Posamezna številka 60 vin, ¥ Ljubljani, ¥ ponedeljek &m 14. junija 1920. Leto III. »» Mfe Jhmerl(trikrat *a Mm) w>m6k>« 3 K 1 K, p*9sbM 1« K, MlaMu M X. FaArora MvrflHi au»*c* 1 K. Mrttetee 3 K, pet-S»t»w 6 K, oalalatas 12 K. Oglasi: R X 63 fBaerststfi staipifa mali 30 vinarja*. l*as I, poslom, pamrlaiM te rakbnM 2 K. Večkrttse ob|are popiui. Izhaja ponedeljkih, sredah k pe&flt UpravAlifr« ,JDemovUa«" t wH®» Vre4ta*fttf» .JSpadrtu', Mttlftt««* M, Vat. f*, Prihod prestolonaslednika v Ljubljano. Kakor znano, obišče Nj. kr. Visočanstvo prestolonaslednik Aleksander koncem tega meseca prestolico Slovenije, Ljubljano. Deželna vlada je takoj, ko je bila o tem obveščena, sestavila obširen, do podrobnosti izdelan program za sprejem in ga predložila ministrskemu svetu v odobrenje. Ker je to prvič, da stopa na svobodna slovenska tla naš lastni narodni vladar, ga bo pozdravil ves narod z največjo radostjo in ga kar najsloves-neje sprejel. V to svrho se je sestavil pri deželni vladi za Slovenijo pripravljalni odbor, ki ima nalogo, stopiti y dogovor z vsemi javnimi činitelji glede pri- Beograd, 13. junija. (Izvir. por. »Domovine".) Navzlic temu, da se razpravlja v Narodnem predstavništvu izborni (volilni) red za konstituanto, stoji vendarle na politični mizi kot najaktualnejša in najzanimivejša točka vprašanje o izvozni politiki. Finančni minister Kosta Stojanovič pobija z vso silo Ninčičevo »Središnjo zadrugo", katera naj bi imela monopol za izvoz vsega blaga v svojih rokah. On se izreka sploh proti temu, da bi se država vtikala v trgovino, ali pa da bi sama ustanavljala kupčijska podjetja. Vsa državna trgovska podjetja pri nas so slaba in samo na škodo državi in prebivalstvu. Državni monopol je pod vsako kritiko. Proraeunjeno je bilo, da bo prinesel 600 milijonov dinarjev dohodkov, v resnici jih je dal le 200 milijonov, na drugi strani so pa njegovi stroški bili mnogo večji, nego so bili proračunjeni. Zanikernosti ni nesposobnosti monopolne uprave se imamo zahvaliti, da bodo morale sedaj največje tobačne tovarne deloma ali v celoti ustaviti obrat, ker ni tobaka. Ljudje trpe na pomanjkanju petroleja, soli, vžigalic in na drugih stvareh, ki so v rokah monopolske uprave. Trgovci, če bi se jim dalo svobodne roke, bi vsega tega lahko v obilici dovedli v državo. Ravnotako je najti nesposobnost, zanikernost in koruptnost v raznih demobilizacijskih komisijah, pri sekvestra-ciji tujih imetij. Tudi ministrstvo za prehrano — (ki ga je svoj čas vodil dr. Korošec. Op. ured.) — je zabilo velikanske množine denarja, za katere pravzaprav nihče ne ve, komu so prišle v prid. Nakupilo je robe za preko 2 milijardi dinarjev. Velik del tega je propadel in se pokvaril, še večji del je bil pokraden. Finančni minister zahteva z vso odločnostjo, da se takoj preneha s takim gospodarstvom, ki nam kvari valuto in tudi sicer spravlja državno premoženje v nevavrtost. Vprašanje draginje in nezadovoljstva naroda je v zvezi z vrednostjo denarja. Izboljšati je treba našo valuto in zadovoljstvo bo nastopilo vsepovsod. V tem oziru je naša država na boljšem kakor marsikatera velesila. Naša zemlja je bogata in donaša baš sedaj sadove, ki jih iščejo malone vse druge evropske države. Jugoslavija bo imela letos na razpolago za izvoz najmanj 700.000 vagonov žita in koruze. Neštete milijarde dinarjev so za-popadene v teh številkah. Naš dinar z lahkoto v kratkem času prekosi celo frank. Francija je celo v težjem gospodarskem položaju kakor Jugoslavija. Proračun Francoske znaša letos čez 50 milijard frankov, na Francoskem so porušeni in uničeni baš industrijski kraji, ki bi bili sicer vir dohodkov, razen tega pa mora Francija še kupovati žito in živino. — Kosta Stojanovič nima ničesar prav za sprejem Nj. kr. Visočanstva prestolonaslednika. Temu odboru načeljuje sekcijski svetnik dr. Leon Stare. Vsem društvom in korporacijam! Pripravljalni odbor za sprejem Nj. kr. Viso-čanstva prestolonaslednika ima svojo prvo sejo v ponedeljek 14. t. m. ob 18. uri (6. zvečer) v veliki dvorani Mestnega doma. Odbor prosi vsa narodna društva in korporacije, da blagovolijo poslati k seji svojega delegata. Vsled kratko odmerjenega časa ni mogoče pošiljati za to sejo posebnih vabil in velja ta oglas kot tako. proti temu, da prevzame »Središnja zadruga" ali pa kaka druga organizacija nakup živil za armado in one okraje v državi, ki sami ne pridelajo dovolj živil. Taki organizaciji se pa v nobenem slučaju ne sme dati monopola. Ako bi se to zgodilo, bi se izročilo državo malemu številu protežirancev, da bi jo neusmiljeno ropali. (Da je to tako, dokazuje dejstvo, da je pripravljalni odbor, še preden je ustanovljena »Središnja zadruga", že zaslužil 12% milijona dinarjev. Op. ured.) — Največja nevarnost obstoji v tein, da bi nam tak izvozni monopol ubil valuto. Namesto, da bi nam letošnja letina pomagala in nas dvignila, bi nas uničila. Minister financ je zaradi tega za svobodno trgovino, ki je predpogoj za ozdravljenje valute. Minister pa pravi, da svobodna trgovina, kakor si jo zamišlja on, v resnici ni popolnoma svobodna, ker je omejujejo izvozna carina, slaba prometna sredstva in pa pomanjkanje tekočega denarja. V varstto takozvanih pasivnih pokrajin treba izdati posebne odredbe, zlasti pa je treba v teh, bolj industrijskih krajih, dvigniti produkcijo. Namesto, da tovarne in drugi obrati stoje, naj država na vso moč podpira uvoz siro-vin. Na ta način se uvoz omeji le na neobhodno potrebne stvari. Ako spravimo letos pri državnem proračunu v ravnotežje izdatke in dohodke, ako omejimo uvoz na najmanjši obseg, na drugi strani pa s pridom porabimo letošnje pridelke — ki jih je v izobilici nad domačo potrebo — za izvoz, ni nobenega dvoma, da se bo vrednost našega denarja temeljito popravila. Temu mora slediti izboljšanje vseh razmer, ozdravljenje nezadovoljstva fer povratek k normalnim gospodarskim razmeram. Dokazi, ki jih navaja minister Kosta Stojanovič za svoj finančni načrt, so tako jaki, da jim v principu ni mogoče ugovarjati. V Demokratski zajednici je finančni minister žel veliko odobravanje. Ugovarjali so mu le poslanci takozvanih pasivnih krajev, zlasti slovenski. Naši poslanci zahtevajo jamstvo, da se bo v resnici vsaj prihodnjega pol leta delala smotrena valutama politika, ki ne bo odvisna od pameti in razpoloženja posameznih in slučajnih ministrov. Ako bi se na ta način vrednost našega denarja tekom mesecev vsaj za polovico izboljšala, bi nedvomno padle cene vsem stvarem, tudi obleki, obutvi in drugim vsakdanjim potrebščinam. Razen tega pa zahtevajo naši poslanci tudi še drugih odredb v varstvo onih, ki žita sploh ne pridelajo, ali pa ga ne pridelajo za lastno potrebo v zadostni meri. Kar se tiče Ninčičeve zadruge (banke), je Demokratski klub popolnoma soglasen v tem, da jo odklanja. Klerikalne laži o ..Ekonomu". Klerikalci z veliko vnemo govorijo po deželi, da je družbo ,,Ekonom" zadela milijonska izguba. — Predsednik te družbe da je bivši podpredsednik deželne vlade dr. Žerjav. V cerkniškem okraju, kamor pride le malo časopisov, se zlasti trudita, da zbegata ljudstvo, dekan in prejšnji župan Lavrič. Ni treba ponavljati, da, so- te klerikalne trditve čisto navadna izmišljotina, kajti dr. Žerjav ni niti predsednik, niti odbornik, niti delničar družbe »Ekonom". Pa; tudi oi izgubi ^Ekonoma" nam ni čisto nič znano. OBUPEN POLOŽAJ ITALIJANOV V ALBANIJI. LDU Trst, 12. junija. O dogodkih v Albaniji poroča „11 Piccolo" iz Rima: Glasom zadnjih vesti iz Valone je položaj v Albaniji lieizjpreme-njen. Albanski uporniki so se ustavili na višinah okoli mesta in motijo mesto v nočnih urah z živahnim puškinim ognjem. Italijanska posadka drži vztrajno svoje pozicije v mestu in je uspešna podpirana od vojnih ladij, ki so zasidrane pred mestom. V Valoni se pričakuje še prihod drugih čet. Težaven je postal položaj vsled okolnosti, da so dogodki zadnjih dni prisilili posadko- v Santi Qu»ranta, da se je umeknila iz te postojanke v Valono. Ta umik bo- provzročil komplikacije v.južni Albaniji. Vest, da so uporniki ujeli italijanski /oddelek 400 mož, se gotovo nanaša na posadko v Tepeleni, ki je ostala izolirana vsled prekinjenja brzojavnih in telefonskih zvez. Med ujetniki sta tudi dva polkovnika. — Tta-janski list „11 Tempo" trdi po svojih informa,-cijah, da je albanski upor bil baje1 proVzročen po proglasu Esacla paše, naslovljenem na albanske nacionaliste, in po dozdevnem dogovoru, sklenjenim med Esadom pašo1 in beograjsko vlado. Dogovor obsega baje sledeče točke: 1.) Esad paša je dosegel sporazum z\ beograjsko vladio in ji stavil na razpolaganje ves svoj vpliv, ki ga ima v Albaniji. 2.) Beograjska, vlada se zaveže, da bo podpirala neodvisnost Albanije pod kontrolo Esada paše, in obljublja, da ga bo imenovala za dosmrtnega albanskega guvernerja. 3.) Po Esa-dovi smrti preidejo vse pravice, ki jih ima Esad na albanski prestol, na državo SHS. — Rimski list „Epoca" pa išče razloge za uspehe upornikov v Nittijevi politiki, ki se je v najtežavnejšem trenotku odločil, da izprazni deželo. — „11 Pi-colo" poroča nadalje, da sta bila generala Pia-centini hi Raimondo, ki sta poveljevala italijanskim četam v Albaniji, odpoklicana in da je bilo izročeno- poveljstvo italijanskih? čet v Albaniji brigadnemu generalu Bobbio. KAJ SE DOGAJA V TRSTU? Italija je bila v Albaniji tepena. Arnauti so pognali vse! italijanske posadke proti Valoni, kjer se Italijani še komaj držijo. Italijanska vojna uprava je zato hotela poslati nekaj vojaških oddelkov z našega zasedenega ozemlja'v Albanijo, da bi ukrotili uporne Arriaute. Pa „]irabrim" italijanskim arditom ni do vojne, ne diši jim boj z Arnauti in zato so se v Trstu uprli, pri čemer je bilo več .mrtvih in ranjenih. Ako se ti arditi že sedaj puntajo, kaj bodo storili v boju? Zbežali bodo, kakor so zbežali drugi oddelki,!ki so že prišli v boj z Arnauti. Italije s tako armado- se Jugoslaviji res ni treba bati! Gospodarski načrt finančnega ministra Stojanoviča in naši poslanci. - ; Beseda o kancelparagrafu. Odsek narodnega predstavništva za volilni zakon je sprejel v svojem 95. paragrafu tudi prav umestna določila v varstvo volilne svobode. Vsi so s temi določili zadovoljni, ker je vsem do tega, da so volitve res povsem svobodne, samo naši in hrvatski klerikalci so zagnali proti njirn velikanski hrup, ker .se pač čutijo najbolj prizadete in ker se dobro zavedajo, da sloni vsa njihova poltična moč samo na brezvestni zlorabi vere in cerkve v njihove umazane strankarske namene. Seveda je sedaj zopet »vera v nevarnosti", četudi je prepoved zlorabljanja vere in cerkve v strankarsko politične namene v največjem interesu vere same, ki s političnimi vprašanji vendar ne bi smela imeti nič skupnega. Seveda, klerikalcem ni veliko do vere kot take, njim je samo do tega, da bi duhovščina obdržala v svojih rokah posvetno oblast in moč in zato se čutijo tako hudo prizadete s prepovedjo porabe cerkve v strankarske namene. Kaj se hoče doseči z določbami § 95.? Da državni in drugi javni uradniki, kakor tudi duhovniki, ne bodo v svojih uradnih prostorih in okolu njih, agitirali za časa volitev za to ali ono stranko in na ta način zlorabljali teh prostorov, namenjenih vsem državljanom brez ozira na njihovo strankarsko prepričanje, v korist samo enega dela državljanov in.v škodo drugega dela državljanov. Kje je tukaj kaka krivica? S tem se vendar zavaruje popolna svoboda državljanov, da se opredelijo pri volitvah po svojem najboljšem svobodnem prepričanju, s tem se onemogoča onim, ki bi hoteli svoje javne funkcije zlorabljati v strankarske namene, njih nečedno delo in zato pomenijo ta določila v varstvo volilne svobode lep napredek, za katerega se imamo zahvaliti demokratični stranki, ki hoče, da so volitve res- pravi izraz volje ljudstva, ki bo volilo res po svojem prepričanju, ker mu ne bo mogel žugati noben javen funkcionar s kakimi neprijetnimi posledicami za slučaj, ako bi glasovalo drugače, kakor to želi funkcionar. Duhovnik je tudi na vsak način javni funkcionar. Njih plačuje država iz davkov vseh državljanov, brez ozira na njihovo strankarsko mišljenje. In kako pridejo državljani davkoplačevalci neklerikalci do tega, da tak od njih plačani javni funkcionar duhovnik zlorablja prižnica in cerkev sploh za politično hujskanje proti njim? In duhovniki so do sedaj delali tako in bi delali vse dotlej, dokler § 95. volilnega zakona ne postane v resnici zakon, ker potem bo vsak duhovnik, bi bi si še upal zlorabiti vero in cerkev v strankarske namene, kaznovan z zaporom od dveh mesecev do dveh let in za dobo petih let izgubi aktivno in pasivno volilno pravico. In tako bo z vsakim — tudi občinskim — javnim funkcionarjem in — čudno! — klerikalci se čisto nič ne škandalizirajo nad tem, da se civilnim uradnikom prepove zloraba njihovih uradov v strankarske agitacijske namene, zaganjajo pa tak hrup, ko se hoče napraviti enaka pravica za vse, ko se hoče tudi duhovnikom onemogočiti vsaka zloraba njihovih uradnih prostorov, namenjenih državljanom brez razlike strank, v namene ene same stranke — proti drugim strankam. Samo v enem slučaju bi mogli klerikalci zahtevati popolno svobodo porabljanja prižnice v klerikalne strankarske namene: ako bi cerkev proglasili za čisto klerikalno strankarsko ustanovo-, ki se tudi vzdržuje iz prispevkov pristašev te stranke. To je pa, seveda, popolnoma nemogoče, ker vera je katoliška, ne klerikalna in v cerkev hočejo prihajati tudi neklerikalni katoličani, da poslušajo besedo -božjo, ne pa agitacijo za kako propalico šusteršičevega kalibra, ki je s- pomočjo prižnice skozi desetletja zmagoval pri volitvah in potem izdajal slovenski narod. »Slovenec" pravi, da se duhovščini ne sme za-braniti govor s prižnice o političnih vprašanjih z verskega stališča. Mi pa vprašamo: ali je bil to nauk katoliške vere, da se je s slovenskih prižnic skozi desetletja agitiralo za izdajalca šusteršiča? Ali katoliška vera zahteva od nas, da moramo voliti čisto fiavadne izdajalce in izkoriščevalce ljudstva, katerih najizrazitejši predstavnik je bil sedanji politični mrtvec dr. šusteršič, za katerega s.e je naša duhovščina desetletja pehala raz prižnic ? Klerikalci so s tem, da so šusteršiča končno vrgli, sami priznali, da se je pri nas skozi desetletja zlorabljata prižnica in ž njo tudi cerkev in vera v umazane strankarske namene, ker so sami ožigosali svojega dolgoletnega voditelja za nič-vredneža! Zato se taka zloraba mora odpraviti. Ljudstva se pri volitvah ne sme v imenu vere goljufati in ga zapeljavati, da bi volilo največje ničvred-neže, ker drugače stori smrtni greh, ker dokazano je jasno kot beli dan, da je duhovščina že bila v zmoti, ko je prižnico, vero in cerkev zlorabljala v strankarske namene in tako se lahko še vedno zmoti. Takozvani kancelparagraf bo v narodnem predstavništvu sprejet, ker je pravičen in hoče s svojimi določbami garantirati popolno svobodo. Klerikalci bodo ostali v svoji nerazumljivi borbi osamljeni v neznatni manjšini, ker nobeden od srbskih poslancev ne bo mogel razumeti njihovega stališča proti zavarovanju volilne svobode. Srbski duho-vniki se tudi pečajo s politiko, ker jim tega kot svobodnim državljanom nihče niti zabraniii ne more. Ampak srbska duhovščina je zastopana v vseh strankah, v cerkvi pa ne pozna politike, ona porablja cerkev za oznanjevanje besede božje in nikdar se še ni zgotiilo, da bi srbski duhovnik v cerkvi agitiral za to ali za ono stranko in zato srbski duhovniki nič ne protestirajo proti kancelparagrafu in tudi razumni katoliški duhovniki, ki hočejo, da ostane cerkev mesto, kjer naj se oznanja samo beseda božja — tudi ti katoliški duhovniki so za kancelparagraf, proti njemu so pa samo oni klerikalni petelini, ki jim je vera postranska stvar, glavno jim je pa duhovniška posvetna vlada, ki ji pravimo klerikalizem. Proti temu je naperjen kancel paragraf, ki bo v bodoče onemogočal, da bi se prižnica, vera in cerkev zlorabljala za agitacijo za kakega novega šusteršiča, in naj se ta pojavi v osebi dr. Brejca ali kogarsibodi, ker šusteršiči niso izumrli, v klerikalnih vrstah jih je še vedno zelo veliko in jih nikdar ne bo zmanjkalo v klerikalni stranki, ki je pravo pribežališče za take ljudi, ki se morejo vzdržati na površju samo s pomočjo duhovščine, ki zlorablja v njihovo korist piTžnico, spovednico in cerkev sploh. Dopisi. uvodnike pišejo; in zatrjujejo, češ, v cerkvi nI politike, samo božja beseda itd. Kako se je že nekoč izrazil žid v vojni? „Puška ne boj se, jaz-imam sani strah!" Prijatelj »Slovenec", le tako naprej! Zvijaš se9 ker imaš hude bolečine v črevesju. Sicer si je pa le sani hudič mogel tale kancelparagraf zmisliti. Kako pa naj bi to izgledalo, ako bi začel kak župnik ali kaplan na priž-nici besniti in zmerjati nasprotne politične stranke in bi se naenkrat iz srede pobožnih ovčic oglasil kdo in mu zabrusil : »Ti si lump! To je laž!" Seveda v očeh ..Slovenca" ali »Večernega lista" bi to bilo motenje vere. Za nas pa bi to pomenilo vendar nekai, kajti, v trenotku, ko začne na prižnici politika, ni to več božji hram, ni to več bogoslužje, temveč pravi pravcati politični shod. Torej vun s kancelparagrafo-m!!! Slovensko bralno društvo v Tržiču. V septembru lanskega leta je preteklo trideset let, odkar se je ustanovilo naše društvo. Ker so bile tedaj razmere še precej neurejene je sklenil odbor, dia proslavi društvo svojo obletnico na svečan način. Kaj je bil Tržič do 1890. leta je znano Vsemu starejšemu Slovenstvu. »Nemška1 trdnjava na Gorenjskem" je bil še nainedolžnejši naslov in res so si Nemci Lastili v tem lepem in pomembnem trgu vse pravice. In upravičeno. V rokah so imeli ves kapital s katerim so vplivali in pri-1 tiskali na mJanjše posestnike in delavstvo pri volitvah in svobodno, po svoji volji so- gospoda,- j rili v občini. Vse se je predrugačilo, klo se je j zbrala peščica narodno-zavednih mož in si usta-jnovila naše društvo, prvo prosvetno društvo! Slovenec, naziv, ki' je dolgo časa veljal kcft psovka, je postal časten naziv in ljudje sto s-e trum(oma jeli obračati od gospodstva željne nemške klike. Nič ni pomagalo, da je poskušala ta nemška gospoda ločiti Tržič od naravnega središča Ljubljane z močnim zidom in obrniti pozornost prebivalstva na Celovec, slovensko- bralno društvo je ziinagalo. Ljubljana je ostala središče. Trideset let tihega in vsi rajnega narodnega dela, Rastla so na dobro pognojenih tleh druga narodna društva in vsa dobro- in lepo-u spe vala. Ustanavljala so se redom: Sdkol, Podružnica sv. Cirila in Metoda., podružnica slov. planinskega društvi, Tržiška posojilnica, Lastni doni, ali tudi vsa ostala društva imajo svoje korenine v našem Slovenskem1 bralnem društvu. Vse delo na kulturnem in gospodarskem polju v zadnjih 30 letih temelji v našem 'društvu'. In zato' smO sklenili, da proslavimo tridesetletnico tega narodnega veterana na dostojen način dne 10. in 11. julija 1.1. Vabimo Vas k proslavi, da se je čim najštevilnejše udeležite, ter Vas prosimo, da . nam prijavite svojo udeležba in število članov vsaj do 4. julija 1.1. Odbor se bo pobrigal, da po mogočnosti izposluje za slavnost znižano vožnjo po železnicah, zvečer 11. julija pa zvezo iz( Tržiča po poslednjem turistovskem vlaku. Kancelparagraf! »Slovenec" se kancelpara-irrafa ne boji. Kdor to ne verjame, naj čita vsak dan »Slovenca" ali »Večerni list". Tam vedno nosijo glave pp „konc'". Pa, vendar! Kar cele Gospodarstvo. g. Ureditev naše izvozne kupčije. Vprašanje kako urediti našo vnanjo trgovino, se 'zelo živahno razpravlja v Beogradu. Načrtu drja. Nin-čiča, ki se izraža v Središnji zadrugi, nasprotuje odločno finančni minister Stojanovič. On je za kolikor moč svobodno- trgovino. Trgovski listi hrvatski gosp. Stojanovičai zelo hvalijo. V celi stvari se ne moremo otresti utiska, da se močne skupine interesentov, bank in vele trgovce v prizadevajo za uveljavljenje svojega vpliva. Za ko-nsumente je malo razgleda, pa [tudi za našo trgovino. g. Čebelarstvo v Srbiji. V ponedeljek je bila v Beogradu seja odbora čebelarskega društva, na kateri se je razpravljalo, na kak način naj se uporabi vsoto 250.000 dinarjev, H j,- je ministrstvo prehrane nakazalo društvu v svrho obnove in, napredka racionalnega, čebelarstva v Srbiji, da čimprej e prične s proizvajanjem naravnega medu. S g. Bombaž. Iz Londona javljajo: Vlada je prodala, velike množine avstralskega bombaža iz državnjh skladišč v Bradfofrdu. Cena je bila za 5 % nižja kakor pri zadnji prodaji. Izračunali so, da je padla cena bombažu za 250 frankov pri 50 kg. g. Radi dobre letine. Kakor se poroča iz vseh kra jev, •'bo letošn ja žetev ir. trgatev izredno dobra, take ni bilo že 20 let. Interesi,rani krolgi so se obrnili do prometnega ministrstva, naj se o pravem času ukrene vse, da, se bo presežek žetve mogel po ugodnih cenah spraviti na tuji trg Minister je tej želji ustregel in naročil vsem železniškim ravnateljstvom, naj ukrenejo vse, da, bo na razpolago zadosti transportnih sredstev. Na beograjski borzi se dinar trajno dviga in bo z <*F.irqm na dobro žetev gotovo zavzel mesto, ki mu ob vsem tem gre. Finančni krogi smatrajo, da se bo dinar v kratkem povsem zenačil s frankom, kakor s-e je pred nekaterimi dnevi izenačil z liro. Spričo vsega tega je na beograjski borzi velika vznemirjenost. Včeraj franki niso niti no-tirali, deviza pa je znatno padla. Politični pregled. Jo dolgem času slišimo zopet staro klerikalno geslo: vera je v nevarnosti, ki srno ga vedno slišali, kadar je šla slovenska duhovščina v starih časih v boj za propalico šusteršiča! In zakaj je vera v nevarnosti? Zato, ker vsebuje nov volilni zakon določilo, da je prepovedano v cerkvi agitirati za to ali oao stranko, z drugimi besedami, ta volilni zakon onemogoča duhovščini, da bi še sedaj vsiljevala ljudstvu v imenu vere navadne narodne izdajalce za poslance. Pa parlamentarni odbor za volilni zakon je ta določila sprejel in ona bodo sprejeta gotovo tudi v narodnem predstavništvu, ker volitve morajo biti svobodne, na ljudstvo ne smejo vplivati v nobeni smeri javne ustanove, kakor so razni uradi in tudi cerkve. Koalicijska vlada v Beogradu se mora boriti z vedno večjimi težavami, od katerih je največje vprašanje pokrajinskih vlad, ki bi se morale pieosnovati na enaki podlagi, kakor se je preosnovala osrednja beogradska vlada, v kateri so zastopane vse večje politične stranke. Našim klerikalcem pa nikakor ne gre v glavo, da je tudi na Slovenskem potrebna nekaka kontrola, ki bi preprečevala, da bi dr. Brejc s svojim Remcem vodil šusteršičevo politiko in na Šuster- šičev način paševal v deželi. Klerikalci mislijo, da je Slovenija njihova nepreklicna last in se branijo z vsemi štirimi vsake spremembe v deželni vladi. Pa bodo morali odnehati prej ali slej, ker klerikalnega paševanja v deželi mora biti konec. Velike težave dela koalicijski vladi v Beogradu tudi spor med finančnim in trgovskim ministrom, ker finančni minister, demokrat Kosta Stojanovič, zagovarja koristi kmeta in države, minister za trgovino, Korošcev zaveznik, dr. Ninčič, pa koristi špekulantov. Protič-Koroščeva vlada je tik pred svojim odstopom ustanovila „Središnjo zadrugo" za izvoz živil, na veliko škodo kmetu in trgovinski minister Ninčič je še sedaj, ko ta zadruga še niti ne posluje, njenemu pripravljalnemu odboru, v katerem sedijo sami njegovi pristaši, dal dovoljenja za izvoz tolike množine živil, da »zaslužijo" člani upravnega odbora samo s tem prvim izvozom nekaj čez 12 milijonov dinarjev, to je okolu 50 milijonov kron! Ako je to pravo gospodarstvo, potem res ne vemo kje je korupcija in finančni minister, demokrat Kosta Stojanovič, je nastopil z vso odločnostjo proti takemu izkoriščanju kmetov in bogatenju posameznikov in nastal je oster spor med njim in ministrom trgovine. Finančnega ministra podpirajo vsi demokratični ministri, trgovinskega ministra pa radikalci in, seveda, naši klerikalci, ki so vedno tam, kjer se dela protiljudska politika. Ne more se še reči, kdo bo zmagal, ali finančni minister Kosta Stojanovič pravi, da rajše odstopi, kakor da bi sodeloval pri takih razmerah. V tem slučaju bi pa, seveda, odstopili tudi drugi ministri, člani demokratične stranke, bil bi konec koalicijske vlade in nastala bi nebesa za radikalne in klerikalne špekulante, pekel pa za kmeta. Ali bodo radikalci in klerikalci tirali stvar tako daleč? Izvoz naših živil se ne sme izročiti nekaterim privilegirancem, popolnoma prost pa ta izvoz tudi ne more biti, ker v tem slučaju bi lahko sami ostali brez živil. Poskrbeti se mora najprej, da je lastno prebivalstvo preskrbljeno z živili do prihodnje žetve, ostalo naj se pa proda v inozemstvo pod kontrolo države na ta način, da izvažajo v prvi vrsti proizvajalci, t. j. poljedelci. To bi bila edina pametna izvozna politika, ker korist od izvoza naj ima v prvi vrsti oni, ki je živila pridelal, skrbeti se pa mora, da so naši pasivni kraji preskrbljeni v zadostni meri s potrebnimi živili. Naši ubogi italijanski sosedje, ki bi radi v svoji lakomnosti pohrustali ves svet, imajo nove skrbi, ker so doživeli - občuten poraz v Albaniji, kjer so s a morah umakniti pred Albanci v samo Valono in je vprašanje, ako se bodo tudi tam mogli vzdržati, ker njihova armada ni več sposobna za boj in se umakne, kakor hitro pride v ogenj. To bi bil za nas lahko dober nauk, da bi se ne dali več dolgo vleči od italijanske diplomacije, temveč bi spregovorili z njo odločno besedo, ker samo ta imponira Italijanom. Turčija pa menda spi, ker je čisto pozabila podpisati mirovno pogodbo, ki ji je bila predložena od velesil, ki so jo morale opozoriti na to. Seveda, ta mirovna pogodba je taka, da bi še komu drugemu glivo zmešala, kaj še le je ne bi zmešala Turkom! Pa upati je, da se Turki vendar toliko zdramijo, da podpišejo mirovno pogodbo, čemur se takointako ne morejo izogniti. Krize so v vladah vsepovsod in tako tudi v Avstriji, kjer so socijalisti izstopili iz vlade, ker iz različnih vzrokov ne morejo več ostati v koaliciji s krščanskimi socijalisti. Neposredni povod odstopa državnega kanclerja dr. Rennerja in drugih socialističnih članov vlade je bil napad nekega klerikalnega poslanca v parlamentu na državnega tajnika za vojne zadeve zaradi vojaških svetov v armadi, ki jih hočejo socijalisti vpeljati, druge stranke se pa temu protivijo. Težko je prerokovati, kako se sedaj politične razmere v Avstriji razvijejo, ampak eno je gotovo : ako se ne obnovi koalicija med socijalisti in katerosibodi drugo meščansko stranko, pride do hudih notranjih bojev, ker socijalisti so bili dosedaj še dosti mirni samo zato, ker so bili pač na vladi, kakor hitro bi pa stopili v opozicijo, bo ta opozicija gotovo prav ostra. Še težjim časom kot so sedanji, gre Avstrija nasproti. Krizo imajo tudi na Madžarskem in v Italiji, kjer pride na površje najbrže znani Nemcem prijazni politik Giolitti, ki je tudi zato, da Italija v jadranskem vprašanju nič ne odneha, temveč uveljavi londonski dogovor. Nam se niti Giolittija ni treba bati, ker Italija je od znotraj tako razdrapana, da nikomur ne more biti nevarna. Zelo neprijazno bodo sprejeli eventualno Giolittijevo vlado posebno v Parizu in Londonu, ker Giolitti je znan prijatelj Nemcev in je skušal na vse mogoče načine preprečiti vstop Italije v svetovno vojno. Za nas je dobro, ako pride med Italijo in drugimi zavezniki do nesoglasij, ali celo do kake napetosti, ker potem zavezniki — Francija in Anglija — ne bodo imeli nobenega vzroka več podpirati Italijo proti nam. Težka in zelo resna je pa kriza v Nemčiji, kjer so takozvani večinski socijalisti, ki so bili do sedaj skupno s klerikalci na vladi, doživeli pri volitvah hud poraz in nimajo več skupno s klerikalci večine v državnem zboru. Takozvani neodvisni socijalisti se pa ne marajo združevati z nobeno meščansko vlado, češ, da se na ta način ne da ničesar doseči za socijalizacijo. občine ukaz, da morajo v večen spomin na te odlične voditelje francoskega naroda v svetovni vojni tud'i one; vzidati vsem treni spominsko plošče. V Vandeji so Clemenceiauju postavili krasen spdmenik. n. Vsled zadnjih nalivov je Ljubljanica močno preplavila barje. Barjani imajo velikansko škodo. V si pridelki so uničeni. n. 42 razpuščenih nemških društev. V Mariboru se je razdružilo dosedaj že 42 nemških društev. Steber za stebrom se podira, vstajajo pa nove, solidnejše slovenske stavbe. n. Italijani proti našim odvetnikom. Tržaška odvetniška zbornica je črtala iz ''imenika več Novosti. jugoslovanskih odvetnikov, med njimi dr. Ry-bafa, dr. Coka in dr. Laginjo. jedrnati vojvoda. Vojvoda Roquelaire je n. n. Prihod'regenta Aleksandra v Slovenijo. Deželna vlada za Slovenijo je povodom predstoje-čega poseta prestolonaslednika. Aleksandra v Sloveniji že izdelala program za sprejem. Sestavil se je tudi poseben pripravljalni odbor. Po dosedanjih sklepih prispe regent v Zagreb v sredo dne 23. t. m., v Ljubljano pa v nedeljo dne 27. junija. n. Za proslavo rojstnega dne našega prvega narodnega vladarja, kralja Petra, dne 12. julija}, se vrše po Srbiji in na Hrvatskem že sedanovq zdravstveno stanje je jaiko povoljno. p. Cesarica Evgenija, vdova po zadnjem francoskem cesarju Napoleonu III., kli se mudi sedaj na Španskem, je bila nedavno tega operirana na očesu. Operacija se je kljub veliki starosti cesarice, ki ima že 94 let, posrečila. p. Velik pretep pri rokoborbi. V Ronacher-jevem gledališču na Dunaju se vrše sedaj roko-bo-rbe med znamenitimi svetovnimi rokoborbci. V četrt ."k sla se borila Nemec Tressler in Italijan Bianchi. Ker sta oba enako močna, ni prišlo do odločitve. Kar izjavi navzočni zastopnik)policije, da je policijska ura že prekoračena in da se nrorafrokoborba prekiniti: Navzoče občinstvo je ta poziv silno raztogotil in je pričelo metati v dvorano vrčke piva, prazne steklenice in stole z galerije. Šele energičen nastop redarjev je napravil konec divjim izgredom. Razno. r. Samomor radi padanja tujih valut. Radi poloma tujih vrednostnih papirjev na beograjski borzi se je v Beogradu neki'bankir obesil, tri menjal niče denarja pa so zaprle svoje prostore. r. Prebivalstvo Budimpešte. Po najnovejših poročilih šteje Budimpešta sedaj 1,000.000 prebivalcev. r. Žalostne posledice klerikalne vzgoje. Češki listi so priobčili te dni sledečo Sliko žalostnih poslcdic klerikalne vzgoje: Južno &d Vasi Miha-lovce na Slovaškem je nastal dne 20. t. m. v občini Z i po v strašen požar. Iz vseh sosednjih in daljnih krajev so prihiteli gasilci s svojimi večinoma jako priprostimi gasilnimi orodji,' obstoječimi večinoma iz vrtnarskih brizgalitllc, nesrečni vasi na pomoč. Dobri Zipova;nci pa, sol bili med tem že jakoi marljivo- pri gasilnem delu. Njih delo je obstojalo namreč iz nekakega plesanja okoli gorečih hiš. Imeli so v rokah svete podobe in klicali Boga na pomoč. In ljubi Bog je res pomagal — toda ognju, tako da je bi!? v kratkem času vpepeljeua vsa vas. Kljub energičnim zahtevam došlih gasilcev ni nobenemu Zi- zelo ozke kletke, tako da se sploh ne morejo gibati, nakar se jim vbrizga morfij v hrbet in se jih tako omami. Omamljenje traja približno štiri ure. Seveda je količina strupa trikrat večja, kakor je potrebna za človeka. Na, kake obvezie- po operaciji pri starejših živinah seveda ni misliti, ker jih takoj raztrgajo. Postopanje s sloni, nosorogi in potvod.njimi konji je seveda težje, kakor z velikimi mačkami. Omamljevalna, sredstva pri teh velikanih namreč čid^o nič ne pomagajo. Take zverine je treba s posebnimi aparati krat-komalo dvigniti, tako da se ne morejo poslužiti svoje silne moči. V takem stanju pa se jih čisto lahko operira, /ne da bi jih bilo morebiti treba zvezati še na negah. r. Predor skozi Montblanc. Ze leta 1907. je bil izvršen načrt za predor skozi to najvišjo goro Evrope, visoko- 5100 metrov. Pogajanja so se nadaljevala do leta 1914. Sedaj je prišel stari načrt zopet na dan in se dela na njeni z veliko žila-v-astjm. Promet med Francijo in Italijo /[je v glavnem navezan edino na železnico, ki vodi skozi goro Mo-ntcenis. Te proge pa kljub vsem popravilom ni mogoče urediti tako, da bi zaniogjla odgovarjati vsem modernim zahtevam. Z novimi predorom skozi Montblanc bi bila pot iz Pariza v Milan skrajšana za približno 100 km. Železnica b'i šla približno v višino 1450 m. Stroški za izgradnjo nove proge so proraeunjeni na 120 milijonov frankov. Mraz na Švedskem. Po vsem Švedskem r. je pritisnil trenoftno za sedanji letni čas izredno občuten mrzli val. Zjutraj Znaša n. pr. temperatura sedem d-o osem sto-pinj, ob norveški meji celo- samo eno stopinjo-. Vzrok tega pojatva je iskati v tem, da leži nad! južnoi Švedsko in v obmorskih p-okrajinah neprestano- globok zračni pritisk. r. Ali imajo vrane svoj jezik?.Trditev nekega angleškega učenjaka, da imajo go-tOve opice Svoj lastni, najmanj iz približno 200 raznih glasov obstoječi' jezik, še ni popolnoma natančno dokazana. Sedaj p-a poroča neki mlad francoski naravoslovec, ki opazuje zlasti življenje ptic, da imajo- tudi vrane svoj lastni jezik. Vrane imajo nič manj kakor 27 različnih glasov, izmed katerih ima vsak posamezen nedvomno svoj pomen. r. Duševno delo. V neki hamburški višji realki je nastavljenih 37 akademično- naobraženih učiteljev; le 7 izmed' njimi je boljše plačanih, kajkojp, hišni kurjač. r. Narobe svet. Pomanjkanje papirja, ki dela velike skrbi tudi amerikanskim časopisom, opisuje jia naravnost prijemljiv način svojim či-tateljem v mestu Buffalo izhajajoči časopis „La-kavana Journal". Časopis-izhaja na rjavem papirju, kakršen se rabi za ovitke in na prvi strani se nahajajo z velikanskimi črkami natisnjene sledeče besede : ,,Ta papir nas stane funt 14 % centov, to se pravi, iVs funta več, kakor bi stalo- žene, kateri je grozil z ubojem, aretiran. Več policajev je prišlo pred njegovo stanovanje, toda Hudek se je zaba-rikadiral in polil vso hišno opravo s petrolejem, tako da je bila nevarnost, da bo stanovanje zažgal. Vrhu tega se je oborožil še s samokresom in nožem in izjavil, da se ne yd!a, tudi če pride 40 redarjev. Te so tuditakoj poklicali, toda Hudek je nato odgovoril, da se tudi njim ne bo pokoril. Držal je v rokah nož in sekiro in grozil tudi z ročnimi granatami. Ves prizor je trajal do šeste ure zvečer. Hudek se je med tem nekoliko pomiril in zaželel cigareto, Na njegovo željo mu jo je neki vojak takoj ponudil skozi odprtino, katero je napravil blaznež popoldne v vratih. Hudek se je nagnil, da bi jo s-p-rejel. V tem trenutku pa ga je vojak zgrabil za roko in ga potegnil skozi razbita vrata ven iz s-obe. Istočasno ga je zgrabil neki redar še za drugo roko in za lase, ostali redarji p-a so razbili vrata im vdrli v stanovanje. Na ta način so se polastili blazneža, ga vrgli na tla, ga zvezali na rokah in nogah in odpeljali v blaznico. Dogodek je vzbudil v hiši in okolici veliko razburjenje. r. Koliko nemških topov je dosedaj uničenih? Zavezniška kontrolna komisija je dosedaj uničila 8500 nemških topov vseh kalibrov. Uničevanje pa se bo še nadaljevalo, ker mora Nemčija izročiti nič ma.nje kakor 22.000 svojih topov. r. Portugalski ministrski predsednik Babtista je nenadoma umrl. r. General — morilec. Pred dunajskim sodiščem se zagovarja zaradi zločina večkratnega umora bivši avstrijski general Lutgendo-rf. Obtožen je, da je aprila meseca leta 1915, dal kot komandant 7. divizije pred Šabcem z bajoneti umoriti tri vojake, 'ki so v vinjenem stanju ob Savi streljati v zrak. General zogovorov teh treh vojakov ni hotel poslušati in jih je pustil kar na mestu prebOs-ti z bajoneti. meso, katero smo poprej zavijali vanj. povaucu pnšlo niti na misel, da bi pomagal ga- j r. Zakoni na Japonskem. Japonski zakon pred silcem. Tudi lubi sosedje so sc držali v precej- pisuje, da. moški ne smejo stopati v zakon pi p-rect šnji iazdalji, sedeli na polju in mirno Opazovali, kako se je podirala hiša za hišo. To je bilo končno požarnim brambam preneumno. Pospravili so svoje orodje in se vrnili don^erv, ne Ida. bi spustili le en curek vode proti ognja, 130 koč ie pogorelo, seveda zraven tudi živina. Od, ljubih' ž,ipovui skrh vaščanov hvaiaboget ni izgubil nihče življenje. r. Operacije na divjih živalih se izvrše večinoma na ta način, da se zverine naženejo v pisuje, da. mosta ne smejo stojiati v zakon pred •17, a ženske ne pred 15 leti starosti. Po, statistiki s-e ponoči na Japonskem vsako leto do 200 mladenk- 's- 15 leti, 7000 s 16, 40.000 z 20, 47.000 z 21, in 45.000 z 22 leti starosti. Po 23 letu ^e nato-katera Japonka še poroči. r. V blaznosti. V Holešo-vicah pri Pragi s-e je dogodil te dni jako vzemtrljiv dogodek'. 28-letni češki legijonar Hudek, ki je služil v fran-rOski alžirski legiji in je bil že pred leti interniran v blaznici, bi moral biti na ovadboi svoje Za smeh in kratek cas. Poklon. „Gospod, čudim se Vaši predrznosti. Čemu opazujete vedno mojo soprogo?" — „0-prostite, čim dialje jo opa'zujem to- danes-, tem bolj sem vesel, da ni moja žera." Z letovišča. „Jadransko morje je baje mnog*) bolj slano kako-r pa Severno morje!" — .,No, na cenah se to čisto nič ne pozna!' V restavraciji. Natakar, ki je prirfrsel prižgana jetra: „Zelite pivo?" — „Ne, kdor ima slaba jetra,, ne sme piti piva!" Iz pcselske knjižice. „Ko je Marička k nam vstopila, v služba, ni znala nič, pri nas pa si je je vse mogoče pridobila." USTIH Živino redilni prašek, primelnj krmi. Prehavi vsako krmo do zadnje?!-, da se je o:č n« izgubi. Dobil najvišje kolajne na razstavah r London'.; v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospo darjev hvalijo Mastin. Ako se pri'vas v lekarnah in trgovinah ne dob?, potem naj fb naroči po poštni dopisnici v izdelovalni« Mastina, lekarna Trak6czy ? Ljubljani 5 zavojev (paketov) Mastina za 30-50 K poštnin-prosto na dom. srbečico, hraste, lišaje. uniči pri čioveku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo po pošti K 12'50 poštnine prosto. H3E, LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI 1 Stritarjeva »iikašte^ Podružnice v Splitu, Trstu, [slom, Sarajeou, Borici, Celju, Man&opu in eoposijah; bančna Ešspgzitupa v Ptuja. " OaJniška glavnic« t? Ef| f&fjf| ia rezerve okrog « *JUfUUU» TV,;3e»