NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek.
odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
g. november 1990 • številka 47 * leto XUV • cena 12 dinarjev
Bo PrevenseK odstopil?
Na zadnjem zasedanju celjske
skupščine se je na Silvestra Dre-
venška, člana občinske vlade,
vsul plaz kritik, prenovitelji pa so
zahtevali njegov odstop. Očitajo
mu nesprejemljive zahteve v po-
stopku evidentiranja sodnikov
porotnikov, nesramnost pri raci-
onalizaciji v krajevnih skupno-
stih, povezanost z radijskim pira-
tom in s seznamom nezaželenih
rdečih direktorjev... Izvršni svet
bo moral oceniti njegovo delova-
nje, so sklenili poslanci, več
o tem pa lahko preberete na 5.
strani.
Prva smuka
Bele poljane so v teh dneh po dolgem času ponovno oživele. Na Golteh nad Mozirjem trenirajo mladi smučarji, pa tudi tisti, ki veščino
smučanja že obvladajo, so si nataknili smuči in se spustili po pobočju. Na Golteh pravijo, da že dolga leta smučka ni tako lepo drsela.
Pomagajmo Blažu
do veliko pomladi!
štiriletni Blaž Skornšek iz Laškega ima od rojstva hudo srčno okvaro.
Zdravniki v Ljubljani so nad njim obupali, beograjski, ki mu napovedu-
jejo le še okoli dva meseca življenja pa pravijo, da mu lahko pomaga
v Londonu dr. Stark. Starši potrebujejo 45 tisoč mark za operacijo, zakaj
ga ne dobijo od naših oblasti pa med drugim preberite na str. 16, kjer
objavljamo tudi številko žiro računa kamor lahko nakažete denar za
Blaževo operacijo.
Koristna poplava
Celjska poplava je bila vsaj v enem primeru koristna. Voda je namreč razkrila skrivnost šestih
izginulih rentgenskih aparatov v celjski bolnišnici. Več o tem na 2. strani.
Nezadržni vodni udar
»Savinja ni šele sedaj postala hudournik, Savinja je hudournik že od nekdaj,« je v pogovoru za Novi
tednik povedal Bela Bukvič, vodnogospodarski strokovnjak, ki na strani 8 ocenjuje vzroke zadnjih
katastrofalnih poplav.
Gorela papirnica
in papir za denar
Skoraj neopazno je ob vseh naravnih in gospodarskih katastrofah šla
mimo nas še ena manjša gospodarska katastrofa-požar, ki je prejšnji
četrtek v radeški papirnici uničil proizvodnjo papirja za denar in vred-
nostnih papirjev. Več o tem na 32. strani.
ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
2. stran - 22. november 1990

KOMENTIRAMO
Plebiscit v afeictu
Prav so imeli pred mese-
cem in pol socialisti (pa jih
v skupščini večinska koalici-
ja ni hotela poslušati), prav
ima zdaj Demos: vsakršne
okoliščine v Jugoslaviji so
takšne, daje treba ustavo su-
verene Slovenije sprejeti
čimprej, čimprej pa tudi iz-
vesti plebiscit o tem ali hoče-
mo še naprej živeti v Jugo-
slaviji. Če tudi v tem vrst-
nem redu, je seveda že drugo
vprašanje, ki ga zaenkrat za-
nemarimo. Da plebiscit vse-
kakor bo, je zdaj dokončno
odločeno, nam pa se zdi ob
tem najpomembneje v kakš-
nem razpoloženju bo potekal
in ali bo res izrazil dolgoroč-
no željo državljanov Sloveni-
je ali pa bo le odraz trenutnih
bojazni in pričakovanj.
Seveda bi bilo najprimer-
neje, če bi plebiscit o odcepi-
tvi Slovenije mogel počakati
na mirnejše, najbolj nekakš-
ne »švicarske« čase. To seve-
da ni mogoče, zato r^e po-
glejmo, kaj po zadnjih razi-
skavah menijo v Sloveniji
o tem. Kar 63,5 odstotka an-
ketiranih v raziskavi Varian-
te meni, da bi osamosvojitev
Slovenije pomenila, da bo
življenje v Sloveniji najprej
slabše, kasneje pa boljše, le
27,2 odstotka jih meni, da se
bodo zahodne jugoslovan-
ske republike odcepile, 30,7
odstotka pa, da bo nastala
konfederalna zveza doseda-
njih republik. Javno mnenje
v Sloveniji torej ni takšno,
da bi zagotovo lahko napo-
vedali izid plebiscita. V raz-
merah, ko dnevni dogodki
lahko tudi dnevno vplivno
na slovensko javno mnenje,
s tem pa tudi na odločitev, za
katero od dveh možnosti bo-
do državljani na plebiscitu
glasovali - za življenje v Ju-
goslaviji ali za odcepitev, ki
sicer ne izključuje možnosti
konfederacije - je torej po-
vsem negotovo, katera bo ju-
tri naša mati država.
Vsekakor lahko soglašamo
vsaj o tem, da bo slovenska
odločitev na plebiscitu prav-
zaprav odločitev v afektu.
Čeprav na sodiščih za v afek-
tu storjena dejanja že pol od-
pustijo, nam takšna tolažba
- če se bomo zgodovinsko
napačno odločali - ne bo
prav nič pomagala. Najsi bo-
mo večinoma za odcepitev
ali ne. Po dejanju v afektu se
bomo vsi na nekoga zagovar-
jali. Politika na ljudstvo, ki
je pač tako odločilo, ljudstvo
na politiko, ki nas je pač tako
ali drugače spet napetnaj-
stila.
BRANE PIANO
Samostojna Slovenija
Najprej poplava,
potem še politika
Do letošnjega prvega no-
vembra je petrovška Modna
konfekcija Zarja Scala so-
dila med najuspešnejše ko-
lektive v žalski občini.
Pot k dobrim rezultatom
ob koncu leta sta jim prekri-
žali dve stvari: najprej popla-
va, kije povzročila za 32 mili-
jonov dinarjev škode, in ve-
lik količinski izpad - v Scali
računajo, da bi v tem času,
ko so odpravljali posledice,
naredili okrog 5 tisoč koma-
dov izdelkov, poleg tega pa
je bilo treba v nekaj dneh
nadomestiti poškodovano
opremo. Kljub temu je treba
obveznosti do tujih partner-
jev izpolniti, zato bodo v Pe-
trovčah po besedah direktor-
ja Dušana Kovača delali tu-
di ob sobotah in nedeljah. Iz-
voz je za to podjetje zdaj še
toliko pomembnejši, ker se
je zaradi političnih ukrepov
ustavila prodaja v Srbiji.
»Beograd,« pravi Kovač, »je
za nas zelo pomemben.
V tem mestu živi toliko ljudi
kot v Sloveniji, tam so tuja
predstavništva, kupna moč
je po naši oceni boljša, kot
v Sloveniji in naši proizvodi
so se zelo dobro prodajali.
Zdaj pa je politika spet ukre-
pala po svoje, mi pa naj go-
spodarimo.«
IB
Poplava Je
tudi Icoristna
o tem, da je bila celjska
poplava tudi koristna, še ni
nobene ocene, zato je prav,
da jo zapišemo vsaj mi. Pri
tem mislimo na zadevo, ki
je že nekaj mesecev burila
duhove v Celju in bi še
naprej ostala zavita v tanči-
co skrivnosti, če je ne bi raz-
galila povode^.
Najprej so o njej razpravljali
le v okviru celjske bolnišni-
ce, po zastavljenem delegat-
skem vprašanju sredi julija
v celjski skupščini pa so se
z nj9 začeli ukvarjati tudi šir-
še. Šlo je za šest rentgenskih
aparatov za potrebe SLO, ki
so izginili neznano kam, in
jih tudi inventurne komisije
v bolnišnici niso mogle od-
kriti. Zlonamerni so zato šu-
šljali, da so jih gotovo odpe-
ljali v različne zasebne ordi-
nacije celjskih zdravnikov.
Dodaten dvom je zbudil od-
govor direktorja Zdravstve-
nega centra Alojza Žuntarja,
ki je v odgovoru na delegat-
sko vprašanje pojasnil, da so
aparate pred leti v bolnišnici
res naročili, iz dokumentaci-
je pa ni razvidno, če so tja
tudi prispeli. Ker so bili kup-
ljeni za potrebe SLO, je dom-
neval, da so spravljeni v ka-
terem izmed tovrstnih skla-
dišč za zahodno Štajersko.
Hkrati je pojasnil, da so apa-
rati namenjeni zgolj uporabi
v vojnih razmerah in da jih
sicer v ordinacijah ni mogo-
če uporabljati zaradi preveli-
kega sevanja. Kakorkoli,
takšen odgovor govoric ni
utišal in veijetno bi se ugiba-
nja še nadaljevala, če ne bi
bilo poplave. Ta je namreč
razkrila misterij izginulih
aparatov.
Ko so po poplavi čistih
kletne prostore fizioterapije,
so našli šest originalno zapa-
kiranih lesenih zabojev, ki so
bili več dni pod vodo. Dva so
odprli in našli rentgenske
aparate ruske izdelave znam-
ke DIN A L Štiri zaboje so
uskladiščili, en aprat so se-
stavili in ga fotografirali za
dokumentacijo, drugega pa
odpeljali z odpadnim materi-
alom. Za vse pa velja, da so
neuporabni, ker so bili nekaj
dni pod vodo. Hkrati z apara-
ti so našli in osušili doku-
mentacijo o njihovi dobavi,
ki je nosila datum z letnico
1979. Nekdanjo vojaško
skrivnost je tako dokončno
razkrila-voda.
T. CVIRN
Pomoč po poplavi
Celjski poslanci iuili o posleilicah
Poslanci celjske občinske
skupščine so na sredini iz-
redni seji govorili pred-
vsem o posledicah poplave
v Celju ter ukrepih za sana-
cijo razmer. Zaradi ne-
sklepčnosti zasedanja pred
tednom pa so na dnevni red
uvrstili še nekaj drugih ak-
tualnih tem.
V obsežnih poročilih so
poslance seznanili, kako so
v dneh poplave delovali ob-
činski štab za civilno zaščito,
gasilci in komunalci in kakš-
ne so posledice v gospodar-
stvu, infrastrukturi ter druž-
benih dejavnostih. Ugotav-
ljajo, da celotna škoda prese-
ga 1,5 milijarde dinaijev, za-
radi posledic poplave in
zmanjšane proizvodne
zmogljivosti pa ocenjujejo,
da bo letošnji družbeni pro-
izvod občine manjši za 1,5 do
2 odstotka.
V razpravi so nato poslanci
opozorili, da bo treba pri de-
litvi pomoči paziti, da jo bo-
do dobiU tisti, ki so jo najbolj
potrebni. V ta namen je iz-
vršni svet imenoval posebno
komisijo, ki bo pripravila
kriterije za delitev te pomo-
či. Poslanci so tudi opozorili
na veliko škodo v srednjem
šolstvu in zaprosili za pomoč
strokovnjake. Nekateri pa so
spraševali ali obstajajo krite-
riji za nameščanje dragih
.aparatur v bolnišnicah glede
na prostore in višino in kdo
bo kril nastalo škodo, glede
na to, da v bolnišnici ni bilo
zadoščeno vsem varnostnirh
zahtevam. Poslanci so poleg
tega predlagali ponovno pre-
Yeijanje trdnosti pregrade
Šmartinskega jezera, pred-
stavnik iz Lise pa je predla-
gal čimprejšno plinifikacijo
v tem naselju, kjer je steklo
na tisoče litrov kurilnega
olja.
Poslanci so v nadaljevanju
odprh vrsto predlogov in sta-
lišč občinskega izvršnega
sveta za čimprejšnjo sanaci-
jo razmer. Med več kot tride-
setimi predlogi je večina na-
slovljenih na republiške or-
gane, od katerih pričakujejo,
da bodo prizadeto gospodar-
stvo oprostili plačila letoš-
njih prispevkov in davkov,
da bodo omogočili ugodnej-
še bančne kredite, uvoz
opreme brez carine, dodatna
sredstva iz republiškega pro-
računa za družbene dejavno-
sti, financirane iz republi-
Pomoč za poplavljene pri-
haja tudi iz tujine, so sezna-
nili poslance. Bolnišnica je
tako prejela 15 tisoč švicar-
skih frankov, ki sta jih med
zdomci v Švici zbrala pater
Robert Podgoršek in Milka
Rahne. Hranilnica iz Pliber-
ka je Celju poslala 30 tisoč
avstrijskih šilingov, svojo
pomoč pa je obljubil tudi
župan Gradca.
ke... Za občane pa bo goto-
vo dobrodošla pobuda, naj
bi proučili možnost pavšal-
nega obračuna za odvoz
smeti, porabljeno vodo in
elektriko. Izvršni svet je po-
leg tega predlagal, da naj re-
publiška vodna uprava pre-
veri poplavno varnost Celja.
Glede na škodo ob poplavi
naj v prihodnje strokovnjaki
že v lokacijskih postopkih
ocenijo smiselnost gradnje
podzemnih objektov, zlasti
pa nameščanja drage opre-
me in pomembnih sistemov
v teh prostorih.
T.CVIRN
Obetaven program
žalski socialdemokrati ustanovili
občinski odbor
Konec prejšnjega tedna
so žalski socialdemokrati
ustanovili svoj občinski od-
bor. V Hmezadovi dvorani
se je zbralo okrog 50 ljudi,
ki so sprejeli statut in pro-
gram, za predsednika ob-
činskega odbora pa so izvo-
lili Rudija Žoharja. Usta-
novnega zbora sta se udele-
žila žalski in celjski župan
Milan Dobnik in Anton Ro-
ječ, republiški minister za
promet in zveze Marjan
Krajnc ter ministrica za
zdravstvo dr. Katja Boh.
V žalski občini je doslej
deloval krajevni odbor soci-
aldemokratov in sicer na
Polzeli, od koder je prišla tu-
di pobuda za ustanpvitev ob-
činskega odbora. Žalski so-
cialdemokrati so tokrat pod-
prli program stranke, obe-
nem pa so sprejeli še nekaj
konkretnih nalog. Na po-
dročju gospodaijenja je po
njihovem potrebna liberali-
zacija uvoza, zmanjšanje ca-
rinskih in drugih uvoznih
dajatev, zmanjšanje dajatev
za družbene dejavnosti in dr-
žavne organe, uvedba real-
nega tečaja ter pospešena
gradnja cest. Od občinskih
organov so socialdemokrati
zahtevali, naj del sredstev, ki
jih odvaja gospodarstvo
v sklad za socialno varstvo,
preusmeri v programe, ki za-
gotavljajo oživitev gospodar-
stva in nova delovna mesta.
Občinski organi naj v reševa-
nje problemov gospodcirstva
pritegnejo tudi nove stro-
kovnjake, v podjetjih, kjer
želijo trenutne probleme re-
ševati le z odpuščanjem de-
lavcev in nimajo programov,
pa naj se zamenjajo vodstva,
ne glede na strankarsko pri-
padnost. Žalski socialdemo-
krati nadalje zahtevajo pre-
prečevanje monopolnega
položaja infrastrukturnih de-
javnosti, na področju stano-
vanjskega gospodarstva pa
podpirajo zamisel o prenosu
stanovanj lastnikom, obe-
nem podpirajo selektivno
politiko stanarin-torej višja
stanarina za boljša stanova-
nja. Še o socialnih progra-
mih razmišljajo žalski social-
demokrati: po njihovem je
treba začasno, morda za do-
bo dveh let, zmanjšati raz-
pon v osebnih dohodkih in
pokojninah (največ 1:4).
V socialnem programu pa
predlagajo še začetek javnih
del ter možnost delavkam,
da se zaposlijo po štiri ure.
IRANA BAŠA
Ena ustavna razprava je dovolj
Poslanci žalske skupščine
so prejšnji teden med drugi-
mi obravnavali osnutek no-
ve ustave. Kljub nasprotu-
jočim si mnenjem je prevla-
dalo stališče, da je bila ena
ustavna razprava v občini
dovolj in da so tisti, ki jih
ustava zanima, lahko pove-
dali svoje mnenje.
Razpravo je v začetku no-
vembra organizirala SDZ,
sodelovalo pa je okrog 70 lju-
di. Razprava je bila v času,
ko so se ljudje ukvarjali z od-
pravljanjem posledic popla-
ve, zato so na skupščini ne-
kateri poslanci menili, d^
morali javne razprave o""!
nizirati vsaj v večjih k™,
v žalski občini. Drugi r
slanci so bili nasprotn»
mnenja: ena razprava j^ .
volj, z ustavo se naj ukva*^
jo strokovnjaki, ki se
spoznajo, čas, ko so razl^^
ci hodili v vsako vas, P^ ,
dokončno minil. Na konc^
prevladalo stališče,
ena razprava dovolj, do
novembra pa lahko oO ^
še vedno oddajajo pisne ^^
pombe k osnutku nove j
venske ustave.
TRAČ
niče
Kot je splošno znano h
vodna ujma prizanesla ni!-
močnim, zanesljivim, pf^
ciznim švicarskim trezot
skim vratom celjskep.
SDK Ker je tovrstna š^
carska tehnologija m^
mu bolj zanesljivimi, sezd^
v SDK sprašujejo, ali nisi
morda uvozili vrat po teh.
nologiji za izdelavo švic^t.
skega sira.
Odkar so v redakciji
NT-hRCizvedeli, da naj bi
na noge postavili tudi f]
studio, so začeli vsi pit j
mo mrzlo kavo. Za lepoto
Razpis za maskerje, frizei.
je, pedikerje in kozmetj.
čarke sledi.
15 tisoč švicarskih fran.
kov gotovine, ki so jih kot
pomoč bolnišnici prispevi.
li rojaki iz Švice, je pred.
sednik celjskega IS Mirko
Krojne predal primariju
doktorju Arzenšku kar na
seji izvršnega sveta. Potezs
ima razen humanitarne go-
tovo še motivacijsko noto.
Mirko Krajnc je namreč ho-
tel nekaterim ce^skim di-
rektorjem, zbranim na seji
IS, pokazati, kako sploh iz.
gleda gotovina.
Zgornjesavinjčani mo-
rajo izvedeti, da na udar-
niški akciji v Strugah ni
sodeloval Lojze Peterk
ampak član SDP Jože Čas,
ki mu je menda sila po-
doben.
Ko samozvani dobrotnik
Ivan Kramberger na celj-
skih ulicah prodna svoje
knjige, si takole mimogre-
de privošči tudi mimoido-
če, ki niso slovenskega ro
du. Ko je oni dan v okvin
svoje predpredvoUlm
kampanje gostoval med de-
lavci ljubljanske Snage
kjer so operativci iz drugit.
republik v večini, je na svo-
je siceršnje zbadljisk
gladko pozabil
Nataša Gerkeš: »To jt
banda in treba jih je rsi-
hajkati!« Nataša ni na-
tančno povedala, kogi
s temi besedami misli, ker
poznamo njeno učinkon
tost, pa vest vseeno objav-
Ijamo v svarilo vsem, fc
imajo kaj masla na glari
in jih Nataša pozna.
Zborček celjskih učite-
Ijev angleščine z Združenji
osnovnih šol je včen:
v družbi z nekaterimi gost
odfrčal v London. Tam bo-
do izpopolnili svoje znanji
angleščine in garderobo
Izlet častijo celjski osnov
nošolski ravnatelji. Peca
po šolah pa še vedno čaki
da bi jim za učila k angl^,
čini kupili vsaj kakšno nt-
no videokaseto, ki jih pO'^
nujajo Angleži. Pa
soldov.
Na šentjurski skupščin'
se niso mogli zmeniti,
naj se imenujejo poslal"^'
ali odborniki. Ker je zas^
danje trajalo že šesto
je Anita Kolesa predlap'
la, da bi bili kar sejalci

22. november 1990 - stran 3
Ohlapen program
ŠenUurska vlada in uprava pod drobnogledom
Program dela šentjurske
vlade in predlog odloka
o reorganizaciji občinskih
upravnih organov sta temi,
ki sta na zadnji seji šentjur-
ske občinske skupščine
povzročili živahno poslan-
sko razpravo. Odločanje
o šolskih okoliših zaradi
šolskih novogradenj v Dob-
ju in v Hruševcu so posre-
dovali v javno razpravo.
Nekateri poslanci so pro-
gramu dela šentjurske vlade
znova očitali, da je premalo
konkreten. Tako predsednik
skupščine Franc Kovač po-
greša konkretnejše možnosti
za družinske kmetije, čeprav
podpira kratek program. Po-
slanec kmečke zveze je me-
nil, da podrobnejši program
ni mogoč ker ni zakonodaje,
opozoril je na veliko zapuš-
čenih kmetijskih površin
v najmanj razvitem južnem
delu občine ter vprašal, za-
kaj nihče ne ukrepa. Veliko
govorimo na pamet, lahko
pa več naredimo tam, kjer je
zakonodaja, je menil.
Predsednik občinske vla-
de Ladislav Grdina je v od-
govoru opomnil na razliko
med programom in izvedbo
ter naštel, da pripravljajo tu-
ristično okroglo mizo, o šent-
jurski obvoznici bi v tem
tednu razpravljali kaj je mo-
goče storiti prihodnje leto,
v kratkem bodo znani izra-
čuni o plinifikaciji onesnaže-
nega Šentjurja, na republiški
ravni pa so v stiku zaradi do-
polnilnih dejavnosti malih
kmetij. Poslanci so po živah-
ni razpravi program dela
sprejeli kot seznanitev z na-
čelnimi smernicami občin-
ske vlade, ki naj bodo kon-
kretizirane z letnimi plani.
Prav tako živahno razpra-
vo je vzbudil predlog odloka
o reorganizaciji občinske
uprave. Eden od podpred-
sednikov občinske vlade
Oto Pungartnik je poslan-
cem odgovoril, da so v so-
sednjih občinah z reorgani-
zacijo pred njimi. Znižali bo-
do število zaposlenih, delo
organizirali racionalneje in
sami opravljali dela, ki jih je
doslej zanje Dops. Poslanci
iz gospodarstva so se prito-
ževali zakaj ni prisilnih do-
pustov tudi v upravi, menili
da bo uprava tolikšna, do-
kler bo takšen proračun ter
vprašali koliko manj bodo
morali za upravo odšteti, na
primer, v Alposu. Poslanci
so odlok o reorganizaciji na
koncu vendarle sprejeli
Zaradi zaščite kmetijskih
zemljišč in pokrajine so se
poslanci zavzeli, da gradnje
zidanic nekmetom ne bi več
dovolih, poostrih pa bi delo
inšpekcije zaradi črnogra-
denj. Po predlogu predsed-
nika skupščine bi poslanci
prihodnje leto začeli preje-
mati nagrado-sejnino, za kar
pa se večina sprva ni posebej
ogrevala. Sklenili so, da
praznovanje občinskega
praznika v prihodnje ne bo
premakljivo, o dnevu praz-
novanja pa bo posebna ko-
misija pripravila predloge do
naslednje seje.
BRANE JERANKO
Šmarska voda
Med najcenejšimi ali najdražjimi?
v turistični šmarski obči-
ni nujno potrebujejo magi-
stralni vodovod, saj so med
poletno sušo ostajali brez
vode. V domači komunali so
si, kot je znano, z zbranim
denarjem pomagali reševa-
ti svoje likvidnostne teža-
ve, v letošnjem prvem pol-
letju pa imajo več kot 3 mi-
lijone din izgub. Problema-
tika ima več plati.
Od 1. decembra bodo pla-
čevali obrtno komunalnemu
podjetju iz Rogaške Slatine
iz gospodinjstev za 25 od-
stotkov višjo ceno kubične-
ga metra vode (4,50 din),
v gospodarstvu pa za 42,5 od-
stotka več (6,70 din). Zaradi
plačevanja prispevka za raz-
širjeno reprodukcijo, ki zna-
ša še enkrat toliko, bodo
v gospodinjstvih plačevah
vodo dejansko po 9 dinarjev
ter v gospodarstvu po 13 di-
narjev in 40 par. S to ceno bi
podjetja spodbudili k upora-
bi tehnološke in reciklirane
vode. Na seji občinske vlade
je bilo slišati, naj bi v podjet-
ju pripravili poročilo o zbra-
nih sredstvih za razširjeno
reprodukcijo ter da vlada za-
radi povišanja prevzema ve-
liko odgovornost do šmar-
skega gospodarstva.
To pa zaradi likvidnostnih
težav v večih primerih ni
sposobno plačevati vodo niti
po stari ceni zato iz komuna-
le napovedujejo da bodo za-
radi neporavnanih računov
prisiljeni iti na sodišče. Naj-
večji dolžnik je Steklarna
Rogaška Slatina, ki je tudi
največji porabnik. Znano je,
da temu velikemu izvozniku
zaradi precenjenega dinarja
preti stečaj.
V komunali v Rogaški Sla-
tini pravijo, da je suša pov-
zročila večje stroške vzdrže-
vanja, konec leta pa v tem
podjetju z vodo in odvozom
smeti ne pričakujejo izgub.
Z decembrom bo v občini
odvoz smeti dražji za 36 od-
stotkov tako da bodo v go-
spodinjstvu plačevali po
kvadratnem metru stano-
vanjske površine 1,30 din,
v gospodarstvu pa 2,10 din.
V ceni je vključena amortiza-
cija za nakup novega vozila
za odvoz smeti, ki ga bodo
kupili na leasing.
BRANE JERANKO
Po čem je voda v drugih
občinah? V Celju plačujejo
kubični meter po 4,94 din za
gospodinjstva in 10,30 za
gospodarstvo, v Šentjurju
6,90 din oziroma 11,30 din,
v Slovenski Bistrici 7,40 din
oziroma 14,60 din, v Ljub-
ljani 5,90 oziroma 12,27 din
ter v Idriji 5,60 din oziroma
15,60 din. Cena šmarske vo-
de je na dnu slovenske le-
stvice, z vštetim prispev-
kom za magistralni vodo-
vod pa v vrhu.
Glas upokojencev
Upokojenci celjskega ob-
tnočja, ki so se sestali v Ce-
lju v preteklem tednu, so iz-
razili nezadovoljstvo zaradi
dosedanjega in namerava-
fiega urejanja pokojninske-
ga in invalidskega zavaro-
vanja.
Pokojninska zakonodaja
^aj bi se v skupščini ne ure-
jala po hitrem postopku, pač
pa z javno razpravo, glas
Upokojencev pa bi se moral
slišati tudi v parlamentu.
Stranke so upokojence pred
Volitvami izkoriščale kot po-
•^embno množico volilcev,
"^iso pa doslej stranke ures-
ničile še niti ene same pred-
volilne obljube,« je razmi-
šljal Franjo Štros in se v na-
daljevanju spraševal, kdo
upravlja s skladom pokoj-
l^inskega in invalidskega za-
varovanja. Skladu mora dr-
^va pomagati, ne pa mu je-
mati pravice, so z nezado-
oljstvom ugotavljali raz-
l^^avljalci.
^ Pomanjkljiv je že tudi os-
•J^^tek nove republiške usta-
® glede opredeljevanja soci-
: Ine varnosti državljanov,
okojninski sklad postaja
^Id Rdečega križa, ker je
med člani upokojencev ved-
no več socialnih primerov.
Osnutek ustave opredeljuje
tudi le pravico do dela ne pa
tudi pravic iz dela. Nekate-
rim strankarskim veljakom
se zdijo te pravice same po
sebi umevne, veljalo pa bi jih
tudi zapisati, kajti dr. Jože
Mencinger meni, da so po-
kojnine že itak previsoke.
Razpravljalec Vladimir
Fekič iz Rogatca je dejal, da
ne smemo dopustiti razpro-
daje našega premoženja, za
katerega so plačevali vse
svoje življenje. Pa ni mislil
samo na stanovanja, zgraje-
na iz pokojninskega denarja,
marveč tudi na pravice in
njihov obseg, ki ga žele zdaj
zmanjševati.
Na republiškem posveto-
vanju občinskih zvez dru-
štev upokojencev celjskega
območja se je porodila misel
tudi o lastnem sindikatu, ki
bi ščitil pravice in dolžnosti
upokojencev.
Podeljena so bila tudi priz-
nanja za uspešno delo. Preje-
la so jih: društva iz Celja, La-
škega, Radeč, Rimskih To-
plic, Rogaške Slatine, Šent-
jurja, Šmarja in Zabukovice.
ZDENKA STOPAR
IZJAVE. mNENJA...
Slovenska ministrica za zdravstvo dr. Katja Boh
o očitkih celjskih zdravstvenih delavcev:
»Če mene vprašate, je vsa zgodba milo rečeno depla-
sirana. Teh nekaj besed, ki mi jih očitajo, je bilo iztrga-
nih iz triurnega razgovora v izolski bolnišnici. Pogo-
varjali smo se o možnostih racionalizacije bolnišnič-
nega zdravljenja in o tem, da pri nas še nismo razvili
sistema, kakršnega poznajo anglosaksonske države.
Gre za sistem, kjer za pacienta, za katerega ni nujno, da
je v bolnišnici, uredijo možnost ambulantnega zdrav-
ljenja. To je racionalnejše in tudi za pacienta bolj pri-
vlačno. V tem kontekstu sem dejala, daje celjski pri-
mer poučen, čeprav okoliščine seveda niso primer-
ljive. Poučen zato, ker kaže, da bi lahko nekaj pacien-
tov, ki se zdravijo v bolnišnicah, s primerno organiza-
cijo zdravili doma. To je bilo vse, niti besede ni bilo
izrečene o nestrokovnosti, nepravilnosti ali nepožrtvo-
valnosti celjskih zdravnikov. Nasprotno. Meni je
iskreno žal, če so zdravniki in osebje prizadeti, to
zagotovo ni bil moj namen. Se pa čudim vehement-
nemu reagiranju, temu, da nihče pred pisanjem ni
zahteval podrobnejšega pojasnila. To me zares čudi in
sama sebe bom vprašala, kdo bi moral biti užaljen.
Obmetavanje in zmerjanje po časopisu abslutno ni moj
stil, bom pa odgovorila, ker so me v to prisilili.«
Marjan Krajnc, minister za promet in zveze na
ustanovnem zboru socialdemokratov v Žalcu:
»Slovenci prispevamo letno za federacijo eno mili-
jardo in 900 milijonov dolarjev, od tega gre za vojsko
700 milijonov dolarjev, nazaj v Slovenijo dobimo 400
milijonov dolarjev. Lastna slovenska vojska pa bi nas
po doslej zbranih podatkih veljala 300 do 400 milijonov
dolarjev.«
Za enodomni parlament
Šentjurski poslanci o novi ustavi s Tonetom Peršakom
Poslanci šentjurske skupščine so
glasovali proti izrecnemu omenjanju
svetosti življenja v uvodu nove slo-
venske ustave ter se odločili za eno-
domni parlament. O novi slovenski
ustavi so razpravljali s Tonetom Per-
šakom (SDZ) iz pristojne republiške
komisije, podpredsednikom družbe-
nopolitičnega zbora slovenskega par-
lamenta.
Peršak je povedal, da ne želi, da bi
katerakoh ideološka opcija postala del
ustave ter da sprejetje ustave ni pogoj
za osamosvojitev Slovenije. Mudi pa
se zaradi državnopravnega oblikova-
nja in legitimacije za priznanje s strani
drugih držav ter vključevanja v evrop-
ske povezave. Predstavil je 17 pogla-
vitnih ustavnih dilem.
Omejevanje lastnine tujih državlja-
nov je vprašljivo zaradi želene poveza-'
ve z Evropsko skupnostjo, trenutno pa
je hkrati nevarna razprodaja sloven-
skih nepremičnin. Težave bi bile tudi
zaradi slovenske lastnine v hrvaški
Istri in obratno, kar bi rešili z zako-
nom. Peršak je tudi dejal, da v stran-
kah prevladuje zavzemanje za eno-
domni državni zbor, za dvodomnost
pa so v mestih. Po njegovem mnenju
lahko tako pride do dvofederacije ali
po drugi strani do prevladujočega od-
ločanja »lokalne ljubljanske smetane«.
Po mnenju šentjurskega ^ poslanca
LDS Ivana Jagra bi še zlasti Šentjurča-
ni morali-vedeti kaj je regionalizem,
saj se dela tam kjer je moč, zato podpi-
ra nosilno vlogo mest. Zavedati bi se
morali da bodo v prihodnje občine
manjše, z njimi pa tudi manjše možno-
sti zastopanosti v parlamentu. Za za-
gotovitev vpliva regij seje zavzela Bre-
da Svetina iz SDP, Franc Kovač iz
SDZ razume regionalizem kot ustvar-
janje velike občine, Zdravko Brglez iz
SKZ pa je dejal, da Šentjurčane ne bo
rešila nerazvitosti zaprtost v regijo.
BRANE JERANKO
Nov Zakon o obrambi in zaščiti
v teh dneh, ko smo priča
intenzivnim ustavnim raz-
pravam in razmišljanjem
o demilitarizaciji Slovenije
ter praznovanju 22-letnice
obstoja in delovanja terito-
rialne obrambe, je v javno
razpravo prišel osnutek no-
vega Zakona o obrambi in
zaščiti.
Temeljni cilj predlagane
nove zakonske ureditve
obrambnega in zaščitnega
področja je uskladitev z že
nekaterimi izvršenimi in
predlaganimi spremembami
v političnem in gospodar-
skem sistemu. Dosedanje
področje SLO in DS je bilo
neenakomerno razvito, pre-
normirano in preinstituci-
onalizirano, kar so potrdile
tudi mnoge analize in razi-
skave zadnjih let. V praksi je
prišlo do prevelikega razko-
raka med normativno uredi-
tvijo in dejanskim stanjem
obrambnih priprav, pri če-
mer je imel prioriteto vojaški
vidik, zanemarjeni pa so bili
civilizacijski vidiki, še zlasti
načelo samozaščite in samo-
organiziranosti pri zaščiti od
mnogih nevarnosti, ki jih
poznajo sodobni varnostni
sistemi.
Novi zakon poizkuša ure-
jati področje obrambe in zaš-
čite kot eno od klasičnih
funkcij države in kot sestav-
ni del širšega nacionalnega
varnostnega sistema. Pri
tem pa še ne razmejuje v za-
dostni meri pristojnosti dr-
žave in nosilcev civilne druž-
be, saj je na mnogih področ-
jih zaslediti še preveliko me-
ro penetracije državnih orga-
nov do urejanja obrambnih
in zaščitnih zadev pri temelj-
nih nosilcih. V teh opredeli-
tvah se kažejo še ostanki pre-
živelega »dirigiranega po-
družbljanja«, kot posledica
še neizdelanega lastnega slo-
venskega koncepta varnost-
no-obrambnega sistema.
Sicer pa novi zakon, ki je
precej krajši od dosedanje-
ga, prinaša mnoge rešitve ra-
cionalnosti. Bistveno se bo
zmanjšal obseg nosilcev in
njihovih obveznosti na po-
dročju gospodarstva, saj naj
bi celovite obrambne in var-
nostne priprave izvajala le ti-
sta podjetja, katerih dejav-
nost bo opredeljena kot po-
sebnega družbenega pome-
na za obrambo in zaščito.
Okrepila se bo vloga občin-
skih skupščin pri odločanju
o nadaljnjem razvoju
obrambnega in zaščitnega si-
stema. Dosedanji sveti za
SLO in DS se ukinejo, pre-
težni del njihovih nalog pa
bodo prevzeli izvršni sveti.
Najbolj radikalne spremem-
be so predvidene na področ-
ju organiziranosti teritorial-
ne obrambe, ki se bo urejalr
enotno za vso republiko. Za
kon ureja tudi posebno vlo
go nekaterih podjetij in dru
štev, ki bodo imela javna po
oblastila za opravljanje ne
log zaščite in reševanja, s č;
mer se bo bistveno zmanjš;
lo število splošnih enot civii
ne zaščite, le-ta pa se bo mc
rala organizirati v specializ
rano reševalno silo koordini
ranja in vodenja v sistemi
zaščite in reševanja. Financi
ranje obrambe in zaščite pi-
zakon ureja v skladu z novi
mi rešitvami sistema javnih
financ.
VIKI KRAJNC
Protest Šentjurčanov
Zaradi možne lokacije odlagališča radioaktivnih
odpadkov v Brezah v laški občini nasprotujejo in
protestirajo tudi v sosednji šentjurski občini.
V občinskem izvršnem svetu menijo da je lokacija
v Brezah neprimerna že v prvi stopnji izbire in sma-
trajo da niso bila upoštevana vsa odločilna dejstva. Na
občinski tromeji Šentjurja, Laškega in Celja so zašči-
teni šentjurski vodni viri povodja Kozarice, ki so v bli-
žini prizadetih Brez v laški občini, Kozarica je hudour-
niška in lahko ogrozi mesto Šentjur, področje Brez pa
je tudi v območju osme stopnje potresne ogroženosti
po Mercallijevi lestvici. Šentjurčani, ki nasprotujejo
nadaljnjim raziskavam so s svojim protestom seznanili
ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora.
BJ
Za varstvo okolja
v prostorih doma Nine Pokom na Grmovju bo nocoj ob
osemnajstih ustanovni občni zbor društva za varstvo okolja.
Ustanavljajo ga na območju Pirešice in Galicije. To bo v žalski
občini tudi edino uradno društvo za varstvo okolja, doslej pa so
se s problematiko okolja precej ukvarjali zlasti v občinski libe-
ralni stranki.
Kakšni zaslužki za poplavljene
Poslanci liberalno demokratske stranke so na zasedanju
žalske občinske skupščine predlagali, naj se občina in repu-
blika odrečeta bruto prispevkom.
Te bi sicer normalno obračunali v solidarnostnih enodnevnih
zaslužkih, namenjenih za pomoč poplavljenim. Po mnenju libe-
ralcev bi se na ta način zbralo precej več denaija. Predlog je bil
na skupščini zavrnjen z obrazložitvijo, da zakon tega ne dopušča
in da prispevki morajo biti obračunani.
Črnomljani za Savinjčane
Gorenjcem iz Naklega, ki so pred dnevi za najbolj prizadete
zaradi nedavnih poplav namenili okrog 200 tisoč dinarjev
solidarnostne pomoči, so se prejšnji teden pridružili tudi člani
kmečke zveze iz Črnomlja.
Med svojimi člani so zbrali več kot štiristo tisočakov in jih
razdelili neposredno v roke najbolj prizadetim kmetom. Okrog
200 tisočakov so zbrali tudi člani kmečke zeze iz šentjurske
občine, v teh dneh pa poteka podobna akcija tudi med kmeti
v žalski občini, ki za Zgornjesavinjčane namenjajo del denarja,
ki ga dobijo z odd^o mleka.
4. stran - 22. november 1990

Banka na udaru
LJublianska banka - varčevalci ne bodo občutili likvltlnostnih problemov
Nelikvidnost je pričela
najedati tudi banke. Tako
znaša trenutni likvidnostni
primanjkljaj Ljubljanske
banke Splošne banke Celje
128 milijonov dinarjev. Mo-
netarna in valutna politika
ter katastrofalno stanje
v gospodarstvu torej udarja
tudi po bankah. Svoje doda-
jajo še varčevalci, ki dnev-
no samo v Ljubljanski ban-
ki dvignejo za milijon mark
deviz. Tudi zaradi tega lah-
ko LB Sb Celje prispeva kot
prva sredstva za poplavlje-
ne le 25 milijonov dinarjev.
Občani so od 30. septem-
bra do danes celjsko banko
»olajšali« za 200 milijonov
dinarjev, od tega za 130 mili-
jonov v devizah. Za primer-
javo še en podatek. Januarja
tega leta so občani položili
v banko 1,4 milijona dolar-
jev, dvignili pa 2,5 milijonov,
oktobra so položili 9,7 mio
dolarjev, dvignili pa za več
kot 20 mio dolarjev. Evforija
pretapljanja dinarjev v devi-
ze se še ni ustavila.
Banka zaradi tega še ni
ogrožena, je pa močno po-
habljena in v teh težkih časih
tudi ni zmožna pomagati go-
spodarstvu tako kot bi lahko
sicer. Ob vsem tem so varče-
valci zadnji, ki se jim bo
odrekla. Ne pripravljajo ni-
kakršnih restrikcij pri dvigo-
vanju deviz, usluge banke
varčevalcem bodo potekale
nemoteno tudi na račun
odrekanja pomoči gospodar-
stvu (ki pa ima v obliki del-
nic v banki tudi pomemben
delež). Gre torej za odločitev
vodstva in delničarjev iz go-
spodarstva, ki se zavedajo,
da bi se banka zlomila v ti-
stem trenutku, ko bi obrnila
hrbet varčevalcem.
Tudi 25 milijonov dinar-
jev, ki so jo namenili kot pr-
vo pomoč ob poplavi, je
zbrala izključno celjska ban-
ka, kajti iz Ljubljane (banka
mati), kjer so zaprosili za 400
milijonov dinarjev, še ni od-
govora. Teh 25 milijonov di-
narjev bodo v obliki kredi-
tov in s približno 20 odstotno
nižjo obrestno mero od real-
ne, razdelili obrtnikom in
občanom. Obrtnikom le za
poplavljene zaloge, reproma-
terial in popravilo strojev, za
zgradbe namreč ni denarja,
občanom pa za poplavljene
stanovanjske objekte in za
nakup ozimnice.
Upali so, da bodo lahko
prišli tudi do solidarnostnih
sredstev iz republike, da bi
jih tako združena morebiti
lahko ponudih pod ugodnej-
šimi pogoji, vendar pa se bo-
do v republiko stekajoča
sredstva od tam delila nepo-
sredno. K temu ne bo odveč
podatek, da je občina Celje
za poplavo odvedla v repu-
bliko trikrat več sredstev,
kot pa jih je doslej prejela
nazaj. V banki tudi upajo, da
se bodo za združevanje sred-
stev pri njih odločili tudi
v Celju in Laškem (zaenkrat
so se le Žalčani), da bi tudi to
prispevalo k ugodnejšim po-
gojem.
Pripravili so tudi seznam
gospodarskih organizacij, ki
so v tem času najbolj potreb-
ne pomoči. Tudi tem dajejo
20 odstotni popust pri
obrestni meri, ki pa se lahko
še zniža, če bo svoje prispe-
vala republika. Banka pa bo
tudi sodelovala pri izplačilu
novembrskih plač v teh or-
ganizacijah.
R. PANTELIČ
Steklarni grozi stečaj
Šmarska vlada o problemih izvoznega giganta
steklarna Rogaška Slatina
je po besedah njenega fi-
nančnega direktorja Škrinji-
ča »na račun države« meseč-
no ob približno milijon do-
larjev, letos torej ob 10 mili-
jonov dolarjev. Nad 80 od-
stotkov izdelkov izvozijo in
to skoraj izključno na ameri-
ško tržišče, naročila pa imajo
zagotovljena do avgusta pri-
hodnjega leta. Dvatisoččlan-
skemu kolektivu grozi stečaj
zaradi precenjenega dinarja,
v manj razviti šmarski občini
pa si posledic ne morejo
predstavljati, so povedali na
seji šmarske vlade.
Na njeni petkovi seji so
obravnavali predlog Steklar-
ne za odlog septembrskih
prispevkov občini, bil pa je
M. dan blokade Steklarnine-
ga žiro računa. Med sejo so
dobili sporočili, da so ugodili
Steklarni odlog plačil tudi
na republiški ravni in
v Skupnosti pokojninskega
in invalidskega zavarovanja.
Finančni direktor Steklar-
ne je povedal, da so se po
zamrznitvi tečaja dinarja za-
čele pojavljati kratke bloka-
de od februarja, nato pa sep-
tembra 11 dni, oktobra 26
dni in novembra vse do pet-
ka. V Steklarni vidijo edini
izhod v spremenjenih sploš-
nih pogojih gospodarjenja,
saj so oktobra zaradi pogodb
imeli za nameček še rekord-
no proizvodnjo in so z dobro
kakovostjo lahko dvignili
cene._
V Šmarski vladi se bojijo
podobnih težav v drugih po-
djetjih, kar bi lahko povzro-
čilo, da bodo podjetja padala
kot domine, je dejal predsed-
nik Marjan Aralica. Nekateri
prisotni vodilni predstavniki
podjetij so to možnost na seji
tudi napovedali. Zaradi od-
loga Steklarninih plačil obči-
ni (do konca meseca) je bilo
rečeno da bo zaradi tega na
prihodnji seji lahko kritično
še področje osnovnega izo-
braževanja v občini.
BRANE JERANKO

Zaga za rdeče
direiftorje?
Kreditno monetarna in va-
lutna politika pehata gospo-
darstvo in banke v mrtvi kot
in prišel je tisti čas, ko go-
spodarstveniki že vidijo
pred seboj le še bele miši.
Čas, ki ga preživljamo, spo-
minja na prvi november, ko
smo strahovali pred narav-
nim jezom in milijoni kubi-
kov vode. Zdaj močno poka
umetni jez, ki so ga postavili
v obrambo pred stečaji. Ga
bo vlada minirala postopno,
ali pa bo prej popustil v celo-
ti, da nas bo dokončno za-
lilo?
Trenutno bolj kaže na dru-
go. Markovič brani zavoženo
reformo, Srbija je spraznila
zvezno blagajno, federacija
ne plačuje spodbud, izvozni-
ki, ki so izračunali, da bi mo-
rala marka veljati vsaj 14 di-
narjev, pa se utapljajo v izgu-
bah. Dodajmo k temu še in-
flacijo (ki je po uradnih oce-
nah ni), pa srbsko blokado,
kije popolnoma zaprla tržne
poti med republikama, slo-
venskim gospodarstveni-
kom pa poslala mastne raču-
ne in petnajstdnevni rok pla-
čila za najemnino prostorov
in slika je skoraj popolna.
Skoraj, kajti za nameček ob-
čani dnevno praznijo trezor-
je bank, tuje še poplava, ca-
rine, obresti itn. itn.
Slabše ne more biti in še ni
bilo, pravijo direktorji, ki se
jih loteva apatija in ki samo
čakajo, da jih delavci pribije-
jo na križ. Nihče več ničesar
ne plača, izčrpane so vse
možnosti, ki bi lahko k lik-
vidnosti prispevale kaj poej.
tivnega. Cesije, akcepti
kompenzacije, ustavljanji
dobav, vse to so bili ukrepi
s katerimi so si v gospodar,
stvu lahko pomagali le nekaj
časa.
Vlada pa nič. Ni govora ni.
ti namiga o kakšnem nespo.
štovanju zveznih predpisov
kreditno monetarne politike,
zdi se, kot bi bili za suvere.
nost dovolj le državni simbo.
li? S totalno centralizacijo
sredstev se denar zadržuje
v republiškem proračunu,
tudi tisti del prometnih dav-
kov, ki se vrača pod Alpe,
pride le do Ljubljane.
Tudi na našem območju so
ogroženi skoraj vsi. Na sez.
nam prihajajo tisti (Steklar-
na Boris Kidrič, Konus, Uni-
or, Elkroj...) ki so veljali še
za zadnje zglede uspešnih.
Na tiste, ki so se že prej borili
za preživetje smo(so) pozabi-
li. Store se tako morajo reše-
vati z organizacijsko deblo-
kado, tudi Emove stare rane
se spet odpirajo (a jim niti ne
uspe razgovor z ministrom
Rejcem, ker ima ta drugod
po Sloveniji - Metalna, Lito-
stroj, IMV) še več dela.
Direktorji menijo, da ima
vlada le en kratkoročni te-
meljni cilj in program - bori
se in pušča stvari vnemar za-
to, da bi preživela do novega
leta. Zagotovo bomo mi pad-
li pred njo, pravijo regijski
direktorji. Morda pa je ravno
to tisto, morda pa gre le za
žago za rdeče direktorje in tu
in tam še za kakšno žrtveno
jagnje vladajoče koalicije?
Ker druge razlage ni smo, če
seveda odmislimo, kdo vse
mora plačevati ceho, optimi-
sti. Ali bo torej padla vlada
in bo morda prišla boljša, go-
spodarstvu bolj naklonjeni
ali pa bodo šli direktorji, na-
kar bo sedanja vlada poteg'
nila na plan vse tisto kar
skriva (vključno s svojimi di-
rektorji) in pričel se bo čas
razcveta. Le nekaj me skrbi,
namreč, da se nikoli ne bo-
mo rešili enobarvnosti.
RADO PANTELIC
Rešitev le v giavali
KostroJ postopno zmanjšuje odvisnost od
usnjarske industrije
Milan Veber, novi vršilec
dolžnosti direktorja v ko-
njiškem Kostroju, verjame
v sposobnosti zaposlenih in
v ugled podjetja. To sta po
njegovem mnenju temelja,
na katerih je mogoče posta-
viti uspešno podjetje, ka-
kršno je Kostroj do nedav-
nega tudi bil.
Letos so jih hudo prizadele
težave usnjarske industrije
doma in spremembe na
vzhodnoevropskih trgih, ka-
mor so doslej prodali največ
opreme za usnjarsko indu-
strijo. Ker ne tu ne na neraz-
vitih območjih ne morejo
konkurirati zahodnim po-
djetjem, ki poleg opreme po-
nujajo tudi kredite zanjo, se
nameravajo usmeriti na za-
hod in se rešiti skoraj popol-
ne odvisnosti od usnjarske
industrije.
Ljudje, ki znajo narediti
najzahtevnejše stroje za us-
njarsko industrijo, znajo na-
rediti tudi drugačne stroje.
Zato bodo okrepili iskanje
kakršnih koli naročil. Nekaj
že delajo za naročnike iz Ita-
lije, Avstrije in Nemčije, po-
dobnih poslov na zahodu pa
potrebujejo še več. Giblji-
vost in prilagajanje potre-
bam sta po besedah Milana
Vebra osnova prihodngsti
Kostroja. To bodo skušali
doseči tudi s sproščeno no-
tranjo organiziranostjo
v smeri profitnih centrov, ki
bi naj dali večje možnosti
razmahu sposobnosti ko-
drov in njihovemu znanju.
Uspeh zaenkrat najbolj
omejuje pomanjkanje ljudi,
ki bi imeli obsežno komerci-
alno znanje. Kajti delo, ki ga
bodo dobili, bodo tudi dobro
opravili, je prepričan Milan
Veber. Od uspeha pa je od-
visna tudi zahteva delavcev
po višjih plačah. »Najprej
gre za kruh,« pravi Milan Ve-
ber, »potem bomo pa videli,
če bo dovolj za večje plače
vseh ali samo za tiste, ki ima-
jo sedaj najmanj.«
MILENA B. POKLIC
Vode odnesie
dvoletni izvoz
Poškodovanih je biio skoraj vseh 455
Eikrojevih strojev
Nedavna katastrofalna
poplava je močno prizadela
tudi mozirski Elkroj. Voda
je dobesedno preplavila 455
šivalnih strojev in uničila
njihove najbolj vitalne de-
le, vključno z elektronskimi
napravami. Uničen je bi
pretežni del surovin, re-
zervnih delov in gotovih iz-
delkov, parovod in ne na-
zadnje - voda je zalila El-
krojevo industrijsko proda-
jalno.
Že sedaj je jasno, da so po-
plave dobesedno uničile
enomesečno proizvodnjo, po
prvih ocenah pa znaša izgu-
ba najmanj trideset milijo-
nov mark toliko kot znaša
Elkrojev dvoletni izvoz na
zahtevna konvertibilna tržiš-
ča. Med prvimi, ki sta Elkro-
ju priskočili na pomoč so bili
Ljubljanska banka Splošna
banka Velenje in banka Tri-
glav iz Ljubljane. Pomagali
sta tako, da sta odložili od-
plačilo že zapadlih terjatev.
Denarno pomoč so med dru-
gim obljubili Elkroj iz Alibu-
narja, Jugotekstil iz Ljublja-
ne in Mercator Sloga iz Gor-
nje Radgone, ki je Elkroju
takoj poslal dobre tri in pol
tone živil. Za pomoč pa je
Elkroj zaprosil tudi vse po-
slovne sodelavce, od dobavi-
teljev do kupcev. Med tisti-
mi, ki so v najtežjih trenut-
kih priskočili na pomoč El;
kroju, je treba omeniti tudi
tehnično osebje Mure
Murske Sobote, nemške fii"'
me Brax in Diirkopf ter Esa
iz Velenja. Po njihovi zaslug'
v treh izmenah že dela sto
delavcev, preostali bodo
z rednim delom začeli čez
kakšen teden, normalna pro-
izvodnja pa bo po besedah
direktorja Ivana Kramarja
stekla šele čez kakšna dva
meseca.
J. VEDENII^
Ljubljanska banka - Splošna banka Celje je povečala
OBRESTNE MERE SREDSTEV OBČANOV
veljavne od 20. novembra '90:
-	NENAMENSKI DINARSKI DEPOZITI
•	nenamensko vezani nad 3 mesece
-	(jepozitdol0.000,00din	25%
-	depozit nad 10.000,00 din	30%
-	depozit nad 50.000,00 din	35%
•	nenamensko vezani nad 6 mesecev
-	depozit dO 10.000,00 din	30%
-	depozit nad 10.000,00 din	35%
-	depozit nad 50.000,00 din	40%
•	nenamensko vezani nad 12 mesecev 40%
•	nenamensko vezani nad 24 mesecev 43%
•	nenamensko vezani nad 36 mesecev 450/^
(najnižji depozit je 2.000,00 din)
•	vpogledna sredstva za TR in HV	10%
(obrestna mera velja od 1. decembra naprej)
nespremenjeno:
•	dovoljen negativni saldo na TR	36%
•	nedovoljen negativni saldo na TR	46%
dogodki
22. november 1990 - stran 5
Bo Drevenšek odstopil?
O tem Ho o kopici očitkov na skupščini razpravijaia občinska vlada
Kljub napovedim, da naj bi
pa zadnjem zasedanju celjske
občinske skupščine padla ob-
j;inska vlada, se te niso ures-
pičile. Pač pa smo bili priča
dokaj burni razpravi o neka-
terih aktivnostih člana vlade
gilvestra Drevenška, zaradi
liaterih je Stranka demokra-
tične prenove iz Celja na
skupščino naslovila svoj pro-
test.
V protestu je celjska SDP
pojasnila svoje nasprotovanje
zaradi nekaterih dopisov, kijih
je poslal član izvršnega sveta
za kadre in krajevne skupnosti
Silvester Drevenšek. Zlasti jih
moti njegov dopis, v katerem
je za evidentiranje sodnikov
porotnikov zahteval tudi opre-
delitev politične pripadnosti
kandidatov. Poleg tega so mu
očitali nesramen odnos do ne-
katerih tajnikov krajevnih
skupnosti ob aktivnostih za ra-
cionalizacijo njihovega dela.
V protestu je SDP ugotovila,
da gre za nesprejemljivo rav-
nanje in zahtevala, da se
o njem opredelita skupščina in
izvršni svet.
Svoje pisno stališče k prote-
stu je poslancem posredoval
. izvršni svet, ki je pojasnil, da
se 19. septembra na zasedanju
ni strinjal s predlogom, da bi
označili politično pripadnost
sodnikov porotnikov. To pa
pomeni, da je Silvester Dre-
venšek teden dni kasneje do-
pis kljub temu poslal vsem
strankam v občini. Sam takšno
potezo razlaga kot dokazova-
nje, da je različnost v naši
družbi končno ne samo dovo-
ljena, ampak ena izmed nor-
malnih oznak našega vsak-
dana.
Da se s takšno razlago člani
SDP nikakor ne strinjajo, je na
seji skupščine pojasnil še nji-
hov poslanec Zoran Markovič,
ki je zahteval, da se postopek
evidentiranja sodnikov porot-
nikov ponovi in da predsednik
izvršnega sveta ponovno pro-
uči celotno zadevo ter skupaj
z drugimi člani občinske vlade
oceni dosedanje delo Silvestra
Drevenška in sprejme ustrez-
ne sankcije, to je njegov od-
stop. To svojo zahtevo so pod-
krepili še s stališči pristojnih
republiških organov, ki so na
pobudo SDP ocenili Dreven-
škovo zahtevo o politični opre-
delitvi kandidatov. Dr.Rajko
Pirnat je zapisal, da je takšna
zahteva v nasprotju z zako-
nom, podobno pa ugotavlja tu-
di predsednica vrhovnega so-
dišča Francka Strmole-Hla-
stec. Predsednik komisije za
varstvo enakosti pred zako-
nom Boštjan M.Zupančič pa
v svojem dopisu pojasnjuje, da
opredelitev političnega prepri-
čanja ne more biti temelj razli-
kovanja pri kandidaturah za
javne funkcije.
K temu so nekateri poslanci
skupščine dodali še druge očit-
ke na račun Silvestra Dreven-
ška. Tako so predlagali, da se
razjasni njegova domnevna
povezanost z radijskim pira-
tom, s seznamom več kot 200
rdečih direktorjev, ki jih je tre-
ba zamenjati in z očitki, da na-
meni večino svojega delovne-
ga časa za strankarske zadeve.
Nekateri so se seveda postavili
tudi v njegovo obrambo, saj
Drevenšek na seji ni bil priso-
ten. Nazadnje so sklenili, da
naj o vsej zadevi razpravlja iz-
vršni svet in o svojih stališčih
seznani poslance. Hkrati pa so
že napovedali spremembo ak-
tov, ki sedaj predvidevajo pa-
dec celotne vlade, ne pa od-
stop le enega izmed članov.
T. CVIRN
Zgornlesavinlčani ob kruh?
Odločitev mozirskega IS, da naj Gozdno
gospodarstvo Nazarje za potrebe Gorenja
Glin poseka 5 tisoč kubikov lesa, še vedno
ni dokončna. Republiška vlada je namreč
začela zavirati sklep IS, kljub temu pa so
gozdarji v torek odšli na delo v gozd. Občina
KOMENTIRAMO
Mozirje seje torej začela upirati, težava pa je
predvsem v tem, ker lastninski odnosi niso
razjasnjeni.
Zakon o začasni prepovedi sečnje lesa je
že pri sprejemu julija naletel na hude kriti-
ke, nekateri poslanci v republiški skupščini
pa trdijo, da so bili pri sprejemanju zakona
dobesedno zavedeni. Mozirskemu gospo-
darstvu, ki je bilo že prej zelo na tleh, je
poplava zadala dokončni udarec. Gozdno
gospodarstvo Nazarje v likvidacijskem po-
stopku, poplavljena podjetja in zasebne de-
lavnice, Glinu pa je voda odnesla še tisto
malo lesa, kolikor so ga uvozili v zadnjih
dneh, to podjetje pa brez lesa ne more ob-
stojati. Prvih tristo delavcev je že v ponede-
ljek odšlo na prisilni dopust, če pa ne bo
lesa, bo brez dela ostalo vseh tisoč tristo
Glinovih delavcev.
Kje so torej obljube republiške vlade, da
bo v teh hudih časih nudila vsestransko
pomoč? Težave zaradi moratorija se vlečejo
že pet mesecev in pol, lastništvo 97 odstot-
kov gozdov v mozirski občini še vedno ni
urejeno, ljudje pa izgubljajo zaupanje v vla-
do, poslance in državo.
Po vodni ujmi, kije Zgornjesavinjčanom
vzela domove in premoženje, se ljudje vse-
bolj bojijo, da bodo izgubili še vsakdanji
kruh.	U.K.
Deblokada železarne - tokrat drugače
v železarni Štore so se že tretjič letos
tik pred dokončno blokado njihovega
računa rešili stečaja. Tokrat flnančna
deblokada ni bila mogoča, saj bi v nje-
nem primeru ne mogli izplačati osebnih
dohodkov, zato so se odločili za organi-
zacijsko deblokado - namesto enega
imajo zdaj dve podjetji, oziroma dve
dejavnosti - preimenovali so se v Žele-
zarno in Center za izobraževanje.
Kljub temu, da se reševanje problemov
črne metalurgije v Sloveniji vleče že od
začetka poletnih mesecev, še ni jasno,
kdaj bo ta agonija zaključena. Izguba
v železarni se še povečuje, škoda se zara-
di podaljševanja veča, eden najbolj akut-
nih slovenskih gospodarskih problemov
pa še ni bil obravnavan tam, kjer bi bilo
to potrebno - v republiških skupščinskih
klopeh. Kot kaže, tudi na naslednji
skupščinski seji še ne bodo razpravljali
o tem, menda pa bodo na seji republiške
skupščine v začetku decembra.
Vlada še vedno nudi le načelno podpo-
ro, konkretno pomoč pa železaiji iščejo
na domačih tleh, v občinah, pri bankah
in upnikih. Tudi pred to deblokado je
bilo tako. Celjski izvršni svet je tako po-
novno preložil plačilo obveznosti, ki jih
ima železarna dp občine, hkrati pa je poz-
val tudi občini Šentjur in Šmarje, da pri-
spevata po svojih močeh. Kljub vsemu
finančna deblokada tokrat ni bila mogo-
ča, zato so se v železarni (za železarno
Jesenice je to sploh drugo podjetje v Slo-
veniji, ki se je odločilo za tak korak) rešili
pričetka stečajnega postopka s preime-
novanjem dejavnosti. Namesto enega
imajo sedaj dve podjetji. S tem so dose-
gli, da se štetje blokade pričenja na novo.
Pridobili so torej še 60 dni, izplačali pa so
lahko tudi osebne dohodke. V bistvu gre
torej le za formalne postopke, ki so jih
morali uporabiti zaradi zavlačevanja od-
govornih v republiki.
Sreča je tudi, da so bili v železarni na
takšno deblokado pripravljeni tudi po-
formalno-pravni plati. Še pomembneje
pa je, da imajo v okviru sanacijskega pro-
grama sprejete vse sklepe delavskega
sveta o preoblikovanju v več podjetij,
opredeljene pa so tudi vse oblike podjet-
niškega sodelovanja z republiko, banka-
mi in vsemi drugimi, ki naj bi sodelovali
v sanaciji.
R. PANTELIČ
Trnova pot novega odloka o davkib
Dvakrat zapored so po-
slanci žalske skupščine do-
bili na mizo odlok o davkih
občanov, vendar ta še ved-
•>0 ni sprejet. Ponovno ga
bodo poslanci obravnavali
fia današnji st ii skupščine.
. Dopolnitev odloka so pred
časom pripravili na žalski
^avčni upravi. Predvsem so
želeli pripraviti odlok, ki bi
bil bolj enostaven, bolj pre-
gleden, prinesel pa naj bi ne-
^j novosti zlasti obrtnikom,
^ed drugim naj bi s tem od-
lokom vzpodbudili razvoj
^^javnosti, ki v občini zami-
f^jo, z davčno politiko pa naj
bi Vzpodbudili tudi zaposlo-
J^^nje in odpiranje novih de-
'°vnih mest v obrtništvu.
Ko so odlok prvič obrav-
navali na skupščini, so ga za-
^'"nili poslanci kmečke zve-
V odloku naj bi namreč
^[tali nekaj olajšav v kmetij-
stvu. Predstavniki kmečke
^eze so zato zahtevali, naj
Poslanci dobijo na mizo celo-
odlok in ga dobro prouči-
jo- Sprejemat:.;" odloka je bi-
° ^a dnevnem redu spet mi-
j^li teden, a idi tokrat ni
p skozi, če -orabimo po-
1^'anski žargon. Predstavniki
^rriečke zveze se namreč ni-
strinjali z ukinitvijo olaj-
Gre predvsem za olajša-
ve v primeru oblikovanja
skupnih kompleksov, vla-
ganj v turistične namene na
kmetijah, šolanja otrok in
olajšave v zvezi s tržnimi vi-
ški. Poslanci so na zadnji
skupščini sicer poskušali
z usklajevanjem, vendar
brez uspeha. V teh dneh bo-
do ponovno sedli skupaj po-
slanci kmečke zveze in pred-
stavniki davčne uprave. In
morda bo šlo tokrat brez za-
pletov. Se pa postavlja vpra-
šanje, zakaj je za ta odlok tre-
ba izgubljati toliko energije
in predvsem časa. Akontaci-
je davka iz kmetijstva so sil-
no majhne v primerjavi s pri-
spevki za pokojninsko in in-
validsko zavarovanje. Celo-
ten kmečki davek znaša v le-
tu dni 270 tisoč dinarjev, kar
ne predstavlja niti odstotka
občinskega proračuna. Po-
leg tega gre za olajšave, kot
na primer šolanje otrok, ki
jih doslej ni uveljavljal niti
en kmetovalec. Res pa je, da
na davčni upravi najbrž ne bi
smeli črtati olajšav v zvezi
s tržnimi viški, prav tako ti-
stih, ki se priznavajo za vla-
ganja v razvoj turizma. Tržna
proizvodnja in dopolnilne
dejavnosti, to pa velja zlasti
za turizem, sta namreč te-
meljni usmeritvi v sloven-
skem kmetijstvu. In zato je
prav, da kmetijci uveljavlja-
jo svoje interese v skupščin-
skih klopeh. Vprašanje pa je,
kako jih uveljavljajo. Kon-
kretno v tem primeru bi lah-
ko pripombe dah v obliki
amandmajev, s tem pa pri-
hranili sebi in drugim veliko
dragocenega časa. Ali pa bo
rešitev v tem, da bodo na
davčni upravi pripravljali
odloke posebej za kmetijce,
posebej za obrtnike, in pose-
bej za nekoga tretjega?
IRENA BAŠA
Imena novega IS
v Velenju je v ponedeljek
zasedal občinski izvršni
svet v stari sestavi, seja pa
se je nadaljevala še v torek.
Člani starega IS so razprav-
ljali o poplavah in škodi
v velenjski občini, promet-
ni ureditvi v Starem Vele-
nju ter o posodabljanju
opreme v bolnišnici Topol-
šica.
Urbanistični inšpektor je
ugotovil, da prihaja po po-
plavah do nedovoljenih po-
segov v prostor, ker ljudje
sami popravljajo in gradijo.
Člani velenjskega IS ob tej
problematiki niso sprejemali
posebnih sklepov, zadolžili
so le urbanističnega inšpek-
torja, naj ukrepa v okviru ob-
stoječe zakonodaje.
Novi mandatar za sestavo
IS Franjo Bartolac je pripra-
vil predloge za nove člane
občinskega IS. Predsednik
naj bi bil Franjo Bartolac,
podpredsednik, zadolžen za
področje gospodarstva naj bi
bil Viktor Robnik, za po-
dročje ljudske obrambe bo
zadolžen Slavko Hozjan, za
občo upravo naj bi skrbel
Marko Jeraj, za področje no-
tranjih zadev naj bi bil zadol-
žen dr. Vladimir Korun, za
področje financ in drobnega
gospodarstva Igor Meh,
Emil Šterbenk pa bo v no-
vem IS zadolžen za varstvo
okolja in urejanje prostora.
O listi kandidatov bodo raz-
pravljali in potrdili člani no-
vega IS delegati jutri, v pe-
tek na skupščinskem zase-
danju.
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Konec komunistične vladavine
Poraz Durakovičevih komunistov in Markovičeve Zveze
reformskih sil Jugoslavije in prepričljiva zmaga nacional-
nih strank (muslimanske Stranke demokratske akcije
-	SDA - Hrvaške demokratske skupnosti - HDZ - in
Srbske demokratske stranke - SDS - sta bistvena
podatka, potem ko so v BiH prešteli polovico (1,5 milijona)
glasov volilcev. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da se rezul-
tati lahko še spremenijo, vendar skoraj ni možnosti, da bi
nacionalnim strankam, ki so se tik pred volitvami odločile
za skupno kampanjo, komunisti in markovičevci odvzeli
(pričakovano) zmago.
Poražencem ostanejo za tolažbo protesti zoper nepravil-
nosti na voliščih (tudi v BiH, tako kot v Makedoniji, bodo
prav gotovo marsikje morali ponavljati volitve zaradi
pomanjkljivih spiskov, glasovanja brez izkazane identitete
volilca, ponarejenih in že izpolnjenih volilnih lističev itd.),
vendar je to le obhž na hudo rano, ki so jo volilci zadali
stranki na oblasti, morda tudi zaradi tega, ker se zavzema
zgolj za »čvrsto federacijo«. Še celo v Sarajevu, kjer so
komunisti računali na zanesljivo zmago, so doživeli poraz
proti SDA in^^DS; neugoden rezultat pa Durakovičevi
ljudje pripisujejo pomanjkljivim spiskom in neorganizira-
nosti, saj so volilci, nezadovoljni s slabo organiziranimi in
premajhnimi volišči množično odhajali iz vrst čakajočih,
ne da bi oddah svoje glasove.
Skoraj gotovo pa je, da bo BiH po prvih svobodnih
volitvah v 45 letih vodil Musliman Alija Izetbegovič (po
ključu so na vrsti za funkcijo predsednika republike
Muslimani), da bo v predsedstvu tudi Fikret Abdič, ki mu
zaupa n^več volilcev od vseh doslej preštetih, da dr.
Nijaza Durakoviča lahko reši le še čudež, da bi prišel
v predsedstvo.
. Po delnih izidih in po ključu, ki velja za člane predsed-
stva (po 2 Muslimana, Srba in Hrvata, 1 pripadnik drugih
narodov in narodnosti), bo republiško vodstvo verjetno
naslednje:
Muslimani: Fikret Abdič (doslej 44,69 odstotka prešte-
tih glasov), Alija Izetbegovič - oba SDA - (37,74), rezerva:
Nijaz Durakovič - ZK BiH - 22,17.
Srbi: Biljana Plavšič (25,17), Nikola Koljevič - oba SDS
-	(24,56), rezerva: Nenad Kecmanovič - Markovičeva
stranka - 20,19 odstotka.
Hrvati: Stjepan Kljuič (23,70), Franjo Boras - oba HDZ
-	(21,14), rezerva: Ivo Komšič - ZK BiH - 14,04 odstotka.
Drugi: Ejup Ganič - Jugoslovan, kandidat SDA
-	(29,16), rezervi: Josip Pejakovič - Jugoslovan, ZRSJ
-	15,12 in Ivan Čerešnješ - Jugoslovan, SDS - 13,10
odstotka glasov.
V vseh večjih bosanskohercegovskih mestih preprič-
ljivo vodijo SDA in SDS ali HDZ in SDA ali SDS in HDZ.
Tako se je očitno tudi v BiH končalo obdobje enopartij-
ske vladavine.
Koalicije zoper Albance
v Makedoniji še po 10 dneh niso bili sposobni seznaniti
javnost z dokončnimi rezultati prvega kroga volitev.
Nepravilnosti je bilo toliko - o njih so bili bralci Novega
tednika že obveščeni - da so morali na številnih voliščih (v
33 volilnih enotah od 120) ponoviti prvi krog; zato jim je
zrnanjkalo časa, saj je republiška volilna komisija tudi
priznala, da tehnično ni sposobna v roku, to je 25. novem-
bra, izvesti drugega kroga in bo ta šele 9. decembra (na isti
dan kot prvi krog volitev v Srbiji in Črni gori).
Vmesno obdobje med preštevanjem glasov so prvi zma-
govalci in poraženci izkoristili za začetne analize. Že ždaj
je jasno, da so med tistimi, ki slavijo, pripadniki albanske
stranke in prenovljenih komunistov; slednji imajo največ
možnosti da dobijo v drugem krogu. Med 225 kandidati,
kolikor jih je dobilo več kot 7 odstotka glasov 11. novem-
bra, jih je največ iz vrst komunistov (64), tik za njimi sta
nacionalna stranka (VMRO) z 62 in markovičevci z 58
kandidati. Albanski stranki je poleg 5 mandatov ostalo še
16 kandidatov, od katerih naj bi bilo - po napovedi - izvo-
ljenih še 10 do 15, kar bi bilo dovolj za močno opozicijo
120-članskem sobranju.
Strah pred Albanci, ki lahko Makedonce porine
v naročje sicer osovraženih Srbov, je tako velik, da marko-
vičevci in komunisti v zahodni Makedoniji, kjer je največ
albanskega življa, že sklepno koalicije in predlagajo, da bi
v drugem krogu vse vodilne stranke določile samo po
enega skupnega kandidata, ki naj bi bil Makedonec.
Hrvaška podjetja pod vodo
Hujši cirkus kot so volitve v BiH in Makedoniji imajo
zdaj na Hrvaškem in v Vojvodini. Enako kot slovensko
gospodarstvo sta v najhujših škripcih tudi hrvaško in
vojvodinsko.
Začetek decembra bo v sosednji republiki v znaku
stavk, sai računajo, da bo stavkalo več kot 350.000 delav-
cev; začeli naj bi kovinarji, potem tekstilci, čevljarji, na
spisku so celo zagrebški grobarji, ki zahtevajo na pov-
prečno plačo 5.409 dinarjev polovični pribitek in še pora-
čun za devet mesecev, sicer bodo nehali pokopavati pokoj-
nike.
Tudi na Hrvaškem so v najhujših težavah tako imeno-
vani industrijski velikani, za katera seje izkazalo, da so na
trhlih nogah. V Borovu so v ponedeljek poslali na prisilni
20-dnevni dopust kar 10.000 delavcev; tekstilci so delno že
stavkali (10.000 delavcev), računajo, da bo ob generalni
stavki v njihovi panogi kar 150.000 stavkajočih, ki nimajo
česa izgubiti, saj so se že naveličali prosjačiti za kruh in
mleko. V Josipu Krašu (tovarni obutve in gumastih izdel-
kov, ne keksov) 3.000 delavcev že dva meseca ni dobilo
plač. V podobnem položaju so Varteks, Jugoplastika,
Jugoturbina, Djuro Djakovič, torej pravi paradni in tek-
movalni konji nekdanje »veleindustrije«, ki pa so izgubili
podkve in zašepali; ponesrečeni konji na dirkah dobe
»milostni strel«, nekaj podobnega - stečaj, odpuščanje
delavcev - pa čaka tudi hrvaška podjetja.
6. stran - 22. november 1990
NAši KrAji in ljudi.
Pristričl peruti
onesnaževalcem
Pogovor s sekretarjem za urejanje prostora In varstvo okolja Vinkom
Debelakom
Vrtina za geometralno vodo,
avtomobilska cesta, odlok o va-
rovanju okolja, nova lokacija za
občinsko deponijo, stanovanjska
izgradnja, pomanjkanje vode
- vse to so vprašanja, s katerimi
se v tem trenutku ukvarjajo na
žalskem sekretariatu za urejanje
prostora in varstvo okolja, ki ga
od srede poletja vodi Vinko De-
belak.
Ena prvih stvari, ki se je lote-
vate v občini, je urejanje prostor-
skih ureditvenih pogojev. Kako
daleč ste na tem področju?
Debelak: Res je, eno bistvenih
področij je urejanje prostora. Pri-
dobivamo urbanistično dokumen-
tacijo in urejamo prostorske ure-
ditvene pogoje. Celo dolino smo
razdelili na štiri dele, na osnovi
tega bomo urejali prostor in nič
več se ne bomo pogajali, kje lahko
kdo posega vanj. Osnutek je bil
v javni razpravi in lahko rečem, da
se krajevne skupnostti zelo različ-
no odzivajo. Odlično so te razpra-
ve izpeljali npr. v Vinski Gori,
v Andražu, iz nekaterih skupnosti
pa odziva ni. Takšen primer je Ga-
licija, od koder še danes nimamo
pismenih stališč, čeprav je v tej
krajevni skupnosti cel kup črnih
gradenj in lastnikov, ki stvari želi-
jo legalizirati. Mi bomo pripravili
predlog, tudi nanj bomo še zbirali
pripombe, jasno pa je, da vseh že-
lja in pripomb ne bomo mogli
upoštevati.
Ljudi verjetno najbolj zanima,
kje bo v žalski občini sploh mo-
goča pozidava in kje naj bi se
širila industrija?
Debelak: Glede na obstoječe
razmere bo pozidava možna samo
na obrobju, v večjih središčih so
možne edino zapolnitve. Tudi in-
dustrija se bo morala znajti znotraj
svojih plotov, širjenje je predvide-
no le na območju med Juteksom
in avtomobilsko cesto, v kolikor
bomo seveda dosegli kompromis
s kmetijci, krajani in tistimi, ki iz-
dajajo soglasja.
Ce se ustaviva pri zasebni
gradnji - občani plačujejo pri-
spevek za spremembo namemb-
nosti, odšteti je treba precej de-
narja. Koliko tega denarja potem
vračate v obnovo in usposablja-
nje kmetijskih zemljišč, čemur je
ta prispevek tudi namenjen?
Debelak: Po novi zakonodaji
ostaja v občini samo še 30 odstot-
kov tegadenarja,del denarja repu-
blika potem sicer vrača nazaj. Ko-
liko tegadenaija namenjamo za
usposabljanje novih kmetijskih
zemljišč, bi težko rekel. Povedano
po^ravici, s tem denaijem rešuje-
mo likvidnostne težave, ampak,
bom dejal, v kmetijstvu.
V žalski občini se pripravljate
na gradnjo avtomobilske ceste,
kako daleč so priprave in kako je
z dokumentacijo?
Debelak: Mi bomo pri tej grad-
nji uporabih predvsem domače
znanje, konkretno bomo v sekre-
tariatu koordinirali dela pri izdela-
vi lokacijske dokumentacije. Ima-
mo pripravljene načrte, v naših
prostorih lahko občani vidijo par-
celizacijo, točno se vidi, kje bo po-
tekala cesta in po katerih par-
celah.
Kako boste reševali problem
odškodnin, kajti za cesto bi po
nekaterih obstoječih podatkih
potrebovali 460 hektarov zemlje?
Debelak: Trasa poteka - kolikor
se le da - po severnem delu doline
in poskušamo se izogibati površi-
nam, kjer teče intenzivna kmetij-
ska proizvodnja. Bo pa izguba za
kmetijstvo nedvomno velika. Mi
bomo poiskali vse lastnike in se
dogovorili bodisi za zamenjavo ali
odkup, morda bodo zemljo vložili
tudi kot svoj delež v objekte, ki
bodo ob avtomobilski cesti.
Če se bodo lastniki odločali za
zamenjave, v kmečki zvezi so to
že napovedali, kje boste dobili
zemljišča, kajti zemlje je pač toli-
ko, kolikor je je?
Debelak: Tu ne morem reči ni-
česar konkretnega, zemlje za za-
menjavo v tem trenutku ne more-
mo ponuditi.
Ko se ravno pogovarjava
o zemljiščih - kako je v tej občini
z zahtevki po vračanju premo-
ženja:?
Debelak: Teh zahtevkov je v žal-
ski občini zelo veliko. Imamo pre-
ko 400 vlog, kako bomo to reševa-
li, pa bo tudi ob spremenjeni zako-
nodaji vprašanje. Imamo namreč
premalo usposobljenih kadrov in
ostaja vrašanje, kdo bo pokrival
stroške.
Preseliva se iz prostora v oko-
lje. V skupščini je bil obravna-
van in sprejet program ža sanaci-
jo varstva zraka. Ugotovitve niso
ravno vzpodbudne.
Debelak: V primerjavi s sosed-
njimi občinami bi rekel, da po
zbranih podatkih niti nismo imeli
tako mačehovskega odnosa do
okolja. Kljub temu je stanje takš-
no, da nas lahko skrbi. Gre za prvi
dokument, v katerem so zbrane
meritve, in na osnovi tega se bomo
lotili izdelave odloka, po katerem,
bomo lahko ukrepali.
V študiji, ki jo je pripravil Raz-
vojni center, šo'našteti dejanski
onesnaževalci, z njimi se pogo-
varjate tudi v vašem sekretari-
atu. Če sva konkretna - kaj meni-
te o Juteksu?
Debelak: Juteks je, bom rekel,
sicer prepozno, a vendar vložil
v sanacijo okolja toliko kot malo-
katero podjetje v Sloveniji. V vseh
proizvodnjah bodo zdgj namešče-
ne in bodo delovale čistilne napra-
ve. To seveda ni dovolj, potreben
bo tudi stalen nadzor. S krajani
Ložnice se zdaj dogova^amo, da
nas bodo povezali z institucijami.
ki bodo poskrbele za stalno merje-
nje. Mislim, da bomo problem na
Ložnici uspešno rešili.
Mimogrede, se vam zdi prav,
da morajo biti krajani tisti, ki
vam bodo iskali institucije? Ne
bi morali tega dela opraviti v se-
kretariatu ali v Juteksu samem?
Debelak: Ne, ne zdi se mi prav,
da morajo te institucije iskati sami
krajani. Tudi mi smo jih iskali. Po
telefonu nam predstavniki teh in-
stitucij sicer marsikaj obljubijo,
na papir pa svojih obljub nihče ne
da.
Drugi problem, ki pesti zlasti
Žalčane, je Ferralit, kjer zdaj raz-
mišljajo še o širitvi.
Debelak: Mislim, da bo ta pro-
blem lažje rešiti, ker gre bolj za
napake, ki se dajo odpraviti
z manjšimi stroški. Naše ostre zah-
teve so, naj odpravijo hrup in tudi
emisije v ozračje.
Vre tudi v nekoliko manj urba-
nih okoljih, zaradi onesnaževa-
nja so nezadovoljni krajani Li-
boj, Galicije...
Debelak: Na sekretariatu so se
oglasili krajani, ki niso zadovoljni
s proizvodnjo kalcijevega klorida
in sploh bazo v Pirešici. ^'Za proiz-
vodnjo kalcijevega klorida smo
preverili papirje in ugotovili, da
teče na črno, brez uporabnih do-
voljenj, da ni dokumentov za po-
stavitev naprav. Naletimo tudi na
uradni molk institucij, ki bi mora-
le dajati strokovna navodila.
Za sanacijo okolja bodo ven-
darle morali poskrbeti predvsem
onesnaževalci sami, na vaših ra-
menih je ureditev nič manj pere-
čega problema, to je nove lokaci-
je za občinsko deponijo. Kako bo-
ste rešili ta problem?
Debelak: Mi smo celotno dolino
dali na mizo projektantom in zdaj
iščejo primerno lokacijo. Zanikam
govorice, da bomo širili sedanjo
deponijo na Ložnici. Tja bomo od-
padke vozili tako dolgo, da bo pol-
na. Res pa smo v časovni stiski,
ker na deponiji vsak čas ne bo več
prostora in v treh, štirih mesecih
bomo morali imeti novo lokacijo.
Kaj boste v občini storili pri
selekciji odpadkov, kajti na se-
danjo deponijo vozijo tudi od-
padke, ki jih po nobeni logiki ne
irioremo uvrstiti med komu-
nalne?
Debelak: Prav gotovo bomo
ukrepali, še zlasti po zadnjem po-
govoru s krajani Ložnice, kaj smo
slišali, da se pri izgorevanju polivi-
nilklorida, ki ga na deponijo odva-
ža Juteks, pojavlja strupen bojni
plin. Če je to res, bo potrdila prei-
skava, vprašanje, kam s temi od-
padki, pa ostaja. To bo skupen
problem, kajti, kot slišimo, skla-
diščijo v Celju takšne odpadke kar
na nekem dvorišču.
Ena izmed poti za sanacijo zf
ka v žalski občini je uporaba
otermalne vode. Vrtina je v teU
dela pri kurilnici v Žalcu se začp
njajo.
Debelak: Uspelo nam je dobu
kredit pri republiškem sekretar!'
atu za energetiko, del denaija ba
mo zbrali v občini. Vrtina bo p^'
prvih ocenah končana v dveh
treh mesecih, zatem bomo izdelali
investicijski elaborat za izkoriš^g
nje te vode. Ta naložba po naši
oceni bo donosna, vodo, segreto
na 35 stopinj, pa bomo uporabljal:
za ogrevanje, potrebe v kmetij,
stvu, za rekreativno dejavnost
še kje.
Tudi kot pitno vodo?
Debelak: Prav. gotovo, če bodo
to pokazale nadaljnje študije
V občini imamo namreč silne teža^
ve s pitno vodo. Vode je sicer do.
volj, vendar se jcčetrtina porazgu.
bi. Delno rešujemo to težavo z ure.
jarijem črpališča v Vrbju. Danes
črpamo tam 15 litrov na sekundo,
možnosti so menda 50 litrov na
sekundo. Je pa to kmetijsko ob-
močje in lahko hitro pride do
onesnaženja, tako da bi z geoter-
malno vodo res lahko rešili pro.
blem oskrbe s pitno vodo v tej
občini.
Pod okrilje vašega sekretariata
sodi tudi stanova^ska izgrad-
nja. Kakšni so obeti?
Debelak: V občini so potrebe po
stanovanjih ogromne. Letos smo
rešili 22 prošenj, na listi čak^očih
je še okrog 240 prosilcev. Vendar
tako, kot smo gradili doslej, ne bo
več mogoče. Stroškov komunalne
infrastrukture namreč nismo obe-
sili na blok, temveč smo jih porav-
navali sami. V prihodnje bo moral
te stroške prevzeti investitor.
Morda še beseda ali dve o grad-
^i poslpvno-stanovanjskega ob-
jekta v Žalcu. Kdaj bodo končana
dela sredi mesta?
Debelak: Gradnja teče, vendar
počasi. Zahtevamo, da mora biti
objekt zgrajen do prihodnje jese-
ni. Slišimo, da je precej težav, zla-
sti pri prodaji stanovanj, vendar
nimamo dovolj informacij, tako
da se v reševanje problema niti ne
moremo vključiti;  •
Za konec se ustaviva še pri go-
voricah, ki krožijo po Žalcu. Ob
načrtovani gradni avtomobilske
ceste je slišati veliko pripomb
di na nestrokovno narejeno žaV
sko obvoznico.
Debelak: Res smo supaj s stro-
kovnjaki naredili preizkus, ki ka
že, da so bile narejene hude napa
ke. Veliko je očitkov, ker na enem
križišču ne delujejo semaforji. Po-
vem to, kar smo odkrili: napeljavo
so pojedle podgane.
IRENA BAŠA
Laščam nočejo radioaktivnih odpadlcov
Na seji Skupščine občine
Laško, ki je bila v soboto
v Zidanem mostu, so med
drugim razpravljali o loka-
ciji odlagališča nizko in
srednje radioaktivnih od-
padkov v Republiki Slove-
niji, med katerimi se kot
možno navaja tudi laška
krajevna skupnost Breze.
Na seji je magister Marko
Jeran iz krške nuklearke
predstavil študijo Izbor odla-
gališča radioaktivnih odpad-
kov v Krškem, katere cilj je
izbrati ustrezno odlagališče.
Predstavil je izločilne krite-
rije za lokacijo odlagališča,
med katerimi so med najpo-
membnejšimi tudi poplavna
območja, področja z rezerva-
ti pitne vode, in podobno.
Kot razloge za to, da
v Brezah lokacija odlagališča
ni primerna so navedli rezer-
vat pitne vode za vodovod
Kozarica, območje je tudi
hudourniško poplavno,
v bližini se nahajajo geoter-
malni vrelci in še nekatere.
Zato je laški izvršni svet poz-
val strokovne službe in pri-
stojne republiške organe, da
v nadaljnjih postopkih upo-
števajo omenjene razloee.
Čeprav je na seji magister
Jeran strokovno utemeljil
varnost radioaktivnega odla-
gališča je predstavnik kra-
jevne skupnosti Breze dejal,
da krajani tudi strokovnja-
kom ne veijamejo. Dejal je,
da so odločno proti odlaga-
lišču in da ne nameravajo
pustiti, da bi le-to bilo v nji-
hovi krajevni skupnosti. Pri
tem, so dejali, imajo tudi
podporo krajanov sosednjih
krajevnih skupnosti in občin
Šentjur ter Celje.
Jože Rajh je dejal, in pri
tem so ga podprli tudi drugi,
da če bi strokovnjaki upošte-
vali vse izločilne kriterije, lo-
kacija odlagahšča v občini
Laško ne bi prišla v poštev.
Ker so strokovnjaki za obči-
no Laško naredili raziskave
le po prvi stopnji izločilnih
kriterijev, kjer niso zajeta
področja z zdraviliškim tu-
rizmom, in ker Laščani me-
nijo, daje njihova občina na'
poplavnem območju, so na
seji sklenili, da morajo vse te
kriterije upoštevati strokov-
njaki pri tem, ko bodo v pri-
hodnjih tednih še iskali pri-
merno lokacijo za odlaga-
lišče.
NATAŠA GERKEŠ
Ukinitev občlnsiiili
sindikalnih svetov
Velenjski svobodni sindi-
kati se že pripravljajo na
novo obliko organizirano-
sti. Po novem n^ bi ukinili
sindikalne občinske svete
in ustanovili območne orga-
nizacije svobodnih sindika-
tov. V Sloveniji n^ bi bilo
13 takšnih območij, eno iz-
med teh pa bo tudi področje
Mozirja, Velenja in mogoče
še Slovenj Gradca.
V začetku naslednjega me-
seca naj bi dokončno opre-
delili osnutek statutarnega
sklepa, sredi meseca pa naj
bi sindikati v podjetjih in de-
javnostih sprejeli sklep o or-
ganiziranju in imenovali svo-
je predstavnike v območne
organizacije. V novi obl®
organiziranja sindikata na]
bi imela vsaka dejavnost
enega predstavnika, ne gl^'
de na število članstva, pred;
stavnike pa naj bi imele tudi
druge oblike sindikalnega
organiziranja (nezaposleni'
upokojenci, invalidi). Pr^^
seja vseh predstavnikov
predvidoma 21. decembr^
Premoženje dosedanjih ob-
činskih svetov se bo pren^
slo na območne organizaciji
Na ponedeljkovi seji svo-
bodnih sindikatov so sp/.^
govorili še o dveh velenjskih
podjetjih. Inženiringu
min in Elektrostoritvah ^
Velenja, kjer delavci že
mesecev nimajo del
V Elektrostoritvah so delaj^
ci sami predlagah stečaj P
djetja, v Inženiringu F^rf^j
pa so direktorju podalj=^
mandat le do konca nove^
bra. Socialna varnost teh/^^^
lavcev je zelo pereča, saJ
približno tri mesece niso o
bih plač.	.g Ji.
V Prevozništvu spet nezadovoljni
Nekaj mesecev po stavki v celj-
skem Prevozništvu so se razmere
ponovno zaostrile. Vodstvo je po-
nudilo odstop, zaposleni pa so za
ponedeljek napovedovali stavko,
do katere pa ni prišlo. Očitno je
sestanek, ki so ga imeli v petek,
nekoliko pomiril duhove.
Glavni razlog nezadovoljstva so
tudi tokrat plače zaposlenih, ki so
pri septembrskem izplačilu dosegle
v povprečju 4 tisoč dinarjev, pri šo-
ferjih pa so bile za več kot tisoč din
višje. To pa po mnenju večine zapo-
slenih ne zadošča. Glavna ovira za
izplačilo višjih plač je še vedno
omejena masa za osebne dohodke,
temu pa so se v zadjem času pridru-
žile še precejšnje likvidnostne teža-
ve. V Prevozništvu namreč ugotav-
ljajo, da plačuje prevozne storitve
vse manj podjetij, medtem ko pred-
stavlja 30 odstotkov vseh njihovih
stroškov samo nabava goriva. Naj-
prej jih je prizadela srbska blokada,
nato pa še vse večje težave celjske-
ga gospodarstva.
V zadnjem času se je nezadovolj-
stvo med zaposlenimi povečalo zla-
sti na račun novega pravilnika o na-
grajevanju, za katerega trdijo, da so
bili o njegovi vsebini premalo sez-
nanjeni. Sprejel ga je delavski svet
podjetja, konkretne rezultate pa naj
bi v svojih kuvertah zaposleni videh
ta mesec. Nad njim zlasti negoduje-
jo šoferji, ki so bili prej plačani po
prometu in so si lahko brez večjih
težav obračunali, kako zajetna bo
njihova kuverta. Nov pravilnik pa
določa nekatere nove kazalce kot so
prevožene tone na kilometer, stro-
ški na vozilu in podobno, ki se lah-
ko mesečno spreminjajo in je zato
enostaven izračun nemogoč. Poleg
tega pa naj bi zaposleni del plače
prejeli še v obliki obveznic.
Zaradi vseh nasprotovanj, ki jih je
bil deležen nov pravilnik o nagraje-
vanju, je vodstvo podjetja ponudilo
svoj odstop, v kolikor se razmere ne
bi uredile. O tem je seznanilo tudi
celjski izvršni svet. Sestanek, ki ga
je imelo vodstvo s šoferji pred ted-
nom, pa naj tii nekoliko pomiril du-
hove. Vprašanje pa je, kako dolgo,
saj je očitno, da bodo težave iz dne-
va v dan večje, medtem ko prave
rešitve trenutnih razmer nima
nihče.
T.CVIRN

22. november 1990 - stran 7
Burno ob razdeljevanju
Republiški odbor za dodeljevanje
sredstev je Laščanom že odobril tri
milijone akontativnih sredstev za sa-
nacijo najnujnejšega v občini, na seji
laškega izvršnega sveta pa se je v sre-
do vnela burna razprava o tem komu
jih bodo namenili.
Po mnenju komisije za oceno škode
naj bi šla štirim obrtnikom, ki jih je
povodenj najhuje prizadela. Gre za bi-
stro Aškerc, gostilno Zlatorog, gostil-
no Hohkraut in frizerski salon Erike
Ivanšek. Ostalo bi namenili še obnovi
individualnih stanovanj ter za družine,
ki jih je povodenj močno oškodovala.
Boško Šrot je opozoril, da je komisi-
ja pri tem pozabila na podjetja, Peter
Hrastelj pa se je vprašal ali ta sredstva
vendarle ne pomenijo več obrtnikom
kot pa podjetjem. Slišati je bilo tudi
mnenje, da so omenjeni gostinski ob-
jekti pomembni za Laško tudi zato,
ker v kraju ni, ob zaprtem Humu in
Savinji, primernega gostinskega ob-
jekta za morebitne turiste.
Po dalj časa trajajoči razpravi so se
člani izvršnega sveta strinjali s pred-
sednikom Romanom Matkom naj
sredstva namenijo tistim, ki so jih naj-
bolj potrebni, vsi poplavljenci pa naj
bi pri tem bili v enakem položaju.
Vključiti je treba tudi podjetja, je dejal
Matek, katero bo imelo prioriteto, pa
se bodo še odločili. Prav gotovo je med
njimi treba mishti tudi na Komunalo,
ki je ob poplavi imela velike stroške,
so dejah.
Odločili so se, da lahko vsak od ti-
stih, ki bodo dobili sredstva, prejme le
de^et odstotkov od ocenjene material-
ne škode, omenjeni štirje obrtniki pa
bodo na priporočilo laškega izvršnega
sveta uvrščeni na prednostno listo pri
dodeljevanju ugodnih kreditov Ljub-
ljanske banke.
Na seji so se odločili tudi kako raz-
deliti 70 tisoč litrov kurilnega olja, ki
so jih prejeli iz republike, obenem pa
so se odločili, da bodo koristili občin-
ske blagovne rezerve. Ker so prošnjo
za to poslali na Republiški štab za ci-
vilno zaščito že pred štirinajstimi dne-
vi, odgovora pa niso prejeli, so menili,
da republiški molk pomeni pritrditev
njihovi prošnji.
NATAŠA GERKEŠ
Delavci praznih
roif?
Konjiški prenovitelji so v pone-
deljek na razpravo o privatizaciji
podjetij povabili tudi vodjo slo-
venske vlade v senci dr. Emila Mi-
lana Pintarja ter predstavnike
drugih strank v občini.
Ne glede na pestrost udeležencev
pogovora je njihovo sporočilo skup-
no: »Ni nam vseeno, kako se bo pre-
oblikovala sedanja nikogaršnja
družbena lastnina predvsem pa ne
to, da bomo po dolgih letih pridne-
ga dela ostali praznih rok«.
Poudarjali so, da je v doseženih
razvojnih rezultatih občine in posa-
meznih kolektivov mnogo odrekanj
delavcev. Izpostavih so izredno te-
žak položaj gospodarstva, ki mu ne
sledi pravočasno in odgovorno
ukrepanje. Vzporedno s preobliko-
vanjem družbene lastnine je po nji-
hovem mnenju potrebno takoj spre-
jeti ukrepe sanacije gospodarstva,
saj brez tega tudi procesi privatiza-
cije ne morejo biti uspešni. Privati-
zacija pa je potrebna, vendar jo je
treba opraviti odgovorno, z vključe-
vanjem vsega znanja, ki ga imajo
ljudje, ne glede na strankarsko pri-
padnost.
V razpravi so oblikovali precej
pripomb k osnutku zakona. Menili
so, da daje državi prevelika poobla-
stila in da je potrebno v proces last-
ninjenja vključiti delavce. Nobeno
podjetje ne more tujcem ponujati
kapitala ceneje kot svojim de-
lavcem.
MILENA B. POKLIC
Gren na zatožni klopi
y Pivovarni Lašlio so presenečeni
»z Unionom smo imeli doslej ko-
rektne odnose, zato nas je poteza
ljubljanskega konkurenta nemalo
presenetila,« je dejal direktor Pivo-
varne Laško, Tone Turnšek takoj za-
tem, ko je izvedel, da je Union ovadil
laško pivovarno in Radio Ljubljana
zaradi reklamiranja napitka Gren.
Neuradno se je v Laškem že prej
šušljalo, da Union raziskuje Gren, po-
drobnejše podatke pa so tudi v laški
Pivovarni izvedeli šele iz članka v pet-
kovem Delu.
Union je naročil analizo Grena pri
Inštitutu za sodno medicino. Te so po-
kazale, da je v vzorcih Grena od 1,71
do 2,01 prostorninskega odstotka alko-
hola, kar je več, kot ga lahko vsebujejo
brezalkoholne pijače. Zato je Union
ovadil izdelovalca in ljubljanski Ra-
dio, ker z reklamo zavajata poslušalce.
Na novico so v Pivovarni Laško re-
agirali zadržano.
Tone Turnšek je povedal le to, da je
napitek ustrezno deklariran kot osve-
žujoč hmeljni napitek in ga kot takšne-
ga tudi reklamirajo. Z manj kot dvema
prostorninskima odstotkoma alkohola
ni Gren po Turnškovih besedah niti
alkoholna niti brezalkoholna pijača, za
njeno reklamiranje pa so našli ustrez-
no zakonsko podlago.
Sicer pa bodo v Pivovarni Laško po-
čakali na razplet dogodka in na to, kaj
bo o sporu odločila pravna stroka. Sa-
mi se ne nameravajo spuščati v nika-
kršne spore s konkurenčno pivovarno.
Sicer pa se v Laškem natiho tudi mu-
zego, kajti publiciteta je naredila Gre-
nu dodatno reklamo.
NK
Vlada ne
dovoli sečnje
Novinarska konferenca v Gorenjevih
podjetjiit v Nazarjaii
»če se gospodarstvo ne bo
začelo sanirati in če repu-
blika ne bo pokazala razu-
mevanja za težave, v kate-
rih so se zaradi poplav zna-
šli v Gorenju Mali gospo-
dinjski aparati in v Gorenju
Glin v Nazarjah, bomo izgu-
bili zaupanje partnerjev in
tuja tržišča, za kar smo ga-
rali dolga leta.« Takšna je
temeljna bojazen v obeh
Gorenjevih podjetjih v Na-
zarjah. Najmanj, kar lahko
republiška vlada takoj stori
je, da obe podjetji vsaj za tri
mesece oprosti vseh davkov
in prispevkov, so poudarja-
li predstavniki koncema
Gorenje na novinarski kon-
ferenci.
Vodna ujma je v MGA
povzročila 30 milijonov
mark škode, v Glinu pa pri-
bližno 25 milijonov mark.
Z nadčloveškimi napori so
uspeli, da je že ta teden pro-
izvodnja normalna, pri tem
pa so jim pomagali tudi tuji
poslovni partnerji. Poleg
škode na objektih, opremi in
obratnih sredstvih je popla-
va prizadela tudi 250 Gore-
njevih delavcev. Kljub nor-
malni proizvodnji in kljub
samo kirim dela prostim
dnevom do konca leta, je že
sedaj jasno, da v MGA ne bo-
do mogli nadomestiti izpada
proizvodnje, s tem pa so
ogroženi tudi njihovi poslov-
ni načrti.
V Glinu pa jih poleg popla-
ve tarejo še težave zaradi po-
manjkanja lesa. V ponede-
ljek je odšlo na začasni do-
pust tristo delavcev, lahko
pa se zgodi, da bo zaradi po-
manjkanja osnovne surovine
za delo - lesa - tisoč tristo
Glinovih delavcev ostalo
brez dela. Na mozirskem iz-
vršnem svetu se očitno zave-
dajo težav, saj so naročili
Gozdnemu gospodarstvu
Nazaije, naj za potrebe Glina
poseka pet tisoč kubikov le-
sa. O tem so obvestili tudi
republiško vlado, v ponede-
ljek pa smo izvedeli, da je
republika razveljavila sklep
občinskega IS. Zaradi zako-
na o začasni prepovedi seč-
nje lesa so morali zadnje me-
sece v Glinu les uvažati, se-
daj pa jim je še tega odnesla
povodenj. Zaradi teh težav
so v Glinu ogroženi že skle-
njeni izvozni posli.
Predstavniki koncema
Gorenje so na novinarski
konferenci povedali, da so
pri začetni sanaciji pomagali
kupci, dobavitelji in tuji
partnerji, sedaj pa je na vrsti
država. Za začeten zagon po-
trebujejo namreč veliko lik-
vidnih sredstev, potrebno je
zagotoviti polno proizvod-
njo, predvsem pa je potreb-
no ohraniti zaupanje delav-
cev. Iz sredstev solidarnosti
bo moralo tudi gospodarstvo
dobiti nekaj denarja, saj ga je
nujno potrebno čimprej sa-
nirati, da Zgornjesavinjčani
ne bi poleg domov izgubili
še delovnih mest.
URŠKA KOLENC
ZAPLEMBE NA CEUSKEM
V LETIH 1945-1948
Mše
MILKO MtKOLA
10. nadaljevanje
Pri prvoobtoženem Franju Greinu
gre za razrednega sovražnika, za
človeka, ki mu ukrepi ljudske
oblasti, kakor že rečeno, ne gredo
v račun in je tedaj svoja dejanja
izvrševal zavestno v nameri, da se
spremeni ustavni red FLRJ. Po-
vrh vsega tega pa je še intelektu-
alec s širokim poznanstvom, zlasti
fned delovnim ljudstvom. Glede
na to je on družbi skrajno neva-
ren.« Pri tem je treba pojasniti, da
je ta isti Franjo Grein, ki ga je
sodišče označilo kot razrednega
Sovražnika, med kupacijo sodelo-
val v NOE, kar mu je sodišče tudi
Priznalo in mu to upoštevalo kot
olajševalno okoliščino.
Dejstvo je, da so sodišča v tem
obdobju ne le v celjskem okrožju,
fiiaiveč v vsej Jugoslaviji, pojmo-
vali kot borbene organe, ki se mo-
ajo boriti proti t.i. »razrednemu
sovražniku«. To je pomenilo, da
njihovo delovanje, ko je šlo za
obravnavanje kaznivih dejanj, ki
jih storili t.i. »razredni sovražni-
ni moglo biti neodvisno, oz.
^pristransko. Takšno pojmova-
Je vloge sodišč je namreč že v os-
ovi izključevalo vsako neodvis-
ost pri njihovem delovanju in je
Sodišča dejansko spremenilo v or-
ki naj bi predstavljali samo
•ostro orožje v rokah delovnega
'J^dstva«, kot to ugotavlja že citi-
ano poročilo okrožnega sodišča
I ®lje. Iz posameznih primerov
ahko ugotovimo, da so bili tudi
^odniki, zlasti ko je šlo za obravna-
^^•^je kaznivih dejanj špekulacije,
I gospodarske sabotaže pod do-
^nim pritiskom, saj so morali
^^h primerih obsojencem izreka-
ti posebno ostre kazni, le-te naj-
večkrat niso bile v nobenem so-
razmerju s storjenim kaznivim de-
janjem. Če sodnik ni tako ravnal,
mu je grozil odpoklic. Takšni pri-
meri so se dogajali tudi v celjskem
okrožju. Tako je na zasedanju
skupščine okrajnega ljudskega
odbora Celje-mesto dne 31.1.1946
skupščina »na predlog Emilije Ga-
brovec soglasno odpoklicala stal-
nega sodnika okrajnega sodišča
Franca Zupančiča ter sodnika pri-
sednika Pečkajevo in Lazarinija,
ker imenovani sodniki niso sodili
po želji ljudstva in so v sodni
obravnavi črnoborzijanca Karla
Levarta izdali oprostilno sodbo.«
Tudi skupščina okrajnega ljud-
skega odbora Šmarje pri Jelšah je
na zasedanju dne 30. 1. 1946 razre-
šila sodnika okrajnega sodišča
Šmarje pri Jelšah, Gubenška, ker
naj bi »podpiral špekulanta Debe-
laka.«
Tudi v primeru, če je prvosto-
penjsko sodišče osebam, ki so bile
obtožene zaradi špekulacije, oz.
zaradi kaznivih dejanj zoper ljud-
stvo in državo, izreklo kazen, ki je
bila vsaj kolikor toliko v soraz-
merju s težino storjenega kaznive-
ga dejanja, se je lahko zgodilo, da
je prizivno sodišče na zahtevo jav-
nega tožilca takšno sodbo v celoti
razveljavilo. V takih primerih je
običajno izreklo še ostrejše kazni.
Tipičen takšen primer se je zgodil
januarja 1946, ko je vrhovno sodiš-
če v Ljubljani razveljavilo sodbo,
ki jo je izreklo celjsko okrožno so-
dišče celjskim trgovcem Francu
Dobovičniku, Milošu Pšeničniku
in Rudolfu Stermeckemu. Obso-
jencem je izreklo neprimerno
ostrejše kazni, saj je Franca Dobo-
vičnika in Miloša Pšeničnika ob-
sodilo na smrt.
V obdobju 194^1948 je bilo zla-
sti pred okrožnim sodiščem Celje
veliko procesov proti osebam, ki
so bile obtožene kaznivih dejanj
na osnovi Zakona o kaznivih deja-
njih zoper ljudstvo in državo ter
Zakona o pobijanju nedopustne
špekulacije in gospodarske sabo-
taže. V nalogi obravnavam nekate-
re med temi sodnimi procesi, in
sicer samo tiste, ki so zanimivi
z vidika zaplemb premoženja.
Proces proti
trgovcem
Prvi takšen sodni proces pred
okrožnim sodiščem Celje je bil že
omenjeni proces proti celjskim tr-
govcem Francu Dobovičniku,
Dragu Hladinu, Milošu Pšenični-
ku, Francu Fišerju, Rudolfu Roj-
niku in Rudolfu Stermeckemu, ki
je bil 24. decembra 1945. Postopek
proti navedenim trgovcem, ki so
bili obtoženi špekulacije, se je za-
čel 4., oz. 8. decembra 1945, ko so
predstavniki odseka za trgovino
in preskrbo pri okrožnem ljud-
skem odboru Celje v njihovih tr-
govinah pregledali zaloge, ker naj
bi »iz vrst prebivalstva prišle pri-
tožbe, da se nahaja v celjskih trgo-
vinah večja množina blaga, poseb-
no manufakture, katere razdelje-
vanje ne ustreza potrebam prebi-
valstva.«
Celotna razprava Milka Mikole
je objavljena v letošnjem Celj-
skem zborniku, ki je že izšel. Po
ceni 140,00 dinarjev ga lahko ku-
pite v uredništvu Novega tedni-
ka in Radia Celje.
Okraj Moziije;
Na območju okraja Mozirje so v obdobju 1945-1948 izvedli 122 zaplemb gospo-
darskih podjetij in zemljiških posesti v skupni vrednosti 224. 943. 908 din.
Pomen kratic:
A - Zaplemba na osnovi odloka AV-
NOJ z dne 21. 11. 1944, ker je bilo go-
spodarsko podjetje last nemške države.
B - Zaplemba na osnovi odloka AV-
NOJ z dne 21. 11. 1944, ker je bilo go-
spodarsko podjetje last osebe nemške
narodnosti.
C - Zaplemba na osnovi Zakona o kaz-
nivih dejanjih zoper ljudstvo in državo
(ZKLD).
D - Zaplemba na osnovi Zakona o po-
bijanju nedopustne špekulacije in go-
spodarske sabotaže.
E - Zaplemba na osnovi Zakona o odv-
zemu državljanstva.
F - Zaplembo izreklo vojaško sodišče
na osnovi uredbe o vojaških sodiščih
z dne 24. 5. 1944.
8. stran - 22. november 1990

Nezadržni vodni udar
Intervju z Belo Bukvičem o tem, kaj ki ob nedavni poplavi bilo, če bi bilo..
Ali so na katastrofalne poplave
1990 vplivale predvsem hidrolo-
ške razmere ali pa morebiti tudi
posegi vodarjev v vodotoke? Še
preden je bila sploh popisana
škoda, ki so jo povzročile narasle
slovenske vode, so se v javnosti
in medijih že pričela pojavljati
tudi vprašanja o vzrokih za eno
najhujših naravnih katastrof pri
nas. Odgovorov na ta vprašanja
še ni, ker naj bi najprej svoje po-
vedala stroka. Kljub temu, da po-
trebnih analiz še ni, in da so ver-
jetno v tem času najbolj prizade-
ti bolj potrebni pomoči kot takš-
nih analiz, smo pohiteli in k bese-
di povabili Belo Bukviča, vodjo
izpostave Republiške vodne
uprave Savinja-Sotla.
Pohiteli nismo samo zato, ker
Bela Bukvič v tem času odhaja
v pokoj, temveč predvsem zato,
ker bo kot predsednik slovenske
komisije pri Republiški vodni
upravi zadolžen za odpravo posle-
dic poplave na vodotokih vse Slo-
venije in bo zaradi tega še težje
dosegljiv.
Mitja Bricelj, namestnik repu-
bliškega sekretarja za varstvo
okolja in ureditev prostora je po
sedanjih poplavah dejal: »Ce bi
vodarji, pa še kdo drug, v prete-
klosti ne počenjali tega, kar so, bi
bile tokratne poplave za polovi-
co manj uničujoče. Gospod Buk-
vič, kot vodnogospodarski stro-
kovnjak, ki je vedno znal zago-
varjati svoje odločitve in ki se
sicer ni vedno strinjal s predla-
ganimi ureditvami voda, imate
verjetno o tej trditvi svoje mne-
nje? Koliko so na poplavo vpli-
vale padavine, koliko pa posegi
v vodo? Zakaj je Savinja postala
tak hudournik?
Bukvič: »Sodim, da Savinja ni
postala hudournik, saj Savinja je
hudournik. Poglejmo samo.malce
dlje v zgodovino in bomo videli,
daje bila recimo šempetrska Rim-
ska nekropola v celoti prekrita
s prodom in da so nekateri spome-
niki še danes pod prodom. Sam
sem v zadnjem času prebral mno-
go izjav v zvezi z vzroki za to kata-
strofo. Poznam izjavo Zelenih pa
recimo izjavo nekega gospoda Iz-
toka Gajstra, tudi Mladina nekaj
piše o tem, vendar se lahko z vse-
mi temi izjavami strinjam le toliko
časa, dokler razpravljamo o obse-
gu nizkih ali srednjih voda, ne pa
teh, katastrofalnih. Takrat pa ta
naša idila, tudi jaz bi sicer rad vi-
del na naši zemlji le žuboreče po-
točke, odpove. Lepo bi bilo, če bi
se lahko enkrat vsi skupaj, ki se-
daj pišejo in dajejo razne izjave,
napotili v Matkov kot, kjer bi lah-
ko videli, kaj počne narava, če va-
njo ne posegamo. Še pred kratkim
sem bil s hudourničarji v Matko-
vem kotu, ki ga intenzivno zapro-
ja, vse se ruši, vse izginja pod
prodno maso.
Nakaj takšnega bi se zgodilo
z Logarsko dolino, če vanjo vodar-
ji ne bi posegali. Konkretno mi-
slim na regulacijo, ki se je začela
že v tridesetih letih tega stoletja in
po volji, ko smo zadevo nadaljeva-
li in sanirali tudi tisto prvotno re-
gulacijo. Gre za to, da smo Savi-
njo, pa ne le to ampak tudi prod,
ki ga ta ob hudih nalivih prinaša
in odnaša naprej, spravili v korito.
Bistvo regulacijskih posegov je to-
rej tudi v uravnavanju oziroma op-
timaliziranju prodonosnosti. Pre-
pričan sem, da o lepotah Logarske
danes ne bi mogli govoriti, če
takšnih posegov ne bi opravili. Tr-
ditev, da so posegi, ki smo jih
opravili v tem zgornjem delu po-
rečja Savinje povzročili katastro-
fo, ne drži, posebej še, ker v Logar-
ski na srečo ni bilo takšnih pada-
vin. Pač pa je bilo naše področje
prizadeto s tem strahotnim hidro-
loškim pojavom predvem v pasu
Lučnice in Ljubnice.«
So podatki, za kakšne količine
padavin gre, že znani?
Bukvič: »Niso. So še v obdelavi
in o tem zaenkrat ne morem govo-
riti. Ustrezne službe morajo dati
analize, ki naj bi bile zaključene
do konca novembra. Dejstvo pa je,
da je bil na tem območju hud hi-
drološki udar. Poudarjam pa, da
niti na Lučnici niti na Ljubnici
niso bili storjeni nikakršni hidro-
tehnični ukrepi, razen minimalne-
ga vzdrževanja teh dveh vodoto-
kov. Če jih ni bilo, torej tudi niso
mogii poslabševati razmer.«
Kaj pa nizvodno?
Bukvič: »Tudi od Luč do Ljub-
nega posebnih posegov ni bilo,
razen tega, da smo vzdrževali ne-
kaj starih jezov. Žal je ujma tudi te
odplavila, med njimi pa tudi čudo-
viti Ogradnikov jez pri Ljubnem.
Od Ljubnega preko Radmirja
do Nazarij, kjer ščitimo le zunanje,
urbane površine, tudi ni bilo ni-
kakšrnih posegov, ti se pričenjajo
šele pri Prihovi oziroma od Naza-
rij navzdol. Podobno velja za Dre-
to. Tudi tam ukrepov, ki bi lahko
spremenili vodni režim, ni bilo.
Žal je Zadrečka doUna še vedno
izpostavljena visokim vodam in
sreča, da ta udar ni segal preko
Ljubnice in Lučnice še do Drete
ali celo Logarske doline in Savi-
nje. Obsega katastrofe si v tem pri-
meru ne znam predstavljati.
Prišla sva torej do Nazarij in do
tega srednjega in spodnjega toka
Savinje. Spet moram seči v zgodo-
vino. V prvi polovici prejšnjega
stoletja so v takratni Avstorogrski
iz gospodarskih razlogov pričeli
z velikimi regulacijskimi deh na
Donavi in Tisi, ter s tem pričeli
reševati Panonsko nižino pred
vsakoletnimi poplavami. Ti pose-
gi so dobili svoj odraz tudi v Sa-
vinjski dolini. V šestdesetih letih
prejšnjega stoletja, akt o tem hrani
celjski Nivo, je Franc Jožef I. pod-
pisal dekret o regulaciji Savinje
od Celja do Prihove. V nekaj de-
setletjih je bilo delo opravljeno.
Temu gre zahvala, da je danes Sa-
vinjska takšna kot je. Takrat so
zagovarjali rešitve s prekopi in iz-
ravnanimi strugami. Danes že iz
naravovarstvenih razlogov najbrž
ne bi tako delali, ker se s tem po-
večajo padci, poveča se vlečna si-
la, erozija, struga se poglablja. Ka-
korkoli, Savinjska dolina se je na
tak način lahko pričela civilizirati,
kultivirati, popolna varnost pa ni
bila dosežena, ker tukaj Savinja
prenese teoretično le petdesetlet-
ne vode.«
Smo torej zdaj imeli 100 in 300
ali 300 letne vode?
Bukvič: »Glede na to, da so vo-
de tekle vzporedno s Savinjo, so
bile daleč čez petdesetletne vode.
Na srečo imamo v Celju večje ko-
rito, ki je bilo dimenzionirano na
varnost Celja pred 300 letnimi vo-
dami, tako da je_lahko ta voda ste-
kla v to korito. Če ne bi bilo pone-
kod tako velikih zajezitev z vsemi
naplavinami, predvsem drevjem,
ki je zagozdilo mostove, bi bila
prevodnost Savinje vsaj za 15 ali
20 odstotkov večja in bi korito ta
naval vode zdržalo. A to naj ovrže-
jo ali potrdijo analize, saj lahko na
osnovi merjenj natančno izraču-
namo, kakšne količine vode so te-
kle skozi Celje in proti Laškemu.«
In kakšne bi bile posledice za
Celje, če ne bi zaradi pomanjka-
nja denarja leta 1981 prekinili
nadaljnje regulacije Savinje?
Bukvič: »V vodnem gospodar-
stvu smo tako organizirani, da se
pogovarjamo o celotnih območjih
oziroma regijsko in tudi širše. Tež-
ko je zadeve opredeljevati občin-
sko in npr. reči, da se občina Celje
prične v Levcu in je od tu regulira-
na na 300 letno vodo, naprej pa
morebiti le na 50 letno. Nekdo bi
lahko enostavno rekel, da bomo
nekje od Medloga proti železnici
in morda celo proti Ostrožnemu
postavih veliki nasip in ta del Ce-
lja bo branjen. Strinjam se, da mo-
rajo imeti velika urbana središča
prednost, vendar pa vodarji ne
moremo poslabševati stanja na ra-
čun drugega. Vprašajmo se, kaj bi
se potem dogajalo v Laškem, kaj
na Savi in kaj še južneje? Tudi
Zagrebčani so se, kljub velikim
posegom, ki so jih naredili na Sa-
vi, tresh ob tej naši povodnji in
prepričan sem, da se bo na mini-
strskem sestanku, ki bo še ta me-
sec, očitalo zadrževanje visokih
voda v Sloveniji. In tu je jedro vse
zadeve. Na pamet si namreč upam
trditi, da se midva danes tukaj ne
bi pogovarjala, če bi, nekje v zgor-
njem toku Savinje zadržali za tri
ure samo 500 m^ vode. Pomnoži-
mo namreč teh 500 m^ s sekunda-
mi in dobimo maso 5 milijonov
kubičnih metrov vode.«
Vi ste že pred leti, ko sva se za
Novi tednik prvič pogovarjala
o tem, zavzemali za takšno rešitev.
Največ hude krvi je bilo v Lučah in
Podvolovljeku, tam, kjer bi se takš-
na zajezitev, ki pa mora biti nekje
v povirju, lahko naredila. V teh pri-
zadevanjih niste uspeli?
Bukvič: »Seveda je to vprašanje
v tem času, ko so ljudje ostali brez
domov, zame in tudi za koga druge-
ga zelo mučno. A vseeno. Pred seboj
imam v časniku ,Delo' uokvirjeno
izjavo Zelenih Slovenije. Citiram:
.Predvidevane dolinske pregrade za
zadrževanje, stoletnih voda' in vode
nasploh so naslednja napačna stop-
nica v dosedanji, vodotokom sovraž-
ni politiki in nadaljnje siromašenje
naše naravne dediščine.' Konec cita-
ta. Kot kaže smo na dveh bre-
govih. ..«
Zdaj, vendar takrat ko ste s temi
idejami prihajali na dan, Zeleni še
niso bili tako aktivni. Kje so bile
torej največje ovire?
Bukvič: »Ce govorim o akumula-
ciji na Lučnici najprej pojasnilo, da
lahko načrtujemo akumulacije ozi-
roma zadrževalnike le tam, kjer so
naravne danosti. Gradnje umetnih
nasipov v ravninskem delu namreč
ne prenesemo v nobenem smislu.
Tudi v ekonomskem ne. V poštev
pridejo torej le področja, kjer so za
to dani naravni pogoji in ki jih ima-
mo v Sloveniji na srečo kar precej.
Tudi na našem območju smo jih ne-
kaj izkoristili. Mislim na Slivniško,
Šmartinsko in Žovneško jezero,
v načrtu je akumulacija na Trnavi,
eno smo predvideli tudi na Ponikvi.
Največja, ki smo jo vrisali, a ne mi,
temveč tisti, ki so delali vodnogo-
spodarsko osnovo in tudi projekt
Sava, je zajezitev Lučnice. Zadeva je
bila še posebej aktualna ob gradnji
nuklearke, zaradi njenega hlajenja.
Poleg Lučnice je bila predvidena tu-
di zajezitev Radovne, kjer je bil od-
por še posebno velik. Takrat so bile
tudi v Lučah demonstracije, kjer pa
smo se morali raziti z mislijo, da ta
zajezitev (zaradi prevelikih odporov)
ne bo uresničena. Ko so me vprašali,
kdaj mislim, da bo uresničena, sem
dgovoril, da takrat, ko bomo vsi sku-
paj ali pa morda naši zanamci ugoto-
vili, da je to edino smotrno in prav.
Vseeno smo v vodnem gospodar-
stvu menili, da je treba to zamisel
o zajezitvi v Podvolovljeku po vod-
nogospodarski plati natančno razde-
lati in pripraviti interdisciplinarno
študijo, ki bo zajela vse vidike: od
prometnega do krajinskega, naravo-
varstvenega, gozdarskega itn. Takš-
no projektno nalogo smo tudi pri-
pravili, ustanovili smo tudi projekt-
ni svet, v katerega bi morali vključiti
tudi odgovorne iz občine Mozirje.
Poudarjali smo, da ne gre le za načr-
tovanje velikih pregrad, temveč
predvem, da zadevo osvetlimo
z vseh vidikov, da vidimo, kakšne so
možnosti na osnovi katerih bi se
sploh lahko pogovarjali naprej. Tudi
s tem predlogom nismo uspeli zara-
di velikega odpora nekaterih vodil-
nih v občini. Zadeva je dobila epilog
na eni skupščin prejšnjega sestava,
ko je obravnava študije dobila rdečo
luč.
Zavzemam se za optimizacijo vod-
nega režima, kar pomeni, da ne mi-
slim le na visoke vode.Že jutri bodo
spet govorili samo o nizkih vodah,
o problemu nizke podtalnice, pitne
vode itn. Zato moramo optimizirati
vodni režim, kar pomeni, da se mo-
ramo na eni strani zavarovati pred
takšnimi katastrofami in na drugi
strani dodajati vodo, kadar je treba
in kar je često še večji problem. Zato
sem se približno dva tedna pred to
strahotno ujmo odločil še za en
vljudnostni obisk k novemu pred-
sedniku izvršnega sveta občine M
zirje in naletel na odprta ušesa.
govorila sva se, da bi razpravo o
študiji le obnovih. Ne zato, da bi s^^
v dolini Lučnice gradile 30 ali 5«
metrske pregrade, mogoče se ne bo
do gradile nikakršne, ampak pr^"
vsem zato, da bi lahko v vodnog^"
spodarskem pogledu tudi začudovj
to dolino Podvolovljeka našli naj
boljšo rešitev.«
Ce zaključim, potem so k tej kata
strofi po vašem najbolj prispevaU
hidrološke razmere in dejstvo, ^^
ni ustrezno rešeno zadrževanje'vo.
da. Koliko pa bi bila nesreča manj!
ša, če bi bilo ob porečju rek in poto!
kov toliko žag im mlinov kot vča,
sih, če ne bi izvajali obsežnih melj!
oracijskih del, ipd.
Bukvič: »Vse to je lahko odločujo.
če pri srednjih vodah, nikakor pa ne
pri takšnih katastrofalnih in prj
takšnem hidrološkem udaru,
smo ga bili deležni tokrat. Tudi Zele.
ni se tega zelo dobro zavedajo. Pg
tem nekajdnevnem ali tedenskem
deževju je bilo tako in tako že vse
zasičeno z vodo. Če ne bi bilo tega
zaključnega hidrološkega udara se
verjetno ne bi zgodilo nič. No, kljub
temu, da je poplava prinesla toliko
slabega pa ima ta predhodna zasiče.
nost z vodo morda tudi svoje dobre
strani. Ker je bilo namreč celotno
podtalje zasičeno z vodo, ta novodo-
tekajoča voda ni mogla steči v pod-
talje. Če bi bilo to suho, je veliko
vprašanje, kaj vse bi utegnil val, kije
nosil s seboj prav vse, spraviti v pod-
talnico.«
Marsikaj pa bi bilo verjetno dru-
gače, če ne bi gozdov že dodobra
načel kisli dež, če ne bi bilo preko-
merne sečnje in podobnih posegov,
ki so vplivali na proženje številnih
plazov.
Bukvič: »Se strinjam. Spomnimo
se samo lanskoletnih plazov v La-
homnici in na Kozarici. Tam je na
tisoče zdrsov, ki pa so bili tudi v goz-
dovih, ne le tam, kjer so poseke. Tu-
di nesmotrna gradnja gozdnih cest,
s katerimi se marsikdaj presekajo
plazovita področja, lahko precej po-
slabša razmere. Ali pa drug primer.
Na Lučnici nam ni bilo dovoljeno
slikati razmer in jih študijsko obrav-
navati, proti našemu soglasju pa so
tam zgradili obrtne delavnice... Za-
to ob tem tudi ne vem, kako se bomo
o vsem skupaj pogovarjali v bodoče,
kajti jasno je, da bo kakršnokoli po-
seganje v vodotoke, na primer iz-
gradnja zadrževalnikov, terjala tudi
velike posege, ki bodo imeli sociolo-
ško-socialne posledice.
In za konec. Ali je sploh mogoče
ukrotiti naravo?
Bukvič: »Popolna varnost ni mo-
goča. Ob poplavah leta 1954 in tel
zadnji lahko vidimo, da se ponavlja-
jo nenormalne hidrološke razmere,
le da je bil leta 1954 ta udar na Paki
in Hudinji. Bog ne daj, da bi imeli
tak udar soča^o na celotnem ob-
močju in da bfhad Celje poleg Lu6
niče in Ljubnice pridrvela še Hudi-
nja. Slišimo celo, da se spreminjajo
klimatske razmere. Nihče ne ve, kaj
nam lahko to prinese. Moramo torej
ravnati tako, da nas ne more prizade-
ti tudi najhujše. Mislim tudi na
obrambo pred vodo, na to, kje živi-
mo, in na to, zakaj imajo v kleteh
nekaterih organizacij svoje najvital-
nejše dele itn... Prav bi bilo, če bi se
pri tem sodoben človekzgledovaltu^
di po staroselcih. Prav pa je tudi. da
bi oblast dobila svojo besedo pri po-
seganjih v prostor.
RADO PANTELIC
Tudi ribam ni bilo prizanešeno
Poplava, ki je 1. novembra pri-
zadela večji del celjskega območ-
ja, ni prizanesla vodotokom in
ribjemu življu. Veliko škode je
povzročila na celotnem toku Sa-
vinje in njenih pritokih. Ribiči so
že drugi dan po poplavi reševali
ribe, ki jih je naplavilo, vendar
jih niso rešili veliko.
V soboto se je sestalo predsed-
stvo Zveze ribiških družin Celje in
ugotovilo, daje v Savinji ostalo 10
do 20 odstotov ribjega življa. Veči-
no ribje pobesnela Savinja pobila
in odplavila, kar pa se jih je uma-
knilo na dno, jih je zamuljila.
Ogrožene pa so ribe, ki so ostale,
ker so ostale brez hrane, pretok
vode pa je močnejši zaradi odplav-
Ijenih jezov. Normalen pretok vo-
de prej je bil en meter na sekundo,
sedaj pa je šest do sedem metrov.
Škodo na ribah je predsedstvo
ocenilo na 15 milijonov dinarjev,
dejanska škoda pa se bo dala toč-
no oceniti prihodnje leto marca in
aprila. Najbolj so bile prizadete ri-
biške družine iz zgornjega toka
Savinje. Te so Ljubno in Mozirje,
ki so ostale skoraj brez rib. Lju-
benskim ribičem je ostala nepo-
škodovana le ribogojnica, škodo
pa ocenjujejo na 3,3 milijona di-
narjev.
Še večjo škodo imajo mozirski
ribiči, ki jo ocenjujejo na 5,5 mih-
jona dinaijev. Poleg uničene Savi-
nje je tudi Dreta uničena nizvodno
od Bočne, ribnik v Savinjskem ga-
ju, ki je ostal brez pritoka vode,
poplavljen pa je bil tudi njihov ri-
biški dom.
Šempeterskim ribičem je voda
odnesla ah močno poškodovala
vseh pet jezov. Tako so ostali brez
vode Letuška struga in oba ribni-
ka v Presarjah. Brez vode je tudi
Podvinska^ struga, ki teče skozi
Polzelo in Žalec in je tudi tehnolo-
ška voda za žalsko gospodarstvo.
Narasla Savinja je odnesla iz svoje
struge vse, tako da sedaj teče Savi-
nja po čistem laporju, kjer ribe ni-
majo možnosti za preživetje.Nasta-
lo škodo na ribah pa ocenjujejo na
2,15 milijona dinaijev.
V RD Celje ocenjujejo škodo na
1,567 milijona dinarjev, v RD La-
ško pa na 2,118 milijona dinarjev.
Poleg Savinje so močno poškodo-
vane še Hudinja s pritoki, Gračni-
ca in Rečica. Nizvodno od Celja pa
so v Savinji nastali nanosi gramo-
za, visoki dva do tri mtre. V RD
Paka ocenjujejo škodo od 100 do
200 tisoč dinarjev, v RD Velenje
pa od 50 do 100 tisoč dinarjev.
Škode niso imele ribiške družine
Voglajna in Sotla iz Podčetrtka.
Na predsedstvu so ugotovili, da
je za tako vehko poplavo krivo ne-
strokovno poseganje v vodotoke
v preteklih letih, premajhna grad-
nja jezov in preveliko odvažanje
gramoza. Predlagajo, da se sesta-
nejo predstavniki ribiških družin
s predstavniki občin in vodarji, o«
bi čimprej omilili škodo in začel*
pripravljati vodotoke za ponovn"
naseljevanje z ribami. Pomoč v r'"
bah in ikrah so že ponudile ribiški
družine s Celjskega Voglajna
Sotla, nekatere ribiške družine
Slovenije, Hrvaške, Bosne in Her'
cegovine ter Vojvodine.
Ce bodo ribiške družine dobj^^
oziroma kupile potrebne vložK
rib, se bo stanje Savinje popravij®
v štirih letih. Do takrat pa ribi^^
na Celjskem čaka še veliko del^,
FRANJO BOGAI^^
Največjo škodo je Savinja utr-
pela na avtohtonih ribah. Te so
sulec, potočna postrv, lipan, po-
dust, platnica, klen in mrena.
Ribiški družini Šempeter >"
Celje sta prepovedali izvajanj'
športnega ribolova do 1. juniP
1991. leta. Ribiška družina LašKO
pa do preklica.
kultura - glasba
22. november 1990 - stran 9
Resničnost v pravljici
2a v soboto popoldne napo-
vedana premiera mladinske
jgre ruskega pisatelja Jevgeni-
jj švarca Zmaj, v priredbi Bo-
gomira Verasa, je zaradi bolez-
ni igralca odpadla. Uprizorili
jo bodo, brž ko bo to mogoče,
^edtem pa si bodo pomagali
i vskokom in do uradne premi-
ere bodo mladi gledalci kljub
ygemu prišli na svoj račun.
Dve predpremieri, v petek, 16.
novembra, pa sta že nakazali, da
bo mlademu občinstvu Zmaj,
kakor ga je na celjski oder po-
stavil gost iz Češke Igor Stran-
sky, všeč. Za mlajše gledalce bo
Zmaj bolj paša za oči in domi-
šljijo, večji otroci in, zakaj ne,
tudi odrasli, bodo v igri našli še
kaj več.
Z delom v celjskem gledališ-
ču, s ce^skimi igralci in sode-
lavci iz Češke, je bil zadovoljen
tudi režiser. Zaradi obveznosti
v domačem gledališču v Uher-
skem Hradištu je moral že od-
potovati domov, ne da bi doži-
vel ognjeni krst prve režije v Ce-
lju, zavedajoč se resničnosti
v pravljici. »V Celju je bilo delo
prijetno,« je dejal nekaj dni
pred napovedano premiero, »še
posebno, ker ima ansambel od-
lične igralce. Tako je tudi jezi-
kovna pregrada kaj kmalu izgi-
nila. Postali smo prijatelji in kar
težko se poslavljam. Upam, da
bomo še sodelovali. Na premieri
in na predstavah želim »her-
cem« (igralcem) veUko uspeha,
mladi pubhki pa užitka ob gle-
danju Zmaja.«
Kljub kadrovskim težavam
načrtujejo v Slovenskem ljud-
skem gledališču Celje tri gosto-
vanja z Zmajem v Žalcu, tudi
v Novem mestu in v Mariboru,
na festivalu Kurirček.
M. P.
Zbor brez krize
v cerkvi sv. Jerneja v Voj-
niku so v soboto 17. novem-
bra, preživeli lep večer. Na-
stopil je mešani pevski zbor
Aero iz Celja.
Zbor sta pripravila Pavle
in Vida Bukovac. Vanj je
vključenih 40 pevcev, kar je
za zbor iz delovne organiza-
cije presenetljivo, pravza-
prav^ lahko rečemo, da je
zbor "svetla luč med zbori
celjskih delovnih organiza-
cij. Še pred kratkim so imele
številne in dobre zbore, da-
nes pa so skoraj vsi v razsu-
la. Zbor Aera ne kaže ustvar-
jalne krize, saj je predstavil
21 pesmi. Prisluhnili smo pa-
leti najrazličnejše zvočnosti
umetnih skladb slovenskih
in tujih skladateljev ter pri-
redb ljudskega blaga.
Pod vodstvom Pavla Bu-
kovca je zbor zapel najprej
10 pesmi, smiselno razpore-
jenih: 3 skladbe renesančne-
ga obdobja, 5 umetnih in
2 priredbi ljudskih. Za njim
se je predstavil ženski zbor
pod vodstvom Vide Buko-
vac. Pevke so zapele 3 ljud-
ske pesmi sproščeno in lah-
kotno, zadnjo ob spremljavi
kitare.
V drugem delu koncerta je
zbor v mešani zasedbi izve-
del še 8 pesmi, vse priredbe
ljudskih razen zadnje, Ipav-
čeve Domovine. Predstavila
se je tudi vrsta solistom?: Vida
Bukovac, Jasmina Maček in
Tanja Žili iz ženskih vrst ter
Peter Robič, Stane Novak,
Emil Petek, Matej Maček in
Emil Conradi med moškimi
glasovi.
Program je v celoti izzve-
nel intonačno zanesljivo, več
pozornosti enotnim zaključ-
kom ter dinamični gradaciji
skladb bi izvajanje kvalitet-
no oplemenitilo. Več dožive-
tosti in sproščenosti pevcev
med izvajanjem pa bi celot-
nemu vtisu podajanja dalo
še vedrejši karakter. Izdaten
zborovski zvok, predvsem
pohvalno ubran ženski zbor,
je bogato polnil cerkveni
prostor.
Zbor, ki je svojo pevsko
sezono začel s celovečernim
koncertom, bo gotovo uspeš-
no nadaljeval delo skozi vse
leto, zato bodo ljubitelji pet-
ja z njim lahko preživeli še
kak lep večer.
D. ZVAR
Čarobni svet Marjance Jemec-Božič
Za mesec knjige je male in velike bralce v Občinski matični knjižnici Žalec
obiskala ilustratorka Marjanca Jemec-Božič. Marsikaj zanimivega je povedala
o svojem delu, razstava njenih knjižnih ilustracij in knjig pa je še dopolnila
praznično vzdušje. Najbolj so bili otroci navdušeni, ko jim je risala. Pikici tu, črta
tam in Nana, mala opica, se je poredno zazrla v radovedneže, češ, kaj nisem
imenitna.
LJUBO KORBER
Pomoč Iculturi
Ljubiteljska kulturna društva na na-
šem območju so se prav tako znašla
v vodi in blatu. Že tako z osebnimi
odrekanji in s pomočjo družbe ali po-
kroviteljev obnovljena dejavnost v do-
movih je po poplavi znatno okrnjena.
Kulturniki so reševali, a škoda je osta-
la. Zdaj jim je v uteho in pomoč, da se
na stisko odzivajo tudi kulturna dru-
štva od drugod.
Na celjsko Zvezo kulturnih organi-
zacij je pred dnevi prispelo sporočilo
iz pobratenega Doboja, da jim tam-
kajšnji kolegi za sanacijo razmer v lju-
biteljski kulturi pošiljajo 5 tisoč dinar-
jev. Pri Zvezi kulturnih organizacij
Slovenije so sprožili širšo akcijo med
občinskimi zvezami v Sloveniji za po-
moč društvom na poplavljenem po-
dročju. Za prvo solidarnostno pomoč
pa je repubUška zveza celjski nakazala
6 tisoč dinarjev.
V Celju bo denar prav prišel za po-
plavljene Žabe, gabersko Svobodo,
plesalce, godbenike in pevce, za sana-
cijo njihovih vadbenih dvoran. Seveda
pa je voda naredila veliko škode v pro-
storih in na opremi društev po Savinj-
ski dolini, kjer bo pomoč tudi dobro-
došla. Še večja škoda v ljubiteljski kul-
turi bi namreč nastala, če bi se ljubi-
teljske vrste razredčile zaradi slabih ali
nemogočih pogojev dela. Tega ne sme-
mo dovoliti!
MP
V Libojah po
domače
Praznika domače glasbe v Li-
bojah se bo v nedeljo udeležilo
preko 100 muzikantov iz vse Slo-
venije in sosednje Avstrije. Orga-
nizacijski odbor pri KUD Svobo-
da nam je sporočil, da tudi letos
ni imel posebnih težav s prijava-
mi ansamblov, kar še enkrat potr-
juje, daje revija v 15. letih delova-
nja med najstarejšimi tovrstnimi
prireditvami, ki jim glasbeniki za-
upajo. Letos bodo nastopili: Pre-
rod iz Ptuja, Bratje iz Oplotnice,
ansambel Mira Klinca iz Liboj,
Lach Chor Orkestra iz Avstrije,
Vesna iz Šoštanja, Šaleški fantje
iz Velenja, ansambel Robija Zu-
pana iz Vranskega, ansambel
Francija Zemeta iz Vojnika, Gali-
ški fantje iz Galicije, SvetUn iz
Mengša, Gašperji iz ŠkoQe Loke,
ansabel harmonik Zupan iz
Mengša, vokalna skupina Ajda
z Dravograda, Tone Hervol iz
Brežic in kvartet Frankolovčani.
Na obeh prireditvah ob 14. in 17.
uri tudi tokrat pričakujejo 800 po-
slušalcev. Studio Korber pa bo
pripravil video kaseto letošnjega
praznika v Libojah.
EDI MASNEC
»Dnevi Iculture« se icončuleio
Vrsti prireditev v okviru Dnevov kulture na Šmarskem, ki so
zamenjali Kozjanske kulturne dneve, bodo konec tedna sledile
še tri. Šmarsko ljubiteljsko gledališče BO bo jutri, v petek,
v Bistrici ob Sotli in v soboto v Kozjem predstavilo »Junono in
pava« Seana 0'Caseya. Obe predstavi bosta ob 18. uri. Letošnje
Dneve kulture bodo z^ljučili z nedeljskim srečanjem petih
folklornih skupin, ki bo ob 16. uri v Šentvidu pri Grobelnem.
BJ
Ščurifova Icozjansica Icrajina
v šentjurski knjižnici priteguje zanimanje obiskovalcev raz-
stava olj in akvarelov z motivi kozjanske krajine, delo Božidarja
očurka iz Celja. Na dobro obiskani otvoritvi razstave, v petek,
sta igralca Lada Ščurek in Peter Simoniti brala pesmi iz zbirke
zgodaj umrlega pesnika Andrenška »Bele samote«. Na kitari ju
je spremljala Saša Hiti, o sUkah pa je govoril shkar Goce Kalaj-
džijski. Shkar Božidar Ščurek je dejaven tudi v ljubiteljskem
gledališču Železar iz Štor in je organizator likovnih kolonij,
slikanju se posveča od leta 1982, sicer pa je po pokhcu elektroin-
ženir.
V knjižnici, kjer se kulturne prireditve kar vrstijo, že priprav-
Ij^o tudi nov literarni večer.
BJ
Foto naveza z zvezo
člani celjskega Fotokino društva
so v soboto skupaj s Fotokino zvezo
Slovenije uspešno izvedli celodnevni
fotoinštruktorski seminar v prosto-
rih AMD Slavko Šlander v Celju. Več
kot 60 slušateljev iz vse Slovenije je
potrdilo željo po strokovnem znanju
in preseglo pričakovanja organiza-
torjev.
Seminar je bil namenjen tako začet-
nikom kot tudi tistim, ki o fotografiji
vedo že kaj več. Po mnenju udeležen-
cev in organizatorjev je bil zelo kako-
vosten, kar so zagotavljali vsi predava-
telji: mojstra fotografije Vlasto Simon-
čič in Stojan Kerbler ter Nikola Tan-
hofer, pofesor na Filmski akademiji
v Zagrebu. Slušatelji so poslušali zani-
miva predavanja o zgodovini fotografi-
je, o barvah in barvni fotografiji, pre-
gledah in ocenili pa so tudi fotografije
in diapozitive, ki so jih prinesli s seboj.
Sobotni seminar je bil prvostopenj-
ski, kajti organizatorja, celjsko Foto
kinodruštvo in republiška zveza ga na-
meravata nadaljevati v prihodnjem
letu.
Pa tudi sicer so pri celjskem Foto
kinodruštvu precej aktivni, saj so letos
pripravili več zanimivih razstav in pri-
reditev. Naslednje leto, po 20 letih de-
la, nameravajo pripraviti mednarodno
foto razstavo, načrtujejo pa še akcijo:
Cicibani fotografirajo.	^ g
Žur S Piattersi
Prejši^i petek je bil v Ca-
^^blanci žur, kakršnega že
"Olgo ni bilo. Zanj so bili
®^goyorni člani skupine
Jhe Platters in Hot Hot
J*®!. Večer pa je popestrila
' modna revija boutiqua
Venera iz VELENJA,
Skupina The Platters je
I svojim nastopom dobro
držala na nogah vse ge-
J^racije obiskovalcev. Po
^tnem aplavzu so nastopih
^ enkrat in kasneje skupaj
J Skupino Hot Hot Hot zaba-
. ^li obiskovalce do zgodnjih
i, anjih ur, ob koncu pa so
skupine The Platters
^Jimi zaplesali. Njihov na-
je bil veliko doživetje in
^očaranih obrazov in ušes
pustih za seboj. Kdor-
u ^ je kdaj podvomil v nji-
1 verzijo, se je lahko na
s^ia ušesa prepričal, da so
njihove pesmi res takšne kot
so originalne.
Originalni člani The Plat-
ters so zelo uspešno delovali
od petdesetiH do poznih se-
demdesetih let, nato pa so se
razšli. Novi Piattersi so sku-
paj že osem let in jih sestav-
ljajo: Regie Stone, Diana
McDonalds, Delmar Dixon
in Freddie Les Wallace.
V Celje so prišh v okviru slo-
venske turneje, ki je vsebo-
vala 12 nastopov.
Za Novi tednik je Delmar
Dixon dodal: »Nastopi v Slo-
veniji so naša nova doživetja.
Ljudje so tako ustrežljivi in
prijazni do nas in to nas zelo
veseli. Ravno zato smo se od-
ločili, da bomo tudi najdaljšo
noč v letu preživeli v Slove-
niji.«
BRIGITA RAJŠTER
KSENIJA PETEK
V klubu Casablanka bo v petek, 23. 11. nastopil
priljubljeni ansambel POP DESIGN, vijudno vabljeni!
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	WHEN YOU COME BACK TO ME - JASON DONOVAN (6)
2.	ŠUM NA SRCU-ANDREJ ŠIFRER	(2)
3.	TONIGHT - NEW KIDS ON THE BLOCK	(7)
4.	THE JOKER - STEVE MILLER BAND	(8)
5.	RAD IMAM - NERON	(7)
6.	LOOK ME IN THE HEART - TINA TURNER	(5)
7.	SO HARD - PET SHOP BOYS	(3)
8.	GOODBV MARIJA - POP DESIGN	(4)
9.	CRVING IN THE RAIN - A-HA	(4)
10. GIVE IT ALL'AWAY - HOTHOUSE FLOVVERS	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.30.
DomaČe melodije:
1.	MNOGO LET - JOŽE BURNIK	(6)
2.	NA ZDRAVJE ŠTAJERCI - KLAVŽAR	(9)
3.	MARTINOVANJE - SLOVENIJA	(8)
4.	PO SAVINJSKI DOLINI - VESELI DRENOVCI	(3)
5.	DANES JE TVOJ ROJSTNI DAN - HENČEK	(3)
6.	SRCE NE JOČI VEČ - ŠTAJERSKI VRELEC	(6)
7.	RODNI DOM - PODKRAJSKI FANTJE	(8)
8.	ZA LAŽJE SLOVO - KLINC	(2)
9.	JUŽEK IN MARTA - ANSAMBEL BRATOV AVSENIK	(5)
10. PLANINSKI KRST-NAGELJ	(1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.30.
Predlogi za lestvico zabavnih melodij:
rVE BEEN THINKING ABOUT YOU - LONDON BEAT
LOVE TAKES TIME - MARIAH CAREY
SHOW ME HEAVEN - MARIA MCKEE
Predlogi za lestvico domačih melodij:
v NEDELJO POPOLDNE - SLAK
NA VASI - AŠIČ
VESELA POLKA - PUGELJ
Nagrajenca: Anica Turnšek, Brezova 13, Šmartno v Rožni dolini
Sabina Belej, Hajnsko 4 a, Pristava
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
KUPON
lestvica zabavnih melodij.
izvajalec_
lestvica domačih melodij.
izvajalec_
Ime in priimek .
naslov_
10. stran - 22. november 1990
naši kraji in ljudi.
Bojan Planinšek
Marija Globočnik
Rado Romih
Tomaž Lukač
Danilo Jurič
Jože Škrubej
Celjani o plebiscitu
Pred zaključkom redakcije smo
se sprehodili po celjskih ulicah in
povprašali mimoidoče o tem, kaj
menijo o predlaganem plebiscitu.
Kar nekaj vprašanih ni hotelo od-
govarjati, drugi so pojasnili, da se
ukvarjajo s poplavo, tisti, ki smo
jih uspeli prepričati, pa so menili
takole:
Bojan Planinšek: »Mishm, da je
prav, da plebiscit bo. Ne vem pa,
]|Bko se bodo odločili ljudje. Vseka-
kor je pred plebiscitom potrebna
natančna analiza. Pripraviti jo mora
izvršni svet, v njej pa je treba upo-
števati predvsem gospodarsko, po-
litično in obrambno plat.«
Marija Globočnik: »Nekaj sem
slišala o tem, kaj se pripravlja, bolj
podrobno pa stvari ne poznam. Za
politiko se ne zanimam, sploh zdaj,
ko sem v pokoju.«
Rado Romih: »Malce na hitro je
zrasla ta zamisel in sam pri sebi še
nisem razčistil stvari. Nekaj infor-
macij je na voljo, nisem pa prepri-
čan, da tisti, ki razpolagajo z infor-
macijami, natančno vedo, kaj bo po
plebiscitu. Vprašanje je tudi, kako
bodo reagirali drugi na našo odoči-
tev. Mislim pa, da nam kaj drugega,
kot da glasujemo za, niti ne preo-
stane.«
Tomaž Lukač: »Mislim, da bi bilo
kar prav, da bi se odcepih. Kljub
težavam, ki bodo verjetno nastopi-
le, se bodo po moji oceni ljudje od-
ločili, da bodo živeli zase. Tako kot
je zdaj, je nevzdržno in nekaj se mo-
ra spremeniti.«
Danilo Jurič: »Sem za plebiscit.
zadnji čas je, da do tega pride. Sam
se celo bojim, da bomo prepozni.«
Jože štrubelj: »Predvsem mora-
mo pred plebiscitom še marsikaj
postoriti, da se spravimo na zeleno
vejo in da ne bomo na koncu še bolj
siromašni ^kot smo zdaj. Plebiscit
pomeni za*me korak k osamosvoji-
tvi. Slovenci doslej še nikoli nismo
bili samostojni, stalno smo pod ne-
kim okupatorjem. In zato se mi zdi
prav, da se osamosvojimo, da začne-
mo delati in nehamo politizirati.«
IB
Lesene stene proti hrupu
Prekomeren hrup v bival-
nem okolju predstavlja ve-
lik ekološki in zdravstveni
problem. Lotili so se ga
v celjskem Razvojnem cen-
tru. Z namenom, da bi ta
hrup zmai^šali, so razvili
lesene protihrupne stene, ki
jih ponekod v Sloveniji že
uporabljajo.
V Razvojnem centru so
ugotovili, da so njihove do-
sedanje ekološke študije
opozorile na problem hrupa.
Želeli so ponuditi konkretno
rešitev problema, zato so raz-
vili leseno protihrupno ogra-
jo, ki je uporabna zlasti ob
cestah, pa tudi pri zmanjše-
vanju drugih vrst hrupa. Kot
sta na predstavitvi projekta
povedala profesorica Darka
Domitrovič-Uranjek in inže-
nir Oskar Šoster, ideja ni či-
sto izvirna, povzeta je od so-
sedov, ki podobne zaščite že
dolgo poznajo. V Razvojnem
centru so se odločih za lese-
no steno, saj so ugotovili, da
ima les v primeijavi z beto-
nom in kovino nekatere
prednosti pri postavitvi
v prostor, oblikovanju sten
in doseganju boljše absorb-
cijske sposobnosti. Proti-
hrupne stene so izdelah v so-
delovanju z Borom iz Laške-
ga, njihov izdelek pa že stoji
ob mariborski obvoznici. Za-
enkrat je edini investitor
sten republiška uprava za ce-
ste, a po izgradnji nove ceste
ji ponavadi zmanjka denarja
za protihrupno zaščito, če-
prav je ta zakonsko oprede-
ljena. V Razvojnem centru
so ugotovili, da bi potrebo-
vali vsaj pet kilometrov pro-
tihrupnih sten na najbolj kri-
tičnih 'odsekih slovenskih
cest. Stene bi bile uporabne
tudi v drugih okoljih, kjer
hrup presega dovoljeno ja-
kost. V zadnjem času se po-
leg Razvojnega centra kot
projektanta protihrupnih
sten pojavljajo še drugi, kar
pomeni, da računajo na to,
da se bodo razmere pri reše-
vanju tega ekološkega in
zdravstvenega problema
spremenile. Verjetno pa bo-
do morali k temu svoj delež
prispevati tudi prizadeti kra-
jani, saj so bili doslej prema-
lo glasni pri svojih zahtevah.
TC
Pomoč tudi iz Dobrne
Zravilišče Dobrna nudi brezplačno pomoč ljudem, ki so
bili prizadeti v poplavim na razpolago pa je sledeča oprema:
60 jogijev, 10 odej, posteljno perilo, več starih postelj, 30 miz,
100 stolov ter tepihe in tekače.
Vsi, ki potrebujete naštete predmete, jih dobite v zdravi-
lišču Dobrna med 10 in 12 uro.
Razdejanje v hemijiščih
že v prejšnji številki smo poročali o veliki škodi, ki jo je
povodenj povzročila kmetijstvu. Sedaj pa vedno bolj ugo-
tavljamo, daje škoda zares ogromna in da bo sanacija dolgo-
trajna, saj so hmeljišča ter druge njive in travniki prekriti
z muljem in drugimi naplavinami, kot vidimo na posnetku
s hemljišča v Šempetru.	t. TAVČAR
Andrazani
nočejo
odlagališča
»če ne bo šlo drugače, b
mo gradnjo odlagališča tij^
ko in srednje radioaktivna
odpadkov v Arnačah prepf?
čili s silo.« Tako je skleni)
okrog petdeset krajanov ^tf
draža, ki so minuli tedpf
skupaj s predstavniki žalsi^
hberalno demokratsL
stranke razpravljah o gradnj
odlagališča.
V	Andražu so ogorčen,
nad dejstvom, da so Arnač.
sploh prišle v ožji izbor
lokacijo odlagališča jedrski},
odpadkov. Na tamkajšnjenj
območju namreč ljudje živj.
jo pretežno od kmetijstva
v bližini so vodni viri, geotet.
malni vrelci, kraj pa je gost^
naseljen in ekološko že tak^
in tako preobremenjen. Kra.
jani odločno zavračajo vsak
poskus, da bi republika ali
nekaj posameznikov odloča,
lo v njihovem imenu. V koli.
kor bi Arnače ostale na sez
namu možnih krajev, kjer bj
uredili odlagališče, zahteva-,
jo krajani razpis referendij.
ma. Če tudi potem njihov;
odločitev ne bi obveljala, bo
do fizično preprečili gradnj
objektov. Vse to so Andraža
ni zapisali v posebni peticij
in 53 krajanov jo je takci
podpisalo. IRENA BAŠi
Po Miklavžu
telefoni
v Rogaški
V	celjskem PTT podjetj
naj bi predvidoma v petet
23. novembra, priključil
v omrežje novo vozlišču
telefonsko centralo v Rogi
ški Slatini, vendar se b
priklop zaradi sanacije ra
mer po poplavi zavlekel:
nekaj dni.
V	Rogaški Slatini bod
centralo z zmogljivostjo I
tisoč telefonskih števil
priključili 7. decembra, i»
dobno vozliščno cenii?
v Slovenskih Konjicah pa
predvidoma 21. decembra.
Glavna dela v obeh »
zhščnih telefonskih centu
lah v Rogaški Slatini in Si«
venskih Konjicah so že k«
čana, digitalni centrali pa st
opremljeni s tehnologijo Ii
kre-Tel »SI 2000«. Opremi
za prenosne sisteme f
v celjskem PTT podjetju kJ
pili v mostarskem Unisi
obe novi centrali z zmoglj
vostjo po 3 tisoč telefonski
številk pa prinašata v šma-'
sko in konjiško občino sku[
no 3 tisoč 600 dodatnih tel"
fonskih številk.	j;
Jože Vurcer
v spomin
Ko je Jože Vurcer prejš-
nji teden nesebično prisko-
čil na pomoč od poplave
prizadetima pokrajinske-
mu muzeju in knjižnici, ni
nihče zaslutil, da ga kmalu
ne bo več med nami. Z ne-
izmernim optimizmom
nam je vlival pogum, da ni-
smo klonili pri odpravlja-
nju katastrofalnih posledic
vodne ujme. A v soboto, 17.
11. 1990, je njegovo življe-
nje za vedno ugasnilo. Za-
pustil nas je prvovrsten
strokovnjak, ki je s svojim
raziskovalnim delom za-
polnil prenekatero belo liso
celjske in slovenske zgodo-
vine. Zapustil nas je čudo-
vit človek in prijatelj.
Jože Vurcer seje rodil 23.
11. 1941 v Trnovski vasi pri
Ptuju. Po končani gimnazi-
ji na Ptuju je študiral zgo-
dovino in sociologijo na fi-
lozofski fakulteti v Ljublja-
ni. Slabe gmotne razmere
so ga prisilile, daje po kon-
čani prvi stopnji (zgodovi-
na, sociologija) študij pre-
kinil in se zaposlil kot uči-
telj zgodovine na gimnaziji
v Ptuju in kasneje (1968) na
osnovni šoli bratov Dobro-
tinšek v Vojniku. Vendar
naporno in včasih duha-
morno pedagoško delo ni
strlo njegove želje po zna-
nju in raziskovanju. Ob de-
lu je dokončal še drugo
stopnjo na Filozofski fakul-
teti v Ljubljani in se leta
1979 zaposlil kot kustos
v Muzeju revolucije Celje.
Tuje začel načrtno prouče-
vati našo medvojno zgodo-
vino in tu je objavil svoje
prve znanstvene rezultate.
S postavitvijo več odmev-
nih muzejskih razstav,
z zagnanim mentorskim
delom in s strokovnim sve-
tovanjem sije kmalu prido-
bil ugled najboljšega celj-
skega strokovnjaka za
medvojno obdobje. Njego-
vo glavno raziskovalno po-
dročje je bilo obdobje oku-
pacije na Celjskem in ob-
vladal ga je kot le maloka-
teri slovenski zgodovinar.
Svoje raziskovalne dosež-
ke, plod večletnega dela po
slovenskih arhivih in skrb-
nega študija domače in tuje
literature, je nameraval str-
niti v magistrski nalogi
o politični oblasti na po-
dročju celjske občine
1941-1945, ki bi gotovo po-
menila novost v sloven-
skem zgodovinopisju med-
vojnega obdobja. A usoda
je hotela drugače. Poln idej
in načrtov je za vedno
odšel.
Celje je izgubilo prvo-
vrstnega zgodovinarja, av-
torja številnih razprav in
odmevnih muzejskih raz-
stav (tudi razstava o nasilni
mobilizaciji Slovencev
v nemško vojsko z naslo-
vom Po sili vojak, ki bo od-
prta v naslednjem mesecu,
je njegovo delo), duhovne-
ga vodjo celjskega Zgodo-
vinskega društva, sodelav-
ca Celjskega zbornika in
raznih drugih periodičnih
publikacij. Njegovi prijate-
lji in sodelavci pa smo izgu-
bili čudovitega človeka, ki
je bil vedno pripravljen po-
magati. JANEZ CVIRN
Obnovljena pliberška zadruga
Prejšnji konec tedna je Zadruga Market iz Pliberka ponovno odprla vrata doseda^
trgovine, le da je zelo povečana. S tem so povečali ponudbo in zm^jšali gnečo, ki J^^,
včasih zares vehka. Po besedah vodje te slovenske zadruge, Stanka Čika, prodajajo v P
čani blagovnici okoli dvajset tisoč raznih artiklov od sadja, zelenjave in špecerU
izdelkov bele tehnike, gospodinjskih in akustičnih aparatov. V nadstropju prodajajo te^j^n
V tej zadrugi so že doslej imeli ugodne cene, kar obljubljajo tudi za v bodoče. Na .
Stanko Čik v novem delu marketa.	T. TAV^^
naši kraji in ljudje
22. november 1990 - stran 11
Žalski icriž še enicrat
Izredna seja predsedstva
občinske organizacije Rde-
čega križa v Žalcu v začetku
tedna, je bila sklicana z na-
menom, da odgovore Zden-
ki Stopar, avtorici komen-
tarja, ki je izšel v Novem
tedniku 14, novembra.
Spodaj podpisana je po
mnenju skupščine »degradi-
rala dosedanje delo RK
v Žalcu ter naredila nepopis-
no škodo organizaciji sami
ter posameznikom. Vzela
jim je voljo do nadaljnjega
dela, prizadete osebe so celo
mislile z delom prenehati.«
Predsednica Rdečega kri-
ža v Žalcu Anica Doler, ki
delo na RK opravlja volun-
tersko, je navedla natančne
podatke za sebe in sekretar-
ko RK Dragico Pečar o nju-
nem delu v času od 1. do 6.
novembra. Iz poročila je raz-
vidno, da so obvladovale te-
ren v dvajsetih KS v žalski
občini, pri tem pa so jim bile
močno v pomoč aktivistke
Rdečega križa na terenu. Po
telefonu so bile vseskozi
v povezavi s štabom civilne
zaščite v Žalcu in z njihovo
pomočjo so obvladovali te-
ren. V času pa, ko sta pred-
sednica in sekretarka bili na
terenu, so na telefonu občin-
ske organizacije RK v Žalcu
dežurale dijakinje, ki niso bi-
le seznanjene z razmerami
RK v žalski občini. Na razpo-
lago ni bilo nobene admini-
strativne pomoči, zato je vso
dokumentacijo morala ure-
jati sekretarka sama.
Največji problem pa pred-
stavlja skladišče RK, ki je
premajhno in neprimerno za
hrambo, zato darovanega po-
hištva v Žalcu niso imeh kje
shraniti, ampak so čakali do
8. 11. in ga potem razvažali
prizadetim ljudem. Veliko
dela so aktivistke RK v Žal-
cu imele š sprejemanjem
blaga, ki je prihajal iz drugih
krajev.
Do 7. oziroma 8. novembra
so s prevozom aktivisti RK
razdelili med prizadete kra-
jane žalske občine naslednje
predmete: 13 jogijev, 4 kav-
če, 4 prešite odeje, 10 spalnih
vreč, 3 peči na trajno gorivo,
1 hladilnik, 1 štedilnik, 92
odej, 80 rjuh, 38 brisač
9 kompletov postelj, 105 ton
premoga, 400 kvadratnih
metrov toplega poda, 500 do
600 kg oblačil, v skladišču pa
imajo trenutno vskladišče-
nega 1 tono in pol različnega
materiala.
Iz Sežane so občinskemu
odboru RK Žalec poslah ka-
mion živil in kamion pohi-
štva, občinska organizacija
RK Sežana pa 120.800 di-
narjev.
Na občinskem RK v Žalcu
so zbrali tudi podatke o lju-
deh, ki so potrebni pomoči.
Pomoč bi po njihovih oce-
nah rabilo še 182 družin, po-
trebovali pa bi še 11 ton
krompirja, 3,5 ton jabolk,
1 tono sladkorja, tisoč litrov
olja in 600 kg pralnega pra-
ška, potrebujejo pa tudi še
pohištvo.
S tem poročilom sem pri-
kazala tudi svetlo stran žal-
skega Rdečega križa, iz nje-
ga pa je razvidna požrtvoval-
nost aktivistov RK.
ZDENKA STOPAR
Zimšek še
vedno direktor
Jože Zimšek bo nasled-
njih nekaj mesecev še
opravljal direktorsko
funkcijo v Zavodu za pla-
niranje in izgradnjo obči-
ne Celje.
Takšen predlog so potr-
dili poslanci celjske skupš-
čine, ki so bili na enem
prejšnjih zasedanj proti
predlogu izvršnega sveta za
ponovno imenovanje Zim-
ška. Izvršni svet je nato
predlog spremenil v oprav-
ljanje funkcije za določen
čas do reorganizacije Zavo-
da in takšen predlog so po-
slanci na zadnjem zaseda-
nju sprejeli. Po zagotovilih
predsednika občinske vla-
de Mirka Krajnca pomeni
opredelitev določen čas do-
bo naslednjih nekaj mese-
cev, ko naj bi v republiki
sprejeli ustrezen zakon
o reorganizaciji zavodov in
ga nato v praksi izpeljali.
TC
Graška pomoč Celju
Pomoč za poplavljene prihaja v Celje tudi iz sosednjih držav.
V torek je župan Gradca vodstvu celjske občine izročil 200 tisoč
šilingov pomoči. Celjani so mu nato pokazali, kakšno škodo je
poplava povzročila v celjski bolnišnici in Pokrajinskem muzeju.
Foto: EDI MASNEC
Strogost na mestu
Celjski inšpektorat je na
novinarski konferenci pojas-
nil nekatere svoje ukrepe
med in po poplavi. Načelnica
inšpektorata Alenka Pečnik
je poudarila, da je bilo njiho-
vo glavno načelo pri delu pre-
prečiti epidemijo.
Zato so bili higienski ukrepi
v prvih dneh tako strogi, med-
tem ko so kasneje svetovah
glede na razmere na terenu.
Doslej niso ugotovili primerov
okužbe, kar pomeni, da so bili
strogi ukrepi upravičeni. Le na
pojav hepatitisa A bo treba še
počakati, saj je njegova inku-
bacijska doba mesec dni.
Posamezni inšpektorji so
v dneh odstranjevanja posle-
dic poplave nadzirali razmere
na terenu. Ugotavljali so, da
večjih kršitev higienskih navo-
dil ni bilo, kjer je šlo za večje
količine poplavljene hrane in
ta vsaj na prvi pogled ni bila
oporečna, pa so opravili anali-
ze in šele nato svetovali lastni-
kom, kako ravnati. Zaostrili so
nadzor v trgovinah, na tržnici,
v Mlekarni in celjski Klavnici.
Še največ težav so ugotavlja-
li v zvezi z razlitjem nevarnih
snovi. Tako je steklo kurilno
olje iz številnih zasebnih ci-
stern, medtem ko so med druž-
benimi ugotovili takšno razlit-
je le v domu upokojencev. Iz
številnih mehaničnih delavnic
celjskih podjetij je steklo olje,
še največ iz Izletnikove, nekaj
manj pa iz Cestnega podjetja.
Nivoja, Gozdnega gospodar-
stva, Ingrada in Komunale.
Strupeni cianidi pa so odpla-
vali iz galvan v invalidskih de-
lavnicah, Aurei in Zlatarni.
Medtem ko posebnih odpad-
kov, ki so jih imela podjetja
v sodih na dvoriščih po podat-
kih inšpektorjev ni odneslo.
Problematične so tudi precejš-
nje količine zaščitnih snovi za
kmetijstvo iz zasebnih kleti in
sredstva za deratizacijo, ki so
jih namestili septembra. Šte-
vilni občani pa se sprašujejo,
kaj seje zgodilo z radioaktivni-
mi snovmi v celjski bolnišnici.
Inšpektorji so pojasnih, da na
občinski ravni zanjo niso pri-
stojni, po podatkih Ivana Erže-
na iz ZSMH pa je bilo skladiš-
če teh odpadkov poplavljeno,
vendar embalaža ni bila poško-
dovana. Radioaktivnost so
stalno merili in ta ni bila pove-
čana, sicer pa odpadkov v skla-
dišču ni bilo veliko, ker so jih
nekaj dni pred poplavo poslali
v Vinčo, kjer jih stalno spreje-
majo. Pri vseh ostalih razlitih
škodljivih snoveh posledic še
niso ugotovili, kar pripisujejo
predvsem velikim razredči-
tvam zaradi ogromnih količin
vode.
T. CVIRN
Razstava v Vojniku
v tem tednu bodo v delovni terapiji Psihiatrije Vojnik zaprli
razstavo ročnih del, ki so jih tekom leta izdelali pacienti v reha-
bilitacijski skupini. Na razstavi, v prijetno urejeni likovni delav-
nici, prevladujejo ženska ročna dela, pa tudi moški ne zaostajajo
veliko za njimi. Razstavljena dela so tudi naprodaj.
Delovišče na Trgu 5. kongresa
v ponedeljek so na Trgu 5. kongresa pričeh z rekonstrukcijo
plinovoda in z razširitvijo PTT omrežja. Komunala Celje, TOZD
Ceste-kanalizacija, bodo dela predvidoma končali do 15. decem-
bra, celotna naložba pa bo stala približno 670 tisoč dinaijev.
Gradnja bo potekala v treh etapah. Ker je delovišče na parki-
rišču, bo parkiranje avtomobilov moteno, ko pa se bodo dala
bližala koncu, pa bo parkirišče tudi zaprto. Na Komunali so
obljubili, da bodo dela čimprej končah, hkrati pa tudi upajo, da
se Celjani zaradi parkirišča ne bodo preveč jezili.
M.ARNŠEK
Mladi, šola, prosti čas
Takšen je bil naslov vče-
rajšnje javne razprave, ki jo
je pripravil MLIN oziroma
^lada iniciativa pri Sloven-
ski demokratični zvezi v Ce-
yu. V goste so povabili mno-
Se bolj ah manj pristojne Iju-
za takšno razpravo. Po-
habljen je bil dr. Peter Ven-
republiški minister za
^zgojo in izobraževanje, dr.
^irjana Ule, redna profesori-
ca psihologije na FSPN in
strokovnjakinja za mladin-
sko problematiko, Jože Zu-
pančič, ravnatelj celjske
'gimnazije in predsednik Re-
f^^bliškega zbora Združene-
dela Skupščine Slovenije,
^lenka Kunaver, Janez
^kulj in Marko Mraz iz celj-
skega Kljuba.
Mlinovci so skupina 40
mladih iz vse Slovenije,
v Celju, ki ima poleg Domžal
in Maribora tudi svojo usta-
novo, pa jih trenutno melje
8. Povezujejo predvsem dija-
ke in študente, pa tudi vse,
ki se počutijo mlade po srcu.
S SDZ jih povezuje le osnov-
ni program političnega delo-
vanja ter idejna izhodišča.
Način njihovega delovanja
pa zajema predvsem obhko-
vanje izjav, ki jih objavljajo
v medijih, organizirajo pa tu-
di javne in okrogle mize.
Včerajšnja okrogla miza bi
morala biti že 7. novembra,
vendar pa so jo zaradi raz-
mer ob katastrofalnih popla-
vah prestavili za štirinajst
dni, da so zbrali čimveč mla-
dih ljudi.
M. ARNŠEK
Glasba v pomoč poplavljenim
v celjskem Narodnem do-
mu je v petek pianist Mitja
Vrunč pripravil dobrodelni
koncert, izkupiček prireditve
pa je namenil eni najbolj
ogroženih družin v poplavi
celjske občine. V ponedeljek
je blizu 10 tisoč dinarjev po-
klonil Karmen Skalicki, saj je
njena 4-članska družina osta-
la brez svojega 2,5-sobnega
stanovanja v bloku Na otoku
Skalickijevi, mama Karmen,
očka Marjan ter sinova sedem-
letni Damjan in šestmesečni
Klemen, zdaj živijo pri starših
Kovačičevih blizu svojega do-
ma. V prav tako dvoinpolsob-
nem stanovanju v bloku. Na
otoku 17 se stiska 7 ljudi, Kar-
men in Maijan pa v svojem sta-
novanju urejata tisto, kar se
sploh zaradi razmočenosti še
da. Na hitro smo ugotoviU, da
je v stanovanju popolnoma ne-
prizadetega ostalo le malo.
Morda se poplava še najmanj
pozna visečim kuhinjskim ele-
mentom, vse ostalo pa je bilo
namočeno z vodo. »Vodna ra-
ven je segala dobrih 10 centi-
metrov nad spodnji okenski
rob, mi pa smo v maminem
stanovanju trepetali, kdaj nas
bo tudi tam zalilo«, pripovedu-
je Karmen. No, Kovačičevi so
jo za nekaj centimetrov srečno
odnesli.
Študent 4. letnika klavirja na
ljubljanski Akademiji za glas-
bo Mitja Vrunč je imel pripra-
vo dobrodelnega koncerta že
nekaj časa v mislih. Sprva je
hotel zbrani denar nameniti
otrokom s cerebralno paralizo,
po vodni ujmi pa seje odločil,
da pomaga poplavljenim. Bli-
zu 150 obiskovalcev petkovega
koncerta v Narodnem domu je
torej pomagalo Skalickijevim,
Mitja pa je njihov naslov izžre-
bal iz kupčka tistih, ki so nam
jih posredovali na celjskem
Rdečem križu.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Pianist Mitja Vrunč je poklonil Karmen Skalicki blizu 10
tisoč dinarjev, izkupiček petkovega dobrodelnega kon-
certa v celjskem Narodnem domu.
Mini casino
v Žalcu, natančneje na Šlan-
drovem trgu 21, je od včeraj
odprt Mini casino Rolly. Igral-
nico sta z video igrami, ameri-
škimi Jacki, biljardom in roč-
nim nogometom opremila
partnerja Uroš Ribič in Maijan
Starič, ki bosta tovrstno zaba-
vo nudila od 14. do 6. ure zju-
traj. Vseh aparatov trenutno še
nimata, ko pa bosta opravila
vse formalnosti s carino, bo
njun Mini casino resnično po-
stal igralnica iz ameriških fil-
mov. Na žalost rulete ne bo, saj
naša zakonodaja ne dovoljuje
aparatov, ki bi direktno vračali
denar. Kljub temu pa bodo
lahko največji srečneži za 5 di-
narski žeton na Jacku (tri krat
trije pari) lahko dobili magično
vsoto 22 tisoč dinaijev. Pa vso
M. ARNŠEK
Ara spet odprta
Trgovina z živalmi butik
Ara v Celju je ponovno odpr-
ta. Takšno dovoljenje je izdal
občinski veterinarski inšpek-
tor na osnovi analiz, ki so po-
kazale, da so živali zdrave.
Pred mesecem smo pisali
o tem, da so Aro, last Ivana
Matoše, zaprli, ker so ugotovi-
li, da uvožene papige prenaša-
jo salmonelo. Inšpektor je ta-
krat odredil zdravljenje živali
in dezinfekcijo prostorov.
Lastnik je medtem vse obvez-
nosti opravil, dve analizi, ki jih
je opravil Zavod za živinorejo
in veterinarstvo v Celju pa sta
pokazali, da so živali zdrave.
Tudi prostore je lastnik očistil
in razkužil. Tako je trgovina od
začetka novembra spet odprta,
lastnik pa zagotavlja, da so vse
živali pod veterinarsko kontro-
lo in da za vse daje tudi garan-
cijo. Tega, da so bile uvožene
živali okužene, pa so po njego-
vem krivi tisti, kijih pri uvozu
pregledujejo. Matoša trdi, da
mu neprijetna zadeva ni vzela
volje in da bo svojo dejavnost
v prihodnje še razširil, že sedaj
pa sodi njegova trgovina med
največje v Jugoslaviji. ^^
Korenčkov palček vabi
Celjska občinska zveza prijateljev mladine pripravlja
v soboto, 24. novembra, izlet z veselim avtobusom, otroci pa
bodo skupaj s svojimi starši oziroma dedki in babicami tokrat
obiskali Ljubljano.
V ljubljanskem Lutkovnem gledališču si bodo ogledali igro
Svetlane Makarovič Korenčkov palček, obiskali pa bodo še
razstavo lutk Lutkovna kulturna dediščina Milana Klemenčiča.
Odhod iz Celja bo, tako kot po navadi, s parkirnega prostora na
Glaziji ob 8.30, prijave pa sprejemajo na Občinski zvezi prijate-
ljev mladine v Gregorčičevi ulici 6 v Celju.	IS
Enoizmenski
pouk v Vitanju
Približno 350 učencev
osnovne šole v Vitanju bo
poslej pouk obiskovalo sa-
mo dopoldne, to pa je ob
obnovljenih in razširjenih
šolskih prostorih za šolar-
je in njihove učitelje tudi
najrazveseljivejša vest.
Prejšnjo soboto so na-
mreč s priložnostno sloves-
nostjo zaključili prvo fazo
modernizacije šolskih pro-
storov, z delom in dogradi-
tvijo še štirih šolskih učil-
nic pa bodo nadaljevali, ko
se bo spet nabralo dovolj
denaija.
Osnovna šola v Vitanju je
zdaj bogatejša za dve speci-
alizirani učilnici za kemijo
in fiziko, učilnico za gospo-
dinjstvo in tehnično delav-
nico, večnamenski prostor
skupaj z jedilnico, novo ku-
hinjo ter garderobe. Po be-
sedah direktoija konjiške-
ga VIZ in predsednika
gradbenega odbora za mo-
dernizacijo vitanjske os-
novne šole Filipa Beškov-
nika, so v Vitanju pridobili
860 kvadratnih metrov no-
vih šolskih prostorov, de-
nar za gradnjo pa je prispe-
vala celotna občina. Tako
je konjiško gospodarstvo
zbralo 35 odstotkov, šole iz
svojih amortizacijskih skla-
dov in občinski proračun
34, sami Vitanjčani pa iz
krajevnega samoprispevka
še 31 odstotkov potrebnega
denaija za naložbo. Čeprav
so se v Vitanju odločili, da
kar tri četrtine s samopri-
spevkom zbranega denaija
namenijo za gradnjo novih
šolskih prostorov, pa bi
brez pomoči ostahh v obči-
ni do nove šole težko prišh.
IS
12. stran - 22. november 1990

Ivan Cerjak
Milan Gombač
Franc Smodiš
Darja Lešjak
Jože Skornšek
Drugačen Savinjski gaj
Poplava ni prizanesla niti
Savinjskemu gaju v Mozirju.
Uničene so gredice, voda je
odnesla čubulice, zemljo, sa-
dike. Zelenice so bile popol-
noma pokrite z blatom, dreve-
sa ob Savinji podrta. Savinj-
ski gaj je voda skoraj popol-
noma razdejala.
Vendar pa so se nekateri od
slovenskih vrtnarjev takoj loti-
li dela in mozirski park že do-
biva popolnoma drugačno po-
dobo. Pri delu jim pomagajo
tudi drugi ljubitelji cvetja in
gaja. Tako so se delovne akcije
v soboto udeležili maratonci,
udeleženci pohoda iz Celja do
Logarske doline, in nekateri iz-
med celjskih planincev, pri-
družili pa so se jim tudi mla-
dinci iz Žične.
Ivan Cerjak: »V petek sem
slišal na celjskem radiu poziv
planincem, naj pridejo poma-
gat v Savinjski gaj. Takoj sem
se odločil, da grem zraven. Da-
nes predvsem odvažamo blato,
ki ga je prinesla voda, da se
bodo lahko zelenice ponovno
zarasle. Delo ni prenaporno,
saj smo vsi skupaj pridna eki-
pa. Naslednji teden prav tako
v soboto, bomo pripravili še
eno delovno akcijo v poplav-
ljeni Zgornji Savinjski dolini.
Na takšen način želim tudi jaz
prispevati k obnovi mozirske
občine.«
Milan Gombač: »Planinci
smo povsod, prejšnji teden
smo se udeležili pohoda od Li-
tije do Čateža, danes pa smo
tukaj zelo delavni. Delo res ni
naporno, želimo si le, da bi gaj
čimprej obnovili, da bo nasled-
nje leto zopet zasijal v polni
luči. Poleg delovne pomoči
smo na osnovni šoli Polule
skupaj z otroki zbrali finančna
sredstva, ki smo jih namenih
družinam otrok z osnovne šole
Ljubno, ki jih je poplava naj-
bolj prizadela.«
Franc Smodiš: »Prejšnji te-
den se je sestal organizacijski
odbor maratonskega pohoda
od Celja do Logarske doline.
Na hitro smo se odločili za de-
lovno akcijo v Savinjskem ga-
ju, da ne bi le hodili preko Mo-
zirja, ampak tu tudi pomagah.
Pozvali smo pohodnike, pla-
nince, nasploh vse Celjane, naj
pridejo pomagat, saj so v gaju
potrebne predvsem pridne ro-
ke. Upamo, da bomo očistili in
pripravili mnogo gredic.
Darja Lešjak: »Mladinci iz
Žične smo se odločili za delov-
no akcijo v Savinjskem gaju,
ker smo shšali obvestilo po ra-
diu. V podjetju je danes delov-
na solidarnostna sobota za ti-
ste, ki jih je poplava najbolj
prizadela. Naša skupina se je
odločila, da bomo pomagali
z delom, deset nas je tukaj, še
več bi nas sodelovalo, če jih ne
bi potrebovali v podjetju. Kar
pretreslo me je, ko sem videla,
kaj se je zgodilo s Savinjskim
gajem in z vsemi rožami. Prej
sem bila že večkrat v mozir-
skem parku, danes pa je prav
žalostno pogledati vse to raz-
dejanje.«
Seveda pa Savinjski gaj brez
Jožeta Skornška, vrtnarja iz
Mozirja, ne bi bil to, kar je. »V
teh dneh s_em v parku še več
kot prej. Čistimo vse, kar je
potrebno, in upamo, da ne bo
zapadel sneg. V na novo ureje-
ne gredice smo posadili že 20
tisoč čebulic, radi pa bi jih vsaj
še 15 tisoč. Sadimo tulipane,
mačehe, marjetke, tako da bo
poleti gaj popolnoma v cvetju.
Spomladi bo najbrž nekaj
manj tulipanov, saj je čebulice
odnesla voda, poleti pa bo Sa-
vinjski gaj lepši, kot je bil. Ce-
lotno podobo parka bomo
spremenili, v mislih imamo
majhen živalski vrt in nasad
vrtnic, preuredili pa bomo tudi
gradiče. Tudi tisti, ki imajo
stalne gredice, že delajo in pre-
urejajo. Predvsem moramo od-
straniti blato in mivko z vseh
zelenic, očistiti moramo obrež-
je Savinje, nasploh pa je park
sedaj že lepo urejen, če ga pri-
meijamo s prvimi dnevi po po-
plavi. Vesel sem, da smo se vrt-
narji uspeli dogovoriti in da bo
Savinjski gaj še naprej ostal
v Mozirju.«
URŠKA KOLENC
Foto: EDI MASNEC
Več kupov, polnih lopat in samokolnic, lepši bo Savinjski gaj. V sobotni akciji so se
Celjani zelo izkazali.
Bomo letos smučali na Celjski?
Pogoj je seveda sneg, a ker je po mne-
nju meteorologov obdobje zim brez sne-
ga mimo, utegnejo smuko na Celjski
preprečiti zapleti zaradi odškodnine za
delo in sredstva, ki jih je v Celjsko kočo
vložil Stane Zakelšek. Prejšnji najem-
nik Celjske koče, ki ga je spomladi so-
dišče oprostilo krivde, namreč upravi-
čeno terja, naj mu Izletnik povrne sred-
stva, ki jih je vložil v obnovo.
Kot je znano, je Stane Zakelšek v času,
ko je bil najemnik Celjske koče, tej spet
vrnil nekaj nekdanjega mika, s preuredi-
tvijo vlečnic pa je tudi zagotovil varno
smuko. Ko so ga zaprli in po šestih mese-
cih zapora oprostih krivde, je Izletnik
predal Celjsko kočo in smučišča v uprav-
ljanje TVD Partizan, katerega člani so
pripravljeni poskrbeti, da bi smuke željni
Celjani tudi to zimo lahko obiskovali svo-
je najbližje večje smučišče. Pravzaprav
so terene z udarniškim delom že usposo-
bili, zatika pa se pri vlečnicah, ki so po
njihovem potrebne rekonstrukcije. Teh
del se ne bodo lotili, vsaj dokler spor
glede odškodnine, ki jo teija prejšnji na-
jemnik, ne bo rešen.
In kje se zatika? Spor se na sodišču
vleče že od začetka tega leta. Že takrat je
sodno zapriseženi izvedenec Franc Kra-
gelj ocenil, kohko je stala obnova Celjske
koče takrat, ko jo je prevzel Stane Zakel-
šek. Izletnik se z njegovo oceno ni stri-
njal in je zahteval novega sodnega cenil-
ca. Sodišče je imenovalo tudi tega, ven-
dar cenitve še ni končal.
Pravni zastopnik Stanka Zakelška,
mag. Drago Demšar, je zaradi dolgotraj-
nega postopka pisno urgiral pri celjskem
sodišču. Sodnica Ana Fidler, ki vodi po-
stopek meni, da je za dolgotrajnost kriv
sodni cenilec. Tudi sama ga je že nekaj-
krat opomnila, naj čim prej konča delo,
menda pa bo oceno dobila v teh dneh.
Vprašanje je, če ne bo vsega skupaj
prekril sneg, kratko pa bodo potegnili
smučarji. Prav tako se sprašujemo, zakaj
ni bila dobra ocena prvega sodnega izve-
denca, saj je znano, da tudi druga ne bo
bistveno drugačna. Dobro je vsaj to, da
bo tudi ta ocena končno na mizi, sicer bi
se po ponovni preureditvi vlečnic utegni-
ti zabrisati dokazi, daje nekdanji najem-
nik Celjske koče vanjo sploh kaj vlagal.
Vsekakor pa bi bilo prav, če bi v zadevo
posegla tudi občina.
Stane Zakelšek pravi, da se je z Izletni-
kom pripravljen pogajati, vendar ne pre-
ko pisem. Pred kratkim je namreč od
Izletnika prejel zahtevo, naj odstrani ko-
čo pri zgornji postaji vlečnice, ker menda
ne ustreza varnostno-tehničnim predpi-
som. Tega ne bo storil, ker ima v rokah
vse potrebne dokumente, ki tej trditvi
nasprotujejo.
Kaže torej, da s smuko na Celjski ne bo
nič, vsaj dokler se omenjeni sodni spor
ne bo rešil. Če ne bo končan pred sne-
gom bo škoda še večja. Ne le zato, ker bi
zaradi izpada dohodka Celjska koča spet
poslovala z izgubo, temveč tudi zaradi
dela, ki so ga v pripravo smučišč že vloži-
li člani društvo Partizan.
RADO PANTELIČ
Zaraščena zgornja postaja vlečnice na Celjski koči še ni pripravljena na sneg.
Eitothmi
Skriti so vedrill!
Nekdanji občinski oblastni-
ki in gospodarstveniki, ki so
imeli več pojma o politiki kot
o gospodarstvu, so se ob kon-
cu sedemdesetih let odločih,
da potrebuje hotel skoraj vsa-
ka nekoliko večja vas. Hoteli
so rasth kot gobe po dežju, pa
še premalo jih je bilo glede na
takratni »gospodarski čudež.«
Če k temu dodamo še bratstvo
in enotnost, geslo, ki nas ie ob-
vladovalo v tistih letih, po-
tem se seveda ne moremo ču-
diti, da so hotele postavljali tu-
di v njegovem imenu. No, ho-
teli so ob vsem tem še naj-
manjše zlo. Zmogljivosti, kijih
ponujajo, bi verjetno lahko
z levo roko napolnil vsak za-
sebnik z vsaj malce smisla za
dobro poslovanje. Firme, ki so
se ukvarjale z gostinsko-turi-
stično dejavnostjo, pa so se se-
veda skrivale v velikih siste-
mih, katerih osnovna dejav-
nost je bila kmetijstvo, prede-
lava, trgovina... Z gostin-
stvom so se lahko ukvarjali tu-
di tisti, ki so proizvajali izvija-
če in dele za avtomobile. Ob-
činska zaplankanost ni pozna,
la meja, pa čeprav so prav ob.
činske meje določale smer]
razvoja posameznih občin.
V najlepših časih so v žalski
občini zgradili kar dva hotela
dobili so ga tudi Slovenski}^
Konjicah in še kje. Zasedenost
večine teh objektov pa je zad.
nje čase skromna, kar naj bi
bilo predvsem odraz splošnega
gospodarskega stanja in po.
manjkanja denarja. Tam, kjer
ti objekti nimajo pravega turi.
stičnega zaledja, tanko piska-
jo. Še posebej se to pozna tam,
kjer so računali na poslovni tu',
rizem: v Celju, Velenju. Pre.
boldu in Slovenskih Konjicah.
Izgovori za slabo poslovanje so
kot na dlani. Skritost majhnih
podjetij v velikih sistemih je
bila zgolj potuha raznim direk-
torjem in komercialnim služ-
bam. Njihovo delo je bilo kot
po pravilu vselej končano po
osmih urah službe. Tega pa ni
nikjer, kjer se resno ukvarjajo
z gostinsko-turistično dejav-
nostjo.
JANEZ VEDENIK
Braslovče so lepe
Prejšnji petek so v Raden-
cih razglasili najlepše urejene
turistične kraje v Sloveniji.
V skupini velikih turističnih
krajev se je na drugo mesto,
takoj za Radenci, uvrstila Ro-
gaška Slatina, v skupini turi-
stično-tranzitnih krajev pa je
Turistična zveza Slovenije
prvo mesto prisodila Bra-
slovčam.
Prvo mesto, ki gaje Braslov-
čanom prisodila posebna ko-
misija slovenske turistične
zveze, je prav gotovo tudi
spodbuda za delo naprej. Tako
lepo urejen je ta savinjski kraj
postal po zaslugi večine kraja-
nov in tudi tamkajšnjega žup-
nišča, povsem novo podobo pa
je dobil ob letošnjem prazno-
vanju prazniki občine Žalec.
Braslovče nudijo tudi obilo
možnosti turistom, zlasti pre-
hodnim. saj je v bližnji okohci
zares veliko izletniških točk.
To še posebej velja za planin-
ce, ki so že zdavnaj odkrili le-
pote bližnjih Dobrovelj in go-
stoljubnost tamkajšnjih prebi-
valcev. Čez Dobrovlje vodi tu-
di evropska planinska pešpot,
ki iz leta v leto privablja vse
več planincev iz domala vseh
evropskih držav. Ljubitelji
surfanja že nekaj let poznajo
Žovneško jezero, vso pohvalo
pa si zaslužijo tudi novi najem-
niki gostinskega lokala ob Bra-
slovškem jezeru, saj so se letos
izkazali s pestro gostinsko po-
nudbo, dobro hrano in ne na-
zadnje števinimi prireditvami,
ki so se zvrstile poleti. Ne gle-
de na vse to, pa bodo morali
v Braslovčah slej ko prej raz-
mišljati tudi o prenočitvenih
zmogljivostih. Veliko je na-
mreč turistov, ki bi radi ostali
nekaj dni, pa za to nimajo pra-
vih možnosti.
V ostri konkurenci za naslov
najboljšega v »elitni« skupini
sta se ob koncu znašli naravni
zdravilišči Radenci in Rogaška
Slatina. Tokrat so nekoliko več
točk prisodili Radencem, mor-
da tudi zato, ker je minulo leto
naslov pripadel Rogaški Sla-
tini.
Najmanj, kar bi lahko ob
tem rekli, je, da bi si lahko ti
zdravilišči delili prvo mesto.
Očitno pa so organizatorji po-
trebovali kraj in vse tisto, kar
sodi zraven, za razglasitev re-
zultatov. Ob vsem skupaj je
najbolj pomembno to, kakšna
je zasedenost, kolikšen je fi-
nančni učinek in kakšna bo-
dočnost se komu piše v časih,
ko imajo domači gostje vedno
manj denarja, ugled Jugoslavi-
je pa tudi na turističnem po-
dročju nezadržno tone. Še sre-
ča, da imamo nekaj svetlih iz-
jem, kot sta Rogaška Slatina in
Radenci.
JANEZ VEDENIK
Kopalni raj
V	Atomskih toplicah po-
spešeno zaključujejo grad-
njo novega objekta z naj-
sodobnejšimi kopališči
v Jugoslaviji, kakršnih ne
premorejo niti v naj-
uglednejših obmorskih le-
toviščih. Pokriti in odprti
bazen bosta povezana.
V	pokritem kopahšču, na
850 kvadratnih metrih vod-
ne površine, bodo na razpo-
lago slap, termalni vrelci
z različnimi temperaturami
vode, rimske in podvodne
masaže ter otroški bazen.
Zunanje kopahšče bosta
odlikovala vodni tok ter
podvodne masaže. Novo
kopališče bo osvetljeno tu-
di pod vodo, opremili pa ga
bodo s subtropskim rast-
jem. V novi zgradbi bodo
še restavracija s približno
80 sedeži, finska ter turška
savna in solariji. Veliko pri-
dobitev kozjanskega zdra-
vilišča nameravajo poime-
novati »Terme oaza«.
Gradbinci opravljajo za-
ključna dela, uradna otvo-
ritev naj bi bila v de-
cembru.	BJ
izšel Turistični koledarček 1991
Te dni je izšel Turistični ko-
ledarček za leto 1991, ki ga
izdaja Celjska turistična
zveza.
Publikacija ima poleg obšir-
nega koledarskega dela s praz-
niki doma in na tujem tudi bo-
gato gostinsko in turistično
vsebino, saj so v njej opisani
vsi hoteli z našega območja, re-
stavracije, gostišča, turistične
in zgodovinske znamenitosti,
prav tako pa je bogata tudi
z vsmei turističnimi informaci-
jami. Turistični koledarček bo
dobrodošel tudi tistim, ki se
zanimajo za dobre gostilne in
agencije, v jem so opisane
možnosti za različne izlete ter
predstavljena turistična dru-
štva. Vsekakor gre za nepogre-
šljiv priročnik za vsakega go-
stinskega n turističnega delav-
ca. Publikacijo je uredil profe-
sor Zoran Vudler. Zgodovin-
ske podatke in opis kulturnoz-
godovinskih spomenikov J^
pregledal profesor Lojze Bolta.
planinske podatke Božo Jo''"
dan, sodelovali pa so še Ja^s
Majcen, profesor France Sir^'
Jana Krajnc, Rudi Hrovat, Va-
lent Vider, Fanika Gošnik
Fotolik.
Izšle so tudi Zimske turistih
ne informacije, v katerih sO
predstavljena vsa smučišča
zimskošportni rekreacijski
jekti v regiji, dobrodošle pa
do tudi informacije o možn^
stih počitnikovnaja na turisti^'
nih kmetijah in v zdravilišč'"
Naštete so tudi cene.
JANEZ VEDENI^

22. november 1990 - stran 13
RADIJSKE
KUMARICE
Piše
Nada Kumer
Rastemo, rastemo
Več kot leto dni je že, odkar je na
Radiu Celje zasijala prva Opoldanska
mavrica. Večina nas je že kar pozabila,
da smo še dvanajst mesecev nazaj med
opoldnevom prekinjali naš program: ob
11. uri smo se poslovili in začeli oddajati
spet ob 14. uri.
Oba programska bloka smo sklenili le
ob redkih priložnostih, ko smo priprav-
ljali celodnevni program. Denimo na
starega leta dan, o pustu ali ob obletnici
radia.
Prvikrat smo se resneje lotih celo-
dnevnega programa med lanskoletnim
obrtnim sejmom. Takrat smo skupaj
z Radiom Maribor pripravljah Sejemske
rulete. Novembra smo se odločili za seri-
jo oddaj OdUčne hiše. Z novim letom pa
je opoldanski termin dobil stalno mesto
v našem radijskem programu. Poimeno-
vah smo ga Opoldanska mavrica.
Lok, ki je povezal nekdanji dopoldan-
ski in popoldanski spored je kmalu po-
stal najbolj poslušan program Radia Ce-
lje. Pravzaprav nima neke čisto konkret-
ne programske opredehtve, mogoče bi
ga še najbolje označili s terminom: za-
bavno-informativni program. V njem
obravnavamo in predstavljamo najra-
zličnejše teme: od svetovnih zanimivo-
sti do glasbenih skupin, najrazličnejših
gostov ali dogodkov.
Poslušnost in odmevnost Opoldanske
mavrice pa je, seveda, privlačna tudi za
različne oglaševalce: podjetja, trgovine,
lokale... Med 11. in 13. uro je zato na
našem Radiu veliko prostora za predsta-
vitev teh oglaševalcev.
Reklame pri poslušalcih navadno niso
kdove kako priljubljene. S temi, ki jih
posredujemo v Opoldanskih mavricah
pa je drugače. Ne gre namreč za klasične
reklame pač pa za žive, kontaktne odda-
je, obiske v najrazličnejših lokalih in po-
djetjih, kjer klepetamo tako z lastniki,
delavci in tudi kupci. Zahvaljujoč tem,
čeprav plačanim oddajam, so kupci veli-
ko bolje obveščeni o ponudbi in konku-
renci na tržišču in tako pravzaprav ma-
vrične oddaje zadenejo kar tri muhe na
en mah: zadovoljni so kupci, ki so dobro
informirani, zadovoljni so podjetniki,
ker je njihova reklama odmevna in nav-
sezadnje smo zadovoljni tudi mi, ki nam
te oddaje pravzaprav režejo kruh.
Ko smo začenjali s stalnim, nepreki-
njenim programom od 8. do 19. ure, smo
se včasih zaskrbljeno spraševali, ali bo-
mo zmogli realizirati za tri ure daljši pro-
gram. Izkazalo seje, da zmoremo, edina
težava je pravzaprav naša tehnična
opremljenost, saj smo »izgubih« tri pro-
ste ure za montažo v glavnem studiu.
Enako zaskrbljeni smo zdaj, ko se od-
ločamo za jutranji program, ki naj bi
neprekhcno zaživel z januarjem 1991.
Kot pa smo dokazali že tolikokrat do-
slej: zmoremo marsikaj in zmogli bomo
tudi to.
Leto dni kasneje se nam bo gotovo
zgodilo tako kot se nam godi zdaj: ne
bomo si znali niti predstavljati več, da
smo kdaj imeli krajši program.
Otrok, pa tudi
pastorek Radia
v sliko in besedo smo ulovili dopisnika Radia Slovenija za
celjsko območje Mirana Korošca
»že vse življenje sem do sebe bolj dosle-
den kot do drugih in takšen bom tudi ostal.
Želim ostati radijec, vendar ne zgolj poroče-
valec ali še slabše »pisarniški« novinar, rad
bi še več komentiral dogajanje. Od Radia
pričakujem, da mi vse to omogoči, sam pa
po treh letih dopisništva že lahko rečem, da
rad delam in je to vehko bolj hvaležno opra-
vilo kot pa biti šef in odgovarjati za delo
drugih«, pripoveduje Miran Korošec, dopis-
nik Radia Slovenije za osem občin celjskega
območja.
Miran Korošec je bil z našim uredništvom
tesno povezan pred leti, ko je med 1983 in
1987 letom urednikoval na Radiu Celje,
v naši hiši pa je v začetku sedemdesetih let
tudi začel svojo novinarsko pot. Kot prakti-
kant, gimnazijec, kije zaključeval šolanje in
svojo pot videl na FSPN in kasneje kot
radijski novinar. Že v drugem letniku študi-
ja je začel redno sodelovati z ljubljanskim
radiom, v tretjem letniku pa je obesil študij
na klin in se zaposlil v dnevno informativ-
nem uredništvu, kjer je 79. že »šefoval« kot
vodja turnusa.
»Oživiti delo v dopisništvu je bilo izredno
težko in priznati moram, da je nemogoče
obvladovati osem tako raznolikih občin, ko
se štirje veliki industrijski centri družijo
z dvema nerazvitima občinama, ko so kot
aktualna dnevna problematika izpostavlje-
na kar vsa področja od ekologije, politike in
gospodarstva do družbenih dejavnosti in
kmetijstva«, pripoveduje Miran, ki je bil ob
oživljanju celjskega dopisništva še v tej
nehvaležni vlogi, da je po več letih nasledil
v slovenskem prostoru uveljavljenega Ce-
ljana Srečka Pratnemeija.
V teh treh letih je delal v praktično nemo-
gočih razmerah, brez poštenega reporter-
skega magnetofona, s slabim pisalnim stro-
jem, še vedno pa ostaja Celje brez linkovske
povezave z Ljubljano. Ob tem pa se Miran
najbolj pritožuje nad še vedno podcenjeval-
nim odnosom centra do lokalnih informacij.
»Izredno težko je plasirati lokalno informa-
cijo v slovenski radijski program, mislim
pa, da če smo dopisniki prepuščeni svoji
iznajdljivosti in delujemo na terenu kot sa-
mostojni uredniki, bi nam tudi pri odloča-
nju, kaj gre v spored, morali pustiti bolj
proste roke«, pripoveduje in dodaja, da sam
velja za izredno »točnega« dopisnika in sa-^
mo zavoljo tega tudi nima večjih težav. ^
Miranu kot odločujoč kriterij njegovega
dela štejejo predvsem poslušalci, zato ga
tudi »nepodelitev« zadnjega Stopovega ra-
dijskega Viktorja ne obremenjuje več. »Ko
sem izvedel, sem bil prav gotovo prizadet,
ni mi bilo vseeno, zdaj pa je to že za mano«,
pripoveduje in pravi, da se je pripravljen
spuščati v polemike o tem, kakšno je bilo
delo Radia Slovenije v času poplave zgolj
s tistimi, ki bi argumentirano dokazovali, da
je bilo poročil s Celjskega premalo. »Na Ra-
diu, pa tudi sam, imamo vse prispevke do-
kumentirane - za vse ostale očitke pa se
bojim, da so posledica »svetle« tradicije na-
ših oblastnikov, ki želijo s takšnimi napadi
prikriti lastne napake.«
In za konec? Miranu želimo vsaj takšno
radijsko delo kot doslej, novinarsko sodelo-
vanje s kolegi Radia Šmarje, Velenje in tudi
Celje ter nenazadnje dovolj časa za družino,
saj Urša in Luka novinarkega dela prav go-
tovo ne »razumeta«.
IVANA STAMEJČIČ
šKilvrkr
Mitja Umnik je zaskrb-
ljen. Izvedeli smo, da nas
poslušajo tudi v Maribo-
ru. »Po vseh pravilih se
v Mariboru ne bi smeli
slišati,« je zadevo komen-
tiral odgovorni urednik.
Preiskava je v teku.
^ ^
Po vseh pravilih bi se
morali slišati marsikje
drugje. Pa se ne. Delamo
na tem, da se bomo.
Theo Bostič, vsesloven-
ski napovedovalec-mode-
rator bo svoje popolno
znanje izpopolnil pri stro-
kovnjakih v Ljubljani.
Betka Šuhel skrbi za ra-
dijski podmladek. V so-
botne oddaje za najmlajše
na Radiu Celje je (in še
bo) pripeljala že nekaj
mladih voditeljev. Goto-
vo bo kdo med njimi kdaj
tudi resno delal za mikro-
fonom.
/ii
Bojan Krajnc se je raz-
hudil, ko je izvedel, da
mu bodo Plattersi »odžr-
li« pol ure rumenega CE.
Ampak seje ob njihovem
nastopu tako zelo zaba-
val, da je pozabil na jezo.
Je pa bilo zanj in za
Thea Bostiča pol ure Plat-
tersov na RC več kot do-
volj. Nastop v Casablanci
sta zamudila.
.iCi
Kamilo Lorenci je po-
vedal, da se je s Plattersi
odUčno sporazumeval.
"Oni so govorili po svoje,
Jaz po svoje, na koncu pa
srno se vsi smejah.«
Pomagali so nam
Pomoč za naš, po požaru uničeni studio, še vedno prihaja.
Med drugim jo je ponudila Produkcija RTV Slovenija, ki je
prispevala 150 LP-jev in nekaj CD-jev.
Celjsko KINOLOŠKO DRUŠTVO je za obnovo našega studia
darovalo 1.500 dinarjev.
Svojo pomoč je ponudilo tudi zidarstvo MIRSAD KAPETAN
iz Celja, Stanetova 16, ki je pripravljeno opraviti nekatera dela.
Karikaturist MILAN ALAŠEVIČ nam je ponudil enomesečni
avtorski honorar za svoje karikature, objavljene v številnih jugo-
slovanskih časnikih.
Še enkrat vsem in vsakomur posebej: Hvala!
Slika za vez med ljudmi
Na različne načine se nam
želijo posamezniki oddolžiti
za opravljeno poročevalsko
delo v tistih »petih peklen-
skih dneh« na Celjskem.
Vsakega stiska roke smo pri-
srčno veseli, kljub vsemu, da
se zavedamo, da smo izpol-
njevali le našo poklicno in
moralno dolžnost.
Tako je pred dnevi v naše
uredništvo prispel tudi tele-
gram, ki gaje na nas naslovil
kolega Smail Festič, komen-
tator in dopisnik Borbe,
v katerem nam sporoča, da
nam za to »vez med ljudmi«
in za postavitev na lastne no-
ge po požaru v naši hiši, po-
klanja umetniško delo Mila-
na Konjoviča iz Sombora.
Pravzaprav gre za potezo li-
kovne galerije LM, Nevenke
Festič iz Maribora, ki je naj-
bolj znana in ugledna zaseb-
na galerija v Mariboru. Na-
stala je iz ljubezni zakoncev
Festič do hkovne umetnosti,
s katero se zlasti Smail na
svojstven način ukvarja že
četrt stoletja.
Galerija LM, ki ima ime po
inicialkah hčera, Lejle in Me-
ire, sodeluje z največjimi
imeni jugoslovanskega in
slovenskega	likovnega
ustvarjanja in za Milana Ko-
njoviča lahko trdimo, da je
maestro jugoslovanskega sli-
karstva. Njegova pšenična,
zlato rumena polja z vojvo-
dinskih ravnic smo prejeli
v dar prejšnjo sredo, potem
pa smo v mavričnem loku
s kolegom kramljali o umet-
nosti in novinarstvu. Na sh-
ki: radijski urednik Mitja
Umnik ob prevzemu slike
mojstra Konjoviča iz galerije
LM.	MP
Foto: LUKAS
The Platters na RC
The Platters niso gostovali samo v Casablanci, ampak so si
prišli ogledat tudi naš radio. Najprej smo se spotikali po stop-
nišču brez luči, potem jih je malce zeblo, ko pa smo se nagnetli
v napovedovalnici, nam je postalo malo topleje. In pogovor je
stekel. Regie, vodja skupine, je govoril kot namazan. Tako smo
izvedeli, da so že osem let skupaj, da vsi zelo radi prepevajo in da
njihova pevka ne kuha, ne pospravlja in da sploh ni pol takšna
gospodinja, kot pevka. Ugotovili smo, da imam tudi jaz šanse,
da postanem Platters in miss Angela, njihova menežerka
s Palme de Malorce je zavila z očmi, češ: Bognedaj! Seveda pa
The Platters ne bi bili The Platters, če ne bi tudi kakšne zapeli.
In tako smo se dvajset minut pogovarjali v stilu »jest londonski
ne govoriš tak fajn kot vi, ampak en mal kapiram-, zraven pa
smo se veliko smejali. Skratka, pravi jam-session.
LK
14. stran - 22. novemrer 1990
šport
Se pomnite tovariši?
Trenerje oastavUaJo, mar ne?
Pod tem naslovom smo
v Novem tedniku, 26. marca
1987, objavili intervju s tre-
nerjem RK Aero Tonetom
Tisljem, ki so ga sredi pr-
venstva v II. zvezni roko-
metni ligi odstavili. Povze-
mamo nekaj Tisljevih izjav:
-	Mislim, da vzrok za za-
menjavo ni bilo moje slabo
delo.
-	Zavedam se, da nisem
idealen trener in da sem de-
lal napake, vendar, če sem
jih delal, bi bil na to lahko
opozorjen že prej.
-	Pravi vzrok za zamenja-
vo se verjetno skriva tudi
v slabem delu drugih posa-
meznikov. Sprašujem se, ali
so trenerji v Celju krivi, da
imamo iz leta v leto skrom-
nejšo ekipo? So trenerji kri-
vi, da igralci odhajajo? Pre-
pričan sem, da ne. Trenerji
v Celju delajo prave čudeže.
- Ker pa stanje v klubu in
delo s srednjimi selekcijami
ni posrečeno zastavljeno in
ker mi je izvršni odbor kluba
v pisni obrazložitvi zelo po-
nesrečeno, in na nizkoten na-
čin sporočil vzrok za zame-
njavo, sem se odločil, da
bom s svojim trenerskim de-
lom v celjskem rokometu
zaključil, dokler se ne bodo
razmere bistveno spreme-
nile.
Tri leta kasneje vprašuje-
mo: So se torej razmere bi-
stveno spremenile, ali velja
tudi za Toneta Tislja tista
o času, ki celi rane?
Sicer pa smo 5. marca 1987
pripravili v Novem tedniku an-
keto med rokometnimi delavci
in igralci kluba. Med drugim
sem takrat zapisala: »Kljub ze-
lo dobri igri Celjanov pa je šte-
vilne gledalce, ki so se zbrah
v hah Golovec presenetila za-
menjava na trenerski klopi.
Mladega trenerja Toneta Tislja
je zamenjal prekaljeni roko-
metni igralec Slavko Ivezič.«
Tone Tiselj je takrat med
drugim izjavil: »Mislim, da
v tem klubu ni vse tako kot bi
bilo treba. Nekateri v klubu so
premalo sodelovali z mano kot
s trenerjem prve ekipe. Prema-
lo sem imel pomoči in včasih
sem naletel pri njih na gluha
ušesa. Ker so videli, da je pred
pričetkom drugega dela prven-
stva situacija precej težka, so
se odločili, da bodo morali
spremeniti način dela. Slavku
Iveziču bodo morali pomaga-
ti mnogo bolj kot so meni, ker
če do tega ne bo prišlo, sem
prepričan, da tudi on ne bo
več dolgo na trenerski klopi.«
Andrej Šušterič je dejal:
»Morda je res to, da je spre-
memba nenadna, vendar sem
prepričan, da je bila potrebna.
Bili so problemi znotraj kluba,
predvsem s prvo ekipo.«
Aleš Anžič, vratar pa:
»Igralci smo pravzaprav izve-
deli v eni minuti za spremem-
bo trenerja. Po treningu so
nam povedali, da imamo se-
stanek in na njem je bilo odlo-
čeno, izvršni odbor se je odlo-
čil, da bo zamenjal trenerja,
mi pa smo morali to pač pre-
zreti. Šele videlo se bo, če je
bila zamenjava umestna.«
Na skupščini rokometnega
kluba Celje Pivovarna Laško,
ki je bila 12. oktobra letos je ex
trener Vedad Ljuboškič med
drugim dejal: »Vsak trener, ki
pride v nek klub, si zastavi cilj.
Moj cilj je bilo prvo mesto v II.
ZRL. Toda ko sem prišel v Ce-
lje, sem šele videl s kakšno eki-
po razpolagam. Takrat mi je bil
cilj plasirati se v zgornjo polo-
vico lestvice.«
NATAŠA GERKEŠ
Vedad doma. Tone tudi
Za nerazumno potezo so se odločih v ro-
kometnem klubu Celje Pivovarna Laško.
Po šestih odigranih kolih v II. ZRL-zahod
so dali »nogo« trenerju Vedadu Ljuboški-
ču, ki je »plesal« le tri mesece.
Novi trener je Celjan Tone Tiselj, bivši
rokometaš, profesor telesne vzgoje in pred
tremi leti že trener takratnega Aero Celja.
Tone je že zamenjal nekaj klubov, nazad-
nje pa je vodil igralke Mlinotesta Ajdovšči-
na. Težko je razumeti le, kako da seje vrnil
v klub, kjer so ga pred leti že odstavili,
podobno pa seje godilo tudi njegovim na-
slednikom. S^j ne da bi trdili, da so trenerji
nezamenljivi, toda če trenerja uprava od-
stavi, prizna, da seje že v začetku, ko gaje
najela, slabo odločila. In če se odstavljanje
ponavlja to pomeni slabo odločanje in pre-
sojanje na daljši rok.
KOMENTIRAMO
Vedad Ljuboškič je torej odšel iz Celja,
bojda pa se bo vrnil, da bo povedal svoje
javnosti. Za Ljuboškiča v klubu menijo, da
ni z ekipo dosegal rezultatov, kakršne so
pričakovali. Toda LAuboškič je letos doma
z ekipo premagal Šoštanj, katerega poraz
so Celjani doma morali priznati pod taktir-
ko Kosteliča, kije imel takrat na voljo kva-
litetnejšo ekipo. Ljuboškič je letos izgubil
srečanji-v Metkoviču in Splitu, na dveh
najbolj vročih terenih lige. Do tega kola še
neporažena ekipa bjelovarskega Partizana
je v zadnjem kolu izgubila z Mgslavino
v Kutini, kar pomeni, da ni nedotakljivih.
V sredo, dan preden je dobil Ljuboškič
odpoved, so Celjani proti Ajdovščini zai-
grali učinkovito in visoko zmagali pred-
vsem po zaslugi mladih, ki jim je » Vedo«
zaupal. Tekmo so si zaradi slabe igre
v Splitu morah s tribune ogledati Čater,
Anžič in Menih. Slednjemu je to koristilo,
Sc^j je v soboto proti Slovenj Gradcu zaigral
izvrstno in obrnil srečanje v prid Celjanov.
Torej - tudi šok terapija kot pravimo ne-
nadnim spremembam, ni kaj prida poma-
gala.
Trener Tone Tiselj po sobotni tekmi ni
hotel komentirati dogodkov, pa ne zato,
ker bi to bila njegova navada, pač pa so se
mu po razburljivi tekmi, ki so jo Celjani
komajda dobili, verjetno še vedno »tresle
hlače«, kajti prav lahko bi se zgodilo, da bi
se po morebitnem porazu uprava poslovila
še od njega.
Zamenjava Ljuboškiča je prišla v kriz-
nem trenutku, saj je v sredo Celje Pivovar-
na Laško gostovala pri bjelovarskem Parti-
zanu, v soboto bo gostila ljubljanskega Slo-
vana in nato potovala k Moslavini. In k^j se
obeta Tonetu Tislju ? Na eni strani tisti, ki
menijo, daje Ljuboškič moral po krivici iz
Celja, pa tisti, ki so Tislja nagnali pred
tremi leti, pa tretji, ki menijo, da Tiselj ni
pravi trener za Celjane. Do kdaj bo torej
zdržal Tone Tiselj? Upajmo, da do Novega
leta oziroma šalo na stran - zdržati mora
vs^ do konca kvalifikacij za I. zvezno ligo.
DEANŠUSTER
Uporniki z uspelii
M Knafic, novi up ceUskega luila
- Pred kakšnim tednom dni
je Ivi Knaflc opozoril nase
z drugim mestom na držav-
nem prvenstvu za mladince
v poltežki kategoriji, v No-
vem Sadu.To je največji
uspeh, v nizu tistih, ki jih je
dosegel-v zadnjem času po ne-
kajmesečnem prisilnem od-
moru.
Ivi je namreč 17. januarja
moral zapustiti svoj prvi klub
Ivo Reja. Po njegovem zaradi
tega, ker ni maral sodelovati
v zakulisnih igrah oziroma ker
ni maral nešportno, neviteško
izgubiti boja na blazini. Samo
neumen sistem lahko ponudi
takšen scenarij, da bi prva do-
mača ekipa morala premagati
svojo drugo, da bi se uvrstila
v višji razred tekmovanja. Mla-
dinska ekipa Ivo Reje bi torej
morala izgubiti s člansko, da bi
slednja uvrstila v zvezno tek-
movanje. Poleg ostalih kombi-
nacij bi Ivi Knaflc moral izgu-
biti s Pliberškom z 10 proti 0.
Čeprav je šlo za domači klub,
ga igrice niso zanimale. Sicer
je res izgubil, vendar samo
s 7 proti nič.
Ker je tako preprečil napre-
dovanje Ivo Reje, se je nanj
usul plaz obtožb, ki so se kon-
čale z r^egovim prisilnim od-
hodom iz kluba. Kljub temu ni
dobil izpisnice, zato 8 mesecev
ni smel nastopati. S svojim tre-
nerjem Marijanom Fabijanom
in še nekaterimi judoisti je
ustanovil nov klub Ctetrožno.
Trenutno trenirajo v trenerjevi
hiši, upajo pa, da jim bodo na
Ostrožnem ali na Lopati dali
na voljo tudi telovadnico. Sa-
mo tako bi Ivi, kot pravi sam,
lahko nadaljeval z uspehi, ki
jih je že dosegel v mladinski
konkurenci: dvakrat tretji na
republiškem tekmovanju, pr-
vak Salzburga, republiški pr-
vak, drugi .na. drža vnem prven-
stvu, med člani pa tretji na Po-
horskem pokalu v Slovenski
Bistrici in tretji na pokalu Ar-
ge Alp v Innsbrucku.
Vse uspehe je dosegel po le-
tu 1984, ko se je kot začetnik
v sekciji Ivo Reye na osnoviii
šoli Fran Roš začel ukvarjati
z judom. Takrat mu je bilo H
let.
Sicer pa Ivi trenira vsak dan
po dve do tri ure, ne samo na
blazini, ampak še raje v gozdu.
Navdušuje ga tudi tek, v pro-
stem času, ki ga je zelo malo,
pa po napornih treningih poči-
va in posluša ročk glasbo.
Zaposlen je kot kovinar
v Hmezad strojni Žalec, kjer
mu gredo na roko, ko gre za
njegove športne obveznosti.
Brez denarja v športu ni uspe-
ha, zato mu pomagata kot
sponzoija Kovinotehna i"
igralnica Albas z Ostrožnega.
Trenutno čaka na odločitev se-
lektorja državne mladinske re-
prezentance, če ga bo poklical
na evropsko prvenstvo v Tur-
čijo. Za odločitev bo izvedel
konec tedna, čas za dokazova-
nje smiselnosti uporništva ii
viteštva pa bo moral podaljšat)
do konca kariere. V vrhun-
skem športu je veliko pasti'
politike in denarja, vendar ver-
jeti je, da vitezi na koncu zmaj
gajo. Če so pogumni, kot je b"
prvič Ivi.	^.
ROBERT GORJANI^
DIACCI TOMO - SREČKO
AVTOMEHANIKA
avtoelektrika
struženje avtomobilskih delov
Pri nakupu rezervnih delov
ekspresna vgraditev
Pri nakupu gum brezplačna montaža
TRGOVINA z AVTO DELI
ŽALEC, Kardeljeva 64
Največji
proizvajalec
pohištva
v Jugoslaviji
ponuja diskontno prodajo
20%
-	prodaja na čeke, brez
obresti
-	potrošniška posojila
-	brezplačna dostava in
montaža ali vrnitev
stroškov
ŠiPAD Celje,
Kosova ulica v obrtni coni Voglajna,
telefon (063) 24-053, 24-052.
SRC GOLOVEC
obvešča
vse uporabnike kegljišča, tenis igrišč in savne,
da že obratujejo.
Bazen pa bodo odprli v ponedeljek, 26. 11.
Vabljeni!
63320 Velenje, Partizanska cesta 12
V tovarni KERAMIKA Šmartno ob Paki je od 19. novembra
naprej
odprta industrijska prodajalna
iceramiciiili piošcic.
Nudimo po najugodnejših cenah širok asortiman kera-
mičnih ploščic v različnih dimenzijah in klasah.
Informacije po telefonu (063) 884-030, telefax (063)
- 884-044.

22. november 1990 - stran 15
Na bazenu ocenili šicodo
Med bolj poškodovane športne objekte na Celjskem
v nedavnih poplavah sodi tudi letni bazen. Posebna komi-
sija si je ogledala objekt in ocenila nastalo škodo: skupne
škode je v vrednosti 1.050.000 din. Najbolj je bila poškodo-
vana strojnica, škode je za 450.000 din. Močno so bile
poškodovane tudi garderobe in upravni prostori, v vred-
nosti 480.000 din, manj pa ograja in okolica bazenske
školjke (40.000 in 20.000 din).
Komisija se boji, daje škoda še večja, saj ni izključeno,
da v strojnici niso popolnoma uničeni električni sklopi in
aparature za urejanje klora.
R.G.
ŠPORT VČERAJ...
V Račah pri Mariboru je
strelska družina Franc Leš-
nik-Vuk iz Hotinje vasi orga-
nizirala močen turnir z zrač-
no puško, ki se ga je udeleži-
lo 25 ekip. Poleg slovenskih
strelcev so nastopili tudi tek-
movalci iz Hrvaške in Bosne.
Od ekip iz naše regije so se
strelci Kovinarja iz Stor uvr-
stili na 11. mesto. Nastopili
so v postavi: Friderik Rezar
352 krogov, Ivan Kočevar
365 in Vih Ravnikar 376 kro-
gov od 400 možnih. Ekipa
Celja je osvojila 13. mesto,
v postavi: Marjan Dobovič-
nik 354, Jože Jeram 361 in
Branko Malec 371 krogov.
Najboljših deset posamezni-
kov je streljalo še dodatnih
deset strelov v play offu.
Zmagal je Maijan Pertoci iz
Tišine pri Murski Soboti. Ce-
ljan Branko Malec je osvojil
^ronasto medaljo, dosegel
"pa je najboljši rezultat final-
ne serije. Vili Ravnikar je bil
7., čeprav je po prvem delu
držal 4. mesto, poroča Tone
Jager.
Po 14. kolu slovenske no-
gometne lige je Rudar iz Ve-
lenja spet na prvem mestu.
Na domačem igrišču je pre-
magal Elan s 3:2. Spet se je
odlikoval Brdjanovič, ki je
dosegel dva zadetka. Ingrad
Kladivar je moral svoje sre-
ianje, zaradi poškodovanega
igrišča od poplav, odigrati
v Štorah. Na stadionu Kovi-
narja je pred 300 gledalci
z golom Jelenka v 15. minuti
premagal Nafto iz Lendave.
Steklar tokrat ni bil najbolj-
še sreče, na domačem igriš-
ču so mu Domžale odščipni-
le točko. Tekma je bila raz-
burljiva, polna preobratov,
z veliko zadetkov, 3:3. Parti-
zan Hmezad je gostoval
v Murski Soboti in .izgubil
z Muro z 1:0. Žalski nogome-
taši so sicer povedh v 30. mi-
nuti, vendar je sodnik Topo-
lovec, zaradi domnevnega
offsidea, gol razveljavil.
Ingrad Kladivar je še ved-
no trdno zasidran v sredini
lestvice. Steklarje z izgublje-
no točko nekoliko zdrsnil.
Partizan Hmezad pa je še
predzadnji.
Celjski rokometaši so
z novim trenerjem Tislom
v 7. kolu 2. zvezne rokomet-
ne lige na domačem igrišču
premagali Slovenj Gradec,
tesno, s 17:16. Pred okoh ti-
soč gledalci niso pokazali
najboljše igre, so pa zabeleži-
li pomembno zmago, s kate-
ro so sedaj na drugem me-
stu, le dve točki za Partiza-
nom iz Bjelovaija. Velenjča-
ni so gostovali v Djakovu in
premagali domače istoimen-
sko moštvo s 24:18. Tudi Ve-
lenjčani so se povzpeli s to
zmago, sedaj so tretji z istim
številom točk kot Celjani.
V	drugi zvezni rokometni
ligi za ženske so Velenjčan-
ke gostovale v Borovu in
zmagale s 27:23, čeprav so
domačinke po prvem polča-
su vodile. Tudi ženska ekipa
Velenja je visoko, na tretjem
mestu, z dvema točkama za-
ostanka za prvouvrščenima.
V	drugi zvezni ženski od-
bojkarski ligi zahod so Ce-
Ijanke doma gladko, s 3:0
premagale Poreč. Z dvema
točkama zaostanka za mo-
štvom ekip iz sredine lestvi-
ce in tekmo manj imajo še
možnosti da se odlepijo od
začelja.
V	prvi slovenski odboj-
karski ligi za moške pa so
Celjani gostovali v Mariboru
in premagali drugo ekipo
Tehno Mobila s 3:2. S to zma-
go so se celjski odbojkaiji
odlepili od spodnjega dela
lestvice.
Kegljavke Ema so po
dveh zmagah na prvem me-
stu v prvi zvezni ženski ligi.
Doma so premagale Poštar
z 2519-2484 in Zenico s 2489-
2244. Mesto Celjank na vrhu
je še prepričljivejše, če se
upošteva, da imajo še tekmo
manj.
Občinskega prvenstva
v rokometu za ŠŠD iz žalske
občine se je udeležilo 17
ekip. Največ uspeha so imele
ekipe ŠSD Žalec, ki so bile
prve pri mlajših in starejših
pionirjih ter pri starejših pi-
onirkah, pri mlajših pionir-
kah pa je zmagala ekipa iz
Petrovč, poroča Tone
Tavčar.
Hokejisti Cinkarne so
v svoji drugi tekmi v l.B
zvezni hokejski ligi doživeli
poraz. V Kranju so izgubili
proti Triglavu s 7 proti 6.
V prvi tretjini sta bila tekme-
ca izenačena, v drugi pa so
prevzeli prednost domačini
in si priborili odločilno pred-
nost. Čeprav so dobili tretjo
tretjino in bili boljši, Celjani
niso mogli iztržiti več kot te-
sen poraz.
Na rednem mesečnem po-
sameznem hitropoteznem
šahovskem turnirju šahov-
skega kluba Savinjčan je
nastopilo 17 tekmovalcev.
Zmagal je Stane Skok pred
Martinom Štormanom in Jo-
žetom Peternelom, poroča
Jože Grobelnik.
V derbiju zmaga CeljaHOv
Košarkarice Kozmetike
Afridite so v Rogaški Slatini
v 6. kolu 1. B ZKL zahod uspe-
le s 73:69 ugnati ekipo Celexi-
ne iz Banja Luke.
To je že četrta zmaga letos
oslab^enih Slatinčank ob
dveh porazih. Tokrat sta Peši-
čevo 15 o zadetkih prehiteli
Kokoljeva in Cveta Jezovšek
s po 17 točkami. Kozmetika
Afrodita je trenutno peta na le-
stvici, v naslednjem kolu pa bi
znala uloviti novi točki pri eki-
pi UM Radnika, ki je predzad-
nji med dvanajstimi ekipami.
Razburljiv je bil lokalni
derbi SKL med Celjem in Ro-
gaško. Celjani so vseskozi vo-
dili, ob koncu regularnega dela
pa so dovolili borbenim Slatin-
čanom, da so izsilili podaljšek
(91:91). V dodatnih petih minu-
tah igre so Celjani zlahka dobi-
h pomembno tekmo s 105:100
saj sta pri gostih na klop zaradi
petih osebnih napak morala
njihova najboljša igralca Vola-
rič in Tabak. Pri Celjanih sta se
tokrat najbolj izkazala krilna
igralca Urbanija 28 in Sušin 26.
V derbiju kola so Konjičani
izgubili v Kopru z vodečo eki-
po 90:80. Comet je v 2. polovici
prvega polčasa celo vodil za
pet točk, vendar je kasneje
močno popustil. Največ točk
za comet je dosegel Šmid 38.
Izgubila je tudi Elektra, ki je
gostovala pri Heliosu v Dom-
žalah. Velenjčani so držah ize-
načen rezultat do 13. minute.
Polčas so nato izgubih 48:41,
tekmo pa 105:87, Pri Elektri je
bil n^bolj učinkovit Pipan 29.
Celje bo v soboto v lokalnem
derbiju igralo s Cometom
v Slovenskih Konjicah (18.30),
Elektra bo gostila Colorja iz
Medvod, Rogaška pa domžal-
skega Hehosa. Konjičani imajo
po sedmih kolih pet zmag, Sla-
tinčani, Velenjčani s tekmo
manj in Celjani z dvema tek-
mama manj pa po tri zmage.
V	2. SKL so košarkarice
Metke odigrale prvo srečanje.
V Celju so premagale ekipo
Hrastnika 68:41, najbolj učin-
kovita pa je bila Jurakova s 27
zadetki. Za Celjanke naj bi
kmalu zaigrala Barbara Polut-
nik, ki pa še nima potrebnih
papiijev, katere bi morala do-
biti od Kozmetike Afrodite.
V	2. SKL so košarkarji Zla-
toroga v Novem mestu visoko
nadigrah nekoč močno ekipo
Novolesa 109:74, največ košev
pa je pri Laščanih dosegel La-
pornik 25.
Boris Zrinski, trener Celja:
»Pozna se nam štirinajstdnev-
na pavza zaradi nezmožnosti
treniranja v domači dvorani.
Po dobrem začetku z Rogaško
smo zaradi neorganizirane igre
v napadu, prehitrih metov in
neborbene obrambe že doblje-
no tekmo skoraj pripeljali na
rob poraza. Trobišu in Tabaku,
ki srečanja nista začela, smo
dopustih, da sta se razigrala.
Šele v podaljšku smo zaigrali
tako, kot bi morali že v celem
srečanju, namreč pod koš, kjer
smo imeli izrazito prednost
v višini. Tako pametno igro
smo prikazah v tem prvenstvu
prvič. Naš najboljši mož je bil
tokrat Urbanija, ki je pokazal,
da bo treba prav njemu posve-
čati več pozornosti v napadu,
pohvala pa gre tudi Sušinu, ki
se razvija v kakovostnega
igralca. Blagojevič bo moral
bolje izkoristiti svoje sposob-
nosti v igri ena na ena pod ko-
šem in tu so še naše velike re-
zerve za nadaljevanje.«
Odlični Polzelani
Košarkarji Polzele, ki nastopajo v II. slovenski košarkarski Ugi - vzhod nizajo zmago za zmago.
V soboto so gostovali pri ekipi Maribora 87 in gladko zmagali 96:67. Želja košarkarjev Polzele je,
da se uvrstijo v I. slovensko ligo. Na sliki čepe od leve proti desni: Benčan, Korenjak, Rovšnik,
Cencelj, Aljaš; stoje trener Romih, Škrabe, Mlakar, Cizej, Podgornik, Turnšek.
T.TAVČAR
Šahovska nagradna igra 131
Zadnja šahovska olimpiada, igrana v Jugosla-
viji, je bila leta 1972 v Skopju. Naša reprezen-
tanca je takrat osvojila medaljo. Kakšno?
ZLATO
SREBRNO
BRONASTO
Nagrade prispevata Skupna obrato-
valnica KUNST in ITOK Iz Griž
Veliko nepravilnih odgovorov
Prispelo je 96 dopisnic, 21 pravilnih (Albin PLANINC).
Nagrade je izžrebal Roman GRACER, ki je bil tudi pokrovitelj
jubilejne nagradne igre.
1.	nagrada: Ivan BOŽIČ, Rečica ob Paki 49, 63321 ŠMARTNO
OB PAKI
2.	nagrada: Betka NOVOKMET, Efenkova 8, 63000 CELJE
3.	Nagrada: Jernej REBERŠAK, Petrovče 182, 63301 PE-
TROVČE
Vse nagrade nagrajenci osebno dvignejo v trgovini v MIRO-
TEKSU v Zidanškovi 27 v Celju.
... IN JUTRI
V	zadnjem kolu jesenskega
dela slovenske nogometne li-
ge bo Ingrad Kladivar gostoval
pri Elanu, Rudar iz Velenja bo
prvo mesto branil v Ljubljani
pri istoimenskemu klubu. Ste-
klar bo gostoval pri Jadranu
Lami. Žalčani se bodo od do-
mačih navijačev poskušali do
spomladi posloviti z zmago in
povečati možnosti za obstanek
med elitnimi slovenskimi li-
gaši.
Odbojkarice Celja bodo v 8.
kolu 2. zvezne odbojkarske li-
ge dragocene točke v boju za
obstanek poskušale dobiti pri
Jedinstvu Elir. To bo za Ce-
ljanke zelo vroče gostovanje,
saj je ekipa Jedinstva druga.
V	moški slovenski odboj-
karski ligi bodo celjski odboj-
karji doma gostili Topolšico in
se z morebitno zmago približa-
li višjim mestom na lestvici.
Celjski hokejisti bodo na
gostovanju pri Slaviji lovili
svojo prvo zmago v letošnjem
prvenstvu v soboto, v 4. kolu
1. B zvezne hokejske lige.
RAINBOVV-ROBOT
NOVI MEDICINSKO-
GOSPODINJSKI APARAT
Priporočamo ga vsem, ki imajo zaradi prahu kronične bronhitise,
alergične in astmatične težave, glavobole in migrene, ter ostalim,
ki se želijo preventivno obvarovati pljučnega raka idr. težav v zvezi
z onesnaženim zrakom.
ZRAK očisti vseh prašnih delcev, dezinficira, navlaži, nevtralizira
neprijetne vonjave, delno absorbira dime in pline
OMOGOČA suho inhalacijo in čiščenje dihalnih poti ob zimskih
prehladih, hlajenje bivalnih prostorov v vročih poletnih dneh
(temperaturo uspešno zniža za 30 do 40%)
AMERIŠKI IN NEMŠKI A-TEST, PRIPOROČILO
NEMŠKIH ZDRAVNIKOV, GARANCIJA ŠTIRI LETA,
SERVIS NA DOMU, MOŽNOST OBROČNEGA PLAČILA.
ŠE POSEBNO GA BODO VESELE GOSPODINJE
S PRIKLJUČKI sesa, vakumira, globinsko čisti, pere, izpira in suši
talne, stenske obloge in preproge, čisti keramične ploščice in
stekla, pobira vodo, odmašuje zamašene odtoke, odstranjuje
tapete, neguje hišno cvetje in živali idr.
Za Informacije in brezplačne prezentacije na domu ali
v firmi pokličete na telefon:
(063) 27-265 - vsak dan od ponedeljka do petka,
med 14.00 in 22.00
RAINBOW - S. 0. R. P
PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA
KARDELJEVA 23, LJUBLJANA
16. stran - 22. november 1990
še dva meseca življenja
Štirileini Blaž Skornšek iz Laškega potrebuje 45 tisoč mark za nuino operacijo srca
»Blaž ima zelo težko otroštvo. Ne sme se razburjati, ne
sme biti na soncu, z njim ne smemo nikamor. Že dve leti
sem doma, le do mame, ki otroka pazi v naši odsotnosti, in
do brata, ki je tudi težak invalid, ter do njegove žene se
odpeljemo, ker je Blaž zelo rad v avtu. Na videu mu
z možem predvajava risanke o Miki Miški, to pa je tudi
vse, kar ima od otroštva. Ne sme živeti življenja kakrš-
nega imajo njegovi vrstniki,« pripoveduje Vera Skornšek
iz Laškega, ki skupaj z možem Maksimilijanom in sede-
mletno hčerko Anjo bije boj za štiriletnega Blaža, ki so mu
zaradi hude srčne okvare šteti dnevi. Če ne bo nemudoma
odpotoval na operacijo srca v London morebiti v njego-
vem malem življenju ne bo zapisana niti letnica 1991.
Vera Skornšek je samo hu-
do trpela v otroštvu, saj je
prebolela otroško parahzo,
prestala sedemnajst opera-
cij, danes pa je 70 odstotna
invalidka. Mož Maksimilijan
je pred nedavnim zbolel za
sladkorno boleznijo in
zdravniki menijo, da je ta iz-
bruhnila na psihični podlagi.
Njuni večeri, ko Blaž in
Anja ležeta v posteljo, so si
enaki: do polnoči približno
sedita ob televizorju, vsak
s svojimi turobnimi mislimi,
dokler ob njem ne zaspita.
Okoli treh se prebudita, ga
ugasneta, ležeta, Maksimih-
jan pa že okoli štirih vstane,
odide v kopalnico, si natoči
vode v kad ter se skuša umi-
riti. Vera sanja hude sanje, se
premetava in zaman kliče
spanec.
Nedeljsko popoldne
Pred stanovanjskim blo-
kom na Badovinčevi ulici
v Laškem je bilo v nedeljo
popoldne slišati živ-žav
otrok. Pri Skornškovih živ-
žava ni bilo. Pa čeprav je
v stanovanju štiriletni Blaž.
Mirno je sedel v dnevni sobi,
v kotu je bil kup otroških
avtomobilčkov, malček pa je
zvedavo gledal v tujko, ki je
pozornost očka in mame pri-
tegnila nase. Droban fantek,
svetlih las, živih oči, nekoli-
ko nenavadno obarvanih
ustnic in modrikastih prst-
kov mi je pomolil ročico in le
kako bi lahko verjela, da so
mu šteti dnevi, da lahko že
naslednji hip dobi napad, ki
je lahko usoden?
Kup avtomobilčkov, ki je
večji kot jih imajo običajno
otroci, priča o tem, koliko je
moral mali Blaž že prestati.
»Za vsako injekcijo, za vsak
napad ga pomirimo tako, da
mu obljubimo avtomobil-
ček. Z njim moramo ravnati
v rokavicah, ne sme se raz-
buriti. Skorajda nič ne hodi,
ker se ne sme naprezati in
Blažek to že sam dobro ve,«
pripoveduje mama Vera.
Nedelja pri Skornškovih
ni dan, ko se zbere družina
nasmejanih obrazov. Pri
Skornškovih jim te dni ni do
smeha. Življenje jim je nalo-
žilo preveliko breme, ki ga
Vera in Maksimilijan, s teža-
vo sicer, nosita. Skoraj sta že
obupala, tudi po zaslugi ne-
verjetno čudnega odnosa
zdravnikov iz ljubljanske
Univerzitetne pediatrične
klinike, kjer je Blaž pod
zdravniškim nadzorom že
štiri leta. Moč za bitko, ki jo
bijeta, so jima vlih nekateri
beograjski specialisti prijate-
lji in vsi tisti Laščani, ki jima
posredno pomagajo biti njun
boj: to so zdravniki iz laške-
ga zdravstvenega doma, pa
dr.Tasič in sestra Dragica
Knez iz Celja in drugi.
Blažu ni pomoči?
Pred štirimi leti se je Blaž
rodil s težko srčno okvaro
(Atresio triscuspidalis ASD
VSD), dve uri po porodu pa
so ga prepeljah v Ljubljano.
Otrok nima zaklopke, ima
zoženo arterijo, luknjo v srcu
ter močan šum, ki ga kardi-
olog lahko sliši že z ušesom,
pravi mama Vera. Na Uni-
verzitetni pediatrični kliniki
v Ljubljani je bil po porodu
enajst dni, nato so ga starši
vodili štiri do šestkrat letno
na preglede. Kateterizacijo
srca, gre za neko vrsto prei-
skave, ki bi mu jo, po seda-
njih posvetovanjih z zdravni-
ki, morali opraviti že ko mu
je bilo osem mesecev, so
v Ljubljani opravili šele ma-
ja lani. »Zdravnike sem ves
čas opozarjala, da ima Blaž
lažje oblike napadov, pa ven-
dar dr. Darja Fettich, ki ga je
zdravila, ni opravila natanč-
nejših preiskav,« pripovedu-
je Vera Skornšek.
»Pred dvema letoma sva
z možem dr. Fettichovo
vprašala, ali je Blaža mogoče
operirati kje v tujini. Odvrni-
la je, da ima otrok previsok
pljučni pritisk, zato operaci-
ja ne pride v poštev. Dobe-
sedno je dejala: ,Pojdite
v cerkev, mogoče bo bog po-
magal, da bo pljučni pritisk
nižji.' Z možem sva jokajoč
zapustila njeno ordinacijo,
saj je rekla, da ga nihče na
svetu ne more rešiti. Že ta-
krat sva slišala za beograj-
skega profesorja Radovano-
viča in jo vprašala, če se stri-
nja, da ga obiščeva. Odvrnila
je, da nama bo on gotovo pri-
poročil operacijo v Londo-
nu, vendar bova pred tem
potrebovala še njeno štam-
piljko, ker uradno otroka
zdravijo ljubljanski zdravni-
ki, te pa da nama ne bo dala.
,Če bomo hoteli, vas bomo
mi napotili v tujino, vendar
ne v London, temveč
v Miinchen ali Pariz. Toda
Blaža tako ni mogoče več oz-
draviti', je dejala in naju pre-
strašila, ker sva vedela, da
denarja za operacijo sama ne
bova mogla zbrati.«
Kadar ima Blaž napade,
pravi mama Vera, pade na
pol v komo. Ti napadi, vsak
je lahko smrtonosen, trajajo
od 10 do 30 sekund, zadnje
čase jih je vse več.
O dr. Fettichovi zna Vera
povedati veliko negativnega
in pravi, da se zaveda, da jo
lahko zato ta tudi toži. »Na
sodišču ne bi bila sama. Pri-
družili bi se mi tisti starši, ki
so na tej kliniki s svojimi
otroki doživljah podobno
usodo,« je prepričana. »Dr.
Fettichova v otroški kardi-
ološki ordinaciji kadi cigare-
to za cigareto, zato ima ves
čas odprto tudi okno. Ko je
nekoč pregledovala Blaža, ki
je bil gol in ves modrikast,
meje vprašala, kako to daje
takšen? Povedala sem ji, da
je to zaradi odprtega okna in
mraza, ki je v ordinaciji.«
Po odhodu dr. Fettichove
v pokoj, svojo službo še ved-
no opravlja honorarno, je bil
Blaž pod nadzorom šestih
zdravnikov. Septembra letos
je Skornškovim dr. Nedeljko
Krevs v Ljubljani rekel, da
bo Blaža operiral, ko mu bo
hemoglobin narasel na 180.
»Vprašala sem ga ali bo ope-
racija uspela? Odvrnil je, da
bo Blaž po njej laže prenašal
napore vsaj naslednjih deset
let,« se spominja Vera. Kaj
pa če ne uspe, jo je zanimalo
dalje? Potem sekamo prsni
koš, se je glasil odgovor.
»Moj otrok se ne seka, ker je
človek in ne žival,« je takrat
vzrojila Vera. On pa je mirno
nadaljeval, da če še sekanje
ne uspe Blažu ni več pomoči.
Z možem sta se po nasvet
obrnila še k dr. Niku Boriču
iz laškega zdravstvenega do-
ma, ki jima je ves čas stal ob
strani in jima svetoval, naj se
po pomoč obrneta na kardi-
ološki oddelek Kliničnega
centra v Ljubljani, k zdravni-
ku, katerega imena se Vera
danes ne spominja več. Ta se
je takoj strinjal, da naj za po-
moč zaprosita dr. Radovano-
viča, za posrednico pa je sve-
toval dr. Metko Zoreč, ki se
je kasneje izkazala za izjem-
no požrtvovalno. Oria jima je
svetovala beograjskega kar-
diologa in pediatra, profesor-
ja Slavka Simeunoviča, o ka-
terem imata Skornškova iz-
jemno visoko mnenje.
Z Blažem sta se Vera in
Maksimilijan 8. oktobra le-
tos odpravila v Beograd,
kjer, po njunih besedah, de-
lajo v otroški kardiološki kh-
niki v nemogočih delovnih
pogojih, vendar izredno
uspešno. Zelo lepo so jih
sprejeli in v tednu dni so
Blažu opravili vse tiste prei-
skave, ki so jih v Ljubljani
delali štiri leta. Dr. Simeuno-
vič je ugotovil, da je operaci-
ja možna, tveganje pa zelo
vehko. Dodal je, da je opera-
cija nujna, opravljena pa mo-
ra biti v treh mesecih. »En
mesec smo že izgubili zaradi
neuspelih pogajanj z zdrav-
niškim konzilijem Pediatrič-
ne kardiološke klinike
v Ljubljani, sedaj pa sva se
z možem odločila, da zadevo
vzameva v svoje roke in 45
tisoč mark, ki jih potrebuje-
mo za operacijo, zbereva sa-
ma,« pripovedujeta.
Upanje na življenje
Na Repubhški sekretariat
za zdravstvo in socialno var-
stvo sta 22. oktobra dostavila
prošnjo za dodelitev sred-
stev za operacijo. Dejali so,
da jih lahko nakažejo takoj,
ko bosta prejela potrdilo
s strani zdravniškega konzi-
lija, da je operacija nujna.
Tega pa ne moreta dobiti.
V četrtek, 8. novembra, sta
se Skornškova sestala z dr.
Krevsom in dr. Fettichovo
na ljubljanski pediatrični
kliniki. Dr. Fettichova ju naj-
prej ni hotela prepoznati, po-
tem pa je dejala, da se že spo-
minja za kaj gre, po Veri, ki
šepa. Zdravnika sta Skorn-
škovima zastavila tudi vpra-
šanje, zakaj sta se po pomoč
obrnila na dr. Zorčevo. Ko
sta odvrnila da zato, ker se
pri njih zadeva že predolgo
vleče, je dr. Krevs povzdignil
glas, dr. Fettichova pa naj bi
dejala. »Oh, to je stara pe-
smica; ta internistka Zorče-
va želi zopet delati propa-
gando za svojo kompanijo
v Srbiji.«
Začudena nad takšno re-
akcijo sta to Skornškova
skušala preslišati. Potem sta
ji pojasnila, da profesor Si-
meunovič meni, da je opera-
cija, ki jo je dr. Fettichova že
pred dvema letoma zavrnila
mogoča, pokazala pa sta ji
tudi beograjske izvide. Fet-
tichova naj bi na to rekla:
»Ali mislite, da bo takšen
zmazek, ki ga je napisal laik
Simeunovič, sploh pogledal
kakšen zdra^
nu?« Vprašala'
zavedata, T
v Londonu ^
sta, da vesta
poizkusiti
rekla, naj gg °
pripeljeta na,
se bo potem Q
storila. Skornj
sta pripeljali
mreč, da če v
ukrenila ničej,
dnevu ne bi. r
za dr. Starka v
Bitka za di
Sedaj potn
doma 45 tj
mark. Tud
spremstvo vif
brodošlo, ver:
reta plačati,
spoznala, dai
liko prijatelje
pokazalo sed
seje odvrnil,;
magajo pa so
bolj dobrode
Pomoč dobiv
di, ki jih pra;!
poznata.
Ker se
mudi in
starša m
potrebuj!
mora biti
prišel pt
nega den
ŽR:5
Deviž
Oba 15
Skornšls
IVloJ sose
»Permejdunej, da tako
včeraj ob devetnajsti urii'-
moj sosed Slovenko.
In sploh mi ni bilo treii
zid, ker sem prav zlahki
ostalo, kar je rekel. Reki
Da bo treba že enkrai
rekel. Ja, točno, obračat-
kel, da se bo končno mofl
čigav račun: vi na mojegs
bo moralo vedeti, kdoj^
rekel. In na koncu des(f'
navrgel še: »Preklemam
dal, da gre v bife.
Pa ni šel.
Kajti njegova soproga^^
mu je nemudoma postreP
arjem, ki vam je bralci'
navajam le glavne točke

Gospa je med drugin'
slednje;
-	da je z levo nogo vst^
se gre solit ali pa jodlat A
-	da ga je menda mo^'
-	da je gotovo znorel'
-	da že cel blok posku^^
pred Združene narode v-
hotel poslušat;
- da si preveč domišlja
-	da naj manj hodi P"'
metre merit.	.
Ampak, da bo tega ko^j
se bomo pa videli kje
Preko muhe, na primež',^
»Hoho, česa ne slišin^:^
venko. »Kot da mi gro^b
ske. Kar dajte - organi^^
boli mene... Meni ^^^
vas pa imam poln .
zahtevam plebiscit o
»Pa kaj noriš, cepec r
gospa Juga. »Kakšna
razcepitev?! Pojdi cep"
22. november 1990 - stran 17
po prihodu iz Ljubljane, 8.
-ovembra, sta skorajda obu-
pgla. Znanec z uhce, gospod
holob, ki je za del njune
,godbe izvedel iz ust Verine
kolegice, ju je obiskal in jima
0 toliko upanja, da sta se
ponovno zbrala in pričela še
en boj.
I^a pomoč so jima že pri-
jliočili na naši ambasadi
Londonu, s katero sta na-
vezala stike s pomočjo Laš-
č^na, plesalca latinskoameri-
ških plesov Petra Urankarja,
j,i živi v Londonu. Na laški
pošti jima omogočajo brez-
plačne telefonske pogovore
5 tujino. Pomoč so jima ob-
Ijubih v PTT podjetju Celje,
Icjer je zaposlen Maksimili-
jan, pa v Timu Laško, kjer
^ela Vera, pomoč si obetata
od pivovarne, laških obrtni-
Ijov, celjskega Kompasa,
celjskega Karitasa in od so-
stanovalcev. Akcijo, ki sta jo
sprožila 12. novembra pa
morata zaključiti čim hitreje,
saj medtem, ko to berete,
verjetno že vesta za datum
operacije. Svetovali so jima
tudi naj izvid iz Beograda
prevedeta v angleščino, kar
so jima skoraj zastonj opra-
vih v enem dnevu na celjski
Delavski univerzi; to sicer
stane veliko, običajno pa tra-
ja tudi po štirinajst dni.
V Beogradu so jima v nek^
\Kah pripravili izjemno na-
tančen izvid, z izrisano shko
Blaževega srca, opremljeno
z vsemi podatki in opravlje-
nimi meritvami. Kamorkoli
se obrneta, povsod naletita
na odprta vrata.
Če bo operacija uspela bo-
do naše oblasti Skornško-
vim stroške povrnile, celo-
ten znesek pa nameravata
Vera in Maksimilijan nato
nameniti za pomoč obolelim
otrokom.
Blaž, kije ob koncu našega
pogovora že nestrpno čakal,
kdaj ga bo teta vzela v novi
avto in ga malce popeljala
naokoli, se ne zaveda, da so
mu minute štete. Tega pa se
že zaveda sestrica Anja, ki
mora zaradi bolnega bratca
živeti drugačno otroštvo. Ve-
ra in Maksimilijan trpita tudi
zaradi nje, saj se bojita, da bo
zrelost, ki ji jo je življenje
vsililo predčasno, kasneje
nanjo negativno vplivala.
Anja si žeh, da bi Blaž čim
prej ozdravel, da bi potem
vsaj enkrat lahko šli na mor-
je; pa tudi tega si želi, da bi
mu lahko kakšno naložila po
zadnji plati, kadar bi jo razje-
zil. Sedaj ve, daje bratcu tre-
ba popuščati.
Bo za Blaža pozimi še stal
snežak? Bo še slišal petje
ptic prihodnje pomladi? Mu
bo srce dopustilo doživeti še
mnogo, mnogo pomladi? Če
bomo hitro pomagah, upanje
NATAŠA GERKEŠ
Zadnja vest
Tik pred zaključkom redak-
cije smo se pogovarjali z di-
rektorjem Pivovarne Laško
Tonetom Turnškom, ki je spo-
ročil, da bo Pivovarna prispe-
vala 15 tisoč mark za Blaževo
operacijo. S tem so prispevali
tretjino potrebnih sredstev!
Sicer pa je pomoč posamezni-
kov pričela prihajati že v po-
nedeljek, tudi stanovalci blo-
kov na Badovinčevi ulici
v Laškem so pričeli z zbiralno
akcijo, zvonili pa so tudi tele-
foni v naši redakciji in veliko
je bilo klicev tistih, ki so žele-
li izvedeti številko žiro raču-
na, kamor bodo lahko nakaza-
li denar za Blaža.
za Blaža nepopisno
^pija že tako izčrpana
lljio razlagati zakaj
ffisita za pomoč, ki
pravita, jima bo
ivljamo številki nju-
Bt žiro računa:
(1378112-405663
1.2270/13
|ta na Maksimilijana
HI 20, Laško.
imel pa plebiscit



s tem plebiscitom. Ta mesec si dal nekaj več od
plače, zdaj se pa tule obnašaš ko kak odrešenik.«
»Odrešenik?Ha'. Ja, saj tudi sem! Saj je res: že
komaj čakam, da se vas odrešim. Tisto o mesecu
pa lahko raztegnemo kar lepo na vsa leta, odkar
živiva skupaj v tem svetem zakonu, gospa Ju-
ga,« je togotno poočital sosed Slovenko. In tako,
je pomodroval v nadaljevanju: »Vrag vzemi tisto
leto, ko sem se zvezal s tabo. Če mi ni kamen
padel na glavo! Kaj bi mi pa manjkalo, če bi bil
sam ?!«
»Otroci, ki sem ti jih rodila, butelj. To bi ti
manjkalo,« je planila v jok soseda Juga.
»No,« je potem nekako sočutno rekel on, »saj
se ni treba jokat«
»Pametna bodi pa že enkrat priznaj, da vas jaz
živim in da ste od mene odvisni. Pa malo več
svobode mi dajte. In ne očitajte mi vsakega špri-
carja, pa bo.«
»Nič ne bo,« je rekla ona. In se je še kar
cmerila. »Nič ne bo! Pa kaj ne vidiš, da imaš v tej
familiji določene dolžnosti? Ti se pa hvališ s tem
in hočeš neki nori plebiscit. Kot da mi ne more-
mo brez tebe...«
»Ne morete. Točno tako,« je zdaj užaljeno od-
vrnil on, gospod Slovenko. »Sicer pa,« je nazad-
nje vdano vzdihnil, »če ti nisem več všeč, si pa
lahko najdem tudi kakšno drugo. Sem še pa
toliko pri močeh.«
Potem so se zaloputnila neka vrata. Nakar je
bilo slišati le še tišino.
In epilog?
Ko sem danes zjutraj srečal dotičneža, je bil
nekam čemeren in nejevoljen. Ko kak cankar-
janski lik, na čelu se mu je bralo: greh je storil,
ženo in otroke bi bil rad zatajil.
Pa sem ga hinavsko pobaral - taka je pač naša
avstrijska navada: »Ja, kaj pa je bilo včeraj pri
vas, Herr Windisch... mislim, Slovenko? Slučaj-
no sem slišal, ko ste nekaj govorih o plebiscitu.
Jaz vam dam kar prav, ja. Poglejte, recimo,
v zgodovino - naš koroški plebiscit, to vam je bil
prava zmaga pravice!«
»Ja, saj,« je več kot zamišljeno odgovoril go-
spod Slovenko. »Kaj čmo... je pač tako. Zdaj
grem pa na delo, dragi moj sosed Avstrijko. Saj
veste, kako je nekoč rekel vaš veliki brat - Arbe-
it machts frei!«	ANTON VON CILLI
»Povsod po svetu se je kombinacija gojenja šampinjonov in jelenjadi pokazala kot uspešna. In zakaj ne bi to uspevalo
tudi na naših bregovih?« meni Vinko Ježovnik.
V kraljestvu
šampinjonov
in jelenov
Na Ježovnikovi domačiji v Oiimju so postaii prava
meilijska družina
Za Ježovnikove v Oiimju pravijo,
da so že kar prava medijska družina.
Novinarji si podajamo kljuko po te-
kočem traku. Tistega dne, ko nas je
pot vodila na njihovo domačijo, so
pričakovali še obisk sarajevskih ko-
legov.
In čemu takšna radovednost? Pre-
prosto zato, ker na vsakem koraku pač
ne srečaš družine, ki bi gojila po sto
jelenov, zraven pa še kalifornijske de-
ževnike in šampinjone.
Od rudarskega kopača do
kmeta
Za veliko in obnovljeno cerkvijo ter
staro lekarno v Ohmju zavije asfaltira-
na cesta strmo navkreber. Po nekaj
metrih se človek znajde pred ličnim
vhodom, s pritiskom na gumb se vrata
kar sama odpro in že se znajdeš v sve-
tu, ki nehote vzbuja pravljične mish.
Vsepovsod naokrog se sprehaja jele-
njad, tu in tam zmoti tišino le ruk za-
ljubljenega jelena, ki išče svojo druži-
co. Na vrhu tega pravhčnega sveta je
Ježovnikova domačija. Na ruševinah
stare domačije postavljajo novo.
V roko nam seže gospodar Vinko.
Uradno gospodari sicer njegov sin Bo-
rut, a svet šampinjonov in jelenov je
Vinkova zamisel. Vinko, po rodu Sa-
vinjčan, se je v mladih letih najprej
izučil za rudarskega kopača. Kasneje
se je prekvalificiral v rudarskega teh-
nika, bil nekaj let poslovodja obrata
v Hrastniku, potem pa je 13 let kot
geometer križaril po šmarski občini.
Pred dobrimi osmimi leti je začel raz-
mišljati o povsem drugačni poti. Pustil
je službo, si po svetu nabral nekaj iz-
kušenj z vzgojo šampinjonov, pobr-
skal še pri domačih kooperantih Dro-
ge ter v Radljah ob Dravi, nakupil po-
treben material in začel na svoje. Da-
nes odpeljejo s te domačije v Oiimju
po 80 do 100 kilogramov šampinjonov
dnevno. Če bi jih imeh še več, bi s pro-
dajo ne bilo težav.
»Na našem tržišču je še vedno po-
manjkanje šampinjonov,« prav Vinko.
»V Sloveniji pridelamo 50 dkg šampi-
njonov na prebivalca, v svetu znaša ta
proizvodnja 20 kilogramov na prebi-
valca.« Tudi tehnologija je v svetu
takšna, da omogoča večji pridelek. »S
pravo tehnologijo se na kvadratni me-
ter da pridelati po 30 do 40 kilogra-
mov, na naši domačiji pridelamo
okrog 20 kilogramov in to je že kar lep
dosežek,« je prepričan sogovornik.
Lep dosežek za razmere, v kakršnih
delajo naši gojitelji. V svetu, je razlagal
Vinko, si pomagajo s stroji, pri nas še
vedno pobiramo šampinjone ročno.
Veliko težav je pri nas s substratom,
ki ga potrebujemo. Osnova za dober
substrat je konjski gnoj, ki pa mora
biti svež in ne sme biti starejši od treh
tednov. Ker ga pri nas primanjkuje, si
pomagamo z brojlerskim kompostom.
Kupujemo ga v zagrebški mlekarni,
kjer ga vsako leto proizvedejo od 7 do
10 tisoč ton. To je razmeroma malo
v primeijavi z nizozemsko firmo, kjer
na primer v enem tednu naredijo 13
tisoč ton komposta. Poleg dobrega
komposta pa je treba upoštevati in iz-
polnjevati vse druge pogoje: doseči
pravo temperaturo, vlago in zračenje
prostorov.«
Na Ježovnikovi domačiji bodo
z vzgojo šampinjonov nadaljevali, v to
so trdno prepričani. Poleg tega Vinko
razmišlja še o vzgoji novih vrst, pred-
vsem tako imenovanih šetakah, ki iz-
virajo iz daljnje Japonske.
Tudi jelenjad po
nizozemskem vzoru
Ko je Vinko potoval po svetu in si
nabiral izkušenj z vzgojo šampinjo-
nov, gaje pritegnila še ena stvar. »Mar-
sikje sem opazil, da imajo poleg šam-
pinjonov še jelenjad. In če imajo to
drugod, čemu ne bi poskusil še sam,«
si je dejal. Poskusil je in obneslo se je.
Po okoliških bregovih se danes spre-
haja okrog sto jelenjadi ter devet mu-
flonov. V Olimje jih je Vinko pripeljal
z Brionov. »Prav nič zahtevne niso te
živah, samo ograjo sem postavil, pa
gre,« je razlagal. Da so ti elegantni šti-
rinožn lepotci sprejeli novo okolje pa
dokazuje tudi preko trideset mladičev,
ki so se skotili v Oiimju. Da so na
Ježovnikovi domačiji vsak dan obi-
skovalci, ki si ogledujejo jelenjad, pa
najbrž tudi ni treba posebej poudar-
jati.
Ježovnikovi imajo prav gotovo do-
volj možnosti za razvoj turistične de-
javnosti na svoji domačiji. Na to tudi
računajo v prihodnjih letih. Ponudba
pa bo tudi v kulinaričnem smislu takš-
na kot, je njihova dejavnost: jelenje
meso in šampinjoni. Vinko ima sicer
še svojo vizijo, ki pa je najbrž nikoli ne
bodo uresničih v Ohmju.« Če bi vsi
ljudje tu naokrog bih zainteresirani, bi
lahko uredih pravo pridelavo bio hra-
ne. Na prostem bi lahko gojili zajce, pa
perutnino in še cel kup drugih stvari.
Tukaj v Oiimju bi si potem uredili
mesnico in prepričan sem, da bi od
tega imeh vsi koristi. Tako prideloval-
ci kot potrošniki.« IRENA BAŠA
Pri gojenju gob poudarjamo pred-
vsem prehrambeni vidik. Gojene go-
be so v zadnjem času nekoliko bolj
v čislih pri kupcih, ker v naravi na-
brane gobe kopičijo težke kovine in
radioaktivne elemente. Strokovnjaki
tudi ugotavljajo, da imajo gobe dolo-
čeno prednost pred zelenjavo. Vsebu-
jejo precej beljakovin, v sto gramih
šampinjonov so odkrili 4,8 gramov
beljakovin, v mleku pa samo 3,5 gra-
mov. Poleg beljakovin vsebujejo
šampinjoni tudi minerale, vitamine,
pri nekaterih gojenih gobah so dolo-
čili substance, ki zavirajo rast tumor-
jev, drugod ugotavljajo antivirusno
delovanje. Skratka, vse bolj stopa
v ospredje zdravstveni vidik.
V Sloveniji so še dokaj redki pride-
lovalci šampinjonov, v svetu pa ima
ta dejavnost globoke korenine. Leta
1650 so v Franciji zapisali prva navo-
dila za vzgojo šampinjonov in ta let-
nica pomeni tudi začetek gojena gob
v Evropi. Stari Grki in Rimljani pa
so pisali o gojenju gob že v tretjem
stoletju pred našim štetjem, medtem
ko je tradicija gojenja na Japonskem
in Kitajskem stara več kot 2 tisoč let.
V Evropi so do leta 1810 gojili gobe
na prostem. Francoski vrtnarji so po-
tem začeli z vzgojo v podzemnih pro-
storih, vzgoja pa se je potem razširila
tudi drugod po Evropi in v Združene
države. Pred letom 1940 je bilo na
svetu le 12 držav proizvajalk, danes
se s to dejavnostjo ukvarjajo v 80
deželah sveta. Dobesedno spektaku-
laren razvoj te panoge je dosegel Taj-
van. Do leta 60 gob skorajda niso go-
jili, pet let kasneje je Tajvan postal
tretji največji proizvajalec gob na
svetu. In kako smo se v te tokove
vključevali Jugoslovani? Dobrih sto
let se ljudje ukvarjajo s to dejavnost-
jo. Prvi začetki so bili v Kraljevu,
prva organizirana proizvodnja pa se
začenja v bližini Novega Sada v pet-
desetih letih tega stoletja.
Na Ježovnikovi domačiji so šampi-
njoni praktično vsak dan na domači
mizi. Med drugim jih dodajajo tudi
krvavicam, gospodinja Anica pa nam
je zaupala recept za polnjenega piš-
čanca. Potrebujete 40 dkg šampinjo-
nov, 4 jajca, 3 dkg masla, Idcl kisle
smetane, peteršilj, dve žlici drobtin,
strok česna, sol, poper in seveda piš-
čanca. Šampinjone narežete na listi-
če, operete in na maslu prepražite če-
bulo. Dodate šampi^one, zatem še
sol, poper, vse skupaj dušite in zatem
še kislo smetano, drobtine ter česen.
S tako pripravljeno maso napolnite
piščanca in ga spečete v pečici.
Če vas mika, da bi poskusili jelenje
meso (v prihodi^e ga bo mogoče ku-
piti tudi v mesnicah) vam Anica sve-
tuje jelenji golaž. Meso je treba naj-
prej narezati na kocke in ga na suho
prepražiti. V drugi posodi zdušite če-
bulo, peteršilj, lovor, kumino in zele-
no. Dodate prepraženo meso in vse
skupaj dušite. Na koncu omako zme-
Ijete v mikserju in dodate kislo sme-
tano, poleg stresete še kocko jušne
zelenjave. Pa dober tek.
18. stran - 22. november 1990

odmevi
Ni treba pisati
Odgovor na pismo oziro-
ma pisanje gospoda F.Pun-
gerčiča v NT&RC številka
46.
1.	Za Vas, spoštovani go-
spod Franček Pungerčič, je
povsem isto: projekt Goran
Obrez & Veronique, ter hard
ročk skupina Veronique. Pri
prvem gre za POP ROKEC,
pri drugem pa gre za povsem
drugo skupino, drugo zvrst
glasbe, da ne rečem že skoraj
heavy metal. Pa brez Gora-
na, ki je še vedno naš dober
prijatelj, ampak ima zdaj pa-
metnejše delo, kot glasbo,
kar mu od srca privoščimo,
ker je resnično sposoben člo-
vek in to ne le v novinar-
skem poslu, ampak vse-
stransko.
2.	Primerjate nas s Klav-
žarji in nam še hočete naprti-
ti, da smo se mi primerjali
z njimi (Bog ne daj!!). Vpra-
šam Vas: so oni izdali svojo
prvo kaseto, ko so šele nekaj
mesecev resno igrali? So jo
izdah, ko so bih še rosni fant-
je, kot smo zdaj mi - okoli
dvaindvajset let stari? In še:
kaj pa veste, koliko jih bomo
mi imeli za seboj, ko bomo
v njihovih letih? Pa ne le ka-
set... No, prva kaseta izide
letos. Naša.
3.	Ne štejem si v čast, da
moram spodbijati Vaše trdi-
tve, gospod Franček Punger-
čič, ampak povedal bi tole,
da ste za nas naredili tako
malo, (govorim o »Najboljše
ženske«), da je joj. Prinesli
smo Vam posnetek, preden
ste me nadrli. Vi pa ste ga
tako malo vrteli, skorajda
nič. Kaj naj potem človek na-
redi? Če se pa povsod drugje
bolj trudijo kot doma. Ja,
s težkim srcem gre in trka na
druge duri po Sloveniji, ne
domače. Kaj bi drugega???
4.	Ni bilo o nas veliko sli-
šati in brati? Shšati res ne.
Le zakaj bi igrali »širom Ce-
lja«? Kaj bi imeli od tega?
Medtem, ko ni bilo nič slišati
o nas, smo mi raje igrali po
^imorskem, kot to počno
Šank Ročk, ki sopo mojem
mnenju najboljša slovenska
ročk skupina vseh časov,
najuspešnejša in tudi najpa-
metnejša, saj vedo, da je
ročk doma na Primorskem.
To, da pa ni bilo o nas nič
brati, je pa podla laž. Doma
imam vsaj petnajst člankov,
ki so izšli v zadnjem letu.
Vas zanima, kakšno publika-
cijo so nam dali? Ajde, spu-
stimo se še mi tako nizko:
1.	Antena, 13. 9. 1989-Ve-
ronique - trdi ročk
2.	Kaj, 30. 1. 1990 - Izhod
iz megleLjubljani (Exit
bend oz. MI)
3.	Osa, Nedeljski, 22. 2.
1990 - Skupina Veronike De-
seniške
4.	Kaj, 13.3. 1990-Veroni-
que na pohodu
5.	Antena, 30. 5. 1990 - Ve-
ronique na piano
6.	7D, 26. 5. 1990 - Veroni-
que ve, kaj hoče!
7.	(Opa, miki!) Novi ted-
nik, 31. 5. 1990 - Prvenec
Exit benda
8.	Osa, Nedeljski, 2. 9.
1990 - Veronique - ročk za
vse
9.	PIL, september 90 - Ve-
ronique
10.	Kaj, 30. 10. 1990 - Ka-
seta za Veronique
11.	Osa, Nedeljski, 22. 11.
1990 - »Grofije« s kaseto in
videospotom
12.	Antena, 14. 11. 1990
- Na strani ročka
13.	7D, 14. 11. 1990 - Trd-
no zasidrani
Če prištejem še Goran
Obrez & Veronique, jih je
šestnajst. Pa ne bom. In da
ne prištevam še drugih manj
znanih slovenskih časopi-
sov ... Torej se vidi kot na
dlani, da seje VELIKO pisa-
lo, a ne?
5. Pisma nisem napisal za-
to, onega prejšnjega, da bi se
javno posmehoval gospodu
Frančku Pungerčiču. Hotel
sem, da ostane to med nami.
Vi ste objavih to v rubriki
Pisma bralcev in zahtevam,
da objavite še tole. Če ne,
bom poslal raje v Nedeljske-
ga, pa bo mnogo več ljudi
bralo o tem in se zabavalo.
To je pa vse publikacija za
Veronique.
Pa še brezplačna, ha, ha,
ha!!
ALEK CEPUŠ
PREJELI
SMO
Izjava
predsednilca
občine po
poplavi!
Dejstvo je, da je naše me-
sto in občino zadela dne 1.
novembra 1990 katastrofalna
poplava, ki se po svojem ob-
segu v novejšem času ne
pomni.
Takšna poplava je mesto
zadela kljub po poplavi leta
1954 izvedenim regulacijam
rek Savinje, Voglajne in Hu-
dinje. To pot je mesto popla-
vila reka Savinja, ki je preta-
kala vode v obsegu ca.
1600m^/sek. ob svojem naj-
višjem vodostaju, kar v me-
stu ni evidentirano. Da je do
takšnega obsega prišlo so
vzroki, nastali v gornjem to-
ku reke Savinje in njenih
pritokov.
Ob nastali situaciji je obči-
na prešla po svojih organih.
Štabu za CZ k intenzivni
obrambi. Delo štaba je zače-
lo med 6. in 7. uro. Se pred
tem časom so bile aktivirane
enote gasilskih društev na
rfeki Hudinji (Dobrna, Str-
mec, Vojnik, Škofja vas), ki
pa so se v dopoldanskih urah
ob angažiranju vseh enot 25
gasilskih društev, presehle
na obrambo mesta. Zaradi
hitrega naraščanja vodostaja
v Savinji, njenega razlitja
v popoldanskem času in iz-
rednega vala v večernih
urah, je bil pretežni del mest-
nega območja pod vodo. Vo-
da je preplavila del savinjske
železniške proge, ponekod
pa dosegla poplavno višino
tudi preko 2 m. Najvišji vo-
dostaj na reki Savinji na me-
rilnem mestu na brvi je bil
vsaj 7,5 m. Obramba s strani
gasilcev se je nadaljevala
pred prodiranjem talne vo-
de, po padcu nivoja reke Sa-
vinje pa na črpanje vode iz
zalitih prostorov.
V obrambo mesta so bili
vključeni in so skrbno in pri-
zadevno opravili svoje delo:
Radio Celje, ki je bil najpo-
membnejši vir obveščanja
prebivalstva. Komunala Ce-
lje s svojimi službami Javne
naprave. Vodovod, Plinarna,
Toplotna oskrba. Ceste ka-
nalizacije, Nivo Celje, Elek-
tro Celje, PTT Celje, Cestno
podjetje, ki so vsi delovali že
na kriznem območju Savinj-
ske doline kot regionalne
ustanove. Inšpekcijske služ-
be občine Celje, enote JLA.
Pri tem je poudariti, da je
obramba, ki je slonela na
prostovoljnih gasilskih eno-
tah in njeni profesionalni
enoti in angažiranju prebi-
valstva, koordinirana s pro-
fesionalnimi delavci iz po-
djetij in inštitucij, zlasti ti-
stih, ki opravljajo javno služ-
bo, s strani Štaba CZ pri ob-
čini, delovala brez bistvenih
pripomb. Način obrambe
pred poplavo, kije v tem pri-
meru prestal praktično pre-
izkušnjo, je lahko osnova za
sistemsko rešitev problema.
Tu je dodati, da zaradi ne-
adekvatnega pojma civilne
zaščite (pojmovane po stari
organizacijski osnovi) priha-
ja do nepravilnih predstav
v javnosti, ki tako ni dojela
pravilno, na kom je dejansko
obramba slonela.
Škoda, nastala vsled po-
plav, je katastrofalna. Ne
odraža se toliko v zunanjem
videzu, kot v uničenju dolo-
čenih vitalnih naprav in in-
frastrukturi vsake vrste
(PTT, Elektro, gretje, ceste,
vodovod, mostovi). Ogrom-
no škodo je pretrpelo tudi
prebivalstvo na uničenju
njegovega premoženja, zlasti
uničenju strojne opreme in
naprav pri obrti, zalog pred
zimo, zamočitvijo stanovanj-
skih objektov, ki se pred na-
stopajočo zimo ne bodo mo-
gh presušiti. Vrsto objektov
(bolnišnica) pa bo potrebno
za nižje ležeče prostore eno-
stavno spremeniti njihovo
namembnost.
Sorazmerno kratek čas po
poplavi so bili očitni zunaji
sledovi nastale katastrofe
odpravljeni, tako, da mesto
danes ne kaže posledic, ki so
ga zadele.
Strokovna analiza in ugo-
tovitev vzrokov za nastalo
stanje, ki ne morejo biti zgolj
v izredni količini padavin,
a obstajajo v celotnem po-
rečju reke Savinje, bo še po-
dana. In nujno je, da se k od-
pravljanju vseh vzrokov, na
katere je moč vplivati, ne-
mudoma pristopi.
Ob tej nezgodi gre za pri-
merno obnašanje Celjanov,
ki bi v posameznih primerih
tudi lahko bilo boljše, in
vsem, ki so v obrambi in re-
ševanju sodelovah, še zlasti
gasilcem in delavcem RTV,
ponovno hvala.
Predsednik
Skupščine občine Celje
ANTON ROJEČ, dipl. iur.
V pozdrav
šentjurskim
socialdemokratom
v četrtek 8. 11. 1990 je bil
ustanovni občni zbor odbora
SDSS v Šentjurju. Gost ve-
čera je bil dr. J.Pučnik. Mi-
slil sem, da bom lahko kaj
rekel v pozdrav in v razpravi,
toda dr. J. Pučniku se je mu-
dilo, domačini pa so želeli
čimprej preiti na svoje inter-
no delo - ustanovitev. Zaradi
tega se nisem silil v burno
razpravo in sem sklenil, da
to kar sem mislil reči na-
pišem.
Kot član SDZ in pobudnik
združene koalicije Demos
z veseljem pozdravljam usta-
novitev bratskega socialde-
mokratskega odbora za šent-
jursko občino. Kot prepričan
demokrat sem to želel, da bi
se bilo zgodilo že v času pred
vohtvami. Zavedam se, da se
demokracija razvija na pod-
lagi kulturnega dialoga in
konkurence različnih mnenj
in zamisli, ki med ljudmi ob-
stajajo. Demokracije še ni sa-
mo v nasprotovanju utopi-
stični komunistični ideologi-
ji človeške enakosti in ena-
kih potreb, ki dokazano vodi
v revščino in dopušča nasilje
in manipulacije^ z ljudmi.
Edino razvita večstrankar-
ska demokracija preprečuje
razvoj boljševistične metodi-
ke, ki so jo razvili boljševiki
kot udarna sila kornunistov
za pridobitev in onranitev
oblasti. Petdesetletno nasil-
no razvijanje te metodike pri
nas ima za posledico indok-
trinacijo, ki povzroča določe-
ne težave za današnji razvoj
demokracije, v okviru ene
stranke SZDL je bila prva
taka težava, nato pa je posta-
la moda kot posebna vredno-
ta biti neopredeljen ali celo
nadstrankarski. Vse to je po-
sledica boljševističnega ma-
nipuliranja, zavajanja in pri-
krivanje prave barve na eni
in drugi strani in jim je cilj
ohraniti privilegije in ugod-
nosti, ki jih je monopolna
oblast delila za ohranjanje
svoje oblasti, dokler je te
možnosti imela, oziroma ji
tudi teh možnosti ni zmanj-
kalo. Ta moda in metodika
pa je še kar naprej prisotna
in povzroča težave na vseh
področjih in ovira hitrejše
gospodarske in politične
spremembe na bolje.
Demokracije še ni, če ima-
mo več strank ob tem pa še
ohranjene boljševistične me-
tode manipulacije, ki so po-
sledica nagnjenosti človeka
k nepoštenju in sebičnosti.
Treba je preiti k takšnim od-
nosom med ljudmi, ki spo-
štujejo poštenje in resnico in
ki upoštevajo človeške raz-
ličnosti in njegovo svobodo,
ter oboje celo razvijajo.
Obvladovanje skupnih
človeških potreb in dejavno-
sti imenujemo oblast ah poli-
tiko. V tem interesu je po-
trebno razviti različne stran-
ke, da med seboj tekmujejo
in se nadzirajo. Ker smo lju-
dje nagnjeni k nepoštenju in
sebičnosti je organiziranje
strank nujno saj so one edi-
ne, ki lahko izvajajo politiko
in oblastniški nadzor. Tako
utemeljuje demokracijo Ni-
ebuhr.
Strankarska konkurenca
in kulturni dialog izniči mož-
nost monopola in manipula-
cije vsaj za daljši čas. Danes
še tega ni. Preveč je še kari-
erizma, slepe pripadnosti,
iskanja privilegijev in zaradi
tega neaktivnosti, ki dopuš-
ča neoboljševizem in mani-
pulacijo.
V smislu zdrave konku-
rence sem res vesel ustano-
vitve SDSS v Šentjurju.
Priznam, da sem zelo razoča-
ran nad posamezniki iz ko-
alicije Demos v Šentjurju in
njih metodami dela, ki niso
demokratične in sem kot re-
šitev začel iskati izhod
v ustanovitvi SDSS. Razvoj
demokracije je dialektičen
proces, zato sem želel, da se
ustanovi tudi ta perspektiv-
na stranka, kot član gibanja
za razvoj demokracije, kar je
bila SDZ najprej, ki danes
postaja moderna sredinska
stranka. Avtonomno nastaja-
nje SDSS za Šentjur, pa je
potrditev, da gre za proces in
moje zadovoljstvo, saj upam,
da bo s tem več demokracije.
Prepričan pa sem, da bo za
čistost strank in njihovo
konstruktivno delovanje še
dolg proces. Zlasti to velja za
SDSS, saj bivša ZKS hoče
biti socialdemokratska. Še
težje pa bo priti do pravih
demokratičnih metod dela
in kulturnih medsebojnih
odnosov. Vendar proces se
je začel, to dokazuje, tudi ta
ustanovitev SDSS v Šentjur-
ju v povolilnem ah bolje re-
čeno predvolilnem času. Ko
pozdravljam to dodatno kon-
kurenco za politično življe-
nje v občini, pa izražam že-
ljo, da se trudimo, da kljub
temu ostanemo prijatelji. To
bomo ostali, če bomo iskali
poštenje in resnico eden do
drugega kot razhčni ljudje,
tako tudi stranke. Star latin-
ski rek pravi, čisti računi do-
bri prijatelji. Želim, da v tem
smislu gradimo medsebojne
odnose in kot podporo tem
ciljem želim uspešno delova-
nje tudi SDSS v Šentjurju.
Za konec pa še tole. SUšal
sem tudi bogato diskusijo na
sicer vedno profesionalno,
realistično in objektivno
obravnavano problematiko
današnjega političnega časa,
ki jo je podal dr. J. Pučnik.
Zdi se mi pa, da je bila disku-
sija vse preveč kritično in
pesimistično obarvana do
sedanje oblasti, vse premalo
pa je bilo ustvarjalnosti in
volje za sodelovanje pri spre-
minjanju neprijetne realno-
sti, kije posledica dosedanje
monopolne oblasti. Ko smo
po odhodu dr. Pučnika shša-
li še lepo programske usme-
ritve in cilje šentjurske
SDSS, ki so bile vse preveč
znane kot dosedanje parole,
se je dvorana kar spraznila.
Ostalo je zopet premalo od-
ločnih aktivistov, ki so pri-
pravljeni žrtvovati sposob-
nosti, znanje in čas za sploš-
no družbeno korist. Za oblo-
ženo mizo je treba najprej
mnogo delavcev in sposob-
nosti, ter znanja, šele potem-
se lahko z nje je. Oboje pa
mora biti v skladu z pravili
o lepem vedenju. Če tega ni,
se vse poruši in propade. Dr.
Pučnik je citiral misel Vilija
Brandta, da mora država biti
socialna, jaz pa bi rad dodal
prav tako njegovo misel, ki
jo je rekel, kot odgovor za
našo dosedanjo parolo
o osvoboditvi človeka od de-
la, da bo kmalu tako in da bo
tudi vzpostavljena odgovor-
nost na vseh ravneh.
FRANC ZABUKpŠEK,
Šentjur
Zahtevamo
odgovornost
Zdravniki oz. vsi zaposleni
v Bolnišnici Celje smo ogor-
čeni nad izjavo gospe prof-
. dr. Katje Boh, republiške
sekretarke za zdravstveno in
socialno varstvo IS Skupšči-
ne Republike Slovenije, ki je
bila objavljena na 2. strani
dnevnega časopisa »Delo«
z dne 8. 11. 1990 pod rubriko
»RekU so«.
Izjava tako odgovorne ose-
be s položajem, ki predstav-
lja in odgovarja za zdravstve-
no in socialno varstvo je naj-
manj neprimerna, lahko tudi
laična, pomanjkljivo preteh-
tana, lahko neodgovorna in
še kaj.
Zahtevamo uradno pojas-
nilo, javno opravičilo in od-
govornost imenovane za iz-
javo.
V	času nastajanja stanja
katastrofalne poplave v Ce-
lju, kjer je bila bolišnica med
najbolj prizadetimi, niso bili
več zagotovljeni pogoji za
delovanje tako pomembne-
ga zavoda po normativih in
standardih, ki so pogoj za
njegovo normalno, nemote-
no delovanje. Izgubili smo
vse osnovne vire za delova-
nje - elektriko, vodo, toplo-
to, zveze, itd... Poleg tega so
bih v celoti potopljeni vsi
kletni prostori, ki so pred-
stavljah komunikacijo med
večino oddelkov bolnišnice.
V	teh prostorih so bile tudi
nekatere pomembne osnov-
ne točke za strokovno orga-
nizacijsko delovanje bolniš-
nice.
O tem seje pri ogledu v po-
nedeljek, dne 5.11.1990, pre-
pričala tudi gospa sekretar-
ka sama. Ob tej priliki smo jo
podrobno seznanili z vsemi
značilnostmi poteka delova-
nja bolnišnice v takih razme-
rah, z načinom reševanja in
posledicami. Gospa sekre-
tarka je stanje ocenila kot
katastrofo in celo pohvalila
naše delovanje.
V	strokovnem svetu je
znano, da se v takih razme-
rah uveljavi posebna stro-
kovno organizacijska doktri-
na, ki je značilna za vojne in
druge izjemne - izredne raz-
mere v odvisnosti od obsega
takih razmer.
Kljub takšnim razmeram
smo v noči med poplavo
opravili 3 porode, čeprav je
bil kompleks bolnišnice zalit
z vodo približno od 50 do
170 cm pri dostopu v bolniš-
nico in s tem skoraj nemo-
goč transport. Opravili smo
tudi nujno operacijo poško-
dovanega otroka, ki dobro
okreva. Poskrbeli smo, da
bolniki in osebje v danih po-
gojih niso bih v nobenem
primeru ogroženi. Takoj smo
brez kakršnegakoh preplaha
urejeno pristopili k ustrez-
nim ukrepom, to je akcijam
reševanja posledic kata-
strofe.
Na osnovi spremenjene
doktrine smo dan po popla-
vi, ko je bil kompleks bolniš-
nice še vedno poplavljen, za-
držali 220 bolnikov. Nekate-
re posebno ogrožene smo
premestili v bližnje bolniš-
nične zavode. Uredih smo
vse za opravljanje dializnih
postopkov za približno 80
bolnikov v drugih zavodih
z organiziranim prevozom.
V	domačo oskrbo pa smo or-
ganizirano odpustili i^j
bolnike, za katere srno^*^
strokovno opredelili, (jg ^
cer niso vitalno ogroža
vendar bi v normalnih r'''
merah še potrebovah
nično zdravljenje oziroti^
strokovno rehabilitacijo.
O pravilnosti našega rg,
nanja lahko dajejo mnent
ustrezno usposobljeni zav
di s svojimi strokovnjak
s področja bolnišnične (j
javnosti.	^
Zdi se nam neverjetno d.
je ob takih naporih, skrL'
pretehtanih strokovnih od^
čitvah, zagotavljanju varn^
sti zdravljenja sploh mogo^
takšna izjava tako odgovoj
ne osebe, ki jo sicer spoštuje
mo. Upamo, da se zave^-
svojega ravnanja in
ustrezno ukrepala.
JOŽE ARZENŠEK
Bolnišnica Celjt
Poplava in vrtci
Celjski vrtci, doslej varno
zatočišče za igro in varstvi
naših najmlajših, na Ljut
Ijanski, Čopovi, Trubarjev
Na Zelenici, v Kajuhovi, ni
Aljaževem hribu in Dolgerj
polju, so po razbesnelih to
kovih Savinje, usodnega i
novembra, občepeli v blatr.
brozgi, odrezani od telefori
skih zvez, elektrike in pitm
vode. Osupli, da je kaj takt
ga sploh mogoče, smo delav
ci posameznih prizadeti!
enot zabrodili v poplavljen
igralnice, kjer so vodni toko
vi premetali opremo, zaboji
z igračami in spravili na ku]
vse, kar se s težo ni mogii
upirati premikanju. Za vst
lej so utihnili pianino, ha;
monika in še mnogo drugii
za vzgojno delo nepogrešlj
vih, avdiovizuelnih in didak
tičnih pripomočkov je tu n;
šlo svoj konec. Koliko prizi
devanj, odpovedovanj, sku]
nega dela in načrtov, je leži
lo pred nami povsem un.
čenih.
Razdejanje, ki gaje nared
la vodna ujma, si je ogleda.!
tudi ministrica za zdravsti"
in socialno varstvo, dr. Kati'
Boh, ki smo jo ob obiste
Zdravstvenega centra -M-
nišnice Celje povabili, da k
bi šla mimo vrtcev. Z njoj:
bili tudi predsednik občir«
Anton Roječ, predsednic;
komiteja za družbene dejav
nosti Irena Ferlež, direktr
Zdravstvenega centra Alc:
Žuntar in drugi republiš»
funkcionarji. V takrat i
očiščenih prostorih si je bili
težko predstavljati kakšn
škodo je in kakšno bodoš
pokazale posledice poplav*
Sami smo mislili, ko sme bi
že iz blata, da smo že i
konju.
Kdaj bo lahko 800 otr«
spet brezskrbno vstopi!
v svoje igralnice, je za stari*
kot tudi delavce v vrtcih, F
glavitno vprašanje. Kar ]
odvisno od nas, bomo storj
vse. Navsezadnje gre tudi«
naš kruh.
V izrednem stanju smo^
celjski vrtci takoj medsebc
no povezali in organizirj
Staršem je bilo treba nad*;
mestiti varstvo njihoV'
otrok v največjem obse^
Otroci v neppplavljenih
cih Tončke Čečeve in Zav
so se malo stisnili, vzgoji^
Ijice in varuhinje pa so
bolj napele svoje živce.J;;
prostorska stiska ne bi b''
prehuda, nam je priskočil'
di Dom upokojencev. Ta
lahko »mali šolarji« korist
njihov lep klubski prostor^
Ves čas nam stoji ob strf
Radio Celje. Prek njega
prišli do pomembnih
za pridobivanje pomoč'
pranju perila in odpravlja"!^
mnogih posledic popl^.
Količine perila, prepojen^,^
z nafto zamaščenih bla^"'.
so bile tako velike, da se«
nismo rešili le z gospo".j;
skimi stroji družin, ki soP.
šle ponj^ in pralnice
Tončke Cečeve. Rešila na-,
Cinkarna s svojo veliko
nico, ki je oprala tudi bla
pisma bralcev - roman
22. november 1990 - stran 19
i ležalnike in odeje. Veseli
bili sleherne pomoči, saj
v vrtcu v glavnem zapo-
same ženske. Premika-
jn nositi je bilo treba težka
rernena. Na pomoč nam je
^iskočilo nek^ staršev na-
Ij, otrok, tudi takih, ki so
Ljii sami poplavljeni. Prav
L;ijeni smo bili, da so se
^zvali tudi občani zunaj na-
^ krajevnih skupnosti m
jtarši otrok iz drugih vrtcev,
g svojimi močnimi rokami
^rn je pri praznjenju kleti
^ iCajuhovi v nedeljo do ve-
jgra izdatno pomagal občan
h Laškega, ki je že dva dni
pj-ej pomagal svojim vašča-
Lprn. Delovno pomoč , so
^rn ppslali tudi vrtci iz Žal-
jja in Šentjurja. Prek rume-
pega in zelenega telefona na
pbčinskem štabu za civilno
^ščito so se nam neverjetno
l^tro odzivali gasilci, Javne
naprave. Komunala, ki so
imeli z našimi vrtci dosti de-
la, Dela je bilo toliko, da so
ge delovni dnevi začeli in
končali z nočjo.
Ko smo začutili, da vsega
Jene bomo zmogli zavoljo fi-
pčnih in časovnih preprek,
pno se obrnili še po pomoč
jLA, ki nam je poslala vod
mladih in močnih vojakov.
IJe vemo, kako bi brez njih
očistih vehko zaklonišče,
polno razne opreme in zalog,
b so bile potopljene v dober
meter vode in naftno brozgo
B kleti. Pomagali so nam tu-
jli pri prestavljanju pohištva,
gaj moramo menjati skoraj
vse pode.
I Na srečo smo po prvih treh
hladnih dneh začeli prostore
agrevati po zaslugi serviser-
jev iz Ema, ki so nam uspo-
»bili poplavljene kurilnice.
Po usposobitvi nekaterih te-
lefonskih zvez, smo začeli
jobivati sporočila iz vrtcev
po osnovnih šol iz Slovenije,
da so nam pripravljeni tudi
oni kaj pomagati. Kako
spodbudne so že samo tople
človeške misli in želje v sti-
ski, ki jo doživljamo, še ved-
no ohromljeni, da ne more-
mo trenutno opravljati svo-
jega poslanstva.
Ko že mislimo, da smo bli-
zu normalizacije življenjskih
pogojev v vrtcu, se nam zno-
va in znova odpirajo proble-
mi. Na zunaj vrtci že kar
oživljajo, posebno, če nanje
posije še kakšen sončni ža-
rek. Vendar so v notranjosti
pravo gradbišče. Naše žen-
ske in dekleta, dva hišnika,
tu in tam kakšen zunanji
kvahficirani delavec, pa či-
stijo, obnavljajo, popravlja-
jo, kar je mogoče od vsega,
kar je še ostalo. Radi bi vrtec
usposobih do 3. decembra
tako, da bi bil čist in varen,
kot zahtevajo osnovni zdrav-
stveno higienski predpisi.
Upamo, da bomo iz soli-
darnostnih sredstev dobili
toliko, da bomo vrtcem čim-
prej povrnili njihovo prv^ot-
no podobo in funkcijo.
Topla zahvala vsem, ki so
in še bodo k »oživljanju« vrt-
cev karkoli prispevali.
ANA ČETKOVIČ-
VODOVNIK
20 par plače
Tudi jaz sem se odločila,
da vam napišem par vrstic,
da bi tudi širša javnost vede-
la kaj vse se dogaja po neka-
terih podjetjih. Konkretno
vam bom opisala problem
plač v Tim Laško.
Tam sem zaposlena že sko-
raj 30 let in tako kot vsak
mesec smo tudi prejšnji me-
sec 15. dobili sramotno nizke
plače, zraven pa obvestilo,
da je to samo akontacija in
da bomo razliko dobili izpla-
čano v 15 dneh. Po pravici
povedano kaj dosti nismo
pričakovali, ker vemo, da je
gospodarstvo v težavah, am-
pak to kar smo doživeli pa je
prava sramota. Dobila sem
^točno, .0^20 para. Seveda ta
nesrečnica nisem bila samo
jaz, nekateri moji sodelavci
so dobili še manj, medtem
ko so si naši predpostavljeni
delih blazne vsote. Ko smo
vprašali direktorja, gospoda
Pušnika, kaj to pomeni, nam
je nesramno odvrnil, da ko-
mu kaj ne paše naj pač gre
drugam, on da še ima vedno
možnost dobiti boljšo
službo.
Zdaj pa nas delavce zani-
ma, ali res ni nikogar v naši
novi slovenski vladi, ki bi
vsaj za silo uredil OD od kod
do kod lahko segajo? Ah res
naši predpostavljeni rabijo
toliko več od nas delavcev?
Ah ne hodimo vsi v iste trgo-
vine, kjer kupujemo stvari
po isto visokih cenah? Kje je
zdaj gospod Kučan, ki nam
je pred volitvami obljubljal,
da nihče v naši domovini ne
bo lačen? Mi delavci že štu-
diramo ah bomo kupili pol
ah kilo kruha. Res je žalost-.
no, da tisti, ki že imajo vsega
dovolj, še vedno vlečejo na
svoj kup. Revež pa je vedno
še večji revež. Upam, da bo-
ste pismo objavili, prosim pa
vas, da ne objavite mojega
naslova, sicer bom že jutri
imela v rokah delavsko knji-
žico.
S. K.
Kdo smo
MLINOV-ci
Smo skupina kakšnih 40
mladih ljudi iz vse Slovenije.
Skupaj nas je zanesla naša
vedrost, optimizem; navse-
zadnje pa smo tudi vsi imeli
zvrhan koš novih idej in tu
se je tudi začelo. Letos spo-
mladi smo se uradno ustano-
vih in tako delujemo kot
MLIN pri SDZ (Mlada Inici-
ativa pri Slovenski Demo-
kratični Zvezi). Torej me-
Ijemo!	. - 11
Z našo očetovsko politično
organizacijo nas zavezuje le
ryen osnovni program poh-
tičnega delovanja ter idejna
izhodišča. Drugače pa ohra-
njamo popolno samostoj-
nost. Trenutno delujemo or-
ganizacijsko v treh občin-
skih odborih (Maribor, Celje,
Domžale), vendar pa k nam
že pristopajo novi mladi lju-
dje. Združujemo torej dija-
ke, študente, že zaposlene,
nezaposlene, skratka vse, ki
se čutimo mladostne tako po
srcu kot po idejah. V našem
šest mesečnem delovanju
smo še navezali stike s koro-
škimi Slovenci, slavonskimi
mladimi demokrati iz Osije-
ka, včlanjeni pa smo tudi
v Mladinski svet Slovenije.
V zadnjih dveh mesecih pa
že intenzivno sodelujemo
z evropsko internacionalno
organizacijo - DEMYC.
Način našega delovanja za-
jema predvsem oblikovanje
igav, katere objavljamo
v vseh javnih medijih, orga-
niziramo javne raprave,
okrogle mize itd. Poleti smo
»razburkali« slovensko jav-
nost s predlogi za sprejem
novih državnih simbolov, so-
delovali pri osnutku zakona
o slovenskem državljanstvu,
oblikovah nekaj izjav glede
deideologizacije šolstva, pro-
blemov nabornikov, vpraša-
nja žensk itd.
GREGOR URANIC,
MLIN pri SDZ Celje
Sindrom
-	Strojnik
v velenjski občini smo se
v času sedaj prekUnjanega
sociahzma čudih nekaterim
stvarem. Spraševali smo se
kako je mogoče, da vsi ključ-
ni položaji v (bivših družbe-
no) političnih organizacijah
in občinskem vrhu pripada-
jo samo učiteljskemu cehu.
Da me ne bi učitelji narobe
razumeli - nimam nič proti
njim. Imam pa pomisleke.
Kaj se za vraga v celi dvajset-
tisočglavi gospodarski mno-
žici ni našlo nobenega, da bi
prevzel katero od pomemb-
nih funkcij.
O pač. Bilje strojnik. Pred-
sednik izvršnega sveta. Kaj
je že bil tisti v prejšnjem si-
stemu? Menda strojnik. Kaj
je bil po poklicu tisti od vče-
raj? Ja, strojnik vendar. Kdo
je pa danes? To se pa vendar
že mora vedeti. Strojnik
-	usmeritev - Demos.
V neki meri bi še razumel
učitelje, ki se zanaŠ£yo na
svoj poklicni nastop in peda-
goški pristop pri reševanju
šolskih (beri; določenih) pro-
blemov, ne razumem pa
(pre)potentnost strojnikov.
Tega imamo v zvezni vladi,
te imamo že skoraj desetletje
v občinski vladi, takega, ki
zgleda bolj bos kot boss pa
naj bi imeli v sedanji vladi
nove komune.
Znova in znova se mi po-
navlja: ...Le čevljem sodi
naj kopitar...
JOŽE ČAS,
Velenje
PRITOŽNA
KNJIGA
Učitelj naj uči in
ne zmerja
Sem učenka na osnovni
šoh v Rimskih Tophcah. Že
dolgo me moti odnos učitelja
do učencev. Govorim o uči-
teljici, ki poučuje biologijo
in kemijo.
Vsi si namreč želimo, da bi
šolanje uspešno nadaljevali
oziroma končali, a vidim, da
nam za to niso ustvarjeni vsi
pogoji.
Do sedaj nisem vedela za-
kaj imam pri biologiji in ke-
miji (tako kot sošolci) slabše
ocene. Upam si trditi, da
skoraj nobeden učenec na
naši šoli ne uživa v razlagi
pri teh dveh predmetih. Le-
te so nerazumljive in dolgo-
časne, saj učiteljica ne poka-
že nobenega zanimanja, da
bi koga kaj naučila. Pred
dnevi me je pretresla njena
izjava, ko je dejala, da ji ni
važno koliko znamo in kakš-
ne so naše ocene, saj ji je
pomembno le to, da se biro-
kratsko drži učnega načrta.
Izvedela sem tudi to, da je
učencu, ki je imel zaradi
obolelega grla okoli vratu ru-
to, dejala: »Si takšen kot
kakšen peder.« To je izjavila
pred celim razredom. Ne
vem kako resno je mislila,
vendar vem, da takšnih uči-
teljev dandanašnja šola ne
rabi, s^j naj bi le ti kaj naučili
in ne poniževali in zmerjah.
Gospodično učiteljico biolo-
gije in kemije prosim naj
svoje mesto odstopi komu
drugemu, če svojega dela ne
misli opravljati z zanima-
njem. Saj je dovolj učiteljev,
ki želijo učiti, predvsern pa
naučiti.	G. A., naslov v
uredništvu
ANTON KOMAR
ZA SIVIMI ZIDOVI

Čudil seje, da jih sedc(j zopet srečuje kot radoved-
neže na obravnavi. Njihove prisotnosti si ni znal razla-
Sati. Tudi sestre in mktere ni opazil, hoje stopil v dvo-
rano, je namreč povesil pogled, ker gaje bilo sram.
 Dvorana je bila velika in je imela okna zelo visoko
z leve in desne strani. Ljudje so prih^ali v glavnem
^ desne strani, vendarph je paznik skuščal v dvorano le
posamično, ker so bili vsi sedeži že zasedeni. Na vsaki
strani oken so visele črne zavese, kot da bi žalovale za
svetlobo. Prižgane so bile tudi luči, čeprav je bil že dan.
Metloba je bila močnejša v sprednjem delu dvorane,
^Jer so sodniki, javni tožilec in zagovornik.
J^aenkrat seje dvorana pomirila in ko je Vojko dvignil
"ci, je videl, da prihajajo v dvorano člani porote. Paznik
Sa je potegnil za rokav, tako da je vstšl. Stala sta tudi
®oa paz/iiica. Porotniki so se med seboj še nekaj pogo-
^'aijah in si pripravljali stole.
^ili so trije. Vojku n^bližje je sedla žena srednjih let,
^ela je že precej nagubano čelo, in se je obrnila
njemu. Druga dva sta bila moška. Oba sta s seboj
Prinesla debeli mapi in sta ju pričeli razgrinjati na mizi
P^ed seboj. Na skrajno levo sran je sedel moški, star že
^epko čez petdeset let, predno je pričel obračati liste
si je nataknil očala. Srednji moški pa je bil
^^itno predsednik porote, ker se je vedel dokaj dosto-
^anstveno. Bil je srednjih let, tankih brkov, ostrega
^'^gleda ter klasično oblečen. Z očmi je neprestano švi-
fj^^ni ter tja in ko gaje Vojko opazoval, je videl, daje
k^ati s pogledom objel dvorano, njega in oba paznika,
"'Pjai svoje akte in bil v kontaktu s strojepisko. Vzel je
^oke kladivo, kije ležalo na mizi, in nekajkrat udaril
^^ zvenečem predmetu. Jedek zvok je neznanil pričetek
^^Prave.
Q^ičenjam javno sodno obravnavo zoper obtoženega
^rar Vojka in prosim vse prisotne, da s strpnostjo in
J^^o sledijo poteku obravnave. V kolikor bo prisotno
j®^^^stvo motilo sam potek, bo razprava prekinjena in
^orno nadaljevali po odstranitvi navzočih,
^vladal je mir, ki so ga motili samo premikajoči stoli,
^^btoženi, prosim, stopite naprej! je glasno rekel sod-
A Vojko je vstal in stopil naprej. Roke je držal skle-
^ J^e, ker so mu lisice preprečevale, da bi jih postavil
f^g položaj.
^a^ei se je uradni pogovor.
priimek in ime?«
yrar Vojko«
in kraj rojstva.«
aprila 1946 na Hudinji pri Celju.«
»Katere šole ste obiskovali in dokončali?«
»Končati sem osnovno šoli in hodil v zadnji letnik
poklicne šole v Celju.«
»Kaj ste po poklicu ?«
»Vajenec.«
»Kakšen vajenec in pri katerem podjetju ste se učili?«
»Vajenec avtomehanike. Učil sem se pri Avto servisu
na Glaziji.«
»Kateri letnik ste obiskovali pred priporom?«
»Zadrgi, tretji letnik.«
»Stanovnje pred aretacijo?«
»Hudinja, nova hiša.«
»Ime matere in očeta!«
»Mati Terezija in oče Franc Cerar!«
»Stanujete v Ce^u?«
»Da, na Hudinji.«
Zapisnikarice je včasih prekinila pogovor, daje lahko
stvari dobesedno zabeležila. Ko je pisani stroj utihnil, je
bil to znak sodniku, da je prejšnja stvar dobesedno
zapisana in da lahko nadaljuje. To je bila ustaljena
praksa. Vprašanja in odgovori se niso ponavljali ah
dopolnjevali, podatke so le preverjali, saj so bili znani iz
drugih dokumentov.
»Iz dokumentov in zapisnikov je razvidno, da ste bili
aretirani 14. junija 1964 na Reki.«
»Da,« je pritrdil Vojko.
»Obtožnica, ki jo je zoper vas sestavil tožilec v Celju,
vas bremeni več hudih kaznivih dejanj, ki so vam bila
v postopku, sodni ekspertizi strokovnih mnenj, doka-
zana. Da stari ne bi zavlačevali, povejte, prosim, kako se
je odvijal dogodek, kije naveden pod točko ena, kjer sta
obtoženi kaznivega dejanja uboja na mah na Starem
gradu v Celju.«
Tovarišica z leve strani je nekaj vprašala sodnika, ta
pa je takoj dodal še:
»Pardon! Trenutek! Imam dolžnost, da vprašam nav-
zoče, če je prisoten po uradni dolžnosti zagovornik obto-
ženega Cerarja?«
»Da,« seje oglasil zagovornik.
»Dobro! Sedaj pa pripovedujte!« se je sodnik obrnil
proti Vojku.
V dvorani je nastal šepet, ki pa ni motil dela sodišča.
Vojko je skrušen stal nekaj korakov od privzdignjenega
pulta, za katerim je sedela porota, z druge strani pa tudi
odmaknjen od ljudi. Večini je kazal hrbet. Pred seboj je
videl le slabo četrtino prednjega dela sodne dvorane.
Jutranje sonce je pričelo metati šibke jesenske žarke
skozi veliko okno. Luči so izgubljale svojo funkcijo.
Vojko seje znašel rhed sodniki in publiko, med svojimi
dejanji in poštenjem. Pričel je pripovedovati - tiho, kot
da bi se bal, da bi mu pošla sapa, če bo preglasen.
»Bila je sreda po prvomajskih praznikih. Nisem se
imel kam dati, zato sem se dogovoril z Jasno in Marto,
da bomo popoldan šli na Stari grad, saj je bilo toplo in
sončno.
»S katerima Marto in Jasno? je prekinil pripovedova-
nje sodnik. Vojka je vprašanje zmedlo in ni takoj odgo-
voril. Končno je doumel, da nima česa prikrivati.
Z Marto Sreš in Jasno Kos.
Potem je spet utihnil, začutil je negotovost.
Nadaljujte prosim, ga je spodbudil sodnik.
Na gradu smo pili sokove in poslušali gramofonske
plošče, ki so jih vrteli v restavraciji. Zadržali smo se dve
ali tri ure. Sonce je še sijalo, ko smo se odpravili proti
mestu. Prerekali smo se, ali naj se vrnemo po isti poti,
po kateri smo prišli na grad, ali naj gremo naokorg. Bil
sem za to, da bi se vrnili po isti poti. Marta in Jasna pa
ne, češ da imajo dovolj časa, pa tudi ledu je na cesti
manj kot na poti. Nekaj časa sem ugovarjal, nato pa sem
se vdal.
»Po kateri poti ste prišli na grad in koliko je bila takrat
ura«? je zanimalo sodnika.
Iz mesta smo šli po kosilu. Prečkali smo most čez
Voglajno, pred Pečovnikom pa smo zavili na levo in
navkreber. Točne ure se ne spomnim, moralo pa je biti
okrog dveh ali treh, ko smo prišli.
Če ste se na gradu zadržali dobri dve uri ah celo več,
potem seje moralo že temniti, ko ste se odpravljali, saj
v tem letnem času ni več sonca, je glasno razmišljal
sodnik.
Ne vem koliko časa smo ostali na gradu. Ko smo se
začeli odpravljati je še sijalo sonce, je pa že postajalo
hladno.
»Ste bih na gradu le deset minut ali kvečjemu pol
ure«? je sodnik spet prekinil Vojka.
Popih smo sok in se pogovarjali, ko pa nam je zmanj-
kalo tem za pogovor, smo se začeli odpravljati. Sli smo
na sprehod, zato se za čas res nismo zmenili, je Vojko
postajal nervozen, ker seje sodnik vmešaval v pripoved.
To je ugotovil tudi sodnik sam. Zavedal se je, da se
lahko ponovi stara praksa in od njega ne bo nič več
zvedel. Vojko je opazil tudi presenečenje pri članih
porote. Verjetno smo pričakovali, da bo o svojih deja-
njih molčal in da mu bodo morali vse dokazati. Nastal je
predah.
Odločih ste se za povratek po daljši poti. Kam vodi ta
pot in kje se konča? je nadaljeval sodnik, misleč, da bo
na ta način prekinil neprijeten molk.
Po cesti po kateri dovažajo stvari za oskrbo restavra-
cije, je pojasnil Vojko. Konča pa se v Zagradu, ki leži
pod gradom.
K^ ste počeli med hojo po cesti in kje ste se ustavili
najprej? je zanimalo sodnika.
20. STRAN - 22. NOVEMBER 1990

otrgoski vrtiljak
22. november 1990 - stran 21
8. a OŠ Peter Šprajc-Jur Žalec
čez leto dni bomo vsak na svojem koncu, vsak v svoji šoli, z drugimi prijatelji, z drugimi
sošolci... Zdaj pa smo še skupaj, veseli, srečni, včasih nagajivi... ku-ku... še nasmeh za spomin
in naša lestvica: Fll be there for you - BON JOVI; Inish it would rain down - PHIL COLLINS;
Step by step - NEW KIDS ON THE BLOCK; What are you doing - J. COCKER; Vision of love
- MARIAH CAREY.
Kadar dežuje
Kadar dežuje in dežuje, ne ve-
mo, kaj bi počeli. Televizor je
preglasen, radio prav tako, brati
se nam ne ljubi, sosedov ni doma
in tako smo prepuščeni samim
sebi. Mama in oče gledata televi-
zijo, brat in jaz pa se dolgočasiva.
Komaj čakam, da pride lep, son-
čen dan, in da smem ven na dvo-
rišče k prijateljem. Z njimi se po-
govarjam in dolgočasim, včasih
tudi vozim s kolesom. Kadar ho-
čem ven, grem najprej z bratom
potem pa še sama.
In prekmalu pride mrak in mo-
ram domov na večerjo.
TANJA DROLEC
OŠ Primož Trubar
LAŠKO
Muci
Doma imamo dve mački. Prva
je Benči, druga pa Capi. Benči je
Capijeva mama. Obe sta lepo pi-
sani. Radi jesta napolitanke,
predvsem pa meso. Benči je uje-
la miško, a jo je pojedel Capi. To
so mačke!
ANJA VERHOVŠEK, 4. a
OŠ Štorskih železarjev
ŠTORE
Po predstavi
v Šmaiju pri Jelšah smo si
ogledah predstavo celjskega gle-
dališča, ki je pripravilo priredbo
Andersenovih pravljic.
Ko smo prišli v dvorano, so bili
vsi sedeži že zasedeni in za nas so
ostala samo še tla. Nejevoljni
smo posedli po tleh in že se je
predstava začela. Dvorano so za-
temnili in namesto uvodnih tak-
tov prijetne glasbe, s katero so
nas hoteli pritegniti, je dvorano
napolnilo kričanje premalo kul-
turnih gledalcev. Kmalu sem
ugotovila, da sem to predstavo že
gledala. Vsebina teh zgodb me
zato ni pritegnila in več časa sem
imela za opazovanje igralcev,
scene pa tudi gledalcev, ki so se-
deli okrog mene. Imela sem ob-
čutek, da so se igralci ki niso bili
ravno mladi, zelo potrudiL, da so
odigrali otročje vloge, recimo
princeso in neumno gos. Pred-
stavo so gotovo igrali že veliko-
krat in zato od gledalcev niso pri-
čakovali česa posebnega. Ugoto-
vila sem, da so vsi dobri pevci.
Med gledanjem predstave se mi
je zazdelo, da poklic igralca ni
samo lep, saj morajo igralci poče-
njati tudi neprijetne stvari: plazi-
ti se po tleh in vdihovati prah,
smejati se tudi takrat, ko jim srce
joče, prenašati mraz in dostikrat
tudi premalo kulturne gledalce.
Všeč mi je bilo, kako so na pose-
ben način uredili sceno. Prav do-
miselno so postavili stole za kra-
lja in kraljično: njuna služabnika
sta se zleknila po tleh, da sta vi-
sokosti lahko sedli nanju. Taki
stoli bi prišli prav tudi nam
v dvorani, tistim, ki smo sedeli
po tleh. Odlična rešitev je bila
tudi velika kmetica, prav neum-
no smešen pa je bil videti cesar,
ki je mislil, da je odet v samo
svilo pa seje skoraj nag spreh^al
po odru.
Čeprav sem predstavo gledala
že drugič, sem videla, da se jo da
z užitkom spremljati. Če pa bi mi
bila predstava dolgočasna, bi se
zabavala z opazovanjem publike
okrog sebe, s^ so reflektorji
osvetljevali tudi obraze v dvo-
DOROTEJA JUG, 7. r
OŠ Bračičeve brigade
KOZJE
Obisic iz vesolja
Bila je topla noč. Okno sem
imela odprto. Nisem mogla spati.
Vstala sem in šla k oknu.
Naenkrat sem zagledala svetlo-
bo, ki se je vedno bolj približeva-
la mojemu oknu. Naenkrat sem
videla leteči predmet, ki je pri-
stal v moji sobi. Iz njega so prišla
čudna bitja sveta nad nami. Šele
potem sem se zavedala, da so to
vesoljci.
Vprašali so me, zakaj ne spim.
Rekla sem, da ne morem spati.
Odpeljali so me na planet nad
nami. Tam so me peljali h kraljic;
vesolja. Vprašala me je, zakaj nt
spim. Rekla sem, da ne morerr
spati. Prosila sem, naj me odpe
Ijejo nazaj. Nato sem zaklicala
»Mami, mami!« Potem je prite
kla mami in rekla, da so to bih
samo sanje.
KATJA KAJBA, 2.1
OŠ Ivan Kovačič - Efenk
CELJl
Vesoljske prigode
iiabritih zemljančkov
Pišeta Urša In Josip Jesih, riše Mojca Vilar
K^ »Lidor, slišal sem, da si napra-
vil precej napak na potovanju!«
F počasi dejal Pipur ter se s težavo dvignil
r postelji. Lidor se je spoštljivo priklonil,
li^se naloge, ki mi jih je zaupal poveljnik
r^h sem vestno opravil. Vendar pa sem na-
sprotoval nasilnemu obračunavanju z do-
JJiorodci na Zemlji!« Cufek je užaljeno našo-
"'1 ustnice: »Domorodci smo včasih rekli
"^ukim primitivčkom. Mi se pa vendar vsi
^obražujemo!« Lidor je zmajal z rameni:
'Hesnično vas nisem mislil užaliti!«
M »In zakaj jih je Zrah pretepal?«
• je se zanimalo Pipurja. »Iz či-
stega mira, se zdi!« je pojasnil Lidor. »Ne-
umnost, velika neumnost!#je zasopihal Pi-
pur. Zdravnik je prinesel vitaminske tablete
in vladar jih je s težavo pogoltnil. »Upam, da
se ta postopek ne bo ponavljal vsako uro,
sicer bom nenadoma lahko nastopil kot vi-
taminski maneken!« se je s težavo pošalil
Pipur. Oslim seje narejeno nasmehnil, nato
povprašal vladarja, če mu lahko nekaj sve-
tuje.
»Seveda, Oshm, seveda!« Oslim
 je stopil korak naprej ter zaup-
na	Slišal sem, da vam grozi veli-
if, "^varnost. Menda oborožuje Urah ple-
na sosednjih planetih zoper vas pa
ll^ .''^dijum krade in ga skladišči na neki
»Sgj l^^iosilki!« Pipur je opazno prebledel.
lijri ° vendar ni mogoče. Moj sin je vodja
službe in prepričan sem, da bi gotovo
če bi se kaj takšnega zares
JC^t »Slišal sem tudi,« je oprezno
nadaljeval Oslim, »da vam že
nekaj let dajejo tablete, v katerih ni niti
prahu vitaminčka, čeprav dobro veste, da so
vitamini zelo pomembni za vsak organi-
zem!« »Nekaj teh skrivnosti sem jaz pove-
dal Oslimu,« je dejal Lidor, »slišal pa sem
jih od Uraha, ko smo se vračali z Zemlje.
Mislim, da je stvar v resnici še nevarnejša,
kot jo je sedaj naslikal Oslim!« »Toda, kaj
naj storim? Kaj naj storim?« se je vprašal
Pipur.
PRVA
LJUBEZEN
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atkina zanka
Kaj je tebi brat
mame tvoje sestre?
Poezija
Mladostna ljubezen je po-
ezija. Je kot nežni cvetni po-
pek, zalit s tihimi upi in hre-
penenji. Prevzame vso člo-
veško notranjost in nenado-
ma začneš premišljati, ali je
vse, kar doživljaš resnica ali
so le čudovite sanje.
Ko sem ga prvič zagledala,
seje v meni nekaj spremeni-
lo. Začutila sem, da je prišla
pomlad, čeprav je bila zima.
V mojem srcu so zapele ptice
in travniki so se odeli v pisa-
no oblačilo, čeprav so bili
v belini. V moje srce se je
naselil mesec maj, čeprav je
bil december. Jaz pa sem mi-
slila nanj in toplo mi je bilo
pri srcu. Pozneje sva se več-
krat videvala in vsakokrat je
ob tem vzdrhtela vsa moja
notranjost.
Tisti dan sem mislila le na
najino srečanje in nisem ve-
dela, ali bedim ali sanjam.
Tako lepo je bilo, da bi se
smejala in jokala od sreče.
Pa sem le mirno strmela
predse in še vedno nisem
mogla razumeti, da niso le
sanje, da je resnica.
Imam ga rada, čeprav mi-
slim da... A ne vem. Čas te-
če in prinaša s seboj nova
spoznanja.
Čakala bom, verjela svoje-
mu upanju in morda... Da-
leč je še ta »morda«, a vendar
ne bom izgubila poguma.
Moja ljubezen je kot
pesem.
Takti te pesmi so počasni,
tihi, a morda prav zato tako
osrečujoči...
MARTINA
Zapletena sorodstvena vez? Ne, čisto enostavna,
samo malce jo je treba odpentljati, pa je odgovor že na
dlani. Pošlji ga na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a.
63000 CELJE do torka, 27. novembra 1990.
Kakšna pa je rešitev Atkine zanke iz prejšnje šte-
vilke? MONIKA SELEŠ, seveda. Nagrado dobi:
Gašper Trotovšek, Podjavorškova, 5, 63000 Celje. .
Alf za Lucijo in Roka
Sredine oddaje na Radiu Celje za naše najmlajše poslu-
šalce so še naprej rezervirane na Alfovo nagradno igro.
V predzadnji oddaji je nagradno vprašanje rešila LUCIJA
STROPNIK iz Runtol 8, Skofja vas. Izžrebana številka 143
pa je bila srečna za ROKA SAJOVICA z Gomilskega 6.
22. stran - 22. november 1990

Nagradna križanka
Opisi za besede, ki jih morate uganiti in
vpisati v lik, so podani po vodoravnih vr-
sticah in navpičnih kolonah. Črne pike lo-
čijo besede med seboj.
VODORAVNO:
1.	filmski dvojnik, ki nadomešča glavne
igralce v nevarnih prizorih pri snemanju
filma - pleme, rod
2.	ob navpičnem lesenem drogu naložena
kopica sena, stog - besedica na koncu mo-
litve
3.	rečno korito; tudi letoviški kraj ob Ohrid-
skem jezeru - ženska z grbo
4.	grški morski bog, pol človek, pol riba (iz
črk: INORTT) - ljubimec svečenice Hero iz
grškega bajeslovja
5.	globoko oranje v vinogradu - podatki,
dejstva o čem
6.	industrijsko mesto v južni Turčiji (tekstil)
- naša strupena kača - poldrag kamen iz
različno debelih in obarvanih plasti kreme-
na in kalcedona
NAVPIČNO:
A.	sodobni slovaški pesnik, avtor zbirke
»Ave, Eva!« (Jan, priimek je sestavljen iz
istih črk kot beseda RASTKO)
B.	ime avtorice Pike nogavičke Lindgren
C.	drugo ime za stonogo
D.	na maslu opražena rezina kruha
E.	nekdanja kolonija v južni Afriki, zdaj
država z glavnim mestom Luanda
F.	ime filmske igralke Rigg; tudi rimska
boginja lova
G.	začetnici Emilijana Cevca - avtomobil-
ska oznaka Nove gradiške
H.	lesena hrupna igrača; tudi človek, ki hi-
tro in mnogo govori
I.	angleški filmski režiser, avtor znamenite-
ga filma »Tretji človek« (sir Carol)
J. uporabljanje
K. ime popevkarice Lear
L. ljubezensko hrepenenje pri bosanskih
muslimanih
M. javno zbiranje podatkov, anketiranje
N. starogrški didaktični pesnik iz aleksan-
drijske dobe, avtor epa »Pojavi« (iz istih črk
kot beseda TARA)
JOŽE PETELIN
Nagradni razpis
1.	nagrada 250 din
2.	nagrada 100 din
3 nagrade po 50 din
Pri žrebanju bomo upošteva-
li le pravilne rešitve, ki bodo
v naše uredništvo prispele do
ponedeljka, 26. novembra do 9.
ure dopoldan. Rešene križan-
ke lahko prinesete tudi oseb-
no, na vhodnih vratih hiše
NT&RC je poštni nabiralnik.
Na kuverto obvezno napišite:
NAGRADNA KRIŽANKA in
svoj točen naslov.
Rešitev križanke
Vodoravno: SPUH, SVORA,
MIJA ALEKSIČ, VESELJAK,
ETIL, GRADIŠNIK, ONA,
C. K., IRADA, RUHR, CIA,
ALE, SARANSK, STROKOV-
NJAK, IBERI, ORLJE, JA-
NEZ JALEN, MEIER, KUČ-
MA, ANA.
Izid žrebanja
1.	nagrado 250 din prejme:
Jurij Naglav, Badovinčeva 4,
63000 Celje.
2.	nagrado 100 din prejme:
Borut Jamernik, Slomškova
16, 63230 Šentjur pri Celju.
3 nagrade po 50 din prejme-
jo: Franc Kegu, Leveč 76,
63301 Petrovče, Jožica Kotnik,
Čopova 25, 63000 Celje, Vida
Brilej, Podčetrtek 44, 63254
Podčetrtek.
Nagrajencem iskreno česti-
tamo!
Nagrade boste prejeli po
pošti!
Tiha šepetanja
(na občinski skiupščini)
Po tem, kako zmedeno gospod župan vsakokr^i
vedno znova vodijo skupščino, bi človek sklepaj
jim je morebiti tudi njim poplava odnesla krorjj.
Tisti ta debeli, županovski.
Je pač tako - in poplava je to dokazala - da laju
tudi tisti, ki sicer imajo krompir, kaj hitro oslan,
brez njega.
Tako ali drugače: v siceršnjem ali pa v preneseta
pomenu.
A.B. je na zadnji skupščini nenadoma izstreli} s J
medklic:
»To je nesramna izjava!«
In s tem pokazal, kako tudi kot poslanec vedno njj
le na druge. Nase je namreč že kot igralec čisto ^
zabil.
L. J. je med drugim povedal, da se je med popig
učil. Ker sem ga že večkrat poslušal, se mi zdi,,
tudi ta poplava ni zadostovala.
G. M. tokrat ni rekel nič. Hvala Bogu! Molčal je ~
filozof ostal. Sicer bolj slab, ampak tako rek
namreč akoprav četudi in nenazadnje vendarle,.
O polavi so poročali tudi vsi izvršniki. S. F. (a|
učinkovito, da je večina zlahka ugotovila, kaj
tisti dan jedel.
Cmoke, namreč. In to očitno zelo trde.
Nekdanji tovariš in zdajšnji gospod K. B., član IS,
o škodi v gospodarstvu poročal tako samozavesti
daje moral takoj nato »nekam it«
Vsakemu od zgornjih parov besed po-
iščite anagram - ime kraja na celjskem
območju, ki ga pod isto številko vpišite
v navpični stolpec. V pomoč vam daje-
mo kratke opise krajev, vendar v pome-
šanem vrstnem redu:
Kraj pri Celju, znan po opeki - vas pri Žičah, kjer stoji
cerkev nekdanje kartuzije - kraj v Spodnji Savinjski
iolini, ob magistralni cesti proti Ljubljani - kraj pri
Šmarju, znan po predelavi sadja in lesni industriji
naselje južno od Celja, kjer so še okoli leta 1960 kopali
jremog - kraj med Šentjurjem in Šmarjem, pomembno
'elezniško vozlišče - naselje pod Roglo, kjer se je rodil
Jurij Vodovnik - ime dveh krajev v Šmarski občini (pri
Mestinju in Lesičnem).
Na označenih poljih sta dobili še en kraj na celjskem
območju.
ŠTEVILKA ŽIRO RAČUNA
50105-678-7523:
HOROSKOP
•	OVEN
Ona: Partner te bo pustil malone na cedilu in
poskušala boš vse, le da bi mu to z isto mero tudi
vrnila. Vse skupaj se lahko kaj hitro sprevrže v sr-
dit spopad mišljenj in interesov, kar se lahko kon-
ča tako dobro kot tudi slabo.
On: Nikar ne obupaj zaradi trenutnih malih ne-
soglasij s prijateljico, s^ ni s tem mislila ničesar
hudega. Raje se potrudi in ji predlagaj spravo, ki se
lahko kaj hitro sprevrže tudi v kaj lepšega in prijet-
nejšega.
•	BIK
Ona: Potrebno bo začeti s shujševalno kuro, si-
cer bodo posledice še bolj neprijetne, kot pa si
morda zamišljaš. Nikar si ne delaj nepotrebnih
težav z denarjem, ampak raje uživaj, dokler še
lahko.
On: Bil boš potrt, s^j ti bo ljubosumje pustilo
globoke rane. Pričakuješ lahko obisk od katerega
bo odvisna še marsikatera stvar v tvojem poslov-
nem življenju. Pa tudi za zdravje bi lahko malo bolj
poskrbel.
•	DVOJČEK
Ona: Pozorno se ozri okoli sebe in odkrila boš
marsikaj, kar ti bo ogrelo srce. Presenetil te bo
prijeten svetlolasec, ki pa mu ni preveč za verjeti.
Toda vseeno se boš kar prijetno zabavala, zraven
pa se še marsikaj naučila.
On: Bodi bolj oprezen, s^ ti nekdo prav vneto
pripravlja zanko, v katero naj bi se ujel. Prijazen
nasmeh se lahko kaj hitro spremeni v posmeh,
vendar pa bo takrat že vse prepozno. Raje malo
pohiti.
•	RAK
Ona: Jezik te bo tokrat pustil na cedilu in noben
izgovor ti ne bo kaj prida pomagal. To kar si si
skuhala, boš morala tudi pojesti, pa naj bo še tako
vroče. Prijetno presenečenje pa te čaka prav tam,
kjer ga najmanj pričakuješ.
On: Precej se boš moral potruditi, da ti bo uspelo
pridobiti osebo, ki ti že dalj časa ne da miru. Toda
pozor: vsaka medalja ima dve plati, zato nikar ne
dovoli, da bi zaradi ljubezni trpelo tvoje poslovno
življenje.
•	LEV
Ona: Čudeži se dogajajo le poredkoma. V tvojem
primeru se bo to morda celo zgodilo, k temu pa bo
v izdatni meri prispevala tvoja trma. Nikar se ne
daj zavesti, ampak zaupaj v sebe in svoje sposob-
nosti.
On: O mnogočem si imel prav, toda sedaj pa ni
čas, da bi opozarjal na svojo nezmotljivost. Za neko
stvar ti bo kasneje še žal, vendar ne kaže postaviti
vsega na kocko le zato, da bi dobil nekaj, kar ti
pozneje mogoče sploh ne bo všeč.
•	DEVICA 
Ona: Čeprav bo vse skupaj izgledalo še tako
nedolžno, si bo nekdo to razlagal popolnoma na-
pačno. In še tako majhen namig si bo predstavljal
kot odkrito ponudbo. Seveda pa je morebitna veza
odvisna predvsem od tebe.
On: S svojo prijaznostjo in odkritostjo si boš
zagotovil podporo vseh, tudi tistih, ki te sicer ne
prenašajo ravno najbolje. Vrata so se torej odprla,
potrebno je le še vstopiti in storiti pravo stvar.
•	TEHTNICA
Ona: To kar si nekoč ljubila in občudovala, ne
izgine popolnoma brez sledu. Preteklost je pač
nek^j, kar nam ostane za večno zakopano globoko
v nas. Toda nikar ne spreglej priložnosti, ki se ti
ponuja.
On: Raje dvakrat premisli, preden boš obsodil
nekoga, ki mogoče sploh ne bo kriv. Tvoje težave
so predvsem posledica tvojih in ne prijate^evih
napak. Še vedno pa se ne boš mogel odločiti med
koristjo in zabavo.
•	ŠKORPIJON
Ona: S smelostjo se boš pognala v drzno dejanje,
kar bo prav gotovo korak naprej v tvojih ambici-
jah. Vseeno pa se nikar ne uspavaj z doseženimi
rezultati, saj je želeni cilj še zelo oddaljen.
On: Srečo imaš, da seje vse skup^ končalo tako
hitro, sni bi se lahko kaj hitro znašel v nevarnosti,
da bi se ti čustva vse preveč pomešala s tvojim
poslovnim življenjem. Toda vseeno je ostal grenak
priokus...
•	STRELEC
Ona: Čeprav ne boš pričakovala, se ti bodo nena-
doma prižgala nekdanja čustva in ponovno boš
zmedena in neodločna. Zmeden pa bo tudi nekdo
drug, tako da se lahko vse skup^ sprevrže prej
v humoresko kot pa romanco.
On: S prijatelji se boš pošteno zapil, drug dan pa
boš preklinjal jutranjega mačka. Poklicala te bo
nova znanka, ki seje naprej ne boš spomnil, poz-
neje pa ti bo vse skup^ postalo prav kristalno
jasno.
•	KOZOROG
Ona: V življenju gre mnogokrat za masko in I"
jo sname, lahko naleti na neljube težave.
kar ne vzdihuj, ampak se sprijazni z dejstvom. <»
tudi odkritosrčnost včasih povsem nezaželen^
lina.
On: Stvari moraš urediti na kraju samem ^
prepričati v pravilen potek. Le tako ti bo .
naprej zadržati vodilno vlogo v poslu. Sicer P^,
obeta prav prijeten konec tedna, ki ti bo še o
buril duhove.
•	VODNAR
Ona: Svoje nenavadne misli prihrani r^j
ugodnejši trenutek. Proti koncu tedna se ,
ponudila priložnost, da se seznaniš z nekom.^
terega si bila nekoč neskončno zaljubljena-
nala boš, da je sed^ drugače.	,
On:V tednu pred teboj te čaka cel kup ^^
kovnih dogodkov, ki pa jih boš po temeljite^
misleku vendarle uspel strniti v razumljivo
Šele takrat se boš zavedel, da si s stvarjo vse P
odlašal. Pohiti!
•	RIBA
Ona: Bolje bo, da ne razmišljaš o maščevani^
je trenutek prejprimernejši za pomiritev- ^
koncu tedna boš prišla vpolož^, ko se bo po^^
odločiti veliko več, kot pa boš pripravljena ^
On: Zadel te bo plaz očitkov, ki pa bodo P^'^
upravičeni. Bolje bo, da se s tem odkrito sp^
meš, s^ se lahko v nasprotnem primeru vse ^ ^^^
^e neprimerno bolj zaplete. Nekdo si
bližine...

22. november 1990 - stran 23
ZDRAVILNE RASTLINE
Dišeči lilinčevec
Dišeči klinčevec (Syzygium aromaticum L:) spada
v družino mirtovk, ki obsega kakih 80 rodov z več kot
3000 vrstami. Sem spadajo rastline, ki veljajo za
najbolj zanimive na svetu in rastejo v tropskih ter
izjemno v subtropskih krajih.
Rod klinčevcev obsega 150 vrst, predvsem iz tropske
Azije. Številne vrste so znane iz Indonezije, kjer zelo
cenijo njihove sočne plodove svojevrstnega okusa.
Dišeči klinčevec je nizko drevo z stožčasto in ze)o
gosto temno zeleno krošnjo. Zraste do 20 metrov
visoko in vsebuje v vseh delih aromatično eterično
olje. Jajčasti do 15cm dolgi listi so usnjati, goli, imajo
gladke robove in so nasprotno nameščeni. V tridelnih
latastih socvetjih na koncu stebla so beh cvetovi, ki
imajo rdečo cvetno so in čašo. Mladi poganjki so rož-
nati in najraznovrstnejše žuželke oprašujejo medo-
nosne cvetove. Če zmanemo liste, tekoj začutimo duh
po klinčkih. Drevo je doma na Molukih in so ga gojili
že v 3. stoletju pred našim štetjem, njegova uporaba se
je razširila tudi do starih Rimljanov. V 12. stoletju so
najprej trgovali z dišečimi nageljnovimi žbicami Por-
tugalci, pozneje pa Nizozemci.
Pri dišečem klinčevcu nabirajo celotno socvetje in iz
nabranih socvetov popukajo popke in jih posušijo na
soncu. Nabirajo tudi hste in skorjo in iz tega pridobi-
vajo dišeče eterično olje. Posušeni popki vsebujejo do
20% eteričnega olja, precej čreslovin fenolkarbonske
kisline in v sledovih sterole in sterolglikozide, ter 10%
maščobnih olj.
Vse te snovi dajejo rastlini največ zdravilnih moči in
arome. Ugodno delujejo na prebavo, so karminati in
stomahik. Eterično olje, katerega glavna sestavina je
evgenol, ima antisptični, antibakterijski in protigli-
vični učinek, zavira razvoj virusov ter ima lokalni ane-
stetični učinek. Dišeči klinčevec se je uveljavil pred-
vsem zaradi vonja in izrazitega okusa. Zato se uporab-
lja za izboljšanje okusa galenskih pripravkov in za
različna krepčila. Z izvlečki iz dišečega klinčevca
spodbujamo delovanje želodca, najpogosteje pa ga
uporabljamo za razkuževanje ust in grla. Eterično olje
spodbuja izločanje prebavnih sokov, tudi žolčnik
izloča več žolča in s tem se popravi prebava. Zlasti tam,
kjer je v črevesju patološko vrenje, ki ga spremlja
obilica plinov in smrdeče blato. Eterično olje ima tudi
spazmolitični učinek in lajša krčevite bolečine
v želodcu in v črevesju. Ima tudi lahek pomirjevalni
učinek in masaža z njim olajša tudi pekoče bolečine
v udih. Razredčeno eterično olje je odUčno za grgranje
pri ustnih boleznih, pri aftah, vnetju jezika in podob-
nih sitnostih. Eterično olje je tudi sestavni del zobnih
kapljic, s katerimi zmanjšamo bolečine pri piškavih
zobeh. Ima tudi rahel diuretični učinek in odganja tudi
črevesne parazite.
Dišeči khnčki so tudi odlična začimba in nekoč so
njeno težo tehtah z zlatom. Z njimi se izboljšajo okusi
razhčnim pijačam, sadnim sokovom in raznim jedem.
Pri uporabi nageljnovih žbic moramo biti previdni.
Pretirana uporaba v prevelikih količinah lahko pov-
zroči vnetje sluznic prebavil. Zato je pravilna uporaba
vseh drog z eteričnim oljem zelo pomembna.
BORIS JAGODIC
RECEPT TEDNA
Bistra ribja julia
Potrebujemo: šopek jušne zelenjave, en in pol litra vode,
lovorov list, pet poprovih zrn, 2 zrni pimenta, 250 g mesna-
tih paradižnikov, 50 g olupljenega gomolja zelene, 100
g korenja, 100 g oluščenega graha, 400 g osličevih filejev,
sok ene limone, sol in nekaj vejic kopra.
Jušno zelenjavo očistimo, operemo, zrežemo na koščke,
pristavimo v vodi, dodamo lovorov list, začimbna zrnca ter
kuhamo 15 minut. Medtem olupimo paradižnike in jih zre-
žemo na kocke. Zeleno in korenje očistimo, operemo in
zrežemo na tanke paličice. Juho precedimo in segrejemo do
vrenja. Dodamo zrezano zeleno in korenje in grah. Ribe
operemo in pokapamo z limoninim sokom ter jih damo
v juho. Vse skupaj kuhamo na majhnem ognju 15 minut.
Nato vzamemo ribo iz juhe in jo raztrgamo na majhne
koščke, kijih zopet damo v juho. Dodamo še paradižnikove
kocke, začinimo z žlico limoninega soka in posolimo
ZA OBLAKI SIJE SONCE
Bojim se moža
»Draga Ema.
Prosim te, da moje pismo
vsaj skrajšaš, če mi že ne mo-
reš odgovoriti brez njegove
objave.« O čem piše bralka,
ki je pisanje pričelo z gornjo
prošnjo? Poročena je nekaj
let, ima dva majhna otroka,
je mlada, prav tako njen
mož. Navzven je vse lepo in
prav, doma pa se vsak dan
znova začne gorje. Mož, ki ga
vsi poznajo kot dobrega de-
lavca, se doma pokaže v zelo
slabi luči. Pretepanje je
pravzaprav še najmanjše po-
nižanje, ki ga doživlja žena iz
dneva v dan. Plačo ji mož
vzame, prijateljice odganja,
včasih jo celo nažene iz sta-
novanja. Vse to spremlja
zmerjanje, ki ga običajno sli-
šimo v kakšni beznici, ne pa
doma, kjer naj bi nam bilo
najbolj prijetno. Bralka obu-
puje, prosi, joče - in še ved-
no vztraja, ker nima kam.
Draga bralka.
Čeprav tvoje pismo razkri-
va stisko, ki ni tako izjemna
kot si misliš, me je kljub te-
mu pretreslo. Vedno me pri-
zadene, ko slišim ali vidim,
da močnejši izrablja, ponižu-
je šibkejšega samo zato, ker
ima nekaj mišic več. Človek
bi rekel, da to spada v prejš-
nja stoletja, a žal dan za
dnem odkrivamo, da je to
del naše sedanje kulture.
Res si v nezavidljivi situ-
aciji. Toda ali je dejansko
brezupna? Mislim, da ne! Iz
pisma namreč vidim, da si
mlada, redno zaposlena žen-
ska, ki zna gospodinjiti, skr-
beti za družino, ki zna o svo-
jih težavah napisati smiselno
pismo - torej ti tudi pameti
in izobrazbe ne manjka. Za-
kaj pri vsem tem pustiš, da
mož hodi po tebi kot po
predpražniku? Praviš, da jih
boš dobila, če boš pričela
ukrepati? Tepena si že sedaj
vsak dan - torej (kruto reče-
no) ne bo nobene razlike za
nekaj časa. Kasneje pa si boš
le lahko oddahnila in zažive-
la spodobno. Poskusi si
predstavljati svoje življenje
čez leto ali dve. Ah bo takšno
kot si si ga želela, če ne boš
nič spremenila?
Moram priznati. Moja raz-
mišljanja gredo v tej smeri,
da te je pač škoda za življe-
nje s takšnim človekom. Ne
smeva pa pozabiti tudi druge
možnosti: ali je res izčrpano
vse, kar bi te lahko zbližalo
z možem? Napisala si, da jo-
češ in prosiš, ne vem pa, če si
se poskusila resno (brez solz)
pogovoriti z njim. Opozorila
bi te rada tudi na to, da je
vedenje, kakršno ima tvoj
mož, velikokrat povezano
s pitjem alkohola!?
Najvažnejše kar ti želim
povedati pa je tole: stiske,
v kakršni si, ne začenjaj raz-
reševati sama. Ob sebi moraš
imeti nekoga, ki ti bo stal ob-
strani. Mogoče so to tvoji
starši, drugi sorodniki, lahko
se obrneš na strokovnjake
v zakonski svetovalnici,
v ambulanti za ljudi v psihič-
nih težavah. Najprej poišči
nekoga, ki ti bo v resnično
oporo, da "Boš lažje zdržala
naporno razreševanje odno-
sa z možem. Zmotno bi bilo
tudi razmišljanje, da te bodo
rešila pomirjevala ali al-
kohol.
Če želiš, se lahko seveda
ponovno oglasiš tudi meni.
Glavo pokonci, dekle. Lepe
pozdrave,	EMA
Rešiti, kar se rešiti da
Voda, ki je pridrla iz
Zgornje Savinjske doline,
je v zgornjem toku odnesla,
v spodnjem toku pa prine-
sla zemljo, mulj, drevesa in
stvari iz tovarn, kleti, hle-
yov ter hiš. Zelo enostavno
je odstraniti mehanske sno-
vi, debla, drevesa in kame-
•Vie, težko pa je odstraniti
prineseno zemljo oziroma
iiulj. Na kratko bomo opi-
sali različne načine za reši-
tev poplavljenih površin:
1.	Mulj je prekril celotno
Površino travinja ali ozimin
20 do 40 cm na debelo: v tem
primeru je treba mulj čim hi-
eje odstraniti z buldožerji
lopatami in sicer tako, da
^^ bodo videli zeleni deli
rastlin.
2.	Mulj je celotno površi-
no travinja ali ozimin prekril
do 15 cm: površino mora-
mo prebranati (klinasta ali
^'"avniška brana), tako da raz-
rahljamo skorjo, ki se je na-
redila na površini. V obeh
Primerih se naj vidi vsaj po-
nvico zelene površine.
Mulj je v kupih, nasipih
Zeleni površini: v tem pri-
^^ru kupe odstranimo in po
Potrebi tudi prebranamo.
Mulj je na nezasejani
Površini: če je mulja veliko
^^ do 40 cm) ga najprej od-
ranimo, potem površino
, J[eorjemo. Lahko še pred zi-
, ^ , pa spomladi. Če je
v iJJ^lja malo (10 do 20 cm) lah-
° Površino preorjemo.
. Vrtovi: če je mulja veli-
° (20 do 40 cm), je treba
mulj odstraniti in zemljišče
spomladi prelopatati in obilo
gnojiti (max. 400 kg/ar hlev-
skega gnoja). Če je mulja
manj (10 do 20 cm) zadošča,
da vrt spomladi prelopatamo
in pognojimo s hlevskim
gnojem. Vrtnine s poplavlje-
nih površin niso užitne.
Hkrati priporočamo, da vrt-
nine in ostalo organsko ma-
so ne uporabljate za kompo-
stiranje. Gorljive materiale
skurimo, ostalo vržemo
v smeti.
6. Sadovnjaki, vinogradi
Mulj izpod dreves ali trsov
odstranimo, vejevje, plastiko
in vse ostalo, kar se je zagoz-
dilo na debla in veje odstra-
nimo in zažgemo oziroma
odvržemo v smeti (plastike
ne zažigamo).
Ker je mulj brez organskih
snovi in brez hranilne vred-
nosti, moramo na njive, ki so
bile poplavljene, dati organ-
ska gnojila. Ozimine, ki so
bile poplavljene, je priporoč-
ljivo pognojiti čim hitreje,
torej zgodaj spomladi, po že-
tvi pa bo najbolje, če boste
površino preorali in posejali
strniščni dosevek, ki je skro-
men glede porabe hranil
(križnice - repica, ogrščica).
Z zaoravanjem strniščnih
dosevkov bomo počasi iz-
boljšali humozno sestavo
zemlje oziroma strukturo tal.
Na njive, kijih boste preorali
še letos, je spomladi koristno
sejati meliorativne rasthne,
ki pustijo v tleh dovolj or-
ganskih snovi in s tem izbolj-
šujejo zalogo humusa, hkrati
pa rahljajo tla s svojimi raz-
vejanimi koreninami - iz-
boljšujejo strukturo tal
(ustvarjajo bolj živa tla). Pri-
poročamo naslednje meli-
orativne rastline:
-	metulj niče (lucerna, črna
in bela detelja, krmni bob,
soja, lupine)
-	travno detelj ne mešanice
(več trav) in deteljno travne
mešanice (več detelj)
-	koruza - rani hibridi, da
lahko jeseni sejemo še rastli-
ne za podor.
TATJANA PEVEC
Salon lepote
»MAVI«
Dobriša vas 2/C
PETROVČE, tel. 776-263
Obveščamo cenjene
stranke, da smo pričeli z
ROČNO MASAŽO
TELESA
ZA ŽENSKE IN MOŠKE
Hkrati sporočamo, da
imamo
15% POPUST
za usluge z aparati
MVOLIFT
-	COSMOMED
ODSTRANJEVANJE:
-	CELULITA
-	STRIJ
-	GUB OKROG OČI
-	AKEN
KOREKCIJA: PRSI
IN OBRAZNIH MIŠIC
IVIODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH'ZEROVNIK
še nekaj dni in konec no-
vembra bo. Prihodnjo sobo-
to bomo na koledarjih že
obrnili list I. decembra, po-
jutrišnjem, v soboto 24. no-
vembra pa bomo v Opoldan-
ski mavrici Radia Celje go-
vorili o modi za najdaljšo
noč v letu.
Je že tako, da nam posa-
mezne priložnosti veliko po-
menijo in da se želimo tudi
kar najlepše obleči za tiste
trenutke, ki jih pričakujemo
kot lepe. In Silvestrovo je že
od nekdaj za večino ljudi lep
trenutek. Tudi, če bomo leto
1991 pričakali doma, bodo le
redki tičah kar v udobni tre-
nirki. In, kaj izbrati, da bomo
iz starega v novo leto zakora-
kah kar najlepši, zadovoljni
in seveda, primerno, oble-
čeni?
Vlasta Cah-Žerovnik bo
v soboto nanizala nekaj idej,
predlogov, vsem vam pa bo
ostalo še mesec časa, da si
primerna oblačila izberete
v trgovinah, ah pa jih posku-
šate sami izdelati. In v sobo-
to, 24. novembra bomo iz
škatle, v katero odlagamo
vaše nagradne kupone in
vprašanja, izžrebah tudi no-
vega nagrajenca meseca no-
vembra. Nagrada pa bo, tako
kot vse mesece doslej, uni-
katen, ročno pleten pulover,
ki ga bo spletla Vlasta Cah-
Žerovnik.
Uredništvo
Čas je za volno!
v vsaki novi modi, ki obla-
či bolj mrzle mesece, je med
najpomembnejšimi linijami
prav volna. Pletenine so bile
že od nekdaj simbol za meh-
kobo in toploto, zato je raz-
umljivo, da se v času, 4co se
termometer zadržuje okrog
ničle ah še nižje in so tudi
dnevi krajši, pridne roke kar
same sežejo po tisti čudežni
neskončni nitki, paru igel ali
stroju za pletenje.
Seveda pa ima tudi pri ple-
tenih oblačilih nezanemarlji-
vo vlogo tista večna neči-
mernica - moda. Pa poglej-
mo, kakšne muhe so jo prev-
zele letošnjo jesen in zimo!
Nove pletenine imajo ne-
kaj zelo posebnih povdar-
kov. Ne le novo rebrasto ple-
tenje, cevast, ob vrat pritis-
njen ovratnik, pogosto kot
tunika dolgo linijo pulover-
jev, pa seveda letošnje tipič-
ne barve. Tudi vzorci so novi
- norveški v živo-barvastih
kombinacijah si podajajo ro-
ko z južnoameriško motivi-
ko, tirolske rožice se družijo
z živahno figuraliko v stilu
naivnih otroških risbic.
Krasno, bi dodala, ko so ti
živahni motivi na otroških
puloverčkih, ko pa jih moda
prenese tudi na modele za
odrasle, lahko deluje vse
skupaj prav naivno kičasto.
Modni krik številka ena je
kvačka in vse, kar spominja
na kvačkanje. Drobni, fili-
granski vez s križnim vbo-
dom, katerega se le še kakš-
na babica spomni, je zmago-
slavno ugledal novo luč
sveta.
Tudi moher, nadvse pri-
meren za bogate, fantazijske
vzorce, kakršnih smo se že
malce naveličali gledati na
puloverjih TV napovedovalk
in izložbah izbranih trgovin,
se pojavi še tu in tam, čeprav
bistveno _manj, kot pretekle
sezone. Škoda, saj se je ta
vozlasta, nitasta in svetlika-
joče-kosmatena volna, ravno
začela pojavljati tudi v naših
trgovinah!
VLASTA
NA MLADOSTNIŠKIH
FREKVENCAH
Kakovost
za prefinjeni
okus
24. stran - 22. november 1990

CELJE, Mariborska 1, tel. (063) 21-533
ŠE NEKAJ PROSTIH MEST ZA PRAZNIČNE
ARANŽMAJE OB DNEVU REPUBLIKE
-	Ažurna obala, 4 dni (Niče, Cannes, Monte Carlo...)
-	Ugodni počitniški aranžmani za vso družino ob morju
in v zdraviliščih.
Bogata ponudba za božične in novoletne praznike.
Pričakujemo vas!
Izkoristite ugodne cene in nas čimprej obiščite v naših
poslovalnicah: CELJE, (063) 21-533, 29-270, ŽALEC, tel.
(063) 711-114, VELENJE, teL (063) 853-198.
IMP KLIMA CELJE
je odprla
INDUSTRIJSKO PRODAJALNO
na Delavski cesti 5
UGODNO VAM NUDIMO:
-	vse izdelke Klime Celje
-	tehnološke viške materialov po ugodnih cenah
-	izdelavo kovinskih izdelkov kot so: cisterne za
kurilno olje, raztezne posode, montažne okvirje itd.
-	montažo in popravila centralnega ogrevanja, vo-
dovoda, prezračevanja, regulacije ogrevanja in
prezračevanja
-	usluge raznih strojnih del
Obiščite nas ali pa pokličite na telefon 34-511/96.
Pričakujemo vas!
Delovni čas trgovine od 8. do 15. ure.
RAZPIS
ZA ODDAJO STOJNIC ZA
BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM
V CELJU
Po pooblastilu Občinskega komiteja za urejanje prostora
in varstvo okolja mesta Celja razpisuje Zavod ŠRC
Golovec oddajo stojnic na Božično-novoletnem sejmu, ki
bo od 18. do 29. 12. 1990 v mestnem središču: od trgovin^
TRIM, po Stanetovi ulici in na Tomšičevem trgu. Stojnice
bodo zaprtega in odprtega tipa. Cena stojnic za ves čas
sejma je od 10.000,00 din do 15.000,00 din in vključuje
organizacijo in tehnično izvedbo, komunalni prispevek,
okrasitev.
Prijavnice z razpisnimi pogoji za sodelovanje vam bomo
poslali na vaš pisni ali telefonski zahtevek, naslovljen na
Zavod ŠRC Golovec, Dečkova 1, Celje, tel.: (063) 33-233.
Prijave sprejemamo do 28. 11. 1990. O vaši udeležbi in
lokaciji stojnice bo odločala komisija. Prednost bodo imeli
trgovci in drugi ponudniki, ki obratujejo stalno na
navedenih ulicati.---
AVTO GREGORC
TRGOVSKO PODJETJE
d. o. o.
Zadobrova, ŠKOFJA VAS
Telefon; + 063/31-780
Telefax: + 063/31-780
Žiro račun: 50700-601-15965
PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV
-	rezervne dele: OPEL, ZASTAVA, NISSAN, VW
GOLF, RENAULT v tem mesecu še posebna
ponudba oljnih filtrov za avtomobile znamke GOLF
po ceni 180.20 din...
-	uvoženo olje VALVOLINE po ceni 57,40 din/1
-	antifriz
-	akomulatorje
-	nakup vozil NISSAN po ugodni ceni
OBRATOVALNI ČAS
od 7. do 12. ure ter od 14. do 18. ure.
V OBRTNI DELAVNICI OPRAVLJAMO VSA AVTOKLEPARSKA DELA
OBIŠČITE NAS ALI POKLIČITE NA TEL: 063-31-780
AVTO LAKI
-	Mešamo avto lake
ikkens
v vseh kvalitetah, po
recepturi in vzorcu.
-	Nudimo ves avtoličarski
material ter celotno
opremo ter naprave za
avtoličarske delavnice.
-	Svojim kupcem nudimo
strokovne nasvete za novo
tehnologijo dela kot je
suho brušenje in lakiranje
mokro na mokro. -	'
Cene so KONKURENČNE!
Pridite - prepričajte se!
Drago PIrh
Kardeljeva 83
Žalec
Tel.: (063) 712-481
Zahvala
Knjižnica E. Kardelja v Celju se za pomoč ob poplavi
iskreno zahvaljuje:
1.	Občinski matični knjižnici Žalec
2.	Gradbenima podjetjema Remont in Ingrad
3.	Podjetju AEROCOPV Celje
4.	Šolskemu centru Boris Kidrič
5.	Osnovni šoli 1. celjske čete
6.	Civilni zaščiti KS Center.	_
Diskont Karlo
Škofja vas
vam ob nakupu podari kupon, vsak
ponedeljek pa vas obišče sreča.
Izžrebane številke objavljamo pri
vhodu v diskont, nagrade pa lahko
prejmete v 5-dneh po žrebanju.
Vsak ponedeljek ŽREBANJE.
Nagrade: brezplačni nakupi v vrednosti: 500,
300 in 200 din.
CELJE
Blagovna hiša »VARTEKS«,
Prešernova 8
VARAŽDIN
Blagovnica »VARTEKS«,
Franjevački trg 4
ZAGREB
Blagovnica »VARTEKS«,
Trg Bana Jelačiča 8
fladijski in televizijski spored
22. november 1990 - stran 25
RADIO
četrtek, 22.11.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
Ločila, 10.15 Srečanje z leti, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
unes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam
gnes?j 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS),
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
jjjprto z violinskim ključem - disco glasba, 19.00 Zaključek
floreda.
Vtek, 23. 11.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
,30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkov mozaik, 10.00
loročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih
-renos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00
Uročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke
I,pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim
.ijjčem - Rumeni CE, 19.00 Zaključek sporeda,
sobota, 24. 11.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
,30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
jgročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica,
,3,00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30
lain danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
(S), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
j(jprto z violinskim ključem - Lestvica zabavnih melodij - LZM,
900 Zaključek sporeda.
f^edelja, 25.11.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
|45 Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska
jddaja^ 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice,
[305 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 26. 11.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
itiia, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno
jopoldne, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
)anes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam
janes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS),
7.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem
.Lestvica domačih melodij, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 27. 11.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
1,30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
Joročila, 10.15 Glasbene novosti, 11.00 Opoldanska mavrica,
13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30
(am danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
IS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim klju-
iem, 19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 28. 11.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte,
10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-
tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00
Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Ročk gverila,
19.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah
od 8.00 do približno 15.00, na UKW frekvencah 100,3 in 95,9
MHz - stereo.
RADIO ŠMARJE^^^^
Četrtek, 22. 11.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, Iz našega arhiva
- narodnozabavna glasba, EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Pogo-
vor v živo (stari običaji), 17.00 Poročila, obvestila. Lestvica
šopka domačih, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek spo-
reda.
Petek, 23. 11.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), Nove in stare glasbene uspešnice,
14.00 Novice, Instrumenti in glasbila, EPP, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RS), 16.00 Melodije po želji poslušalcev, 17.00
Poročila, obvestila, 17.15 Vroča lestvica, Stari spomini, V dvoje,
18.00 Moč glasbe, 18.30 Novice, obvestila, Vrh vroče lestvice,
19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 24. 11.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), obvestila, EPP, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav-
ljajo, Nasveti za delo na vrtu in v sadovnjaku ter prt rožah, 17.00
Poročila, obvestila, 17.30 Marjanca, 18.30 Novice, obvestila,
19.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 25. 11.: 8.05 Napoved sporeda, vreme, obvestila,
9.00 Minute za najmlajše, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska
oddaja, 11.30 Rubrika iz zdravstva, 12.00 Naši poslušalci česti-
tajo in pozdravljajo.
Ponedeljek, 26.11.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila, šport,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo, šport, 18.00 Danes se vam predstav-
lja... 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 27. 11.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo, turizem, kultura, 17.00 Poročila, obvestila, turi-
zem, kultura, 18.00 Danes se vam predstavlja... 18.30 Novice,
obvestila, 19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 28. 11.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo, Osrednja tedenska aktualna oddaja, 17.00 Poro-
čila, obvestila, 18.00 Danes se vam predstavlja..., 18.30 Novice,
obvestila 19.00 Zaključek sporeda.
Radio Šmarje oddaja na UKW frekvenci 93,7 MHz
RADIO VELENJE^^^M
Petek, 23. 11.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje
do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Ekologi imajo
besedo, 16.20 Kdaj, kje, kaj?, 17.00 Vaše čestitke in pozdravi,
18.00 v imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski
klub), 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
Nedelja 25.11.: 11.00 Začetek sporeda, 11.15 Od Hude luknje
do Rinke, 11.30 Z mikrofonom med vami, 12.00 Od vrat do vrat
(odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14.
dnevi, nova pa sprejemali takoj za tem po telefonu 855-963),
12.30 Konec opoldanskega javljanja, 14.45 Vaše čestitke in po-
zdravi.
• Ponedeljek, 26. 11.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude
luknje do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Kdaj, kje, kaj?,
16.15 Minute z domačimi ansambli, 17.00 Ponedeljkov športi
18.00 Lestvica Radia Velenje.
Sreda, 28. 11.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje
do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.20 Kdaj, kje, kaj?, 17.00
Vi in mi, 18.00 Nasveti vrtičkarjem.
Radio Velenje oddaja na UKW območju na frekvencah 88.9
in 97,2 MHz.
SLOVENIJA I	M
8.05-1.15 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.20 VIDEO STRA-
NI; 8.30 NEMŠČINA - ALLES GUTE, 22. lekcija; 9.00 MUZ-
ZY, angleščina za najmlajše (9/20); 9.15 RADOVEDNI TA-
ČEK; RAK; 9.30 LONČEK, KUHAJ; OCVRTE MIŠKE; 9.40
ČEBELICA MAJA; TEKMOVANJE V SKOKIH; 10.05 KRIŽEM
KRAŽEM, oddaja TV Skopje (4/6); 10.35 O. Wilde; INFANTI-
NJIN ROJSTNI DAN, 11.15 ALF; 11.40 ZGODBE IZ ŠKOU-
KE, 34. oddaja; 12.15 NAŠA PESEM'90, 6. oddaja; 12.55
VIDEOGODBA, ponovitev; 13.40 LEPA NAŠA DOMOVINA:
SOCIALNO ZAVAROVANJE, ponovitev zabavnoglasbene
oddaje (2/5) čb; 14.15 CIKLUS FILMOV VVALTA DISNEVA;
OTROKA KAPITANA GRANTA; 15.50 ŽARIŠČE, ponovitev;
16.20 SOVA, ponovitev DRUŽINSKE VEZI; 17.00 TV DNEV-
NIK 1; 17.05 Skopje; BALKANSKO PRVENSTVO V KOŠAR-
KI: Jugoslavija - Bolgarija, vključitev v prenos; 18.30 DIVJI
SVET ŽIVALI, ponovitev angleške poljudnoznanstvene seri-
je (3/14); 19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEV-
NIK 2; 19.59 UTRIP; 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.35 ONA+ON;
22.10 TV DNEVNIK 3; 22.30 SOVA; ZLATA DEKLETA,
S KRAJA DOGODKA ULICA DALANCEV; 1.05 VIDEO
STRANI
SLOVENIJA II	M
15.00 VIDEONOČ, ponovitev; 19.00 PRI HUXTABLOVIH
(COSBY SHOW), zadnji del ameriške humoristične serije;
19.30 TV DNEVNIK; 20.15 FILMSKE USPEŠNICE: MIZA ZA
PET, ameriški tilm; 22.15 DOBRODELNI KONCERT, posne-
tek iz Cankarjeveda doma; 23.25 SATELITSKI PROGRAMI
- poskusni prenosi (do 1.30)
HRVAŠKA I
8.15 POROČILA; 8.20 TV KOLEDAR; 8.30 VESELA SOBO-
TA, spored za otroke; 10.00 REVOLUCIJA V MUZEJU; 10.30
KAJ JE FILM, 4, oddaja; 11.30 GUSARJI; 13.30 RISANKA;
13.50 KAPITAN NEMO IN PODVODNO MESTO; 15.25 MIK-
SER M; 16.10 TV TEDEN; 16.30 EN AVTOR, EN FILM: Bruno
Gamulin; POSVETITEV MESTA; 16.55 POROČILA; 17.00
SEDMI ČUT, oddaja o prometu; 17.10 ANRODNA GLASBA;
BUNJEVCI; 17.40 SPLETKA, angleška nadaljevanka (3/6);
18.10 DOKUMENTARNA ODAJA; 18.55 ASTERIX, risana se-
rija (3/4); 19.30 TV DNEVNIK 1; 19.45 POGOVOR TEDNA;
20.00 GROUND ZERO; 21.30 TV DNEVNIK 2; 21.50 POROČI-
LA V ANGLEŠČINI; 22.15 PRISRČNO VAŠI, dokumentarna
oddaja; 23.15 SVIJET, TV izdaja; 0.00 POROČILA
HRVAŠKA n	^M
14.05 PREGLED PROGRAMA; 14.10 VIDEO STRANI; 14.15
DOBER DAN; 14.20 HRVAŠKA NAIVNA UMETNOST; 15.20
LOVEJOV; 16.10 IZGUBLJENA PRIPADNOST; 17.00 KO-
ŠARKA - BALKANSKI POKAL: Jugoslavija - Bolgarija;
18.30 REZERVIRAN ČAS; 19.30 GLASBENI VSAKDAN:
HARD ROČK; 20.00 GARFIELD; 20.15 SOBOTNI SHOW
PROGRAM; 22.30 DRAGI JOHN; 23.00 FESTIVALI SVETA;
23.30 NOČNI POGOVORI; 0.00 MORA V ULICI BRESTOV;
I.30	KRONIKA ŠAHOVSKE OLIMPIADE
KOPERM—
II.15	NOGOMET - Nemško prvenstvo (ponovitev); 13.00
BASKET »ASSIST« (ponovitev); 13.30 SUPERVOLLEV (po-
novitev); 14.00 FOOTBALL NEL; 15.30 NOGOMET - NEM-
ŠKO PRVENSTVO (neposredni prenos); 17.30 NOGOMET
- ANGLEŠKO PRVENSTVO (posnetek); 19.00 TVD STIČIŠ-
ČE; 19.25 JUTRI JE NEDEUA - verska oddaja; 19.30 ČA-
ROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM; 19.45 SEALAB
2020 - risanke; 19.50 CELOVEČERNI FILM; 21.15 MOD
SOUAD - TF; 22.00 TV DNEVNIK^ 22.15 TENIS - ATP
TOUR; 23.15 NOGOMET - ANGLEŠKO PRVENSTVO (po-
novitev); 01.00 NOGOMET - ŠPANSKO PRVENSTVO (po-
novitev)
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in ČUDOVITA LETA, ponovitev; 9.30 AN-
GLEŠČINA/10.00 FRANCOŠČINA/10.30 RUŠČINA; 11.00 IN-
DIJSKI NAGROBNI SPOMENIK, ponovitev nemškega filma
(1959); režija; Fritz Lang; igrajo; Debra Paget, Paul Hubsch-
mid in drugi.; 12.35 NOČNI STUDIO, Moč smrti - Zvijača
življenja; 13.35 POROČILA; 13.45 Ml, ponovitev; 14.15 RI-
SANKE; 14.35 NE POROČI SE NIKOLI PRVIČ (Forsaking AH
Others - ameriški film, 1934) ČB; 15.55 HIŠA V JERUZALE-
MU, 25, del: Vihar nad morjem; 16.00 OTROŠKI VVURLIT-
ZER; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.00 ODŠTEVANJE, ekolo-
ška oddaja; 17.30 KAPITAN SMODNIK NA ČRNI SVINJI,
Zlata sled, risanka; 17.35 MUPPETS SHOW, gostja; Anne
Murray; 18.00 KUHARSKE DOBROTE; 18.24 VPRAŠANJA
KRISTIJANOV, odgovarja dr. VVolfgang Bildstein; 18.30 NO-
GOMET; 19.00 MILIJONSKO KOLO, nagradno igro vodi
Peter Rapp; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00
ŠPORT; 20.15 PETER ALEXANDER: SRCE ZA BERLIN, za-
bavno glasbena oddaja; 22.15 HELLINGERJEV ZAKON
(Hellinger s Law/ - ameriški film, 1980); 23.45 POROČILA;
23.50 CITY KILLER (Kanadska grozljivka, 1984); 1.30 EX
LIBRIS
AVSTRIJA M
13.25 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Herbert BrandI; 13.30
BORZNA POROČILA; 13.45 SP V ŠAHU 1990, iz New Yorka;
14.15 DOŽIVETA BREZMEJNOST - DUNAJSKI MOJSTRSKI
TEČAJ11990, zapis o dunajskih »mojstrskih tečajih«, ki so
vsako leto na glasbenem konservatoriju.; 15.15 VAŠA
GLASBENA ŽEUA, vodita Trudeliese Schmidt in Christian
Boesch; 16.00 POROČILA IZ PARLAMENTA; 17.00 UUBA
DRUŽINA; 17.45 KDO ME HOČE! - ŽIVALI IŠČEJO DOM;
18.00 ČUDOVITA LETA, Presnete formule; 18.30 SLIKA AV-
STRIJE; 19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1;
19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DOLGEGA DNE PO-
TOVANJE V NOČ, drama Eugena 0'Neilla - posnetek pred-
stave Teatra v Jožefovem mestu, 1990; 23.00 SRČEK, odda-
ja za zaljubiti z Rudijem Carrellom; 23.25 ŠPORT; 23.55
THAT S WHAT FRIENDS FOR, slavnostna prireditev ob 15-
letnici glasbene založbe Arista; 1.15 EX LIBRIS
SLOVENIJA I	^
Samo za JRT I; 12.00 KONCERT TRIA NOVŠAK V ZEMONU;
7.50-0.30 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.05 VIDEO STRA-
NI; 8.15 ŽIV ŽAV; 9.10 HOV!; 9.35 GRADOVI; KAKO SO JIH
NAPADALI, ponovitev (11/13); 10.10 ZGODBA O HOLLYWO-
ODU, ponovitev angleške dokumentarne serije (8/10); 11.00
DOMAČI ANSAMBLI: FANTJE TREH DOLIN; 11.30 KMETIJ-
SKA ODDAJA TV SARARJEVO; 12.20 PRISLUHNIMO TIŠINI;
13.00 TITANIC, ponovitev; 14.30 ALTERNATIVE 4, poljska
nadaljevanka (4/9); 15.30 SOVA: ponovitev ZLATA DEKLE-
TA S KRAJA DOGODKA; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 ZAN-
DAR V NEW YORKU, francoski film; 18.50 RISANKA; 19.00
TV MERNIK; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05
PRIMOŽ TRUBAR: OGENJ; 21.20 ZDRAVO; 22.45 TV DNEV-
NIK 3; 23.05 SOVA: DOKTOR DOOGIE HOWSER, S KRAJA
DOGODKA; 0.20 VIDEO STRANI
SLOVENNIJA II ——
10.00 DANES ZA JUTRI, oddaja za JLA in IGRANI FILM;
13.00 ŠPORTNO POPOLDNE; 15.00 Niš; MEDNARODNO
PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V NAMIZNEM TENISU, prenos;
17.00 Skopje: BALKANSKO PRVENSTVO V KOŠARKI; Ju-
goslavija - Grčija, prenos; 18.30 NADALJEVANJE ŠPORT-
NEGA POPOLDNEVA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 VESELJE
DO LEPE OBLIKE, 4. zadnji del nemške izobraževalne od-
daje; 20.45 VULKANI, francoska poljudnoznanstvena serija
(^1/6); 21.15 ŽETEV '90, dokumentarna oddaja; 22.05
ŠPORTNI PREGLED; 22.50 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI (do 00.00)
HRVAŠKA I
9.45 POROČILA; 9.50 TV KOLEDAR; 10.00 DOBRO JUTRO,
nedeljsko dopoldne za otroke; 12.00 KMETIJSKA ODDAJA;
13.00 POROČILA; 13.05 DAKTARI, ameriška nanizanka (7/
26); 14.25 TV DRUŽINSKI MAGAZIN; 17.10 KULINARIČNI
KOTIČEK; 17.25 MASKE SMRTI, angleški film; 18.45 EWOK-
Sl, risana serija; 19.10 TV SREČA; 19.30 TV DNEVNIK I;
20.00 DONATOR; 20.50 MIDASOV DOTIK, angleška poljud-
noznanstvena serija (3/6); 21.40 TV DNEVNIK 2; 22.00 PO-
ROČILA V ANGLEŠČINI; 22.05 GLASBA ZA LAHKO NOC:
VARAŽDINSKI VEČERI BAROČNE GLASBE; 23.00 ŠPORT-
NI PREGLED TV SARAJEVO; 23.45 POROČILA
HRVAŠKA II
10.45 PREGLED PROGRAMA; 10.50 VIDEOSTRANI; 10.55
ZNAKI ZODIAKA: STRELEC; 11.25 GROUND ZERO; 13.15
»SVIJET« - TV izdaja; 14.00 ŠPORTNI PROGRAM; 19.30
GLASBENI VSAKDAN; 20.00 GARFIELD; 20.10 ZGODBA ZA
LAHKO NOČ; 20.15 V DUHU GOSTA; 22.20 CIKLUS FILMOV
CLINTA EASTVVOODA; 0.10 KRONIKA ŠAHOVSKE OLIM-
PIADE
KOPER ^ ----- ^
10.00 FISH EYE; 10.45 RAZISKOVALNA BAZA; 13.30 NE-
DELJSKI SPORTIME; 18.00 SUPERVVRESTLING; 19.00 TVD
STIČIŠČE; 19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PRO-
GRAM; 19.35 SEALAB 2020 - risanke; 19.45 »TUTTI FRUT-
Tl« - glasbena oddaja (ponovitev); 20.30 AKTUIALNA TE-
MA; 21.15 MOD SOUAD - TF; 22.00 TV DNEVNIK; 22.15
EUROGOLF; 23.15 RAZISKOVALNA BAZA; 01.00 FISH EYE
AVSTRIJA I ' ——^^
9.00 POROČILA; 9.05 Evropa: NA ROBU MESTA, Cigani
v Romuniji, ponovitev; 9.50 Univerzum: ČAROVNIJA KAP-
LJIC, ponovitev, 3. zadnjega dela: Nepriznane surovine;
10.35 TEDNIK, z vremensko napovedjo za prihodnji teden;
11.00 TISKOVNA KONFERENCA; 12.00 HELLO AUSTRIA,
HELLO VIENNA, tedenska oddaja o Avstriji v angleškem
jeziku; 13.00 KUHARSKE DOBROTE, ponovitev; 13.25 ČU-
DOVITA LETA, Presnete formule, ponovitev; 13.50 RISAN-
KE; 14.05 DVOJČICI Z IMMENHOFA (Nemški film, 1973);
15.35 HELMI - OTROŠKI PROMETNI KLUB; 15.40 SMRKCI,
risanka; 15.55 ČE MENE VPRAŠAŠ... Moj brat; 16.25 MINI
ČAS V SLIKI; 16.35 MAPETKI, Žabec, ki je preveč vedel,
risanka; 17.00 X-LARGE, oddaja za mlade z X-Charts; 18.30
SREČNA DRUŽINA Šok - igra Maria Schell; 19.30 ČAS
V	SLIKI 1; 19.48 ŠPORT, 20.15 JAZ O SEBI, Jane Tilden;
21.20 THE BLACK RIDERS (The Casting Of the Magic Bul-
lets); 23.35 MSTISLAV ROSTROPOVIČ IGRA DVORAKA IN
SAINT-SEANSA; 0.40 POROČILA
AVSTRIJA H
9.00 POROČIU; 9.05 KULTURNI TEDNIK; 9.30 ISKANJE
POPOLNOSTI, 10. del: Vladarska moč in meščanski ponos;
10.00 ALI IMATE RADI KLASIKO?; 11.00 ORF STEREO
KONCERT; 12.30 IZ MOJE KNJIŽNICE; 13.00 DOBER DAN,
KOROŠKA, oddaja za koroške Slovence; 13.30 SLIKE IZ
AVSTRIJE; 14.30 ŠPORTNO POPOLDNE; 17.15 KLUB ZA
SENIORJE, sestanek z vsemi, ki so po srcu ostali mladi;
18.00 ČUDOVITA LETA, Nogomet ali mama - igrajo; Fred
Savage, Josh Saviano; 18.30 SLIKA AVSTRIJE; 18.55
KRISTJAN V ČASU; 19.00 AVSTRIJA DANES; §9.30 ČAS
V	SLIK11; 19.48 PRIMER ZA TOŽILCA; 20.15 TEŽAVE.V ME-
STU ANGELOV Trouble in the City of Angels - ameriška
kriminalka, 1987); 21.50 POROČILA; 21.55 EMANUELA
(Francoski filmi, 1973); 23.25 KOBRA, PREVZEMITE, ljube-
zenska past; 0.10 ŠPORT/POROČILA
SLOVENIJA 1--^ -......E
8.35-10.50 In 15.05-0.50 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50
TV MOZAIK; 9.00 MITI IN LEGENDE ISLAMSKIH UUD-
STEV: RUSTEM IN SOHRAB, 2. del (10/13); 9.10 CICIBAN,
DOBER DAN: HALO, TU REŠEVALCI; 9.20 MLADINSKI PEV-
SKI FESTIVAL CEUE: DEKLIŠKI ZBORI; 9.55 UTRIP, 10.10
ZRCALO TEDNA; 10.25 TV MERNIK; 10.40 VIDEO STRANI;
15.20 VIDEOSTRANI; 15.30 SOVA, ponovitev DOKTOR DO-
OGIE HOVVSER, S KRAJA DOGODKA; 17.00 TV DNEVNIK 1;
17.05 ZDRAVO, ponovitev; 18.25 RADOVEDNI TAČEK: MIŠ;
18.45 ČEBELICA MAJA: MAJA IN GOSENČICA, risana seri-
ja; 19.10 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2;
20.05 GLUHI MOŽ NA MEJI, TV igra; 21.25 OSMI DAN; 22.15
TV DNEVNIK 3; 22.35 TISTI ČAS, koncert poezije; 23.25
SOVA: ALFRED HITCHCOCK VAM PREDSTAVUA, S KRA-
JA DOGODKA, 0.40 VIDEO STRANI
SLOVENIJA II	S
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
17.30 TV DNEVNIK; 20.00 LEPA NAŠA DOMOVINA: TRGO-
VINA, zabavnoglasbena oddaja (3/5) (ČB); 20.35 PO SLE-
DEH NAPREDKA; 21.05 SEDMA STEZA, športna oddaja;
21.25 OMIZJE: PLEBISCIT
HRVAŠKA I
9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 SEDMI VETER,
otroška serija (6/10); 9.45 HIHITAVČKI, otroška serija (6/10);
10.00 ŠOLSKI PROGRAM; 10.05 USTNO IZROČILO; 11.15
FAMILY ALBUM USA, tečaj ameriške angleščine (4/26);
11.45 TV LEKSIKON: DEMOKRACIJA; 12.00 POROČILA;
12.10 VIDEO STRANI; 12.20 SATELITSKI PROGRAM; 15.30
STARO ZA NOVO; 16.10 VIDEO STRANI; 16.25 POROČILA
16.30 TV KOLEDAR, 16.40 SEDMI VETER, otroška serija (6/
10); 16.55 HIHITAVČKI, otroška serija (6/10); 17.10 ŠOLSKI
PROGRAM: FAMILY ALBUM USA, tečaj ameriške anglešči-
ne (4/26); 17.40 HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČR-
KE, kviz; 18.45 MORJE, dokumentarni film; 19.15 RISANKA;
19.30 TV DNEVNIK 1; 19.55 RAZPRAVA; 20.00 BOLJŠE
ŽIVUENJE, 5/26 del; 21.05 7 DNI V SVETU, zunanja politi-
ka; 21.35 TV DNEVNIK 2; 22.00 KINOTEKA HOLLYWOODA:
PRELOMNICA, ameriški film; 23.25 POROČILA
HRVAŠKA M-—
16.20 VIDEOSTRANI; 16.25 DOBER DAN; 16.30 CIKLUS
FILMOV CLINTA EASTVVOODA; 18.40 MIDASOV DOTIK,
ponovitev 3/6 del; 19.30 GLASBENI VSAKDAN; 20.00 GAR-
FIELD, 21.10 ZGODBA ZA LAHKO NOČ; 20.15 SVET ŠPOR-
TA, 21.05 TO NI DELO ZA DAMO; 21.35 TOP LISTA; 22.00
POROČILA; 22.15 SVET VULKANOV; 22.40 POSEBNA OD-
DAJA; 23.25 POJOČI DETEKTIV; 0.15 KRONIKA ŠAHOVSKE
OLIMPIADE
KOPER^
12.30 RAZISKOVALNA BAZA; 13.00 SUPERVVRESTLING;
14.00 RAZISKOVALNA BAZA; 15.45 EUROGOLF; 16.45
VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET: ARGENTIN-
SKO PRVENSTVO; 18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JEZI-
KU; 18.45 ODPRTA MEJA; 19.00 TVD STIČIŠČE; 19.25 ČA-
ROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM: SEALAB 2020,
risanke RIN TIN TIN, tf; 20.00 GLASBA: JOAN FAULKNER
AND BIG BAND, l.del; 20.30 PONEDELJKOV ŠPORTNI
PREGLED; 21.00 CAMEL TROPH, dok, oddaja; 21.30 TV
DNEVNIK; 21.45 6. KROG - ŠPORT IZ ZAMEJSTVA; 22.15
IZOBR. ŠPORTNIH ODDAJ; 23.15 EUROGOLF; 00.15 OB
RINGU - POSEBNA ODDAJA
AVSTRIJA I g____
9.00 POROČILA in ČUDOVITA LETA, ponovitev; 9.30 SLIKA
AVSTRIJE, ponovitev; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 KUPČIJE
S STRAHOM Rules of Engagement - ponovitev 2. dela
britansko-nemške nadaljevanke, 1989); 11.25 NEIZPROS-
NA, A PRISRČNA, Vse za Elizabeth; 12.10 POROČILA IZ
PARLAMENTA, ponovitev; 13.15 PRIMER ZA TOŽILCA po-
novitev z odmevi gledalcev; 13.45 TEDNIK, ponovitev; 14.10
GLASBENA SKRINJA; 14.15 ALF, Potovanje skozi noč;
14.40 ONEDINOVA LINIJA, Tihotapska plovba v Afriko;
15.30 Otroški program; 15.35 BABAR, Babar se vrne, risan-
ka; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20 MINI ODER; 16.30 MINI
SREČANJE; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 GUSARJI Z RE-
KE SPREE, Romanca na odpadu - berlinske zgodbe; 17.30
KVIZ IN VIDEO USPEŠNICE; 17.55 OKOLI SVETA V 80
DNEH; 18.00 Ml; 18.30 SREČNA DRUŽINA, Good Bye Old
Germany, zadnji del; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS
V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT, 20.15 ŠPORT V PO-
NEDEUEK; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE SPECI-
ALITETE; 21.15 MIKE HAMMER, Mikov otrok; 22.00 PO-
GLEDI S STRANI; 22.10 DOBRODOŠLI V LOS ANGELESU
(VVelcome to L. A. - ameriški film, 1976); 23.50 KOBRA,
PREVZEMITE, Butterfly; 0.35 POROČILA
AVSTRIJA M "	"
16.40 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar in grafik Hervvig Zens;
16.45 IROKEŠKO POTOVANJE, Na lovu za zadnjim Mohi-
kancem; 17.30 LIPOVA ULICA, Spoznanja; 18.00 ČUDOVI-
TA LETA, Wayne za volanom; 18.30 V(/URLITZER; 19.00
LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME;
20.00 KULTURA; 20.15 DOBRO, DA IMAMO MARIJO, Jo-
hannes postane oče; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHO-
VE SPECIALITETE; 21.15 ŠILING, gospodarski magazin;
22.00 ČAS V SLIKI 2, 22.25 MESTO BREZ PROMETNE
GNEČE; 23.10 NESREČNO SEDMO LETO, Dnevi avstrijske-
ga filma v VVelsu 1990; 23.55 POROČILA
26. stran - 22. november 1990

SLOVENIJA
8.35-12.10 in 14.35-0.05 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50
VIDEO STRANI; 9.00 ZGODBE IZ ŠKOUKE, 35. oddaja; 9.25
ČLOVEKOVO TELO: BOLEČINA; 9.55 V HRIBIH SE DELA
DAN... POPREK ČEZ POHORJE (1/8); 10.25 NEMŠČINA
- ALLES GUTE (24/26), 10.55 SEDMA STEZA, športna odda-
ja; 11.15 OSMI DAN, 12.00 VIDEO STRANI; 14.50 VIDEO
STRANI; 15.00 NEMŠČINA - ALLES GUTE, ponovitev (24/
26); 15.30 SOVA, ponovitev ALFRED HITCHOCK VAM
PREDSTAVLJA, S KRAJA DOGODKA; 17.00 TV DNEVNIK 1;
17.05 ČLOVEKOVO TELO: BOLEČINA; 17.30 V HRIBIH SE
DELA DAN... Poprek čez Pohorje (1/8); 18.05 LONČEK,
KUHAJ: RIŽEV NARASTEK; 18.15 EX LIBRIS: O JULIJU
BETTETU IN O VZGOJI PEVCEV, ponovitev; 19.10 RISAN-
KA: 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 NEKOČ
V LIZBONI; 21.05 MOJO PESEM IGRAJO, koncert losange-
leškega fllharmoničnega orkestra z dirigentom in komponi-
stom Marvinom Hamlischem; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.25
SOVA: DEKAMERON, S KRAJA DOGODKAr^3.55 VIDEO
STRANI
SLOVENIJA II	M
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POKUSNI PRENOSI; 16.30
SVET ŠPORTA, oddaja HTV; 17.30 REGIONALNI PROGRA-
MI TV SLOVENIJA - STUDIO 2 KOPER; 19.00 TAMBURA-
ŠKA SKUPINA BISERNICA IZ RETEČ; 19.15 MUSZIKAS,
madžarski ansambel za ljudsko glasbo; 19.30 TV DNEVNIK;
20.00 DANES V SKUPŠČINI; 20.45 ŽREBANJE LOTA; 20.50
GRADOVI: ZATON GRADOV (12/13); 21.20 KVALIFIKACIJ-
SKA TEKMA ZA EP V KOŠARKI: JUGOSLAVIJA - NEMČIJA,
posnetek iz Skopja; 22.40 DP V HOKEJU NA LEDU: Olimpija
- Jesenice, posnetek iz Ljubljane (do 23.25)
HRVAŠKA I	<
9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR: 9.30 MALI SVET, odda-
ja za otroke; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM; 10.00 PRIČE PRE-
TEKLOSTI: MLINI NA VETER; 10.20 ZGODBA O KONJU;
10.35 GLASBENA ŠOLA »FRANJO KUHAČ« V OSIJEKU;
11.05 ISLAMSKA UMETNOST NA OZEMLJU BiH; 11.35
VPLIV ONESNAŽEVANJA NA EKOSISTEM POTOKA; 12.00
POROČILA; 12.10 VIDEO STRANI; 12.20 SATELITSKI PRO-
GRAM; 15.10 STARO ZA NOVO: HRVAŠKA KLAVIRSKA
GLASBA, 16.10 VIDEO STRANI; 16.25 POROČILA: 16.30 TV
KOLEDAR; 16.40 MALI SVET, oddaja za otroke; 17.10 ŠOL-
SKI PROGRAM: NAŠI LIKOVNI USTVARJALCI: JOSIP RA-
ČIČ; 17.40 HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE,
kviz; 18.45 PRETEKLOST V SEDANJOSTI, izobraževalna
oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.10 OČE
BOM, italijanska nadaljevanka (5/6); 20.50 ŽREBANJE LO-
TA; 21.00 V VELIKEM PLANU, kontaktna oddaja; 22.35 TV
DNEVNIK 2; 22.55 POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.00 KINO-
KLUB EVROPA: KRITJE IN KAMUFLAŽA, grški film; 0.25
POROČILA
HRVAŠKA r
16.20 VIDEOSTRANI; 16.25 DOBER DAN; 16.30 PRELOMNI-
CA 17.55 GLASBA; 18.10 POJOČI DETEKTIV: 19.00 HUMO-
RISTIČNA SERIJA; 19.30 KOŠARKA - KVALIFIKACIJE ZA
EP: Jugoslavija - Nemčija; 21.00 ZABAVNI TOREK; 21.45 VI
STE GOTOVO SOPROG; 22.10 POJOČI DETEKTIV; 23.00
POROČILA; 23.15 GOST; 23.50 KRONIKA ŠAHOVSKE
OLIMPIADE
KOPER
12.30 RAZISKOVALNA BAZA; 13.00 EUROGOLF; 14.00 OB
RINGU - POSEBNA ODDAJA; 15.45 IZBOR ŠPORTNIH OD-
DAJ; 16.45 6. KROG - ŠPORT IZ ZAMEJSTVA (ponovitev);
17.30 SKUPNI PROGRAM Z II. MREŽO TV SLOVENIJE;
PRIMORSKI REGIONALNI PROGRAM - ODDAJA V ŽIVO;
18.45 ODPRTA MEJA; 19.00 TVD STIČIŠČE; 19.25 ČAROB-
NA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM; 19.35 SEALAB 2020,
risanke; 19.45 »ACTAS DE MAEUSIA«, celovečerni film;
21.15 MOD SOUAD, tf, 22.00 ŽREBANJE LOTO; 22.05 TV
DNEVNIK; 22.15 SMUČARSKI TEDNIK; 22.30 OB RINGU;
00.30 ODBOJKA
AVSTRIJA I ...
9.00 POROČILA in ČUDOVITA LETA, ponovitev; 9.30 AN-
GLEŠČINA ZA ZAČETNIKE; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 DVOJ-
ČICI Z IMMENHOFA, ponovitev nemškega filma (1973), igra
Heidi Briihl; 12.00 DVE POTI - EN VRH, kratki fiim
Trenkerja; 12.10 ŠPORT V PONEDEUEK, PONov,S
13.05 POROČILA; 13.15 Ml, ponovitev; 13.45 IZ DN^
STARE GOSPE z Eleonoro von Thur in Taxis 14
Sanjski kandidat; 14.40 ONEDINOVA LINIJA, Učnina ^
Otroški program; 15.35 ODDAJA Z MIŠKO, zabavne ^
učne zgodbe; 16.00 AM, DAM, DES; 16.30 MINI atc "
16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 S 5 DO USPEHA ^
OKOLI SVETA V 80 DNEH; 18.00 Ml; 18.30 GRAD Or
SKEM JEZERU, Častni gost; 19.22 ZNANJE DANES
ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20 15 i,
zum; KASTE IN RAZREDI, Indijska družba; 21.00 Iv 1)1!
ČEK ZA ŽIVALI; 21.07 DALLAS, Očetje in drugi tuici ?
POGLEDI S STRANI; 22.00 V KLETKI SPOMINOV (jmi'
Strangers - ameriški spomin. 1985)^ 23.30 KOBRa p?*
ZEMITE, Igra zamenjav; 0.15 POROČILA	'
AVSTRIJA 11^ « -
16.55 LEKSIKON UMETNIKOV, SLIKARKA Kiki Ko^
17.00 ŠOLSKA TV; 17.30 ORIENTACIJA; 18.00 ČUDn!
LETA, Toliko hrupa; 18.30 VVULRITZER; 19.00 lokii
PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME
KULTURA; 20.15 DA ALI NE, zabavna igra o različnih it
ških odnosih, ki jo vodi Joachim Fuchsberger; 2i r^.
KOTIČEK ZA ŽIVALI: 21.07 REPORTAŽE IZ TUJINE, odj
zunanjepolitične redakcije; 22.00 ČAS V SLIKI 2 5«
KLUB 2, POROČILA	' "
SLOVENIJA l_ -M
8.35-12.15 In 14.55-1.35 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50
VIDEO STRANI; 9.00 ŽIV ŽAV; 9.55 GLUHI MOŽ NA MEJI, TV
igra; 11.10 NEKOČ V LIZBONI, 4. - zadnji del portugalske
nanizanke; 12.05 VIDEO STRANI; 15.10 VIDEO STRANI;
15.20 SOVA, ponovitev DEKAMERON, S KRAJA DOGODKA;
17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 VULKANI, francoska poljudnoz-
nanstvena serija (1/6); 17.35 PO SLEDEH NAPREDKA; 18.05
ZBIS: V. BREST: ČAROVNIK UJTATA (1/3); 18.25 KRIŽEM
KRAŽEM, oddaja TV Skopje (5/6); 19.05 RISANKA; 19.15 TV
OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 FILM TEDNA: EL DORA-
DO, madžarski film; 21.45 NUK V UUBUANI, 2. oddaja;
22.00 TV DNEVNIK 3; 22.25 KLUB 10, zabavnoglasbena
oddaja HTV; 23.15 SOVA: ALF, MURHPVJEV ZAKON,
ZGODBA O HOLLYWOODU, ANGLEŠKKA DOKUMENTAR-
NA SERIJA (9/10); 1.25 VIDEO STRANI
SLOVENIJA «1-	M
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
18.00 PO BREZKONČNOSTl SVETA: ŽELEZNICA SMRTI, 4.
zadnji del izobraževalne oddaje HTV; 18.30 ALPE JADRAN;
19.00 TV SLOVENIJA 2 - STUDIO MARIBOR; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 ŠPORTNA SREDA; 22.30 SVET POROČA;
23.30 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI (DO
1.30)
HRVAŠKA -^^
9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 HOV! angleška
nanizanka za otroke; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM; 10.10
POŠTNI NABIRALNIK; 10.25 TRADICIONALNO GRADBENI-
ŠTVO; 11.25 MOJE TELO, francoska risana serija; 12.00
POROČILA; 12.10 VIDEO STRANI; 12.20 SATELITSKI PRO-
GRAM; 16.10 VIDEO STRANI; 16.25 POROČILA; 16.30 TV
KOLEDAR; 16.40 HOV!, angleška nanizanka za otroke;
17.10 ŠOLSKI PROGRAM:; 17.40 HRVAŠKA DANES; 18.25
ŠTEVILKE IN ČRKE, kviz; 18.45 POTOPIS; 19.15 RISANKA;
19.30 TV DNEVNIK 1; 20.10 NENAVADNI HOVVARD HUG-
HES, ameriški film; 22.10 TV DNEVNIK 2; 22.30 POROČILA
V ANGLEŠČINI; 22.35 ZNANSTVENI FORUM: EVROPSKI
DELOVNI ČAS; 0.05 POROČILA
HRVAŠKA
16.20 VIDEOSTRANI; 16.25 DOBER DAN; 16.30 OČE BOM;
17.15 DOKUMENTARNI FILM; 18.10 POJOČI DETEKTIV;
19.00 HUMORISTIČNA SERIJA; 19.30 GLASBENI VSAK-
DAN; 20.00 GARFIELD; 20.10 ZGODBA ZA LAHKO NOČ;
20.15 ŠPORT: 22.05 POROČILA; 22.20 POJOČI DETEKTIV;
23.10 KRONIKA ŠAHOVSKE OLIMPIADE
KOPER	-
12.30 OB RINGU; 13.30 ODBOJKA; 15.45 SMUČARSKI TED-
NIK (ponovitev); 16.45 WRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 OD-
BOJKA; 18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JEZIKU; 18.45
ODPRTA MEJA; 19.00 TVD STIČIŠČE; 19.25 ČAROBNA
SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM: SEALAB 2020, risanke
LAUREL & HARDV, risanke; 20.00 DRUŽINA SMITH, tf;
20.30 ČLOVEK IN ZEMUA, dok. oddaja; 21.15 MOD SOU-
AD, tf; 22.00 TV DNEVNIK; 22.15 ODDAJA; O NOGOMETNIH
POKALIH; 23.30 OB RINGU; 00.40 ODBOJKA
AVSTRIJA
9.00 POROČILA in ČUDOVITA LETA, ponovitev; 9.30 FRAN-
COŠČINA; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 ZASEBNA TAJNICA
(Nemška komedija, 1953) ČB.; 12.00 POPAJ, risanka; 12.10
REPORTAŽE IZ TUJINE, ponovitev; 13.00 POROČILA; 13.10
Ml, ponovitev; 13.40 SREČANJE Z NARAVO, oddaja oj,
lih v sodelovnaju z WWF; 14.10 FRED BASSET, risaS
14.15 ALF, Fant iz soseske; 14.40 ONEDINOVA LINIJA
v srečo; 15.30 Otroški program; 15.35 DUCK TALES ris
ka; 16.00 COPRNIJA, lutkovna igrica, 16.25 DOBROp
GLEJ; 16.30 GLASBENA DELAVNICA; 16.55 MINI r
V	SLIKI; 17.05 MOJA MALA LAURA, Divje gosi; 17.30m
KLUB; 17.55 PINGU; 18.00 Ml; 18.30 GRAD OB VRBsIfl
JEZERU; Večerja za dva; 19.22 ZNANJE DANES; 19.3oc
V	SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 MOg
BRUCK, Vinska kraljica; 21.05 POGLED S STRANI 21
VELIKA DEŽELA (The Big Country - ameriški vesa
1958); 23.55 POROČILA; 0.00 KOBRA, PREVZEMITEle^
0.45 POROČIU
AVSTRIJA II ^^^
16.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Josef Bramer: 1
KOMUNIKACIJSKA MREŽA, 9. del; 17.30 ZEMUA IN
DJE; 18.00 ČUDOVITA LETA, Najboljša prijatelja; li
VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V
K11; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 SIDONIE, TVI
21.45 NOVO V KINU, filmi in njihove zvezde; 22.00
V	SLIKI 2; 22.25 ŠPORT; NOGOMET - UEFA POKAL
ROČILA
SLOVENIJA I__M
8.35-0.55 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRANI;
9.00 KAREL ČAPEK: POŠTARSKA PRAVUlCA; 9.35 BRR...
BRRR... BIPBIP (vozila - igrače); 9.50 ODDAJA ZA UČITE-
LJE: LIKOVNI POUK; 10.05 PUSTOLOVŠČINA SLIKAR-
STVO: GIBANJE, RITEM, ČAS (8/13); 10.40 MUZZV, angleš-
čina za najmlajše (11/20); 10.55 ALPE JADRAN; 11.25 ZA-
KON V LOS ANGELESU; 12.10 DOMAČI ANSAMBLI; AN-
SAMBEL OTTAVIA BRAJKA; 12.45 HANS CHRISTIAN AN-
DERSEN, ameriški film; 14.45 DRUGA GODBA: UUDSKI
EPVCI Z NOTRANJSKEGA; 15.10 MUZZV, angleščina za
najmlajše (11/20); 15.25 ALPE JADRAN; 15.55 SOVA, pono-
vitev MURPHVJEV ZAKON; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 PRI
HUXTABLOVIH (COSBV SHOW), ponovitev zadnjega dela
ameriške humoristične serije; 17.30 SKRITA KAMERA, za-
bavna oddaja TV Sarajevo; 18.10 TELESKI '90: PRIPRAVI-
MO SE NA SMUČANJE; 18.40 ALF; 19.05 RISANKA; 19.15
TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 VOJNE USODE,
angleška nadaljevanka (2/7); 21.05 TEDNIK; 22.10 TV DNEV-
NIK 3; 22.30 TRIBUTE TO... BENNV GOODMAN; 23.25
SOVA: VSE RAZEN LJUBEZNI, MURPHVJEV ZAKON; 0.45
VIDEO STRANI
SLOVENIJA II-------------M
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
18.00 MORILCI MED NAMI; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 FE-
STIVAL KAJKAVSKE POPEVKE KRAPINA 90 - posnetek 1.
dela; 20.40 DIVJI SVET ŽIVALI, angleška poljudnoznanstve-
na serija (4/14); 21.10 MALI KONCERT: Zorica Fingušt-
Fatur, sopran, Ana Šilova-Korunič, klavir; 21.20 POGUM ZA
TVEGANJE: Pionirji sodobne kirurgije, 5. - zadnji del an-
gleške poljudnoznanstvene serije; 22.10 VEČERNI GOST;
22.55 RETROSPEKTIVA: »KOMEDIJA NA SLOVENSKEM
ODRU«, SLUŽKINJI; 23.50 GOLI Z EVROPSKIH NOGOMET-
NIH IGRIŠČ, oddaja TV Beograd; 0.05 SATELITSKI PRO-
GRAMI - POSKUSNI PRENOSI (do 1.30)
HRVAŠKA I
9.15 POROČIU; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 OPERACIJA BAR-
BAROSSA, tv nadaljevanka za otroke (5/7); 10.00 ŠOLSKI
PROGRAM; 10.00 SPOZNAJMO GLEDALIŠČE; 10.20 KDO
ŽIVI V GRMOVJU; 10.35 VRENJE V INDUSTRIJI; 10.55 PRI-
ČE PRETEKLOSTI; PRVA CESTA V EVROPI; 11.10 KRILA
NAD VODO - MOČVIRSKE PTICE; 11.30 NEMŠČINA - Al-
les gute, 11. lekcija; 12.00 POROČILA; 12.10 VIDEO STRA-
NI; 12.20 IGRANI FILM; 15.15 STARO ZA NOVO; 16.10
VIDEO STRANI; 16.25 POROČILA; 16.30 TV KOLEDAR;
16.40 OPERACIJA BARBAROSSA, tv nadaljevanka za otro-
ke (5/7); 17.10 UUBITEUI NARAVE: GEORGE ARCHI-
BALD; 17.40 HRVAŠKA DANES; 18.25 RISANKA; 18.45
SVET ŽIVALI, dokumentarni film; 19.15 ENERGIJA, EKOLO-
GIJA, EKONOMIJA; 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.10 SPEKTER,
politični magazin; 21.15 DOKUMENTARNA ODDAJA: SVET
NARAVE; 22.25 TV DNEVNIK 2; 22.30 Poročila v angleščini;
22.35 VELIKI VIRTUOZI: MURRAV PERAHIA; 23.30 PORO-
ČILA
HRVAŠKA
16.20 VIDEOSTRANI; 16.25 DOBER DAN; 16.30 NENAVAD-
NI HOVVARD HUGHES; 18.30 GLASBA; 18.40 POJOČI DE-
TEKTIV; 19.30 GLASBENI VSAKDAN; 20.00 GARFIELD;
20.10 ZGODBA ZA LAHKO NOČ; 20.15 EUROGOL; 20.30
ŽIVUENJE JE... ŠAUIVI HIŠNI VIDEO; 21.45 NOSTALGI-
JA; 22.30 POROČILA; 22.45 POJOČI DETEKTIV; 23.35 KRO-
NIKA ŠAHOVSKE OLIMPIADE
KOPER^
12.30 ODAJA O NOGOMETNIH POKALIH (ponovitev); 13.30
NOGOMET; 15.45 OB RING; 16.45 VVRESTLING SPOT-
LIGHT; 17.30 ODBOJKA; 18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM
JEZIKU, 18.45 ODPRTA MEJA; 19.00 TVD STIČIŠČE; 19.25
EUROGOL - Pregled golov Evropskih pokalov; 19.50 AK-
TUALNA TEMA; 20.30 »TUTTI FRUTTI«, glasbena oddaja;
21.30 OČE IN SIN, POSEBNA DETEKTIVA, tf; 22.10 TV
DNEVNIK; 22.15 EVROPSKI GOLI; 23.15 OB RINGU; 00.30
ODBOJKA
AVSTRIJA
9.00 POROČILA in ČUDOVITA LETA, ponovitev; 9.30 ZEM-
UA IN LJUDJE, ponovitev; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 ČEZ
VSA MORJA (Ten' pyo no iraka - japonsko-kitajski I
1979); 12.30 KLUB ZA SENIORJE, ponovitev; 13.15 PO
ČILA; 13.25 Ml, ponovitev; 13.55 SKRINJA RISANK; K
ALF, Raj za medene počitnice; 14.40 ONEDINOVA LIH
Srečolovec; 15.30 Otroški program; 15.35 PERRINE, S(
za prijatelja; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20 USPEŠNICE
NAPOTKI; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 CURIOSI
SHOW, zabavne in poučna znanstvena oddaja za otr(
17.30 MINI LEKSIKON; 17.55 PINGU; 18.00 Ml; 18.30 Gf>
OB VRBSKEM JEZERU, Sleparja na počitnicah, 19.22Z
NJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20
ŠPORT; 20.15 HARALD JUHNKE: DOBRODOŠLI V KLU!
zabavnoglasbena oddaja s Haraldom Juhnkejem; 21.15*
LINARIKA; 21.20 ČAROVNIJA DAVIDA COPPERFIEU
22.10 POGLED S STRANI; 22.20 IZSILJEVANJE, TV fil
23.50 POROČILA; 23.55 KOBRA, PREVZEMITE, Sovraj
brata; 0.40 POROČILA	j
AVSTRIJA II	M
16.10 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Max Melcher:18~
ŠPORT: NOGOMET - UEFA POKAL, ponovitev; 17.15«
BU NAPROTI, 8. del: Osvajanje morij; 18.00 ČUDOi
LETA, Novi avto, nova sreča; 18.30 VVURLITZER: U.
LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREl
20.00 KULTURA; 20.15 DOMAČE REPORTAŽE; 21.15KU
NARIKA; 21.20 Spektrum: HOTEL - ZGODOVINA IN ZGO
BE, Kraljestvo za gosta: Oriental v Bangkoku; 22.00 Č
SLIKI 2; 22.15 KLUB 2, POROČILA
SLOVENIJA I-----M
8.35 - 1.25 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRA-
NI; 9.00 PISANA FRNIKULA, slovaški igrani film; 10.15ZBIS:
MURO V ŽIVALSKEM VRTU; 10.35 POGUM ZA TVEGANJE
- PIONIRJI SODOBNE KIRURGIJE, 5 - zadnji del angleške
poljudnoznanstvene serije; 11.25 PODMORNICA, 6. zadnji
del nemške nadaljevanke; 12.15 FESTIVAL KAJKAVSKE
POPEVKE KRAPINA '90, posnetek 2. dela; 13.00 SEDMA
VŽIGALICA, avstralski risani film; 14.10 RADOST EVROPE;
15.30 SOVA, ponovitev VSE RAZEN UUBEZNI, MURPHV-
JEV ZAKON, 17.00 TV DNEVNIK 1.17.05 TV MOZAIK: TED-
NIK, ponovitev; 18.10 GRADOVI: ZATON GRADOV (12/13);
18.40 HOV!, angl. nanizanka (10/11); 19.05 RISANKA; 19.15
TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 ZRCA-
LO TEDNA; 20.20 NEBU NAPROTI, angl. dokumentarna
serija (10/12); 21.20 ZAKON V LOS ANGELESU; 22.10 TV
DNEVNIK 3; 22.30 NAMESTO KOGA ROŽA CVETI, koncert
Vlada Kreslina za Amnesty International, 1. del; 23.15 SO-
VA DRUŽINSKE VEZI, PRSTI, ameriški film; 1.15 VIDEO
STRANI
SLOVENIJA II
16.00 DOMAČI ANSAMBLI; FANTJE TREH DOLIN, ponovi-
tev, 16.30 BESEDA NA STREHI SVETA, pogovor z velikano-
ma alpinizma; 17.25 PAJČEVINA NA STREHI SVETA, doku-
mentarna oddaja; 17.50 MORILCI MED NAMI, 2.-zadnji del
angleško-madžarskega filma; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 OB
SVETOVNEM DNEVU BOJA PROTI AIDSU; 21.40 OČI KRITI-
KE; 22.20 KONCERT Z DIRIGENTOM S. CELIBIDACHEJEM; .
23.20 VPRAŠAJTE ZIS; 00.20 SATELITSKI PROGRAMI
- POSKUSNI PRENOSI (do 1.30)
HRVAŠKA iž:^
9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 KAPETAN GROM
IN VOJAKI PRIHODNOSTI, ameriška znanstvenofantastična
nanizanka; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM; 10.00 BESEDA IN
SLIKA - D. TADIJANOVIČ: SANJE; 10.15 PESNIK DRAGU-
TIN TADIJANOVIČ; 11.30 GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI
V OSIJEKU; 11.45 TRADICIONALNO GRADBENIŠTVO SLA-
VONIJE; 12.00 POROČILA; 12.10 VIDEO STRANI; 12.20 SA-
TELITSKI PROGRAM,; 13.15 SHAKESPEARE NA TV: ZIM-
SKA PRAVLJICA; 16.10 VIDEO STRANI: 16.25 POROČILA:
16.30 TV KOLEDAR; 16.40 KAPETAN GROM IN VOJAKI
PRIHODNOSTI, ameriška znanstvenofantastična nanizan-
ka; 17.10 ŠOLSKI PROGRAM: PORTRET ZNANSTVENIKA
ZDRAVKA LORKOVIČA; 17.40 HRVAŠKA DANES: 18.25
ŠTEVILKE IN ČRKE, kviz; 18.45 TAKSI, ameriška humori-
stična nanizanka; 19.10 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 1;
20.10 SAME LAŽI: 21.50 ZAGREBŠKI SEJEM JAZZA 90;
22.35 TV DNEVNIK 2; 22.55 POROČILA V ANGLEŠČINI;
23.00 SLIKE ČASA, oddaja o kulturi; 23.55 POROČILA
HRVAŠKA II—
16.20 VIDEOSTRANI; 16.25 DOBER DAN, 16.30 SPREGLE-
DALI STE, POGLEJTE; 18.40 POJOČI DETEKTIV; 19.30
GLASBENI VSAKDAN; 20.00 GARFIELD; 20.10 ZGODBA ZA
LAHKO NOČ; 20.15 PETKOV ZMENEK; 21.45 JAVUANJA IZ
MEST: BIBLIJA, 1/7 del; 22.30 HAGGARD; 23.00 POROČIL;
23.10 KRONIKA ŠAHOVSKE OLIMPIADE
KOPER ^»Tli^S^ai
12.30 EVROPSKI GOLI; 13.30 ODBOJKA; 15.45 OB RINGU;
16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET; MILAN-
-SAMPDORIA; 18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JEZIKU;
18.45 ODPRTA MEJA; 19.00 TVD STIČIŠČE; 19.25 ČAROB-
NA ODDAJA - OTROŠKI PROGRAM; SEALB 2020, risanke
BOBER DON CHUCK, risanke; 20.00 MANJŠINE, BOGA-
STVO EVROPE, dok. oddaja; 20.30 SKAG - TV nanizanka
v 9. delih: 5. del; 21.15 OČE IN SIN, POSEBNA DETEKTIVA,
tf; 22.00 TV DNEVNIK; 22.15 BASKET »ASSIST«; 22.00
SUPERVOLLEV; 23.30 IZBOR ŠPORTNIH ODDAJ; 00.30
NOGOMET, Špansko prv.
AVSTRIJA
9.00 POROČILA in ČUDOVITA LETA, ponovitev; 9.30 RUŠ-
ČINA; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 ŠVICARSKA AFERA (L Affa-
ire Suisse - švicarsko-francoski film, 1978); 12.10 DOMAČA ,
REPORTAŽA, ponovitev; 13.10 POROČILA; 13.20 Ml, pono-
vitev; 13.50 SKRINJA RISANK; 14.05 PET SUMLJIVIH OSEB
(Nemški film, 1950); 15.30 OTROŠKI PROGRAM: 15.35
FRED J. KVVAK, Olimpijada, risanka; 16.00 AM, dam. D
16.20 KOTIČEK ZA ŽIVALI; 16.35 5 X JAZZ IN TI, pre
programa; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 OTROCI IZ
HLENTALA, Skrivališče/Slika za babico - zgodbe izn
vasi; 17.30 MINI KVIZ; 17.55 PINGU; 18.00 Ml; 18.30 GF
OB VRBSKEM JEZERU, ljubezenski pozdravi iz Beni
19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREl
20.00 ŠPORT; 20.15 XV - NEREŠENO, policija proJ
pomoč; 21.20 KUPČIJE S SMRTJO (Rules of Enage«
- 3/5 del angleško-nemške nadaljevanke, 1989); 22.10'
GLEDI S STRANI; 22.20 TRAILER, oddaja za ljubiteljefJ«
22.50 DEMON IZ SANJ (Dream Demon - angleška gro?
ka, 1988); 0.20 XV - NEREŠENO, odmevi gledalcev:,!
PETROCELLI, Smrt v majhnih okoliščinah; 1.15 POROC
AVSTRIJA 11=^	^
16.25 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Johannes
16.30 BORZNO POROČILO; 16.45 ELLIS ISLAND, 5
nadaljevanke po romanu Freda Mustarda Stevvarta:
DRUŽINA ČLOVEK. Duh in bogovi; 18.00 ČUDOVITA
Izbruh vulkana; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI
GRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KU^
RA; 20.15 LOOK, odaja o modi; 21.20 BLIŽNJI POSNE'
oddaja o TV programu: 22.00 ČAS V SLIKI 2: 22.50 M''
STROVINE:; 22.50 DAME EDNA MEGASTAR, najbolj "
show na svetu; 23.40 30 LET »FORUM STADTPARKr '
OBISKOVALEC (Nizozemski film, 1982); 1.55 POROČIL'
GREMO V KINO
KINO UNION
do 23. 11.: POLICIJSKA
AKADEMIJA VI. del
-	ameriški film
od 24. 11.: DICK TRACY
-	ameriški film
KINO MALI UNION
do 24. 11.: ŽIVETI IN UMRETI
V	LOS ANGELESU - ameriški
film
od 26. 11.: ZAPOSLENO
DEKLE - ameriški film
KINO METROPOL
21. 11. do 26. 11.: SKRIVNOST
ZLATE PIRAMIDE - ameriški
film
21. 11. do 26. 11.: ZDRAV SEKS
V	ZDRAVEM TELESU
-	ameriški film
od 27. 11.: VELIKA MODRINA
-	francoski film
od 27. 11.: VEDNO
PRIPRAVLJENA - ameriški
film
KINO METROPOL - mati-
neje
24.	11.: DICK TRACY
-	ameriški film
KINO DOM
do 22. 11.: NINJA IN 13
KONDORJEV - ameriški film
23. 11. do 26. 11.: LOV NA
DRAGULJE - ameriški film
od 27. 11.: ERIK - ameriški
film
KINO VOJNIK
25.	11.: JOHNY 5 - ameriški
film
KINO ŽALEC
22.	11.: KITAJSKA ZVEZA
-	ameriški film
KINO PREBOLD
23.	11.: MAŠČEVANJE ZA
MAŠČEVANJE - ameriški film
25. 11.: MUHA II. del
-	ameriški film
KINO POLZELA
22. 11.: MUHA II. del
-	ameriški film
24.	11.: KITAJSKA ZVEZA
-	ameriški film
25.	11.: MAŠČEVANJE ZA
MAŠČEVANJE - ameriški film
KINO LIBOJE
24.	11.: MAŠČEVANJE ZA
MAŠČEVANJE - ameriški film
KINO ŠEMPETER
25.	11.: KITAJSKA ZVEZA
-	ameriški film
KINO DOM MOZIRJE
22. 11.: ZALJUBLJENA
SIRENA - ameriški film
24. 11., 25. 11.: BEST SELLER
-	ameriški film
KINO JELKA NAZARJE
21.	11.: GREŠNA ZAPELJIVKA
-	ameriški film
24. 11. do 25. 11.: SOLARNI
BOJEVNIKI - ameriški film
28. 11.: IZGUBLJENI FANTJE
-	ameriški film
KINO LJUBNO
24. 11., 25. 11.: KOKON
-	ameriški film
KINO ŠENTJUR
24.	11., 25. 11.: MORA V ULICI
BRESTOV - ameriški film
KINO ŠMARJE
22.	11. do 24. 11.: LOV NA
jTRELO - ameriški film
25.	11.: DRUŽINSKE SLIKE
-	ameriški film
KINO ZDRAVILIŠČE RO-
GAŠKA SLATINA
22. 11., 23. 11.: POLICAJ POD
KONTROLO - ameriški film
KINO VELENJE
22.	do 25. 11.: PREKLETNIKI
VOJNE - ameriški film
23.	11., 24. 11.: POLICIJSKA
AKADEMIJA VI. del
-	ameriški film
25.	11.: POLICIJSKA
AKADEMIJA VI. del
-	ameriški film
26.	11.: PREGREŠNA LADV
-	ameriški film
27.	11., 28. 11.: ZLATI FANT
-	ameriški film
Nočni kino;
23. 11., 24. 11., 25. 11.: ZELO
RAZUZDANO DEKLE
KINO DOM KULTURE
26. 11.: V VRTINCU - ameriški
film
KINO ŠOŠTANJ ,,.
25.	11.: PREKLETNIKI VOJ>
-	ameriški film
26.	11.: POLICIJSKA
AKADEIVyjA VI. del
-	ameriški film	,1
KINO ŠMARTNO OB
23. 11.: PREKLETNIKI VOJ'
-	ameriški film
KINO UNIOR zreče
21. in 22. 11.: SEGONOVA
SENCA - hongkoški film
23.	11.: MORJE ljubezni
-	ameriški film
24.	11.: NAREK V HIŠI
LJUBEZNI - ameriški fi.!«^,
25.	11.: DRAGA ZMANJSA^,^
SEM OTROKE - ameriški ^
24. 11., 25. 11.: ZALJ^tj;
SEM SE V AGE^^
- ameriški film
26. 11..27. ll.:NESLlSi'^^i
NE VIDIM - ameriški H' ,
ifobmacije
22. november 1990 - stran 27
Manjše obrtno podjetje
v središču Celja
zaposli:
strugarja ali tehnika
z osnovnim znanjem struženja. Starost od 25 do 40
let. Resnega, ambicioznega, sposobnega vodenja
manjšega, dobro stoječega perspektivnega obrata.
Plačilo dobro, odvisno od izkazanih sposobnosti in
rezultatov dela.
administratorko ali ekonomskega
tehnika
za 4-urno delo (kasneje 8 ur) z znanjem nemškega
jezika in izpitom B kategorije;
nekvalificiranega delavca
za 4-urno, kasneje 8-urno manj zahtevno delo:
barvanje, peskanje, embaliranje, transport ipd.
Kandidati naj oddajo pisne prijave s čimveč podatki
na oglasni oddelek na Novi tednik Celje.
STANOVANJSKA ZADRUGA
Mariborska cesta 1, 63000 CELJE
tel.: (063) 21-700, 21-725; fax: (063) 28-311
GRADITELJI - Z NAMI
GRADITE NAJCENEJE
• • Vam nudi: najcenejšo gradnjo
s stanovanjskih objektov, ostalih
objektov in adaptacij.
•	Velika ponudba gradbenih materialov
in finalne opreme brez maloprodajnih
; trgovskih marž.
•	Nudimo dostavo materialov na
gradbišče.
•	Pristopni delež 50 din.
•	Provizija samo 3%.
TRGOVSKO
PODJETJE
DOBOJSKA16, CEUE
(HUDINJA)
Tel. (063) 3M93
-	AVTOPLAŠČI »SAVA«
-	AVTOPLAŠČI »PROTEKT«
-	AKUMULATORJI - CENE UGODNE
-	REZERVNI DELI »TAM«
-	REZERVNI DELI, »INDOS«
UGODNA PONUDBA
BARVE JUB
-	JUPOLSOkg 317,60 din
-	ACRYL COLOR 25 kg 882,80 din
-	BAVALIT40kg 251,50 din
OBIŠČITE
ALI POKLIČITE NAS.
ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA
Zavarovalne skupnosti Triglav
Območne skupnosti Celje
objavlja
prosta dela in naloge
zavarovalnega zastopnika za zastop
- Loče pri Poljčanah
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva-
ti Še naslednje pogoje:
-	da imajo srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnja)
in 1 leto delovnih izkušenj ali
-	da imajo poklicno srednjo šolo (IV. stopnja) in
2 leti delovnih izkušenj
Poskusno delo traja tri mesece.
Prednost pri izbiri imajo kandidati s stalnim prebiva-
liščem na področju zastopa.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (do-
kazila o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah) naj
kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na
naslov; Zavarovalna skupnost Triglav, Območna
skupnost Celje, Mariborska c. 1, Celje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15. dneh od
dneva izbire.
avtotrgovski salon
zastopstvo SEAT in lAE
Andreja DREV, oec.
63001 Petrovče, Drešinia vas 46 a
tel. 063) 776-616, 776-501
ax: (0631 776-770
UGODNO ZA OBRTNIKE
DOSTAVNIH SEAT TERRA 1,3 DIESEL
45 KS nosilnost 405 kg
POCINKANA KAROSERIJA -
6 let garancije na karoserijo
UGODNA CENA 126.100,00 din S CARINO
NUDIMO VAM ŠE OSEBNA VOZILA
-	SEAT (IBIZA, MALAGA)
-	MAZDA
-	HONDA
Obveščamo vse nekdanje sodelavce in druge
zainteresirane občane, da /e delavski svet
podjetja Mesarstvo JURIJ Šentjur na svoji
seji, dne 13. novembra 1990 sprejel sklep
o preoblikovanju družbenega podjetja
v delniško družbo v mešani lastnini.
V prvi izdaji
RAZPISUJEMO
delniško glavnico
v višini 36,268.756,00 din.
Vrednost posamezne delnice znaša 100 din
Pri prvi izdaji delnic je za nekdanje
delavce in druge zaintersirane občane
rezerviranih 60.000 internih delnic
v vrednosti 6,000.000,00 din.
Delnice se vpisujejo na sedežu podjetja
vsak torek od 12-16 ure.
VABIMO VAS K VPISU DELNIC
MESARSTVA JURIJ d. d. ŠENTJUR.
DO VIZ ŠENTJUR
TOZD Osnovna šola Kozjanski
odred Planina pri Sevnici
Komisija za delovna razmerja
oglaša prosto delovno mesto
- Šolskega pedagoga
za določen čas (od 17. 12. 1990 do vrnitve delavke
s porodniškega dopusta) s polnim delovnim časom.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 98. čl. Zako-
na o osnovni šoli.
Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema komisija
8 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni v roku
8 dni po izbiri.
ASTRA - VELETRGOVINA p. o.
Ljubljana, Titova 77
Generalni direktor podjetja
objavlja
naslednje prosto delovno mesto:
KOMERCIALIST NA TERENU
-	specialist za področje kemije
v predstavništvu CELJE
POGOJI: V. stopnja strokovne izobrazbe komercial-
no poslovodske, ekonomske ali splošne smeri, 6 me-
secev delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece.
Pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju
objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov:
ASTRA - Veletrgovina p. o., Ljubljana, Titova 77
-	Splošno kadrovska služba v 8 dneh po objavi.
MINI MARKET Z MAXI PONUDBO
Mini
MARKET
-	živila, deHkatesa, pfjače
-	sadje, zelenjava
-	čistila, kreme, praški . ...
Ob večjih nakupih
dostava na dom
Margareta ŠkrabI,
Cesta na Ostrožno 14
Celje, telefon: 37-083
POSEBNA PONUDBA:
-	tatarski biftek
-	razni narezki
-	francoska solata
Po trgovinskih cenah
ODPIRALNI ČAS:
vsak dan (tudi sobota)	7.30 do 20.00
nedelja	8.00 do 12.00
28. STRAN - 22. NOVEMBER 1990

ALF OB PRESELITVI PRESENEČA
Otroška trgovina ALF Žalec in ANDREJ
ŠIFRER vabita na OTVpRITEV novih
prostorov trgovine ALF v Žalcu, na Šlan-
drovem trgu 5, dne 24. 11. 1990 ob 10.
uri.
Proslavili bomo tudi prvo letnico obstoja trgovine ALF in
vam ob tej priložnosti podelili veliko lepih daril.
Vabljeni k nakupu v trgovinico, kjer otroci ponorijo od
veselja.
UPRAVNI ORGANI OBČINE
CELJE
razpisujejo
prosta delovna mesta s posebnimi poblastili in
odgovornostjo v občinskem inšpektoratu:
1.	Vodjo inššekcije dela
Pogoji:
-	visoka izobrazba tehnične smeri
-	5 let delovnih izkušenj
2.	Tržnega inšpektorja
Pogoji:
-	visoka izobrazba pravne, ekonomske ali druge
ustrezne smeri
-	5 let delovnih izkušenj
3.	Cestno-komunalnega inšpektorja
Pogoji:
-	visoka izobrazba gradbene ali druge ustrezne
smeri
-	5 let delovnih izkušenj.
Za vse kandidate je določeno 3 mesečno poskusno
delo, izpolnjevati pa morajo še posebne pogoje iz 4.
člena Zakona o delavcih v državnih organih (Ur. list
RS št. 15/90). Kandidati bodo imenovani za dobo
4 let in bodo lahko po poteku te dobe ponovno
imenovani. Delovno razmerje bo z vsemi kandidati
sklenjeno za nedoločen čas. Vloge z dokazili o izpol-
njevanju pogojev pošljite na naslov: Upravni organi
občine Celje, kadrovska služba, Trg svobode 9,
v 8 dneh od razpisa. O izbiri bomo kandidate obvesti-
li v 30 dneh po zaključku razpisa oz. objave.
Obvestilo
bralcem
Naslednja številka
NT RC izide v sredo,
28. novembra, ko bo
naprodaj na vseh
prodajnih mestih.
DEŽURSTVA TRGOVIN
Celje
Ob sobotah je v Celju dežur-
na od 7.30 do 19. ure samopo-
strežna trgovina Savica.
Ob nedeljah pa so dežurne
naslednje prodajalne: proda-
jalna Štručka od 7 do 11. ure,
mesnica Linhartova od 7. do
11. ure, diskont na Mariborski
128 od 8. do 12. ure ter kiosk
pri celjski bolnišnici v času
obiskov.
Ob sobotah od 8. do 16. in ob
nedeljah od 8. do 12. ure je od-
prta tudi trgovina z mešanim
blagom Plemič na Tehaijih.
Ob sobotah je od 6.30 do
13.30 in ob nedeljah od 8. do
11.	ure odprta prodajalna
s kruhom Geršak v Linhartovi
ulici - pri tržnici.
Non - stop pa je odprta trgo-
vina DRUG STOR, Matic Mik
na Mariborski cesti 119.
Laško
Merxove trgovine z živili
v Laškem in Rimskih Toplicah
so odprte ob sobotah do 14.
ure, trgovina na Otoku pa je
vsako prvo soboto v mesecu
odprta do 16. ure.
V Radečah je Merxova Bla-
govnica odprta ob sobotah od
7. do 15. ure, ostale trgovine
z živili pa so odprte samo do
12.	ure. Tako je tudi v Zidanem
mostu. Ob nedeljah so vse tr-
govine z živili v Laškem in Ra-
dečah zaprte. V Rečici pri La-
škem je ob sobotah do 17. ure
odprt zasebni diskont Komi,
ob nedeljah pa od 7.30 do 12.
ure.
Velenje
Ob sobotah je do 19. ure od-
prta Erina prodajalna, ob ne-
deljah pa je od 7. do 11. ure
dežurna Tržnica.
Slovenske Konjice
Trgovine, Market, Samopo-
strežba in Živila v Slovenskih
Konjicah, so ob sobotah odpr-
te do 15. ure, ob nedeljah pa od
8. do 11. ure dežura Market.
V	Zrečah je ob sobotah sa-
mopostrežba Zreče odprta do
15. ure, ob nedeljah pa od 7.30
do 10.30 ure.
Mozirje
Blagovnica Mozirje je ob so-
botah odprta do 14. ure.
Šmarje pri Jelšah
Ob sobotah je odprta do 14.
ure trgovina Jelša - prehrana,
vsako drugo nedeljo pa od 7.30
do 10.30 ure.
Ob nedeljah so odprte na-
slednje trgovine: Oskrba
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Jelka od 7. do 11. ure. Pre-
hrana od 7. do 11. ure, Turist
Rogaška Slatina od 7. do 11.
ure. Mesnica Kozje od 7.30 do
10. ure, Merkur Bistrica ob
Sotli od 8. do 11. ure in Atom-
ska vas od 8. do 12. ure ter
Ratanska vas od 7.30 do 10.30
ure.
Šentjur
V	občini Šentjur so trgovine
z živili ob sobotah odprte samo
do 12. ure. Le trgovina Kmetij-
skega kombinata Šentjur je
vsako prvo soboto v mesecu
odprta do 15. ure. V nedeljo pa
je od 7. do 10. ure odprta Mes-
nica in delikatesa Kmetijskega
kombinata v Efenkovi ulici.
Žalec
V	Žalcu so odprte trgovine
Savinjskega magazina Žalec in
sicer ob sobotah od 7. do 16.
ure: blagovnica Savinjka, sa-
mopostrežna Petrovče, bla-
govnica Šempeter, Prebold in
Polzela ter samopostrežna
Vransko. Ob nedeljah paje od-
prt diskont Cankarjeva od 8.
do 11. ure, diskont Šempeter
od 8. do 11. ure, diskont Pireši-
ca od 8. do 11. ure in samopo-
strežna Polzela od 8. do 11. ure.
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambulanta
za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in prazni-
kih) od 8. do 10. ure, ob torkih in četrtkih pa tudi popoldan od 16.
do 17. ure, sicer paje dežurna služba za nujne primere organizi-
rana v popoldanskem in nočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska služba
v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure
organizirana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, telefon: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na
veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas
veterinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega
dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski
postaji: 751-166.
VETERINARSKA POSTAJA ZALEG: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure,
neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure
naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna
in ob praznikih. Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri-
narski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen
ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa
od 7. do 9. ure. Do 25. novembra bo dežural Marjan Lešnik, dipl.
vet. iz Ljubija, tel. 831-219, od 26. novembra dalje pa bo dežurni
Drago Zagožen, dipl. vet. iz Ljubnega, tel. 841-769.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete
rinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure
vsak dan, od 15. ure do 7. ure naslednjega dne paje organizirano
dežurstvo. Do 22. novembra bo dežural Jože Pangerl, dipl. vet.
na Veterinarski postaji Šentjur, tel.: 741-041, od 23. novembra
dalje pa bo dežural Franci Zapušek, dipl. vet., tel. 741-935.
PRIREDITVE
V	Narodnem domu v Celju bo v torek. 27. novembra nv,
19.30 koncert Orlando tria. Nstopili bodo pianist Vladij^
Krpan, violinist Tonko Ninič in violončelist Andr'
Petrač. Izvajali bodo dela Haydna, Mozarta in Beethoven^^
Koncert bo v okviru koncertnega abonmaja Zavoda ^
kultuurne prireditve.	^
V	Kulturnem domu Bistrica ob Sotli bo v petek,
novembra ob 18. uri amatersko gledališče BO izvedlo ig.
Seana 0'Caseya Junona in pav. Isto predstavo bori"
izvedli še v soboto, 24. novembra ob 18. uri v Kinodvoran!:
Kozje.
V	Kulturnem domu Šentvid bo v nedeljo, 25. novembra
ob 16. uri srečanje folklornih skupin.
V	Narodnem domu v Celju bo danes, v četrtek 22
novembra ob 19,30 uri humanitarna prireditev Pot k svet!
lobi, ki jo organizira Medobčinska organizacija slepih in
slabovidnih Celje.
V	galeriji Kompas v Celju je do 21. secembra na ogle^
razstava umetniške potovalne fotografije Vinka Skaleta 
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v petek, 23
novembra ob 20. uri otvoritev razstave olj Kreširnirij
Jerka-Rončeviča iz Zagreba. Hkrati bo tudi koncert Meša-
nega pevskega zbora in tamburaškega orkestra KUD
Lavoslav Vukelič iz Začretja. Prav tako v kristalni dvorani
pa bo v sredo, 28. novembra ob 20. uri družabni večer
s plesnim parom Rabič-Stojilkovič.
V	galeriji Kulturnega centra v Velenju razstavlja cvet
lična tihožitja France Slana.
V	domu kulture v Velenju bo danes, v četrtek 21
novembra ob 19. uri alpinist Tomo Česen predstavil vzpon
na Lhotse.
V	domu kulture v Velenju bo v petek, 23. novembra in
v soboto, 24. novembra (za beh in zeleni abonma,) ob 19.30
uri gostoval SLG Celje s predstavo I. Cankarja Hlapci.
V torek, 27. novembra ob 18. uri bo za mladinski abonma
in izven gostovalo Slovensko mladinsko gledališče iz
Ljubljane s predstavo Frana Milčinskega Butalci.
V	hotelu Paka v Velenju bo v nedeljo, 25. novembra od
8. do 13. ure srečanje zbiralcev značk, starega denarja in
ostalih drobnih etnografskih predmetov.
V	Likovnem salonu v Celju bo danes, v četrtek 22.
novembra ob 19. uri otvoritev razstave del akademskega
kiparja Marka Kovačiča. Razstava z naslovom Fragmenti
bo na ogled do 15. decembra.
V	župnijski cerkvi na Polzeli bo v ponedeljek. 26
novembra ob 18. uri orgelski koncert Angele Tomanič.
V	razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini je
do 23. novembra na ogled razstava likovnih del akadem
skega slikarja Danijela Fuggera.
V	knjižnici Edvarda Kardelja v Celju je do konca
novembra na ogled razstava etnografske literature.
V	knjižnici v Šentjurju je na ogled likovna razstava
Kogansko na paleti, avtorja Božidarja Ščurka.
Dežurstva zdravstvenih domov
Zdravstvena služba v vseh zdravstvenih domovih na našai
območju je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih oni
nacijah: v Zdravstvenem domu v Velenju pa je zdravnik dd!
ren v sprejemni pisarni. V Zdravstvenih domovih v Celju, Sen
jurju, Žalcu, Šmarju in Rogaški Slatini ter izmenoma tu
v zdravstvenih postajah Kozje, Bistrica ob Soth in Podčetrtek
dežurna zdravstvena služba med 19. in 7. uro zjutraj naslednje
dne. V Slovenskih Konjicah, Velenju in Laškem pa zdravni
dežurajo med 20. in 7. uro zjutraj naslednjega dne.
Telefoni: Celje: 27-721, 26-113, Šentjur: 741-511, Slovens
Konjice: 751-522, Šmarje: 821-021, Rogaška Slatina: 811-62
Žalec: 711-138, Rogatec: 826-016, Kozje: 770-010, Podčetrtd
882-018, Bistrica ob Soth: 784-110, Velenje: 856-711 in Lašk
731-233.
Žiro račun:
50700-603-31198
NOVO - NOVO - NOVO
Novost je
BARVNI LASERSKI FOTOKOPIRNI
APARAT CANON CLC 200,
S katerim se vam ponujajo možnosti hitre izcjelave:
-	BARVNIH FOTOGRAFIJ
-	KATALOGOV
-	POVEČAVE DO 400%
-	POMANJŠAVE
-	IZDELAVE SESTAVLJIVIH POSTERJEV
vse to in še več v color na papirju do 100g.
FOTOKOPIRANJA IN RAZMNOŽEVANJA - OFSET TISK
Če ste v stiski s časom in potrebujete hitre in kvalitetne storitve,
nas obiščite v I. nadstropju poslovnih prostorov v KOVINOTEHNI
Celje, Mariborska 7, telefon 34-711, int. 508.
Za usluge se priporoča BIROTEHNIKA Dušan Žolnir, Celje.
ifobmacije
22. november 1990 - stran 29
Sporočamo žalostno vest, da nas je
nenadoma zapustil naš dragi kolega ir
sodelavec
JOŽE
VURCER
kustos
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Sodelavci Muzeja revolucije Celje.
v torek, 20. novembra 1990, smo se v Ljubljani poslovili od
našega
JOŽETA PIANA
Vsi njegovi
ZAHVALA
ob izgubi drage mame
MARJETE PUŠNIK
iz Rimskih Toplic
Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem, prijateljem, sose-
dom in vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, izrekli sožalje
oz. ste na kakršenkoli način sočustvovali z nami. Iskrena
hvala tistim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Za-
hvala govorniku za poslovilne besede, župniku za opravljen
obred in vsem pevcem. Posebej se zahvaljujemo dr. Pečarju
in osebju Doma upokojencev Celje za nego in zdravniško
pomoč pri njeni bolezni.
Žalujoči:
hči Greti in sin Lojze z družinama
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je zapustil naš dragi oče in dedi
JOŽE LEDNIK
Cesta na Ostrožno 100
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, bratu in se-
stram, sosedom, znancem, ki so ga pospremili na njegovi
zadnji poti, mu darovali cvetje, nam ustno in pisno izrekli
^žalje ter prispevali za maše zadušnice. Posebna hvala dr.
Rudiju Krajncu za vsestransko pomoč pri lajšanju bolečin.
Hvala govorniku g. Francu Dimcu iz KS Ostrožno za poslo-
vilne besede, župniku pa za opravljen cerkveni obred. Is-
''rena hvala sodelavcem DKP Meja - farma Slivnica in ko-
lektivu Avto Celje.
Žalujoči:
čerka Marija z možem Jankom in vnukinjo Mojco ter sin
Jožek z ženo Ruth
ZAHVALA
Tiho je odšla od nas mama in stara
mama
JUSTINA
GRADIŠNIK
iz Tratne
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in
znancem za darovano cvetje in svete maše. Iskrena hvala
gospodu kaplanu za opravljen cerkveni obred.
Žalujoča hčerka Justika z družino
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega sina
MARTINA
PILKA mL
iz Vošnjakove 3, Celje
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sose-
dom za spremst\p na njegovi zadnji poti, darovane vence,
cvetje, ter ustno in pisno izrečeno sožalje. Hvala stanoval-
cem Goriške 4 za denarno pomoč. Posebna hvala sosedi Idi
Škoberne, Faniki Forštner za nesebično pomoč. Hvala tudi
sodelavcem, godbi in govorniku iz montaže Ema, g. župni-
ku za opravljen obred, bolnišnici Celje, patronažnemu
osebju ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob
strani in nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči:
ate, mama in sestre z družinami
Tam, kjer si ti oče,
ni sonca ne luči,
le tvoj nasmeh še v srcih nam živi.
In nihče ne ve,
kako zelo, zelo boli,
ko zavemo se, da med nami več te ni.
SPOMIN
VINKU
GRAČNARJU
Iz Dobja pri Planini
27. novembra mineva četrto leto žalosti, odkar je prenehalo
biti njegovo srce.
Žalujoči:
sin Ivan z družino iz Nemčije
V SPOMIN
Danes, 22. novembra je minilo deset
let, odkar smo za vedno izgubili
JOŽETA
FRANKA
pravnika iz Šempetra
Ni lahko živeti brez tebe in nihče ne ve, kako zelo boli, ko
se zavemo, da te več ni. Tvojo plemenitost in dobroto lah-
ko vračamo le še s cvetjem in plameni sveč.
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, ki vam
korak s spominom nanj zastane ob njegovem grobu.
Vsi njegovi najdražji
Tam, kjer si li ata,
ni sonca, ne luči,
le tvoj nasmeh še v srcih nam živi.
In nihče ne ve,
kako zelo, zelo boli,
ko zavemo se, da med nami, ata
več te ni.
ZAHVALA
Ob boleči in prezgodnji izgubi moža,
ata, starega ata ter dedija
FRANCA
PLEVNIKA
iz Zavrha nad Dobrno
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znan-
cem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih ter
čutili z nami.
Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred, pev-
cem za zapete žalostinke in g. Antonu Moguju za poslovilni
govor. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete
maše ter ga v tako velikem številu pospremili v njegov zad-
nji dom. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči:
žena Marija in otroci: Franci, Miha, Lojze, Stanko,
Dragica, Anica in Poidka z družinami	_
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
CECILIJE
KRUŠNIK
iz Migojnic
se iskreno zahvajujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-
ljem in znancem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni
zadnji poti, darovali cvetje, svete maše in nam nudili pomoč
v teh težkih trenutkih.
Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred, godbi
na pihala iz Zabukovice, cerkvenemu pevskemu zboru in
govorniku za besede slovesa.
Sin Henrik z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža^ ata,
starega ata in brata
ANTONA
ŠKETA
iz Jakoba 4, Šentjur
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-
teljem in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja in
spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala kolektivom Železarni Štore, Žični in Tolu Šentjur za
darovano cvetje, govornikoma Železarne in sosedu Tonetu
Petru za poslovilni govor, kaplanu za opravljen obred ter
godbi na pihala iz Štor.
Žalujoči:
žena Julčka, hčerki Marica in Anica ter sin Tonček
z družinami in ostalo sorodstvo
Megla pade na ravnine
meni toga na srce
megla iz ravnin izgine
žalost iz srca ne gre.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene,
mame, hčerke, sestre, stare mame in
tete
IDE
ROZMAN
rojene Zupan iz Trnovelj 56, Celje
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sose-
dom in prijateljem za spremstvo na njeni zadnji poti, daro-
vane vence, cvetje, sv. maše ter ustno in pisno sožalje.
Posebna hvala gospodu dr. Pantošu za neizmeren trud ob
njeni neozdravljivi bolezni.
Hvala sodelavcem Zlatarne Celje, Žične Celje in pediatrič-
nemu oddelku bolnišnice Celje, govorniku KS Trnovlje, go-
spodu Janiju Ramšaku za govor, gospodu župniku Kostanj-
šku za obiske na domu, opravljen obred in tolažilne besede,
pevcem pod vodstvom gospoda Ofentavška za odpete žalo-
stinke ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani
in nam kakorkoli pomagali.
Vsi njeni

t^i^o^ili so se: Damjan
iz Brega pri Polzeli in
ZAJC iz Orehove vasi,
FRIŠKOVEC iz Bevč
BEZGOVŠEK iz Go-
if^ Boris ŠKRUBEJ iz Ga-
»n Marija ZUPANČIČ iz
so se: Slavko POD-
if ^NIK in Romana VUČI-
l^ba iz Velenja, Janez
iz Velenja in Darja
^NC iz Skornega pri Šo-
štanju, Ljuboja TADIČ iz Pe-
trovega gaja in Ognjenka ČO-
VIČ iz Velenja, Edin DŽAM-
BIČ in Durdica PAVIČ, oba iz
Velenja.
Laško
Poročila sta se: Peter MA-
TA VŽ iz Zreč in Metka MESA-
RIČ iz Slovenskih Konjic.
SHRTI
Žalec
Umrli so: Janez ORAČ, 56 let
iz Levca, Zofija RIBIČ, 64 let iz
Latkove vasi. Julija ŠPEGLIČ,
74 let iz Galicije, Stanislav NA-
LER, 51 let iz Podgorja, Justi-
na GABERŠEK, 83 let iz Do-
briča, Marija NOVAK, 66 let iz
Žalca, Peter PARAŠUH, 57 let
iz Polzele, Marija SKOK, 79 let
iz Jeronima, Marija VOŠ-
NJAK, 86 let iz Črnega vrha,
Avguštin VIDMAR, 55 let iz
Petrovč, Ivan VADLAN, 78 let
iz Zakl.
Velenje
Umrli so: Anton FUŽIR, 68
let iz Prevalj, Franc ROVŠ-
NIK, 58 let iz Polzele, Franči-
šek TAJNIK, 83 let iz Topolši-
ce, Antonija ZAGER, 89 let iz
Florjana.
Laško
Umrli so: Terezija KNEZ, 85
let iz Vrha nad Laškim, Marija
SEME, 92 let iz Vrha nad La-
škim, Helena TROJAR, 86 let
iz Lokavca, Stanislav KAJIČ,
74 let iz Radeč, Mihaela BAN,
64 let iz Zidanega mosta, in
Ivan PODLOGAR, 78 let iz
Osredka pri Krmelju.
Šmarje
Umrli so: Marija HORVAT,
76 let iz Konuškega, Silvija
KOS, 48 let iz Podsrede, Sreč-
ko STRAŠEK, 58 let iz Roga-
ške Slatine, Antonija KLAKO-
ČER, 70 let iz Veternika, Franc
KUNEJ, 65 let iz Trbovelj, Ni-
kolaj ČREMOŠNIK, 55 let iz
Predela.
30. STRAN - 22. NOVEMBER 1990

prodam
motorna vozila
YUGO 45 ax letnik 88, prodam. Te-
lefon 812-170 ali 816-170, od 18.
do 20. ure.
126 PGL, letnik 88, nujno prodam.
Telefon 24-180.
ZASTAVO 101, letnik 78, neregi-
striran, v voznem stanju, pro-
dam. inf. dopoldan 31-641, int.
117.
Avto VW 1300, registriran do nov.
91, zelo dobro ohranjen, pro-
dam. Ferdinand Marot, Olešče
37, Laško.
FIAT CROMA 1600, letnik 89,
24000 km, nepopravljen, ugod-
no prodam. Telefon (063) 776-
658.
JUGO 45 ax, letnik 88, bele barve,
prodam. Telefon 741-611, int. 22,
dopoldan.
GOLF JXD, letnik 89, rdeče barve,
prodam. Štefan Mudri, Medlog
23, Celje.
OPEL kadett 1.2 S, letnik 79 in R 5,
letnik 76, ugodno prodam. Bo-
jan Fister, Celje, Mariborska ce-
sta 189 C.
FORD ESCORT caravan 1.6 d, let-
nik 85, ugodno prodam. Infor-
macije Aleš Knafelc, telefon
(063) 38-466.
DOBRO ohranjeno škodo prodam.
Cena 8000,00 din. Ludvik Zu-
pane, Laško, Padež št. 1.
R 4, letnik 84, prodam. 770-048.
SIMCO 1307 GLS, letnik 1977, me-
talik, dobro ohranjeno, ugodno
prodam, ali zamenjam za grad-
beni material. Informacije na te-
lefon (063) 713-450.
Z 101, letnik 1981, dobro ohranje-
no, ugodno prodam. Telefon 27-
625.
Z 750, letnik 1980, prodam. Telefon
744-196.
Z 101, letnik 1981, prodam. Pod-
gorje 58, Celje, popoldan.
GS palas, letnik 1978, poceni pro-
dam. Telefon 713-708.
TOMOS APN 6 S, še v garanciji,
zelo malo vozen, prodam. Tele-
fon 823-124.
REGATO 70, pet prestav, letnik
1986, registriran do novembra
1991, prevoženih 650.000 km,
dobro ohranjeno, prodam za
12000 DEM dinarske protivred-
nosti. Telefon 701-724.
R 4, letnik 1981, neregistriran, pro-
dam. Telefon 701-219.
Z 126 P, letnik 1982, registrirano
do avgusta 1991, ugodno pro-
dam. Vlado Komar, Poljane 2,
Rečica ob Savinji.
TOVORNI Tam 110 T 10, registri-
ran do septembra 1991, prodam
ali zamenjam za osebni avto.
Dragan Zorič, Prebold 10.
LADO SAM ARO 1500, 5 vrat, staro
7 mesecev, prodam. Telefon
851-020.
MOTOR APN 6 Tomos prodam. Te-
lefon 34-445.
25% ceneje prodam motorja To-
mos avtomatik In colibri. Tele-
fon 713-096.
WARTBURG Turist prodam ali me-
njam za gradbeni materiaL Te-
lefon 785-223.
R 4 GTL, letnik 82, prodam za 5000
DEM din. protivrednosti. Tele-
fon 33-995.
ZASTAVO 128, letnik 89, prodam.
Tel. 711-537, popoldne.
Stroji
KOMPRESOR 35, PKP, nova tipa,
atlas copco, cena 25.000 DEM
dinarske protivrednosti, pro-
dam, Oskar Pasarič, Pod resev-
no 8, 741-857, Šentjur.
PANT žago z vozičkom, tristranski
stroj za izdelavo stenskih oblog,
prodam. Avgust Slemenšek,
Razgor 16, Bovše.
TRAKTOR TV 420, letnik 1984,
ohranjen in frezo prodam. Miha-
el Tajnko, Javorje 23, Gorica pri
SlivnicL
CIRKULAR za izdelavo ostrešja
ugodno prodam. Roman Dornik,
Trnovo 1, Laško.
NOV traktor univerzal DT 445, po-
gon na štiri kolesa, prodam. Te-
lefon 746-187.
BCS kosilnico prodam. Pečak, Be-
zovje 16, Šentjur.
BAGAT šivalni stroj, Pfaff šivalni
industrijski stroj, dva Regina
pletilna stroja, prodam. Butik Bi-
na, Vojnik, Celjska c. 16.
posest
STANOVANJSKO hišo v tretji fazi
prodam. Podvrh. Večja zgradba,
primerna za obrt. 1000 m^ Infor-
macije na telefon 831-073.
ZEMLJIŠČE 1500 m^ prodam. Mar-
tin Ograjenšek, Ponikva 51,
Žalec.
PARCELO, primerno za pridelavo
BIO prehrane, prodam. Velikost
3000 m^ Informacije na telefon
37-904, popoldan.
NA SONČNI legi v Veliki Pirešici
prodam parcelo v velikosti
3200 m^ z lastnim vodovodom
ter dovozom do parcele. Infor-
macije na telefon (063) 776-653,
od 16.00 do 19.00 ure.
PARCELO v izmeri 868 m' v Zabu-
kovici z vso gradbeno doku-
mentacijo. Telefon (063) 776-
856.
STARO hišo, vinograd, njivo in ne-
kaj sadnega drevja v bližini
Atomskih Toplic (Buče) prodam
za 600.000,00 din. Anton Saje-
vec. Cesta 1. maja 16, Senovo.
NOVO hišo 7 km iz Celja proti
Šmartnem prodam. Stanovanj-
ske površine 95 m^ 1700 zemlje,
cena 160.000 DEM, dinarska
protivrednost. Šifra: SONČNA
LEGA.
HIŠO v bližini Laškega, z vrtom
prodam, nepoplavljeno. Telefon
27-293.
MANJŠO hišo s 500 m^ zemlje,
13 km iz Celja, cena po dogovo-
ru, možne razne kombinacije,
prodam. Telefon 748-008.
NUJNO prodam zazidljivo parcelo
942 m^ v bližini Rogle. Informa-
cije na telefon (061) 42-431,
vsak dan od 16. do 18. ure, cena
po dogovoru.
NA Ostrožnem prodam manjšo hi-
šo z 800 m^ zemlje. Telefon 34-
182, od 8. do 18. ure.
V bližini Šentjurja prodam 50
a gozda, primerno za vikend In
1 ha travnika Krajnc, Pod vrbco
25, Šentjur.
Stanovanja
BILJARD klub z bifejem, v turistič-
nem kraju, ugodno prodam. Te-
lefon (063) 38-466.
STANOVANJE ali prostor za mirno
obrt prodam v Šentjurju pri Ce-
lju. Telefon 856-603.
TROSOBNO stanovanje, 82 m',
v Celju, prodam. Telefon 38-253.
ENOSOBNO lastniško stanovanje
na Otoku, centralna in telefon,
prodam najboljšemu ponudni-
ku. Telefon (061) 311-954.
oprema
SEDEŽNO garnituro (dvosed
+ dva fotelja + mizo), staro štiri
leta, ugodno prodam. Cena po
dogovoru. Informacije na tele-
fon (063) 713-450.
BREZHIBEN hladilnik z zmrzoval-
nikom, pralni stroj, gramofon,
kolo BMX, izredno poceni pro-
dam. Telefon (063) 33-950, po
16.00 uri.
ŠTEDILNIK na trdo gorivo, desni,
enkrat kurjen, prodam. Ciril Na-
glič, llovca 16, Vojnik.
SPALNICO in regal, zelo ugodno
prodam. Telefon 821-030, po-
poldan.
PRALNI stroj gorenje, ugodno pro-
dam. Janko Jezernik, Jezerce 1,
Šmartno v Rožni dolini.
ETAŽNO centralno peč kupper-
busch prodam. Cena po dogo-
voru. Jožica Marinko, Griže 85.
TERMOAKUMULACIJSKO peč
250 KW, novo, prodam. Franc
BincI, Škofja vas 68.
PRALNI stroj gorenje, star dve leti
in pol, cena 3600 din, prodam.
Tel. 39-347, od 16. do 21. ure ali
dopoldan 31-112/583, do 14. ure.
DVA fotelja in mizico prodam. Her-
cigonja. Ljubljanska 27.
KOMBINIRAN štedilnik 2 + 2 gore-
nje prodam. Vera Pečar, Trubar-
jeva 11, Celje, 2. nadstropje, po-
poldan.
PRALNI stroj, dobro ohranjen, go-
renje, prodam. Stane Krašovec,
Badovinčeva 14, Laško (Debro),
telefon 731-123.
KUHINJO, dolžina 6 m, vogalna,
s štedilnikom 4 + 2 in hladilni-
kom, prodam. Telefon 24-675
(063).
PRALNI stroj, skoraj nov, candy,
ugodno prodam. Telefon 33-559,
popoldan.
PRALNI stroj gorenje, malo rab-
ljen, prodam. Telefon 713-096.
SPALNICO ugodno prodam. Tele-
fon 773-062.
KUHINJO aralija in vezija, dve
sobni omari in predsobno oma-
ro prodam. Telefon 32-631.
ZMRZOVALNO SKRINJO LTH
300 I, ter peč na trdo gorivo pla-
men, prodam. Telefon 34-687,
po 13.00 uri.
OKROGLO mizo s stoli, primerno
za jedilnico ali kuhinjo, prodam,
informacije na telefon 28-958.
JOGI posteljo Meblo, dobro ohra-
njeno, prodam za 3.500,00 din.
Telefon 713-953.
OBNOVLJENO peč za centralno
kurjavo 35.000 k. kal. prodam.
Telefon 39-850.
TERMOAKUMULACIJSKO peč,
dva kavča in dve postelji pro-
dam. Telefon 772-051.
TERMOAKUMULACIJSKO peč
3.5 KW in dve plinski jeklenki,
ugodno prodam. Telefon 26-242,
od 12. do 14. ure.
DNEVNO OMARO, ležišče, štedil-
nik, termoakumulacijsko peč,
televizorja 39/56, prodam. Tele-
fon 24-455.
akustični aparati
- glasbila
VRHUNSKI japonski videorekor-
der, prodam na obroke in pripe-
ljem na dom. Telefon (062) 44-
716, od 16. do 18. ure.
BARVNI TV Gorenje CTV
552,55 cm, prodam za 7000 din
(30% ceneje), popolnoma nov.
Telefon 29-517.
OHRANJEN televizor, Panorama,
barvna, na daljinsko upravlja-
nje, prodam. Ivan Pušnik, Hotu-
nje 40, Ponikva pri Grobelnem.
gradbeni material
RABLJENO strešno opeko pro-
dam. Suhadolnik, Gorenje 7,
Šmartno ob Paki, telefon
711-278, dopoldan.
STREŠNO opeko, betonsko - Do-
buška vas, rjava 180 m^ in 3 ko-
made kolektorje IMP, ugodno
prodam. Pavle Podjed, Trnovlje
lOa, Strmec pri Vojniku.
JESEN - parket lamelni, prodam.
Telefon 38-300.
Živali
PRAŠIČA za zakol, domače reje,
prodam. Telefon 770-121.
MLADO kravo s teličkom, starim
tri mesece, in večjo svinjo, krm-
Ijeno z domačo krmo, prodam.
Fani Praznik, Poljane 24, Rečica
ob Savinji.
TEŽKEGA prašiča in telico, a :
osem mesecev, prodam. Ft i
Rožanc, Vinski vrh pri Sllvii:
PRAŠIČA za zakol prodam. Ji
Volf, Zaloška gorica 3, Petr«
BIKCA simentalca, starega se
tednov, prodam. Fric, Lokn
47, Celje.
KRAVO sivko, brejo osem hn
cev (drugo tele), težko
650 kg, prodam. Franc Ž>
Loka 34, 63330 Mozirje.
PRAŠIČE, stare osem tednov,|i
dam. Stanko Murko, Podp/«(\
Podplat.
KRAVO simentalko s teletomiii
lico, staro osem mesecev.fi
dam. Avgust Kračun, ČreM
1, Frankolovo.
KRAVO, ptujsko šeko, dn
spravljeno, staro tri leta, vM
prodam. Alojz Rataj, Zlateie
telefon 741-724.
KRAVO simentalko prodam. M
Ojstršek, Ojstro 9, Laško.
PRAŠIČA prodam. Veronika I
šak, Ložnica pri Žalcu 20(
telefon 711-689.
BREJO kravo in brejo telico I
dam ali menjam za manjše
vedo. Pesjak, Socka 56, Str«
ŽREBIČKA, starega 8 mes«'
prodam. Telefon 713-569.1
poldan.
NEMŠKE ovčarje odličnih staH
stare 9 tednov, prodam. MJ
Čater, Šentjur, Botričnica 1-'
PRAŠIČA 150 in 100 kg hranj'
ga z domačo hrano,
prodam. Karolina Bovha.^f
27, 63223 Loka pri ŽusmU
JALOVO kravo prodam.
777-120.
VEČ prašičev 130 kg,
z domačo krmo, prodal' ^
nja vas 10, Prebold.
PRAŠIČE za zakol, od
120 kg, prodam. Pavel
Kratka pot 10, Vojnik.
KRAVO simentalko, prašiča
kol, plug za traktor Tomo ^
Vič, kotel za kuhanje
prodam. Ludvik Lešek, T^T
je 8 a, Celje, telefon 2'
v večernih urah.
PRAŠIČA za zakol prodam-^^
ja Smodej, Brezova 25, Si^
v Rožni dolini.
TELICO simentalko, staro
to, prodam. Ogled popol"%
16. uri. Zvonko Nušič, G^"
4, Grobelno.	.
KRAVO in telico, obe brei''
dam. Jože Zavšek, '
Laško.
NAJCENEJŠI TA HIP
PRALNI PRAŠEK ZA VSE VRSTE
PRANJA »LIZ LAVATRICE«
4 kg 45,60 din.
SPREMLJAJTE NAŠO PONUDBO
NA 391. STRANI TELETEKSTA!
JOŽICA RAJH
TITOVA 21
63270 LAŠKO
Tel. 731-516
Trgovina JEŽEK na Titovi 21 v Laškem, obvešča cenjene
kupce, da spreminja odpiralni čas, in sicer:
-	od ponedeljka do petka NON-STOP od 7. do 19. ure,
-	ob sobotah od 7. do 16. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure.
Trgovina JEŽEK vas vabi k nakupu živil in drugih osnovnih
potrebščin.
Cene so vedno konkurenčne!
Prava trgovina
za vaš avto
Celje, Čuprijska 9
Tel. 24-025, 24-303
Nudimo vam
zavore in sklopke
za vse tipe vozil
Obveščamo vse prizadete v poplavah, da lahko
V naših prodajalnah kupijo gradbeni material na
potrošniško posojilo na 6 mesecev in BREZ
POLOGA, imeti morate samo potrdilo krajevne
skupnosti.
Informacije dobite v prodajalnah z gradbenim
materialom Savinjskega magazina Žalec.
Najboljša pot do novega
avtonnobila in hitrega
servisa:
AVTO BRANCE
SERVIS BRANCE
LAŠKO
Opel Ida
VW - Audi - Tas
Chevrolet
-	tudi staro za novo
-	prodaja rezervnih delov
-	rent a car
-	vsako soboto dopoldne
avtomobilski sejem
telefon: (063) 731-282
VULKANIZACIJA
-	kakovostne
vulkanizerske storitve
-	obnavljanje gum
-	pestra ponudba gum
-	zamenjava (staro za
novo)
tel.: 063/38-117
mau oglasi - informacije
22. november 1990 - stran 31
trgovina
servis Zidanškova 25,
tel.: 28-653
popravljamo:
-	male gospodinjske
aparate
-	akustične aparate
-	električna orodja
-	elektro instalacije
(VSEH ZNAMK IN
PROIZVAJALCEV)
Prodajamo:
-	satelitske sprejemnike
-	vse vrste električnega
materiala po ugodniti cenah
VOZNO mirno kobilo, možnost žre-
bitve, prodam ali zamenjam za
brejo telico ali mlado brejo kra-
, vo. Štefan Gajšek, Ponikva 75 a,
J Ponikva.
I PRAŠIČA za zakol, 130 kg, pro-
dam. Telefon 701-620.
KRAVO frizijko, drugega teleta,
brejo 3 mesece, prodam. Tele-
fon (063) 701-165.
ostalo
zidanico na lepi sončni legi v Že-
leznem prodam, primerno za vi-
kend, voda, asfalt. Prodam tudi
fiat compagnola, diesel turbo,
obnovljen. Telefon (063) 779-
210.
avtomobilsko prikolico pro-
dam. Telefon 741-580.
I^OZOLEC, lahko tudi samo en del,
kupimo. ŠIFRA: kozolec.
I^OŽE polarne lisice, strojene, pro-
dam po zelo ugodni ceni. Tele-
fon 857-142.
^EČ sort trsnih sadik, tudi kerner,
^mamico, izabelo in jurko, pro-
dam. Telefon 884-193.
^^LO poročno unikatno obleko št.
38 prodam. Telefon (063) 855-
975.
OROČNO obleko, številke 3ft-40,
^elo moderno, po ugodni ceni
prodam. Telefon 776-667.
'kombiniran otroški hesba
^Portni voziček, košaro, stolček
prenosno košaro za dojenčka
Pfodam. Telefon 748-103.
'^'^Mno peso in krompir, okrog
®00kg, prodam. Telefon 772-
028.
"OVOKOPAČ volvo in »dreipank«
Prodam ali zamenjam za golfa.
^ telefon 38-300.
^ GTL, letnik 1982, cirkular
^ elektromotorjem 3 faze, večji
I ®setnik in prenosni črnobeli te-
[f^i^or, prodam. Telefon 745-
<98.
termopan 140 x 130 štiri ko-
in 140X180 tri komade,
Jolzni stroj Alfa Laval, prodam,
""^rjan Cokan, Vrbje 43, Žalec.
DROBEN krompir prodam. Telefon
745-294, Ivan Zaveršek, Gorica
13, Gorica pri Slivnici.
NOVO žensko krzneno jakno iz li-
sice prodam. Informacije na te-
lefon 746-272.
R 4, letnik 1987, francosko poste-
ljo in 50 m^ beneškega tlaka pro-
dam. Jože Kušar, Gorica 10 a pri
Šmartnem v Rožni dolini.
GARAŽO v garažni hiši Na otoku
v prvem nadstropju v Celju pro-
dam. Telefon 761-050, zvečer.
SREDNJE blatnike in prage za
Škodo 105-120 prodam. Telefon
31-692, do 16. ure.
KRAVO, brejo 3. teleta in harmoni-
ko Železnik, prodam. Bistro Le-
Ijak, Proseniško 3, Štore.
ŠROTAR in luščilec koruze (lifam)
in radiatorje Emoterm
60cmx18čl, 20% ceneje, pro-
dam. Telefon 28-746.
HIDROFOR (dvofazni) avtoprikoli-
co nosilnost 500 kg, harmoniko
90 basno, stroj za zastavo 750,
gume, menjalnik, prodam. Tele-
fon 721-288, popoldan.
KORUZO v storžu, prodam. Tele-
fon 723-470 in popoldan 723-
475.
KRZNENO jakno (pes) sive barve
št. 42, skoraj novo, ugodno pro-
dam. Telefon 26-603, popoldan.
R 4 za dele, 3 nakladalke gorenje,
pony express, kiippersbusch,
rabljen dve sezoni, prodam. In-
formacije v petek od 8. do 20.
ure na 33-007.
KRMILNO peso ugodno prodam.
Franc Arzenšek, Bodrež 55,
Grobelno.
PLUG za traktor TV 30, jermenico,
podaljške za razširitev, nova
vhodna vrata, dve stekli, okno
120x80 z roletami, poceni pro-
dam. Martin Žavski, Javorje 18,
Gorica pri Slivnici.
KIPER prikolico 4,51 prodam. Ce-
na 28.000 din. Telefon 27-411/
248, dopoldan.
MOŠKO gorsko kolo in žensko po-
ročno obleko poceni prodam.
Telefon 21-597.
OTROŠKO posteljico z jogijem,
stajico in voziček aico prodam.
Telefon 36-725, popoldan.
NOV motor APN 6 in nov strešnik
kikinda 333 (3200 kosov) pro-
dam. Telefon 721-308.
OKNA termopan 140 x 140,4 kose,
140 X 180, 3 kose in molzni stroj
alfa laval prodam. Marjan Co-
kan, Vrbje 43, Žalec.
ZASTAVO 126, letnik 81, regal za
dnevno sobo, zakonsko poste-
ljo, posteljo za otroka in »kin-
derpet« ugodno prodam. Tele-
fon 37-212 ali 37-950.
IJuJuJ
MOTOR za wartburga kupim. Tele-
fon 841-523, od 17. do 19. ure.
V Celju kupim pritlično polovico
stare hiše ali starejše stanova-
nje. Telefon (063) 711-304.
TELICO od 200 do 300 kg kupim.
Telefon 33-844.
ZAZIDALNO parcelo od 1000 do
1500 m^ v Celju kupim. Telefon
761-050
STANOVANJA
PAR najame garsonjero ali stano-
vanje v Celju ali bližnji okolici.
Telefon 29-598.
MLAD par išče enosobno stanova-
nje ali garsonjero v Celju. Tele-
fon 21-037.
SOBO oddam v najem študentu.
ŠIFRA: Šmarjeta.
ZAMENJAM dvosobno stanova-
nje, klasična kurjava v središču
mesta za enosobno s telefo-
nom. ŠIFRA: Center.
OPREMLJENO in ogrevano sobo
oddam dekletu k sostanovalki.
Telefon 25-037.
MLAD par brez otrok išče začasno
stanovanje na relaciji Šentjur-
-Rogaška Slatina, nudiva tudi
pomoč. Telefon 28-746.
ENOSOBNO stanovanje ali garso-
njero išče mlado dekle. Kličite
po 13. uri na telefon 36-132.
STANOVANJE, potrebno manjše
obnove, dam v najem paru brez
otrok. Rimska cesta 16, Laško.
ZAPOSLITEV
NUDIM zaslužek do 7.000,00 din
tedensko. Pogoji prosti vikendi,
lastni prevoz. Telefon 32-563, od
19.00 do 21.00 ure.
NUDIM honorarno delo z izrednim
zaslužkom, predstavitev pro-
grama in dogovor vsak petek
v hotelu Rubin v Žalcu, ob 19.00
uri.
NUDIM honorarno delo z izrednim
zaslužkom. Telefon 701-421, od
19.00 do 21.00 ure.
IŠČEM akviziterje za prodajo ple-
tenin na območju Šentjurja, La-
škega in Savinjske doline. Tele-
fon (062) 610-542.
TRGOVSKE zastopnike potrebuje-
mo, tedensko izplačilo. Telefon
731-245 zvečer.
ČE imate svoj avto in proste viken-
de za honorarno delo, lahko me-
sečno zaslužite najmanj 15.000
din. Telefon 37-134.
ZAPOSLIM strojnika, bagerista, za
določen čas. Telefon 36-927.
IŠČEMO dekleta za akviziterska
dela v dopoldanskem času. Kli-
čite med 17.00 in 18.00 uro na
telefon 27-365.
HONORARNO delo išče ženska,
stara 37 let, v popoldanskem ali
večernem času. ŠIFRA: delo.
NUDIMO zaposlitev frizerki z ve-
čletnimi delovnimi izkušnjami.
Telefon 27-149.
HONORARNO ali redno zaposlim
računovodjo ali računovodkinjo
z izkušnjami, lahko tudi mlajši
upokojenec, ali upokojenka. Po-
trebujem tudi trgovce živilske
stroke z delovnimi izkušnjami.
Informacije na telefon 37-950 ali
37-212.
NUDIM honorarno delo. Zaslužek
najmanj 15.000 din. Možnost
redne zaposlitve. Ponudbe pod:
LASTEN PREVOZ.
ZAPOSLIM natakarico. Pisne po-
nudbe pod: DOBER ZASLUŽEK.
ŠIVILJA, natančna in kvalitetna, ki
ima overlock, dobi stalno delo
na dom. Ponudbe pod: DE-
CEMBER.
RAZNO
DNE 15.11.1990 so mi ukradli av-
tomatik bele barve v delovni or-
ganizaciji SIP Šempeter od 2 do
6 ure zjutraj. Poštenega najdite-
lja ali osebo, ki bi karkoli vedela
o tem, prosim naj takoj javi na
najbližjo postajo milice, ali spo-
roči Romanu Močniku, Polzela
233.
ŠIVANJE po meri, hitra izdelava,
ugodne cene, možna dostava
na dom. Nudimo tudi že gotove
izdelke po konkurenčnih cenah.
Telefon 731-243.
KAKRŠNOKOLI delo povezano
s komercialo, prodajo ali naba-
vo, z uporabo lastnega telefona
in avtomobila, sprejmem redno
ali honorarno. Telefon 713-211,
int. 232, od 7.00 do 14.00 ure.
ODDAM prostor 80 m^ urejene sa-
nitarije, primerno za gostišče,
lokacija primerna, parkirni pro-
stor za 20 avtomobilov. ŠIFRA:
Lepa lokacija.
NA relaciji Žalec-Celje vzamemo
v najem manjšo hišo ali samo
del. V hiši mora biti telefon, do
nje pa dober dovoz z avtomobi-
lom. Ponudbe pod ŠIFRO: Do-
ber dogovor.
PRIVATNI pouk francoščine, itali-
janščine, španščine, solo petja,
klavirja, kitare, harmonike, hat-
ha-joge. Telefon 712-526.
KVALITETNO in poceni lektoriram
in tipkam diplomske naloge. Te-
lefon 731-086 ali 732-667.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko,
angleščino. Prevajam strokov-
no angleško literaturo. Telefon
21-971.
VARILNI aparat Gorenje 135-145
prodam, kupim 126 p ali 750. Te-
lefon 821-426.
ZA priklop, popravilo in zamenja-
vo dotrajanih delov na vseh vr-
stah plinskih štedilnikov, se pri-
poroča Radom Strnad, Tremerje
6, Celje, telefon 25-795.
PREVAJANJE! Dipl. ekonomist in
strojni z 20 letno prevajalsko
prakso prevaja nemške, sloven-
ske in srbohrvaške tekste. Inf.
telefon 31-136, od 18. ure.
ODDAM zidano garažo, elektrika,
primerno tudi za skladišče. Te-
lefon 24-455.
ODSTOPIM vrstni red za HVUNDAI
1,5 GLS, dobava v decembru
1990. Telefon 777-120.
ZASEBNA podjetja, obrtniki, druž-
bena podjetja. Podjetje v usta-
navljanju vodi za vas računo-
vodstvo (računalniško) in finan-
ce. Telefon 31-345.
PODJETNIKI, obrtniki! Če imate
občasno večje probleme s skla-
diščenjem, vam takoj varno
shranimo različno blago. ŠI-
FRA: 721.
NUJNO potrebujem varstvo za
enoletnega dečka. Žalec, Griže,
Zabukovica. Telefon 31-711, int.
243.
INŠTRUIRAM matematiko za sred-
nje in osnovne šole. Telefon 24-
145 (četrtek in petek od 16.00 do
20.00 ure).
EMAJLIRANJE poškodovanih ko-
palnih kadi v različnih niansah
iz uvoženih materialov. Jamstvo
je naš naslov. Telefon (061) 301-
064 ali 301-044.
POSLOVNI prostor ali stanovanje
v pritličju, 80 do 100 m^, za
opravljanje mirne dejavnosti,
najamem v Celju ali Mariboru.
Šifra BOČI.
KVALITETNO in po ugodni ceni
polagam keramične ploščice ter
postavljam kamine in krušne
peči. Naročila sprejemam po te-
lefonu (063) 713-518, od 17. do
18. ure, Golob.
NUJNO potrebujem 10.000 din. Vr-
nem po dogovoru. Suzana Med-
ved, Celje, Kraigherjeva 7.
HITRO in kvalitetno polagam ploš-
čice, opravljam vsa pleskarska
in slikopleskarska dela, polaga-
nje tapet in montaža ter demon-
taža pohištva. Telefon 776-110.
LEKOVA domača lekarna Kafra
vam nudi čajne mešanice, med
ne mešanice (induvital), sirupe
kapljice, mazilo, (Oblak, Maršič)
olja, kanadske vitamine in mi
nerale in zdrave žitarice. V zim
skih mesecih je najbolj ogrožen
imunski (odpornostni) sistem
cirkulacija in dihalne poti. Pridi
te in zadovoljni se boste vračali
Vaša naročila dobite tudi po po
šti, vse informacije pa na tele
fon 28-580, Zidanškova 3, Celje
Trgovina ZOYA
Vida Medved
ŠKOFJA VAS
To ni navadna trgovina, to je trgovina za vas, za vaše želje in
potrebe.
Modna oblačila, modni dodatki, živila, delikatesa, sadje, zele-
njava, čictila, kristal, nakit, parfumi, ličila...
Posebna ponudba:
- smučarski kombinezoni - cena 720
din (-5% je 684 din).
Ob nakupu nad tisoč dinarjev dobite še 10% po-
pust, nad 500 din pa 5% popust (popust ne velja za
akcijsko prodajo In cigarete). Blago vam po želji
dostavimo na dom.
Trgovina ZOYA, Vida Medved, Škofja vas.
-	nasveti okulista vsak ponedeljek od 15. ure naprej
-	velika Izbira domačih In uvoženih korekcijskih okvirjev
ter očal priznanih Izdelovalcev: FERARI, GUCCI, MIS-
SONI, FERRE, SAFILO, LAURA BIAGIOTTI
-	uvožene dloptrljske plastične leče za očala
-	fotostekla
IZDELOVANJE SPOMENIKOV
Marjan Amon, Slatina 9 a,
Šmartno v Rožni dolini
Zajamčena kvaliteta in ugodne cene,
tel. 38-672
TRGOVINA
Čuprijska 4
CELJE
__(ulica med
hotelom Evropa
in kinom Union
- nasproti Foto
Pelikana)
-	usnjene jakne od
2.450 din
-	torbice od 390 din
-	pasovi od 110 din
-	jeans
-	nakit...
OBOD SERVIS
stranke obveščamo, da
servisa nismo ukinili,
ampak smo se preselili
v nove poslovne prostore
v Škofje vas, Prekorje 75,
telefon 38-662.
Priporočamo se!_
Imate smisel za prodajo, bi
radi izdatno izboljšali svoj
standard in imate lasten
prevoz?
Iščemo
honorarne
zastopnike, agente
prodaje,
za področje celotne Slove-
nije.
Kličite na (062) 512-813,
dnevno od 16. do 20. ure.
»MIK-MATIC«
DRAGAN MlLENKOVlf
CELJE. MARIBORSKA 119
® 063 37-950
Trgovina za nakup ob
vsakem času
-	živila
-	pijače
-	delikatesa
-	kruh, mleko
in še in še...
NON STOP O do 24
Poplavljenci pozor!
Sušimo vlažne stene in tla.
Inf. na tel. 29-748, od 18.
do 19. ure.
Iščemo trgovca
z večletno prakso za prodajo
in nabavo rezervnih delov za
tovorna vozila.
Telefon 714-184.
Gasilsko društvo
Matke
daje v najem
prostore gostilne
PRI GASILCU
v gasilskem domu Matke
najboljšemu ponudniku.
Pisne prijave sprejemamo
do 5. 12. 1990 na naslov:
Gasilsko društvo Matke,
63312 Prebold.
OPTIKA SALOBIR
Šlandrov trg 23, Žalec
telefon: 713-250
odprto od 9. do 19. ure
Novo v
Laškem!
Si želite
prihraniti
čas in
nepotrebno čakanje pri
frizerju?
Če me pokličete po
telefonu 732-545 pridem
k vam na dom.
Do lepe pričeske po
ugodni ceni.
Elica Prah,
Badovinčeva 14, Laško.
Direktor in glavni urednik: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik
Redakcija: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Urška Kolenc, Nada Kumer, Edo Ein-
spieler, Edi Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja
Podjed, Milena Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Sta-
mejčič, Zdenka Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Ve-
denik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
T^nica redakcije: Vera Orešnik.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: D.P. Delo, Tisk časopi-
sov in revij p.o., Ljubljana, Titova 35.
Cena posameznega izvoda je 12 dinarjev. Mesečna naročnina je
45 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 1.200 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - Novi tednik. Trg V. kongresa 3 a,
Celje. Telefon: 29-431, telefax 25-506.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
32. stran - 22. november 1990

NOČNE
CVETKE
•	Stanovalci s Teharske
ceste so v ponedeljek, 12.
novembra zvečer javili, da
se tam dogaja pretep. Pro-
tagonista tega vznemirlji-
vega dogodka sta bila Ja-
nez O., ki je imel vlogo na-
padalca in Josip C. v vlogi
napadenega. Ker sta bili
vlogi jasni, bo šel vrli Janez
k sodniku za prekrške.
•	Na drugi strani mesta,
na Pucovi ulici, pa je šte-
vilčnico vrtela prestrašena
ženska, ki si zares ni želela
ponovno gledati v obličje
pijanega in zdaj že bivšega
soproga Mihata. Ta je očit-
no pozabil na dejstvo, da
bivša ni več predmet njego-
ve lastnine in da nima smi-
sla tolči po njenih vratih.
To bo Mihi očitno moral
dopovedati sodnik za pre-
krške.
•	V torek pa se je v sa-
mopostrežnico Savica zate-
kel moški in povedal, da
mu sledi možakar, ki ga ho-
če pretepsti. Potem seje iz-
kazalo, da je bil spet na de-
lu Janez O., ki smo ga spoz-
nali v prvi cvetki, tokrat ka-
drovsko okrepljen z Rudi-
jem L.
•	S hudinjske slaščičar-
ne so v sredo zvečer pokli-
cali in javili ulični pretep.
Dva naj bi se spravila na
enega, ob prihodu polici-
stov pa je bil na kraju do-
godka samo eden; tepeni in
poškodovani. Imer A. je
povedal, da gaje mlatil nje-
gov sorodnik. Žlahta pa
taka!
•	Sedmerocveta ikebana
je v četrtek zvečer kalila
mir in spokoj stanovalcev
na Goriški ulici. Z alkoho-
lom orošeni šopek so se-
stavljale naslednje cvetke:
Dragotin M., Mijo G., Sto-
jan L. Hamer L., Andrej L.,
Marjan N. in Dušan L. Raz-
grajaški »bouquet« bo šel
k sodniku za prekrške.
•	Peter N. je pravi inova-
tor. Svoje žene seje v petek
lotil z doslej še neznanim in
nepreveijenim hladnim
orožjem, s pločevinasto
škatlo za kavo. Orožje se je
očitno obneslo, saj je mora-
la ženka po zdravniško po-
moč, sicer pa to ni reklama
za pravo kavo.
•	Kremšnitna vojna se je
v soboto zvečer vnela v re-
stavraciji v Novi vasi. Ona
je trdila, daje dala in potem
ne dobila, on pa da je dobil
in tudi dal. Okoli plačila
slastne kremšnite je besed-
na vojna postajala vse bolj
vroča in z žaljivkami okrep-
ljena. Policisti so se odloči-
li modro in natakarico ter
gosta napotili na zasebno
tožbo na sodišče.
•	V nedeljo ponoči je
dvojica pred bolnišnico ka-
lila javni red in mir. Zdaj že
vsega hudega vajeno bol-
nišnično osebje je na poli-
cijsko postajo sporočilo, da
gre za pretep. V temi juni-
nega mlaja je Robert Ž. za-
res onečastil javni red in
mir, Gorazd M., ki je z raz-
bijanjem šip poskrbel za
ustrezno akustično sprem-
ljavo, pa je naredil škodo.
Robert jo je mahnil k sod-
niku za prekrške, Gorazd
pa na sodišče.
•	V ponedeljek je bil kr-
šitelj javnega reda in miru
Mirko P. V Ulici 29. novem-
bra, ki bo kmalu praznova-
la, se je srečal s policisti, ki
so ga hoteli umiriti, a jim to
ni uspelo. Sledili sta od-
stranitev in streznitev. Za
kako dolgo?
M. A.
Ko gre vse narobe ..
Požar le uničil proizvodnio papirja za tlenar in vrednostne papirje v radešid papirnici
če obstaja možnost da
lahko gre kaj narobe, bo na-
robe tudi šlo, pravi Mur-
phyev zakon. Sodeč po tem,
kaj vse nas je doletelo
v zadnjem času, bi bil že
čas, da zavarovalnica ome-
njeni slogan čimprej uma-
kne iz obtoka. Le teden dni
po katastrofalnih poplavah
smo imeli na našem območ-
ju še eno veliko nesrečo
- požar je namreč skorajda
upepelil proizvodnjo vred-
nostnih papirjev v Tovarni
papirja Radeče.
Zagorelo je že prejšnji če-
trtek, zgodaj zjutraj ob 4.34,
vnel pa se je stroj za proiz-
vodnjo papirja za denar in
vrednostnih papirjev. Vzrok
požara je bilo preveliko tre-
nje med dvema zvitkoma pa-
pirja na rotaciji. Kljub temu,
da so dobro organizirani to-
varniški gasilci pričeli z ga-
šenjem takoj in da so požar
lokalizirali v petnajstih mi-
nutah, je škoda verjetno
ogromna. Uničena je tretjina
dragocenega uvoznega stro-
ja za izdelavo papirja za de-
nar in vrednostnih papirjev,
Uničeni so računalniki in ko-
mandni pulti, zaradi velike
vročine je dvignilo betonska
tja, popokale so vse šipe.
Škodo še ocenjujejo strokov-
njaki.
Razen neposredne bo pre-
cejšnja tudi posredna škoda
zaradi izpada proizvodnje,
vendar pa na srečo prve oce-
ne, da namreč proizvodnja
ne bo mogoča vsaj 60 dni, po
zagotovilu odgovornih v To-
varni papirja ne drži. Takš-
nega izpada si ne morejo pri-
voščiti, zato bodo storili vse,
da bi z nadomestno proiz-
vodnjo pričeli že v ponede-
ljek.
Vest o požaru ni pricurlja-
la v javnost iz razumljivih
vzrokov, saj gre za proizvod-
njo posebnega pomena. To-
varna je o tem sicer obvestila
vse pristojne (UNZ, občino
Laško, glavnega republiške-
ga požarnega inšpektorja.
Narodno banko Jugoslavije,
Zavod za izdelavo denarja
ter vse poslovne partnerje)
novinarji pa smo za požar iz-
vedeli naključno. Ker »oskr-
ba« tržišča z denarjem zaradi
požara ne bo okrnjena, saj
ima Zavod za izdelavo de-
narja zaloge za šestmesečno
proizvodnjo (pa tudi sicer je
v javnosti trenutno več zani-
manja za devize kot za doma-
čo valuto) se nam je zdelo
vredno vest o požaru priob-
čiti tudi javnosti, četudi
v Tovarni papirja Radeče,
kjer so nam dali sicer korek-
ten opis dogodka, nad tem
ne bodo najbolj navdušeni.
RADO PANTELIČ
UNZ Celje-sektor za stalno dežurstvo
Dnevno poročilo za četrtek, dne 15. 11. 1990
Ob 15.35 uri je OZK depešno poročal na RSNZ, da je
danes zjutraj ob 4.34 prišlo do požara na navijalnem stroju
proizvodne linije v Papirnici Radeče. Komisija je na kraju
ugotovila, da je požar nastal na kovinskih valjih previjal-
nega stroja, kjer se je drgnil med sabo zelo vnetljiv nitro-
celulozni papir. Pri tem se je ogenj razširil na celotno
proizvodno linijo, uničena je streha v velikosti 30 x 12
metrov, okna, dvigalo, elektronski del celotnega pogona
ter uničen kompleten računalnik za vodenje delovnega
procesa. Strojnik in dežurni gasilec sta požar skušala
pogasiti, kar pa jima ni uspelo. Skupna materialna škoda
znaša po nestrokovni oceni okrog 50 miljonov dinarjev,
izpad proizvodnje pa bo trajal najmanj dva meseca.
Delavci odstranjujejo posledice požara. Na zgornjih deli
posnetkov so okna prostorov, kjer je besnel požar. Ker i
vse šipe popokale, so okna začasno prekrili s salonitkaa
MINI KRIMIČi
Napadel je miličnika
v torek (13. novembra) ob
pol treh ponoči je žalski pa-
trulji v Žalcu pobegnil voznik
Renaultove »katrce« in odbr-
zel proti Celju. V Levcu pa je
ubežnika počakala patrulja po-
staje prometne milice UNZ
Celje, ki ga je hotela ustaviti.
Osemindvajsetletni A. H. iz Ce-
lja se s tem očitno ni hotel spri-
jazniti, zato je nepričakovano
fizično napadel miličnika. Pa-
trulja je srboriteža hitro obvla-
dala.
Rop na cesti
v noči od 17. na 18. novem-
ber je na Teharski cesti v Ce-
lju moška dvojica presenetila
nočnega sprehajalca. Napa-
dalca sta oškodovanca vrgla na
tla, ga pretepla, iz denarnice pa
mu pobrala ves denar. Zaradi
poškodb je moral ukradeni in
pretepeni v celjsko bolnišnico.
Vamaha se mu je
zamerila
v noči na 15. november se je
neznanec, iz neznanega vzro-
ka, znesel nad visokokubično
in drago Vamaho. Njen last-
nik jo je parkiral v stopnišču
v stanovanjskem bloku v Po-
ženelovi ulici v Laškem. Japo-
nec ima zdaj kar precej lepot-
nih napak, vrednih za okoli 15
tisoč dinarjev.
Drevesa niso kriva
L.L.-ja ima nekdo očitno
v želodcu. Da bi se mu primer-
no maščeval za diarejo, se je
neznanec pri gospodarskem
poslopju na Tolstem vrhu
spravil nad šest različnih sad-
nih dreves. Obdelal jih je tako,
da bodo uporabna le še za
v peč.
Tat, ki ljubi čebele
Neznanec je v noči na 17.
november kradel čebele. Naj-
prej je vlomil v čebelnjak pri
osnovni šoli Karel Destovnik-
Kajuh v Šoštanju potem pa iz
dveh panjev ukradel dve dru-
žini čebel. Naj ga čebele popi-
kajo!
Vlomilski podvigi
Neznanec je v torek vlomil
v vikend na Cesti na grad
v Celju, last Š. J. iz Celja. Naj-
prej je vikend hišico pošteno
razmetal potem pa se zadovo-
ljil z nekaj hrane, z alkoholni-
mi pijačami in tehničnimi
predmeti.
V noči na 14. november je
nekdo vlomil v prpstore os-
novne šole Peter Šprajc-Jur
v	Žalcu. Iz enega od delovnih
kabinetov je ukradel video re-
korder.
Neznanec seje v sredo pono-
či odločil za hišo v St^enško-
vi	ulici v Celju, last S. M. Po
temeljitem ogledu terena je na-
šel, kar je iskal: drage svetleče
predmete, imenovane zlatnina.
Minuli četrtek ponoči je nez-
nanec nasilno vstopil v avto,
znamke R-4, ki je bil parkiran
pri delavnici GG Celje na Lavi.
Z demontažo rezervnih delov
je postal bogatejši za okoli 20
tisočakov.
M. A.
Solidarnost
UNZ Celje
Solidarnost je med delav-
ci Uprave za notranje zade-
ve Celje na visoki ravni. To
so ponovno dokazali
v dvodnevni akciji, s katero
so hoteli pomagati šestim
sodelavcem, ki jim je po-
plava uničila stanovanja.
Rezultat akcije je bil prese-
netljiv in spodbuden, saj se
je nabralo za 200 tisoč di-
narjev prostovoljnih pri-
spevkov. Denar so šesterici
poplavljenih takoj razdelih
na osnovi laične presoje
o višini škode pri posamez-
niku. Seveda pa 200 tisoča-
kov še ni končna številka.
Zorganizirali so se tudi ti-
sti, ki so bili v dneh, ko je
organizirana akcija poteka-
la, odsotni.
Vlomilski vztrajnež
Delavci organov za notranje
zadeve Celje so k preiskovalne-
mu sodniku Temeljnega sodišča
v Celju privedli E.R. Osumljen
je, da je v času od septembra do
novembra vlomil v najmanj de-
set stanovanjskih hiš v Celju in
okolici. Serija vlomov in tatvin
osumljenega E. R. se je torej
ustavila, o ostalih sostorilcih to-
vrstnih kaznivih dejanj pa delav-
ci ONZ še zbirajo obvestila.
Upornik napadel iz
zasede
Delavci Postaje milice Šent-
jur so 12. novembra poj)oldne,
na domu v Jezercah pri Šentjur-
ju, izsledili mladoletnep B. T.,
za katerim je bila razpisana ti-
ralica.
Mladoletnik je obisk policistov
pričakoval, zato sije pripravil do-
ber obrambni sistem. Nad njih se
je spravil z jeklenko z ogljikovim
dvokisom za gašenje požarov.
nato je zbežal na balkon, kjer
grozil z noži, nato pa se povzp
na streho, od koder je m^
strešno opeko. K tej obrami
dejavnosti ga je ves čas spodb
jal mladoletnikov oče M. T., tJ
da se je mladoletnik oziroma
tega početja naveličal in se p
dal zvečer, ko se je stemnilo'
pošteno ohladilo. Po daljšem d
pustu, polnem avantur, ki si ga
B.T. sam vzel, bo moral na2
v PD Radeče.
Dobrotnici sta bili i
goljufki
Dve ženski temnejše pote
(lahko bi bili tudi Romki) su
v četrtek dopoldne obiskali sU
rejšo občanko U. J. v kraju P>
jovci na Šmarskem.
Ena od njiju jo je prepričala. di
zbira denarno pomoč za popla*'
Ijence v Celju, druga pa se j
sprehajala po stanovanju. Oškt
dovanka je ženski izročila 50 i;
narjev, s to vsoto pa »dobrotii
ca« sploh ni bila zadovoljna inj
zahtevala več. Ko se je oškodo
vanka vrnila z večjo vsoto dena'
ja, si je obiskovalka kar sama pf
stregla in vtaknila v žep 750 i
narjev. Njena pajdašinja sej
s stanovanjskega obhoda vrn«
z nekaj mesa in čebule. Kaže «
sta bili ženski zdaj zadovolji
s plenom, zato sta odšli in se w
peljali z voznikom, ki ju je ča''*
v avtomobilu zagrebške regisf^
cije.
Če je še kdo, ki se je z »dobroi'
nicama« srečal ali ju kje opa^
naj to sporoči najbližji postaji
lice ali UNZ Celje.	,,
IVI. A
Gorela je stara
kmečka hiša
v ponedeljek, 12. novein^^
dopoldne je zagorelo na staJJ
kmečki hiši v Založah v žals^*
občini.
Ivan Cestnik je v svojem
kuril s surovimi drvmi. Da bi"
ica večja, jih je polil z mešani
olja in bencina. Tako zalita
pa se je vnela in v stanovanj^
pričelo goreti. Cestnik je p"'
dobil opekline po obrazu i"
kah, zato so ga odpeljali v celjs
bolnišnico.	j.
Materialna škoda na objektu z'
ša okoli 200 tisoč dinarjev.
Avto v plamenih ^
Fiat 132 je bil v soboto zjijjJ
ves v ognju. Avto je tega ) ^
vozila K. F. s Kardeljevega ^
v Velenju, požar pa je povz"^
slabo napeljana cevka za go
ki je bila pritrjena z žico ^^^^^
se je gorivo razlivalo po m"
avtomobila.
PROMETNE NEZGODE
Umrl teden dni po
nezgodi
Za posledicami prometne
nezgode, ki se je pripetila 9.
novembra popoldne na Cesti
v Ostrožno v Celju, je 16. no-
vembra ob 15.30 uri v UKC
Ljubljana umrl 53-letni Anton
Lipovšek iz Arje vasi.
Čelno trčenje
v nezgodi, ki se je zgodila
v soboto, 17. novembra po-
poldne, je bila ena oseba hudo,
ena lažje telesno poškodovana,
gmotna škoda pa znaša okoh
150 tisoč dinarjev.
V Konjiški vasi je vozil oseb-
ni avtomobil Davor Mustač iz
Zadra. Nenadoma ga je zane-
slo na levo stran vozišča v tre-
nutku, ko je nasproti pripeljal
voznik osebnega avtomobila
Peter Mušič iz Slovenskih Ko-
njic. Prišlo je do čelnega trče-
nja, v katerem seje voznik Mu-
šič lažje telesno poškodoval,
hudo poškodovana pa je bila
Mušičeva sopotnica Gabriela
Mušič.
Umrla je peška
Iz Nazarij proti Moziiju je
v soboto zvečer vozil osebni
avtomobil Gorazd Kolarič iz
Žalca. V Mozirju je opazil pe-
ško, 82-letno Martino Skorn-
šek iz Moziija, ki je cesto preč-
kala z leve strani. Voznik Kola-
rič je močno zaviral, vendar je
trčil v peško tako močno, daje
le-ta na kraju nezgode poškod-
bam podlegla.
Kolesar podlegel
v bolnišnici
v soboto se je ob 17.15 uri,
pripetila prometna nezgoda
v Frankolovem, ki je spet terja-
la človeško življenje.
Voznik osebnega avtomobi-
la Vladimir Lorenčič iz Celja je
v Frankolovem dohitel kole-
sarja, 49-letnega Jožeta Vur-
ceija iz Frankolovega. Voznik
osebnega avtomobila ga je za-
del tako, da je kolesarja vrglo
na vozišče, kjer je obležal hudo
telesno poškodovan. Odpeljali
so ga v celjsko bolnišnico, kjer
je za posledicami poškodbe
čez slabo uro umrl.
M. A.
Pomagamo
obnavljati
Radio Celje
žiro račun:
50700-603-31198
SP. REČICA I 63270 LAŠKO
(pri tovarni TIM)
tel. (063) 731-046
- detergent za posodo
Odprto od 7.30 do 19. ure,	16,90 din
sobota od 7.30 do 17. ure, ... , ,, ..cnn^'
nedelja od 7.30 do 12. ure. ~ niehcalecJolly 15,90 din
-	olje Zvezda	14,20
-	sladkor-50kg	9,90din
-	koruza	3,80 din
-	pšenična krmilna
moka	3,70 din