in zapovedanih praznikih iu zato cerkveno petje ni služba, ampak le častno opravilo, za kar ae dobiva le neka nagrada, ne pa plačilo. Pomisli torej dopisnik, da se vedeš jako grdo in nehvaležno do Častitega in zaslnžnega gospoda, ko ga obrekuješ po časopisih, mu vrata mažeš, motiš nočni mir itd. Tudi o cikoriji nekaj čenča; neumnost in ošabnost sta se srečala. Zato ma svetujem, da naj nikar ne modruje več, rajše naj se pridno uči, čita in si vtisne v spomin, kar se čita v II. šolskem berilu stran 16. o .lepem ve denju". Ako komu ni všeč to razjasnilo, naj se zanje zahvali „Brivcu*, ki ga je izzval, se mu ponižno pokloni in mn poljubi roko. List „Brivec* naj nam oprosti, ali take dopisnike treba zavračati po pravici. Prijatelj lepega petja. Razprava zoper Barko^jane ni pričela danes, kakor se nam je napačno javljalo iz Bavkovelj. Dotična notica je po neljubi pomoti došla, v današnje zju-tranje i/danje. Obtožnica je pač že prijavljena obtožencem, a razprava sama še ni razpisana. Za ubogo udovo Časnik so darovali nadalje: Požar Anton.........— gld. 50 kr. Karabaid, kanonik.......2 „ — „ Prej izkazanih 60 50 CJkupno 8 gld. — kr. Šaljivi „Brivec" je izišel. Prinaša lepo sliko, kako butajo nasprotniki v slovansko steno, da bi jo razb'li. Dopisov ima iz vseh krajev nase domovine. Dobite ga v tokabarnah po 6 nvč. Akad. tetin, druitvo „Triglav" bode imelo v sredo, dne 26. t. m. izredno zborovanje. Začetek ob 6. uri zvečer. Dnevni red : 1. Čitanje zapisnika. 2. Odbororo poročilo. 3. Volitve novega odbora. 5. Slučajnosti. Lokal: društvena Čitalnica Brunng, 5. Žrtve volitev na Hrvatskem. Javili smo že žalosten dogodek v Bošnjacih, kjer so orožniki in vojaki usmrtili kakih 10 oseb in ranili do 30 oseb. Natanjčn-je številke še niso znane. Madjarski Jisti) pišejo, da je ljudstvo jelo streljati iz oken z revolverji, ali čudno je, da tisti listi ne vedo ničesar povedati, koliko žandarjev ali vojakov je bilo ubi< tih ali ranjenih, dočim navajajo, da je bil jeden vojak ranjen z nožem in dva s kamenom. Vsakako treba počakati bolj zanesljivih poročil. Ruska industrija. V Rusiji je 471.605 tvor. nic. V njih se rabi 10.225 parnih strojev, 949.044 delavcev iu 264.030 delavk. Kar se na leto proizvodi, j c vredno 1.464 milijonov rubljev. Najbolj razvita ie veleindu^trija okoli Petrograda, Moskve, Kijeva in Vladimirja. Na Kavkazu je 1119 tvornic ni v Sibiriji 609. J&J»j m. r / čio Dunaj 25. Miirstcrstvo za notranje stvari je razveljavilo zdravstveno polic-iske naredbe za pregledovanje tujcev iz Pulja in Malega Lošinja, ker • je malone ponehal tifus v Pulji in je v Malem j Lošinju nehala epidemija koz. ■ Oran 25. V različnih krajih tega departe-menta so bili nemiri. Včeraj so plenili židovske prodajaiuice. Izgnali so sedem ptujcev. Atene 24. (O polunoči.) Kreč;t. Vreme: dež. .'rtg*. Neratinimnt d dkor for. 11.72'/. do —•—. Not! po f. 11.75. Praga. i>utrifup,i i.« a <->, fuutuvijuo t Trn' s 'arifto vred odpoSiljator -Teorij ', 32— —•— Coticn-e 3*— Oetvorm ?4*—' 34.25 V glava sodih 38 50 Jako sta na tobe primanjkuje. H&vre. Kava Hnnt • gocd za maj 46.25 september 47 25 mirno Ha-bnr«. Srurj'on j n>r -»verni-.i in. maj 37*75. iu september 38.75, za december 39.50 ia marc 40.—. mirno. DanilJ*Nn bo»*n 22. milj« 1897. dane« včeraj DriiTni •'<>'.% r papirju 102.05 102.05 n ^ ' tro Mu , . 10215 ioa.- Afhtr irtutH v 'Arii ■ . . 12'J 80 122.80 n r ' k 'Or t !i 100.85 100.85 Kredi*ro Hicii'- 362.50 see.25 l oudjh lu !■<«'. , 119.50 119.50 Nftpoipo'i' , , . f».62 ».52 "30 r,urU 11.72 11.72 100 It ' 45.o5 45.40 ZELEZNIŠKI VOZNI RED. Dviavna ieJleanioa. (Postaja pri sv. Andreiu.) Od dnt< 1. maja 1897. ODHOD: 8.30 predp. »Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.30 „ t Herpelje, Rovinj, Pulj. 4 40 popol. t Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ v brzo v Ink t Puli Divačo, Beljak na Dunaj. Lokalni vlak ob praznikih 2.15 popol. v Divačo. DOHOD: 8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. 9.45 * iz Putja, Rovinja. 11.15 „ iz JI"rrelj, Liublja-io, Dunaja. 7.05 popol h Pulja, Rovinju, Ljubljane,* Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz Puija, liovinja, Lokal u i vluk ob praznikih: 8.35 poi ol iz. Divače. KonclpOenta veščega slovenskemu in laškemu jeziku, vsprej-me takoj dr. O t ok a r Ry b a f, odvetnik v Trstu, Via S. Spiridione št. 3. Y soboto dne 29. maja se odpre Kopelj B u c h I e r nasproti Loydove palače. *l ____& Zdravljenje krvi Čaj „T I a o če r n I cvet" (Mllleflort). ClHti kri tvr je izvrBtno sredstvo proti onim slučajem, Če poče v želodcu, kukor prtu i slabomu probavljanju in homoroidam. Jeden omot za ozdravljanju. stoji rO ni, ter se dobiva v odlikovani lekarni ?mmm „Ai due Mori" Trst, veliki trg. SET 'i* t Vžigalice in Svinčnike m družbe sv. Civila, in Metoda prodaja tobakarnar LAVRENČIČ na tr^n pred vojašnico, lišt 1. -m Pozor na brate Ribarić! Podpisani je odprl v svoji hiši krčmo, ul. Porta, 1, uhod ul. Conti, za Holtom. Toči pristna Crna in bela vina istrska in dalmatinska I. vrste. Drži pivo Dreherjevo v sodčkih in steklenicah. Kuhinja je izborna, vedno z jedili preskrbljena. Postrežba je točna. Strankam dad<5 se kosila in večerje. Oddaje se vino tudi na dom v sod-čekih po 28 1. — po dogovoru. Nadejpje se mnogobrojnih posetov od strani sorojakov, zahvaljuje se prav srčno njim udani _Mihovil Ribarić. NAZNANILO. Spodaj podpisani raznaSalec lista „Edinost* ki ie zajedno URAR priporoča se toplo p. n. ob« činstvo za popravljanje vsakovrstnih ur. Udan-Friderik C olj a, vratar hiše št. 8 via Solitario Trin« osam« (Ceno se razumejo na debelo In > carino vred.) Domaći prliolki. Cena od for. đo for. riiol: Koks ......... Mandoloni....... »vetlorudcči ...... temnorudeoi ...... kanarček ....... bohinjski beli veliki ...... , mali....... zoleni, dol^i...... „ okrogli...... mešani hrvatski .... „ Štajerski .... Maslo fino itajersko ..... Ječmen št. 10 ........ 100 K. 13.— 13.— SJ5 7^28 ; 7.-8.25 7.75 9 Zelje kranjsko 7.— 5.50 6.— 65. -8.75 9.75 11.50 8.-IS 70— 2.50 2-70 8. - 8-50 Leča, kranjska ......... —.— 57.- 58 48. — 49 _ 150. - 152_ Coylon 1'lnnt. fina..... 170.- 171 _ . P«rt........ ieo 182 — 156,— 158 _ 1B4.— 136 i3a.— 134J— 134 — 136— Malubar 1'laut....... _,_ , native....... —.— — _ r.nguayri\ Plant...... — - _— „ native...... — Santos lini ........ 110.- 112- _ „ srednjo fini..... 103.- 1^5. « „ srednji....... 99.- 100 _ „ oi-dinfir....... 92.— 93. _ Rio oprani ....... _._ — ^ 106,— 108.« „ srednji........ 100.- Blfđ>;or Centrifuga! T. vrsto . . . 32.25 32.50 33.25 34_ v glavah ........ 35.- 3^.25 razkosani ...... . 34.7fi 35 _ 23.50 23.75 * srednji...... 23.— 23.25 Japan fini AAA....... 17.— „ hrodnji....... 13 50 —_ 18.— 13.50 I......... 11 75 12.— M.25 10.50 Petrolej tuski v sodih...... 17.— v zabojih od 29 kil. . . 6.— — Olje italijansko nuj finoj i..... «2.- 63,- » srednjefino . . . . 56.- 67.- bombažno, aiuerik...... 28.- 29.- dalmatinsko........ 31.- 32.- Limoni Mesinski ...... • 3.- 4.— Pomaranče ., ....... 3 .- 4- Mandeljni Dalmatinski! 100 K. 58.— 60.- liavi . . ^ 65.- 66.— 87.— 89.— Božiči Dalmatinski novi..... _■— — 7.75 8.— Smokve Pulješko ....... —.— —.— „ GrSko v voncili, . . 17. - 17,50 48.- 54 — 32.— 33.— 39.- 41.- 24.— _•_ Poleaovke srednje velikosti . . • « 46.— 47.- Slanikl n Žveplo veliko uuvlo . . . velikih Rodih 0 50 6 60 iBFssssimg Vse stroje za poljedelstvo in CENE Z NOVA ZNIŽANE Stiskalnico za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskalnic ima nujvečo pritiskujočo moč izmed vschtlrugih, kakorSnih - koli Htiskalnic. Stiskalnice ze masline, hidravliške stiskalnice, brizgaljke proti peronosperi, Vermorelove sestave. Te moje brizgaljke so znane kakor najboljše ter najcenejše; avtomatično brizgaljkc, tlačilnice s pripravo za tlačiti jagode, Btisknlniee za Heno, triere itd. v najboljšem proizvodu, Cenike in sn'kovala zastonj ! J9 I^čom zastopnikov' ■ mi^mmtmmmm Ig. Heller, Dun^j II/, Praterstrasae 49. — Čuvati se je ^^^^^^^ Lastnik kenaorcii lista vEdinoetr. Izdavatelj in odgovoru mednik: Fran Goduik. — Tiskarna Dolenc f Trstu.