P O  O S M I H  L E T I H  S P E T  P L A Č U J E M O  DAV E K  Z A  » O D P R AV L JA N J E «  P L A Č N I H  N E S O R A Z M E R I J
12
PO OSMIH LETIH SPET PLAČUJEMO 
DAVEK ZA »ODPRAVLJANJE« PLAČNIH 
NESORAZMERIJ
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Pričakovanja kažejo na pospešitev povpraševanja. Za podjetja predelovalne dejavnosti, 
od koder izvira največji del izvoza, je povpraševanja dovolj, saj je na relativni ravni 
izpred desetletja, ko je hitro raslo, a še ni zašlo v večje pregrevanje. Povpraševanje za 
storitvena podjetja ostaja na prenizki ravni, zanje po krizi sploh še ni prišlo do opaznega 
izboljšanja. Dohodkovni položaj gospodinjstev se izboljšuje in je v drugem polletju 2016 že 
presegel raven v evro območju ter raven iz ugodnih, a ne pregretih let. Krepi se trošenje za 
trajne dobrine, kar potrjuje tudi nameravano investiranje v obnavljanje stanovanj in hiš. 
Pričakovanja so pri vseh komponentah trošenja nad dolgoročnim povprečjem, vendar se 
največja okrepitev obeta v trgovinah na drobno. Ker sta tudi pričakovano povpraševanje po 
storitvah in izvozno povpraševanje malo nad dolgoročnim povprečjem, lahko v naslednjih 
mesecih pričakujemo vsaj tako hitro rast kot doslej.
Septembrski zunanjetrgovinski rezultati so spet ugodnejši tako v dinamiki kot v presežku, ki 
se na letni ravni približuje 3% BDP. 
 
Gospodarska klima tudi v oktobru ostaja ugodna. Na to najbolj vplivata zaupanje v 
predelovalnih in storitvenih dejavnostih, pozitiven učinek pa dodaja še večje zaupanje 
potrošnikov. Zaupanje v gradbeništvu se je rahlo skrhalo, pričakovanja za naslednje tri 
mesece so se znižala. Močno je oktobra padlo zaupanje v trgovini na drobno, pričakovanja 
pa so se popravila. Gospodarska klima v celotni EU28 se je v primerjavi z enakim obdobjem 
lani nekoliko pokvarila; znižala so se naročila v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, 
okrepila pa so se pričakovanja v trgovini. 
Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi popravila, tudi impulzni trend kaže 
zviševanje tako v rudarstvo kot v predelovalnih dejavnostih. V EU je v septembru v 
primerjavi z avgustom industrijska proizvodnja upadla, a je ostala nad ravnjo iz septembra 
lani. Tokrat je najbolj zrasla na Švedskem in Irskem, padla pa na Danskem in v Nemčiji. 
Vrednost gradbenih del v septembra je bila večja kot avgusta, a za desetino manjša kot pred 
letom. Skupno število turističnih prenočitev se je v poznem poletju povečalo; povečalo se 
je število domačih in tujih turistov. V zračnem transportu je bilo pripeljanih več potnikov, 
13
P O  O S M I H  L E T I H  S P E T  P L A Č U J E M O  DAV E K  Z A  » O D P R AV L JA N J E «  P L A Č N I H  N E S O R A Z M E R I J
opravljenih je bilo tudi več potniških kilometrov; blagovni promet v Luki Koper je bil mnogo 
večji kot septembra lani. 
Čeprav se je brezposelnost oktobra sezonsko povečala, se razmere na trgu dela še naprej 
izboljšujejo, saj se povečuje število delovno aktivnih in zaposlenih. Povečanje števila 
iskalcev zaposlitve je skladno s sezono; tokrat je med novo prijavljeni večje število tistih, 
ki iščejo prvo zaposlitev, kot tistih, ki iščejo zaposlitev, ker so izgubili delo za določen 
čas. Med tistimi, ki so zapustili zavod, jih je večina dobila novo zaposlitev ali prešla med 
samozaposlene. Stopnja brezposelnosti na območju evra in v celotni EU se je v primerjavi 
z lansko zmanjšala, še naprej imata najnižjo brezposelnost Nemčija in Češka, najvišjo pa 
Grčija in Španija. 
Cene začenjajo pospeševati, na kar že nekaj časa opozarja osnovna inflacija. Oktobra so 
porasle cene blaga, padle pa cene storitev, vendar slednje naraščajo že dlje, cene blaga pa 
so se navzgor šele obrnile. Tekočo rast cen je oktobra krojila predvsem sezona. Po inflaciji 
se je Slovenija uvrstila že v prvo tretjino držav z najhitrejšo rastjo. Tudi proizvajalčeve 
cene so oktobra porasle, vendar je bolj dolgoročna rast ostala negativna. Še naprej so 
proizvajalčeve cene najšibkejše pri proizvodih za domači trg, medtem ko so cene za tuje 
trge porasle. Cenovna pričakovanja ne kažejo večjih sprememb, čeprav so od prvega 
četrtletja že dvakrat močno zanihala, novembra navzdol. Raven pričakovanj ostaja na 
dolgoročnem povprečju. Razen cen nafte, ki so padle, so se v novembru cene ostalih surovin 
povečevale, najhitreje cene kovin, najpočasneje cene neprehrambenih kmetijskih produktov. 
Bolj dolgoročno cene surovin naraščajo, tudi pri nafti, najhitreje cene neprehrambenih 
kmetijskih proizvodov, najpočasneje pa cene hrane in nafte. 
Septembra so se povprečne plače znižale, znižala se je tudi njihova bolj dolgoročna 
dinamika. Med tremi dejavnostmi, v katerih so se plače povečale, so bile izobraževanje in 
administracija ter poslovanje z nepremičninami. Bolj dolgoročno so plače najbolj porasle 
v rudarstvu, zdravstvu in izobraževanju. V prometu, kmetijstvu ter informacijski dejavnosti 
so se plače v letu dni zmanjšale.
Težave s plačami zdravnikov in njihova stavka so spet razkrile nesmiselnost umetno 
postavljenih razmerij ter togosti sistema, ki jih je v 2008 postavil Zakon o plačah v javnem 
sektorju. Nobena vlada se še ni lotila ponovnega urejanja tega področja, čeprav so zaradi 
ekonomsko nesmiselne ureditve imele velike težave. 
Zaostanki celotnih dohodkov slovenskega specialista od njegove redne zaposlitve so 
le malo nižji kot v državah z optimalnim upravljanjem sredstev za zdravstvo, struktura 
zaposlenih zdravnikov pa močno odstopa od optimalne strukture, ki omogoča optimalne 
rezultate. V Sloveniji je v skoraj 60% specialnosti zdravnikov opazno manj kot v državah, ki 
imajo optimalno urejeno zdravstvo, v 40% specialnosti pa jih je precej več kot v optimalni 
ureditvi. Zato je vsako popravljanje nagrajevanja proti optimalnemu zelo težavno in 
P O  O S M I H  L E T I H  S P E T  P L A Č U J E M O  DAV E K  Z A  » O D P R AV L JA N J E «  P L A Č N I H  N E S O R A Z M E R I J
14
praktično enosmerno – povečanje plač vseh zdravnikov, torej korak proč in ne k optimalni 
ureditvi. V kombinaciji z arhaično urejenim vodenjem javnih zavodov, v katerem direktor 
nima ključnih pooblastil, odgovarja pa za celotno poslovanje, je plačni zakon eksplozivna 
zmes za velike in dolgoročne težave brez možnosti učinkovite rešitve. Pri tem ne gre le 
za ekonomsko životarjenje javnih zavodov, ampak predvsem za družbeno razkrajanje, saj 
dolgoročne latentne težave povzročajo pavšalno blatenje velikih segmentov zaposlenih – 
celotnih profesionalnih skupin; enkrat bankirjev, drugič zdravnikov, tretjič,..., pač glede na 
(tudi politične) potrebe. 
Javnofinančni prihodki se umirjajo; oktobra so ostali praktično enaki kot septembra, 
bolj dolgoročno pa so se precej zmanjšali. Čeprav je bilo zmanjšanje je tudi posledica 
spremenjene osnove, je prišlo do umiritve rasti. Kumulativno so javnofinančni prihodki v 
letošnjem letu kar za 370 milijonov, to je za dober odstotek BDP presegli lanske. Neposredni 
davki in ostali prihodki so se oktobra zmanjšali, zmanjšala se je tudi bolj dolgoročna 
dinamika, domači davki na blago in storitve pa so se oktobra povečali, medletna stopnja 
pa je močno padla. 
Skupni krediti gospodinjstvom in nefinančnim korporacijam so septembra padli, bolj 
dolgoročna dinamika padanja pa se je ustavila. Dinamiko padanja še naprej poganjajo 
krediti podjetjem, ki so padli manj kot avgusta in obenem zadržali nespremenjeno medletno 
dinamiko krčenja. Krediti gospodinjstvom, ki so se aprila začeli obračati navzgor, so se 
tudi septembra okrepili. Ročnost kreditov se je v zadnjih treh letih drastično izboljšala. 
Skupni depoziti gospodinjstev in nefinančnih korporacij so se septembra zmanjšali, a bolj 
dolgoročna dinamika ostaja močna; navkljub pešanju pa depoziti podjetij medletno še 
naprej rastejo hitreje kot depoziti gospodinjstev. Obrestne mere ECB se niso spremenila, 
tudi pri medbančnih obrestnih merah je mrtvilo. Posojilne obrestne mere so sicer zanihale, 
neto spremembe pa so bile majhne, depozitne obrestne mere stojijo. 
Septembrski presežek tekoče plačilne bilance presega desetino mesečnega BDP. Stalno 
povečevanje presežka plačilne bilance, ki ima le v manjšem delu odraz na zmanjšanju 
zunanjega dolga, ni optimalno. V prvih treh četrtinah leta je bil presežek več kot 2.2 
milijarde evrov, k njemu sta prispevala velika presežka na računu blaga in računu storitev, 
zmanjševala pa sta ga primanjkljaja na računu primarnih in sekundarnih dohodkov. Bruto 
in neto zunanji dolg se zmanjšujeta; zelo nizek donos na slovenske obveznice sicer narašča, 
a gre za splošno rast donosov, tako da se donosi na slovenske obveznice povečujejo bistveno 
manj kot v primerljivih Italiji in Španiji.
15
P O  O S M I H  L E T I H  S P E T  P L A Č U J E M O  DAV E K  Z A  » O D P R AV L JA N J E «  P L A Č N I H  N E S O R A Z M E R I J
AFTER EIGHT YEARS WE ARE AGAIN 
PAYING PRICE FOR THE “ABOLITION” OF 
WAGE DISPARITIES
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Expectations point to boost in demand. For manufacturing companies, with the major 
portion of exports, demand is sufficient, as it is at the relative level of a decade ago, when 
it was rapidly growing, but had not yet faced a major overheating. Demand for service 
companies remains at too low level; since the crisis, there have been no noticeable 
improvements for them. The income situation of households is improving and in the second 
half of 2016, it has already exceeded the level in the euro area and the level of good, but not 
overheated years. There is a growing consumption of durable goods, which is confirmed by 
the intended investments in the restoration of apartments and houses. Expectations are for 
all components of spending over the long-term average, but the maximum reinforcement 
is promised in retail trade. Since the expected demand for services and export demand are 
slightly above the long-term average, we can expect at least as rapid growth as before.
 
In September, foreign trade results were again favorable, both in dynamics and with surplus 
which was on an annual level approaching 3% of GDP.
 
Economic sentiment in October remained favorable. This was the result of increased 
confidence in the manufacturing and services sectors; a positive effect was added by 
increased confidence of consumers. The confidence in the construction sector decreased 
slightly, expectations for the next three months are lower. The confidence fell in retail trade 
as well, but the expectations improved. Economic sentiment across the EU28, compared 
with the same period last year, worsened slightly due to reduced orders in construction and 
manufacturing, and boosted expectations in the retail trade.
 
Industrial production in the year to year comparison recovered, including impulse trend 
upward in both the mining and manufacturing sector. In the EU, industrial production 
declined in September but remained above the level of last September. This time it grew 
most in Sweden and Ireland, and it fell in Denmark and in Germany.
 
The value of construction works in September was higher than in August, but a tenth lower 
than a year ago. Total number of tourist overnight stays increased in late summer; both 
the number of domestic and foreign tourists increased. In the air transport the number 
P O  O S M I H  L E T I H  S P E T  P L A Č U J E M O  DAV E K  Z A  » O D P R AV L JA N J E «  P L A Č N I H  N E S O R A Z M E R I J
16
of passengers and passenger-kilometers increased; the reloading in the Port of Koper 
significantly exceeded reloading in September last year.
 
Though the unemployment rate in October rose seasonally, the labor market situation 
continued to improve, as the number of employed persons and employees is growing. 
Increased number of job seekers is in line with the season; this time between the newly 
declared job seekers there is a larger number of those seeking for their first job, than those 
seeking employment, because they lost their jobs for a certain period of time. Among those 
who left the employment offices, most got new job or moved to the self-employed. The 
unemployment rate in the euro area and throughout the EU in comparison with last year 
fell, Germany and the Czech Republic continue to have the lowest, Greece and Spain the 
highest unemployment.
Prices are beginning to accelerate, as suggested for some time by core inflation. In October, 
the prices of goods increased while prices of services fell, but the latter were rising for a long 
while goods prices reversed up recently. Current price growth in October was determined by 
seasonal factors. At inflation, Slovenia ranks already in the first third of EU countries with 
the fastest growth rate. Also, producer prices in October rose, but more long-term growth 
remained negative. The weakest were prices for products for the domestic market, while 
prices for foreign markets increased. Price expectations show no major changes despite 
major swung in November downward. The level of expectations remains on the long-term 
average. Except for oil prices, which fell, the November prices of other commodities 
increased, the fastest prices of metals, the slowest prices of non-food agricultural products. 
A more long-term raw material prices, including oil prices, are rising; the fastest prices of 
non-food agricultural products, the slowest the prices of food and oil.
 
In September, average salaries decreased, also their more long-term dynamics fell. Among 
three activities in which wages increased were education, administration, and real estate. 
More long term wages increased the most in mining, health and education while they 
decreased in transportation, agriculture and information activities.
 
Problems with the salaries of doctors and their strikes are again revealing the absurdity of 
artificial positioned ratios and rigidity of the system, which was created by the 2008 Law on 
salaries in the public sector. No government has yet embarked on the re-regulation of this 
area, although they have faced major problems due to the economic nonsense arrangements.
 
The total income for a specialist from gainful employment in Slovenia is only slightly lower 
than in the countries with optimal management of resources for health care, while staffing 
of doctors strongly deviates from the optimum structure that enables optimal results. In 
Slovenia, there are almost 60% of the specialty doctors noticeably less than in countries 
with optimally regulated healthcare, in 40% of the specialty considerably more than in the 
optimal order. Therefore, any correction to the optimal reward is very difficult to achieve and 
17
P O  O S M I H  L E T I H  S P E T  P L A Č U J E M O  DAV E K  Z A  » O D P R AV L JA N J E «  P L A Č N I H  N E S O R A Z M E R I J
practically leads to increases of salaries of all doctors, thus step away and not to an optimal 
position. In combination with the archaic management of public institutions, in which the 
director does not have key powers, but is responsible for the entire business, the wage 
law creates explosive mixture of large and long-term problems without the possibility of 
effective solutions. This leads not only to economically miserable life of public institutions, 
but above all to social decomposition, because long-term latent problems caused flat 
defamation of large segments of employees - full professional groups; once the bankers, 
second the doctors, third, ..., depending on (also political) needs.
General government revenue is slowing; in October it remained virtually the same as 
in September, in more long term, growth has been considerably reduced. Although the 
reduction in October is also the result of the modified base, one can claim that there has 
been a slowdown in growth. Cumulatively government revenue this year exceeded the last 
year by as much as 370 million, which is a good percentage of GDP. Direct taxes and other 
revenues fell in October, the more long-term dynamics declined, domestic taxes on goods 
and services increased in October, but the annual rate fell sharply.
 
Total loans to households and non-financial companies fell in September, a more long-term 
dynamics of the decline came to a halt. The dynamics of the decline continued to be 
driven by loans to companies, which fell less than in August and at the same time retained 
unchanged year to year dynamics. Loans to households, which had begun to turn up in 
April, intensified in September. The maturity of the loans in the last three years improved 
drastically. Total deposits of households and non-financial companies fell in September, 
a more long-term dynamics remained strong; Despite slowing, deposits of companies 
continued to grow faster than deposits of households. ECB interest rates did not change, 
which is true also for the inter-bank interest rates. Lending rates rose slightly, net changes 
were small, deposit interest rates stand.
 
In September, surplus in the current balance of payments exceeded one-tenth of the monthly 
GDP. The steady increase in the surplus of the balance of payments, which has only a small 
reflection on the reduction of external debt, is not optimal. In the first three quarters of the 
year, there was a surplus of more than 2.2 billion €, with large surpluses on the accounts of 
goods and services and deficits in primary and secondary income. Gross and net external 
debt is decreasing; very low yields on Slovenian government bonds are rising, but this 
is due to a general growth, so that the yields on Slovenian government bonds increased 
significantly less than comparable yields of Italy and Spain.
P O  O S M I H  L E T I H  S P E T  P L A Č U J E M O  DAV E K  Z A  » O D P R AV L JA N J E «  P L A Č N I H  N E S O R A Z M E R I J
18
AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA
1. Pričakovanja kažejo na pospešitev povpraševanja
Podatki o domačem trošenju so do avgusta, ko se je skupno domače trošenje zmanjšalo za 
1.7%. Ker je avgust sezonsko šibak mesece, se je navkljub tekočemu zmanjšanju trošenja 
bolj dolgoročna dinamika precej okrepila. 
Omejitve v povpraševanju
10
20
30
40
50
60
70
80
90
2006 2008 2010 2012 2014 2016
10
20
30
40
50
60
2006 2008 2010 2012 2014 2016
Slovenija
Slovenija
evro območje
evro območje
PREDELOVALNA DEJAVNOST STORITVENI SEKTORJI
Vir :EC;AMECO; lastni  izračuni
Opomba:  Odstotek podjet i j ,  k i  j ih  omejuje premajhno povpraševanje;  S loveni ja  in  evro območje
Rast impulznega trenda je porasla iz negativnih vrednosti na 4.8% na letni ravni, medletna 
stopnja se je prav tako opazno povečala. zmanjšalo za 1.4%, vendar je trendno - bolj 
dolgoročno - opazno pospešilo rast, na dobrih 3% letno. Trošenje države za blago in storitve 
praviloma močno niha, tako, da o trajnejšem obratu bolj dolgoročne rasti ni mogoče govoriti, 
čeprav je avgusta močno poraslo (tekoče za 12%, medletno pa za skoraj eno petino). 
Bolj dolgoročna dinamika se je okrepila pri trošenju gospodinjstev in še zlasti trošenju 
države. Trošenje gospodinjstev se je sicer sezonsko avgusta zmanjšalo za 1.4%, vendar je 
trendno - bolj dolgoročno - opazno pospešilo rast, na dobrih 3% letno. 
Investicije so se avgusta opazno zmanjšale, tudi medletno so bile precej nižje, čeprav je bil 
padec verjetno predvsem enkratne narave, saj je rast impulznega trenda porasla in je bila 
avgusta (za razliko od julija in junija) malo nad ničlo.
Podatki o izvoznem povpraševanju so do septembra, ko je skupni izvoz močno povečal, 
vendar je bilo povečanje v veliki meri sezonsko, saj se je bolj dolgoročna dinamika celo 
zmanjšala, čeprav je še vedno presegala 5% na letni ravni. Močno bolj dolgoročno dinamiko 
ima izvoz na trge izven EU, saj se je v zadnjih dveh mesecih povečeval po medletnih 
19
P O  O S M I H  L E T I H  S P E T  P L A Č U J E M O  DAV E K  Z A  » O D P R AV L JA N J E «  P L A Č N I H  N E S O R A Z M E R I J
stopnjah okoli 15%. Tekoče povečanje je bilo septembra sicer še bistveno večje, vendar je 
to bila posledica predvsem septembrskega zelo močnega sezonskega vpliva. 
Takšna rast izvoza Slovenije na trge izven EU je bistveno hitrejša od izvoza EU, ki se že 
celo leto ne more izviti iz negativne bolj dolgoročne dinamike. 
Ob takšni dinamiki trošenja se seveda postavlja vprašanje s kakšne ravni se trošenje 
spreminja-povečuje. Na sliki je raven povpraševanja prikazano za podjetja predelovalne 
dejavnosti in storitvenih sektorjev. Prikazni so odstotki podjetij, ki ocenjujejo, da jih 
nezadostno povpraševanje opazno omejuje pri poslovanju. Na dlani je, da je za podjetja 
predelovalne dejavnosti, od koder izvira največji del izvoza slovenskega gospodarstva, 
povpraševanje dovolj veliko, saj je na enaki relativni ravni kot v konjunkturnih letih 2005-
2006, ko gospodarstvo še ni zašlo v večje pregrevanje je pa hitro raslo. 
Po drugi strani pa je nezadostno povpraševanje še vedno na prenizki ravni za storitvena 
podjetja, saj zanje po krizi sploh še ni prišlo do opaznega izboljšanja v ravni povpraševanja.
Izkoriščenost kapacitet
68
72
76
80
84
88
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
Slovenija
evro območje
Vir :EC;  AMECO; lastni  izračuni
Opomba:  Izkor iščenost  kapacitet  predelovalne dejavnost i ;  odstotek kapacitet
Da je raven povpraševanja v predelovalni dejavnosti približno na normalni ravni 
dokumentira tudi izkoriščenost kapacitet, saj se zadnje leto in pol povečuje precej hitreje 
kot v evro območju in je po ravni že višja kot v konjunkturnem obdobju 2005-2006. 
Že v prejšnji številki GG smo opozorili na krepitev bolj dolgoročnega trošenja gospodinjstev 
(trošenja za trajne dobrine) kot enega od ključnih faktorjev povečevanja vzdržnega 
P O  O S M I H  L E T I H  S P E T  P L A Č U J E M O  DAV E K  Z A  » O D P R AV L JA N J E «  P L A Č N I H  N E S O R A Z M E R I J
20
povpraševanja torej tudi vzdržnosti rasti. Tudi slika dohodkovnega položaja gospodinjstev 
kaže krepitev potencialnega trošenja gospodinjstev za trajne dobrine. Dohodkovni položaj 
gospodinjstev se namreč stalno povečuje že od konca 2013 in je v drugem polletju 2016 
že presegel raven v evro območju ter istočasno tudi raven iz ugodnih (nepregretih) let 
2005 oziroma 2006. Pospeševanje trošenja prebivalstva za trajne dobrine potrjuje tudi 
nameravano investiranje v obnavljanje stanovanj oziroma hiš. 
Dohodkovni položaj in dolgoročno trošenje gospodinjstev
-80
-70
-60
-50
-40
-30
-20
-10
0
2006 2008 2010 2012 2014 2016
-68
-64
-60
-56
-52
-48
-44
-40
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
Slovenija
Slovenija
evro območje
evro območje
DOHODKOVNI POLOŽAJ OBNAVLJANJE STANOVANJA ALI HIŠE
Vir :EC;  AMECO; lastni  izračuni
Opomba:  Neto odstotek gospodinjstev,  k i  svoj  dohodkovni  položaj  ocenjuje jo kot  dober (neto odstotek=dober-s lab) ; 
neto odstotek gospodinjstev,  k i  bo obnavl ja l  stanovanje al i  h išo v  naslednjem letu;  S loveni ja  in  evro območje
Kakšno povpraševanje pričakujejo ekonomske enote v nekaj naslednjih mesecih? 
Pričakovanja so pri vseh komponentah trošenja nad dolgoročnim povprečjem, vendar se 
največja okrepitev trošenja obeta trošenju v trgovinah na drobno za blago. Ker sta tudi 
pričakovano povpraševanje po storitvah in izvozno povpraševanje malo nad dolgoročnim 
povprečjem, lahko tudi pri teh dveh v naslednjih nekaj mesecih pričakujemo vsaj tako hitro 
rast kot doslej.
2. V septembru je bila blagovna menjava relativno ugodnejša kot poleti
Septembrski zunanjetrgovinski rezultati so spet ugodnejši tako v pozitivni dinamiki kot v 
pozitivnem saldu, ki se na letni ravni približuje 3% BDP. 
21
P O  O S M I H  L E T I H  S P E T  P L A Č U J E M O  DAV E K  Z A  » O D P R AV L JA N J E «  P L A Č N I H  N E S O R A Z M E R I J
Trgovinska menjava
1,700
1,750
1,800
1,850
1,900
1,950
2,000
2,050
2,100
2012 2013 2014 2015 2016
-1228
-541
227
717
838
uvoz
izvoz
mil. €
Vir  SURS
Opombe:  desezonirani  podatki ,  števi lke med obema l in i jama so letne vrednost i  oz i roma vrednost i  v  t reh kvar tal ih 
za 2016
Skupni izvoz je bil septembra 2287 milijonov € (5.2% več kot septembra 2015), skupni 
uvoz 2114 milijonov € (4.3 več kot leto prej), tako da je bil saldo 173 milijone € in pokritje 
uvoza z izvozom 108.2%. Pri tem je bila odprema blaga v EU 1739 milijonov € (3.4% več 
kot leto prej), prejem blaga iz EU 1725 milijonov € (5.4% več), kar pomeni presežek 14 
milijonov € oziroma 100.8% pokritje uvoza z izvozom. Z nečlanicami EU je znašal izvoz 
548 milijonov € (11.4% več kot leto prej), uvoz 389 milijonov € (0.6% manj kot pred 
letom), kar je pomenilo saldo 159 milijonov € oziroma 140.9% pokritje uvoza z izvozom.
V prvih treh četrtinah letošnjega leta je znašal skupni izvoz 18573 milijonov € (4.2% več 
kot v enakem obdobju 2015), skupni uvoz 17751 milijonov € (2.6% več kot pred letom), kar 
pomeni presežek 822 milijonov € oziroma 104.6% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi s 
članicami EU je znašala odprema blaga 14309 milijonov € (4.0% več), prejem blaga 14377 
milijonov € (3.5% več), kar da primanjkljaj 68 milijonov € oziroma 99.5% pokritje uvoza 
z izvozom. V menjavi z nečlanicami je znašal devetmesečni izvoz 4265 milijonov € (5.0% 
več kot v enakem obdobju 2015), uvoz 3374 milijonov € (0.7% manj kot leto prej), kar da 
saldo 891 milijonov € oziroma 126.4% pokritje uvoza z izvozom.
3. Gospodarska klima še naprej ugodna
Razvoj gospodarske klime je v oktobru še naprej ugoden. Po anketi Statističnega urada 
Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je bila vrednost njenega kazalnika v 
P O  O S M I H  L E T I H  S P E T  P L A Č U J E M O  DAV E K  Z A  » O D P R AV L JA N J E «  P L A Č N I H  N E S O R A Z M E R I J
22
oktobru 2016 za odstotno točko višja kot mesec prej, od oktobra 2015 je bila višja za 1,4 
odstotne točke, hkrati pa je bila njegova vrednost za dobrih deset odstotnih točk višja od 
dolgoletnega povprečja. Na zvišanje mesečni ravni gospodarske klime sta najbolj vplivala 
zaupanje v predelovalnih in storitvenih dejavnostih, pozitiven učinek pa je dodalo še večje 
zaupanje potrošnikov.
Na otoplitev gospodarske klime v oktobru je najbolj vplivalo zvišanje vrednosti kazalnika 
zaupanja v predelovalnih dejavnostih, ki je bila za tri odstotne točke višja kot septembra, 
glede na oktober 2015 je bila njegova vrednost enaka, glede na dolgoletno povprečje pa 
za 8 odstotnih točk višja. Po SURS-ovih podatkih so se vrednosti skoraj vseh kazalnikov 
pričakovanj v predelovalnih sektorjih za naslednje tri mesece v primerjavi s predhodnim 
mesecem znižale, zvišala se je samo vrednost kazalnika pričakovana proizvodnja.
Zaupanje se je okrepilo tudi v storitvenih dejavnostih, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja 
v teh sektorjih v oktobru 2016 za 3 odstotne točke višja kot predhodni mesec in hkrati za 
13 odstotnih točk višja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi z oktobrom lani pa je bila 
njegova vrednost višja za 3 odstotne točke. 
Zaupanje v gradbeništvu se je rahlo skrhalo, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v 
tem sektorju v oktobru 2016 za odstotno točko nižja kot predhodni mesec, hkrati pa za 13 
odstotnih točk višja kot oktobra lani. Poudariti velja, da so se vrednosti vseh kazalnikov 
pričakovanj za naslednje tri mesece v gradbeni dejavnosti oktobra v primerjavi s predhodnim 
mesecem znižale. 
23
P O  O S M I H  L E T I H  S P E T  P L A Č U J E M O  DAV E K  Z A  » O D P R AV L JA N J E «  P L A Č N I H  N E S O R A Z M E R I J
Naročila, pričakovanja in gospodarski optimizem
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
2013 2014 2015 2016
-60
-50
-40
-30
-20
-10
0
2013 2014 2015 2016
-20
-10
0
10
20
30
40
50
60
70
2013 2014 2015 2016
-15
-10
-5
0
5
10
15
2013 2014 2015 2016
normalna raven
normalna raven
normalna raven
normalna raven
Slovenija
EU
EU
Slovenija
EU
Slovenija
EU
Slovenija
EU
PREDELOVALNA DEJAVNOST GRADBENIŠTVO
TRGOVINA GOSPODARSKI OPTIMIZEM
Vir :  Eurostat
Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno v oktobru je bila glede na predhodni 
mesec nižja za 19 odstotnih točk, glede na oktober 2015 pa za tri odstotne točke. Vrednosti 
kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece so se oktobra v primerjavi s predhodnim 
mesecem večinoma zvišale, znižala se je le vrednost kazalnika pričakovane prodajne cene.
Gospodarska klima v celotni EU28 se je oktobra v primerjavi z enakim obdobjem v letu 
2015 v splošnem nekoliko pokvarila. Mesečna primerjava pa kaže, da so se v gradbeništvu 
v oktobru 2016 naročila glede na mesec poprej znižala za 6 odstotnih točk, glede na oktober 
lani so za približno toliko višja. Glede na september so se v oktobru za 2,4 odstotne točke 
zvišala pričakovanja v trgovini na drobno, pričakovanja v predelovalnih dejavnostih pa so 
se v enakem obdobju poslabšala za 1,9 odstotne točke. 
P O  O S M I H  L E T I H  S P E T  P L A Č U J E M O  DAV E K  Z A  » O D P R AV L JA N J E «  P L A Č N I H  N E S O R A Z M E R I J
24
GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST
4. Industrijska produkcija ponovno navzgor
Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi popravila. Po originalnih 
(nedesezoniranih) podatkih SURS-a je bila industrijska produkcija v septembru 2016 za 
6,3% višja kot v enakem mesecu leta 2015. Impulzni trend kaže, da se je v septembru 
industrijska produkcija zviševala po stopnji 0,65%. 
Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v letošnjem 
septembru v primerjavi s septembrom 2015 povečala za dobro polovico. Impulzni trend pa 
kaže, da se je v septembru dejavnost rudarstva zviševala po stopnji 5.87%.
Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih 
SURS-a v septembru v primerjavi s septembrom 2015 povišala za 6,9%, impulzni trend pa 
kaže, da se je v septembru dejavnost predelovalne industrije povečevala po stopnji 0,58%.
Desezonirani podatki Eurostata kažejo, da je v mesecu septembru 2016 glede na avgust 
industrijska produkcija v EU28 upadla za 0,7%, na območju evra (EA19) pa za 0,8%. Glede 
na september lani pa je v letošnjem septembru industrijska produkcija tako v EU28 kot tudi 
na območju evra porasla za 1,2%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, 
je industrijska produkcija v septembru glede na mesec poprej najbolj porasla na Švedskem 
(7,6%) in na Irskem (6,4%), najbolj pa je upadla na Danskem (-8,1%) in v Nemčiji (-1,9%).
5. Poznopoletni porast turističnega povpraševanja 
Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del septembra letos za 4% višja od vrednosti 
gradbenih del, opravljenih v avgustu, vrednost opravljenih gradbenih del v septembru v 
primerjavi z istim mesecem 2015 se je zmanjšala za 9,2%. Impulzni trend opravljenih 
gradbenih ur pa kaže, da je v avgustu letošnjega leta sektor gradbeništva porasel z mesečno 
stopnjo rasti 0,96%. 
Skupno število turističnih prenočitev se je v poznem poletju povečalo. Avgusta letos je bilo 
le-teh za 6,9% več kot v enakem mesecu leta 2015, hkrati pa obdelava podatkov kaže, da 
se je skupno število prenočitev v osmem mesecu letos zviševalo po mesečni stopnji 0,95%. 
Pri tem je prišlo do porasta domačega turističnega povpraševanja, saj je v avgustu število 
turističnih prenočitev domačih gostov povečalo za 1,5% glede na avgust 2015. Število 
prenočitev tujih gostov se je v enakem časovnem intervalu povečalo za 9,2%. Impulzni 
trend prenočitev domačih gostov v letošnjem avgustu kaže pozitivno rast po stopnji 0,2%,. 
impulzni trend prenočitev tujih gostov pa po stopnji 0,76%.
25
P O  O S M I H  L E T I H  S P E T  P L A Č U J E M O  DAV E K  Z A  » O D P R AV L JA N J E «  P L A Č N I H  N E S O R A Z M E R I J
Podatki SURS-a o transportu za september 2016 kažejo, da je bilo v zračnem prevozu 
prepeljanih za 15% več potnikov kot septembra lani, število opravljenih potniških 
kilometrov pa je bilo v zračnem prevozu prav tako več in sicer za 17%. V luki Koper je bil 
blagovni promet v septembru za 17% večji kot septembra lani. 
6. Brezposelnost sezonsko nekoliko večja
Na trgu dela se je stanje sezonsko nekoliko poslabšalo. Število aktivnih prebivalcev se 
je po podatkih SURS-a v mesecu septembru 2016 povečalo na 919563 oziroma za 2932 
oseb glede na mesec prej, glede na september 2015 se je število povečalo za dobrih ¸4,7 
tisoč oseb oziroma 0,5 odstotka. V septembru je bilo v Sloveniji 824438 delovno aktivnih 
prebivalcev. Glede na avgust se je število delovno aktivnih povečalo za 5702 oseb, glede na 
september 2015 pa se je to število povečalo za 14,4 tisoč oseb ali 1,8%. Med zaposlenimi 
osebami jih je bilo v septembru še vedno slabih 93% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo 
število pa se je od septembra lani povečalo za 3%. Število zaposlenih pri fizičnih osebah 
se je glede na september 2015 zmanjšalo za 0,5%. Med samozaposlenimi pa je bilo 73% 
samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v samem septembru povečalo 
za 248, od septembra 2015 pa za 2,9%. 
Iskalci dela
92,000
96,000
100,000
104,000
108,000
112,000
116,000
120,000
124,000
128,000
132,000
2012 2013 2014 2015 2016
število
Vir :  ZRSZ
Po zadnjih podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec oktobra 2016 registriranih 97263 
brezposelnih oseb, kar je za 2138 oseb oziroma 2,2% več kot ob koncu septembra, 
v primerjavi z oktobrom 2015 pa je bilo brezposelnih oseb manj za 9,5%. V letošnjem 
oktobru se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 10440 brezposelnih oseb, kar je 
P O  O S M I H  L E T I H  S P E T  P L A Č U J E M O  DAV E K  Z A  » O D P R AV L JA N J E «  P L A Č N I H  N E S O R A Z M E R I J
26
slabih 55% več kot v septembru in za 9,1% manj kot oktobra 2015. Med novo prijavljenimi 
je bilo 4499 iskalcev prve zaposlitve, 948 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3909 
brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Odliv iz brezposelnosti je oktobra 
letos znašal 8302 brezposelnih oseb, med katerimi se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 
5344, kar je 21% manj kot septembra in 1,5% manj kot oktobra lani. 
Po podatkih Eurostata je bila septembra 2016 stopnja brezposelnosti na območju evra 
(EA19) 10,0%, kar je 0,6 odstotne točke manj kot septembra lani. V celotni evropski 
osemindvajseterici (EU28) je bila stopnja brezposelnosti v septembru 8,5% in se je glede 
na enak mesec v 2015 zmanjšala za 0,7 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo 
septembra v EU28 20,8 milijona brezposelnih oseb, od teh 16,2 milijona na območju evra. 
Med posameznimi članicami EU so v septembru najnižjo stopnjo brezposelnosti zabeležili 
v Nemčiji (4,1%) in na Češkem (4,0%), najvišjo pa v Španiji (19,3%) in v Grčiji, za katero 
julijski podatek znaša 23,2%.
CENE, PLAČE IN STROŠKI DELA
7. Cene začenjajo pospeševati
Oktobra so cene porasle za 0.5%. Precej se je povečala tudi njihova bolj dolgoročna 
dinamika, po več kot dveh letih je medletna rast presegla 0.5%, rast impulznega trenda 
(okoli 2.4%) pa kaže, da so v ozadju še dodatni pritiski na povečanje cen. Osnova inflacija, 
ki ne obsega cen energentov in prehrane, že nekaj časa opozarja na pospeševanje cen po 
stopnjah preko 1%, vsaj od maja letos sistematično.
Inflacija
-2
-1
0
1
2
3
4
2012 2013 2014 2015 2016
 %
ciljana inflacija ECB
Slovenija
evro območje
Vir :  Eurostat
27
P O  O S M I H  L E T I H  S P E T  P L A Č U J E M O  DAV E K  Z A  » O D P R AV L JA N J E «  P L A Č N I H  N E S O R A Z M E R I J
Oktobra so sicer porasle cene blaga, padle pa cene storitev, vendar so cene storitev bolj 
dolgoročno še naprej naraščale (po preko 1.6% letno), medtem ko so se cene blaga 
dolgoročno obrnile navzgor in se po daljšem času začele medletno (sicer zelo) počasi 
povečevati.
Tekočo rast cen je oktobra krojila predvsem sezona. Tako so cene blaga precej porasle zaradi 
zamenjave kolekcij iz skupine oblek in obutve (k skupnemu povečanju cen so prispevale 
0.7 točke), nekaj (0.1 točke) pa so k rasti prispevale še cene hrane (sadja in gaziranih pijač). 
Po dugi strani so se cene počitniških paketov še znižale, padle so tudi cene avtomobilov. 
Eno in drugo je znižalo rast skupnih cen za 0.2 oziroma 0.1 odstotne točke.
Med državami EU primerljiv indikator rasti cen je harmoniziran indeks življenjskih 
stroškov. Ta je oktobra porasel za 0.4 in je bil medletno za 0.7 višji kot lani. Navkljub tako 
počasnemu naraščanju cen, se je Slovenija med državami evro območja in EU pomaknila še 
malo navzgor in bila že v prvi tretjini držav z najhitrejšo rastjo cen; v EU in evro območju 
je medletna rast oktobra dosegla 0.5%, najhitrejšo rast sta imeli še naprej Avstrija in Belgija 
(1.4% oziroma 1.9% letno).
Tudi proizvajalčeve cene so oktobra porasle (za 0.3%), vendar je zaradi nizke osnove bolj 
dolgoročna rast ostala še naprej negativna. Šele aprila se je namreč dinamika proizvajalčevih 
cen začela obračati navzgor. Oktobra so cene ponovno dobile impulz od cen proizvodov 
široke porabe. 
Še vedno so proizvajalčeve cene najšibkejše pri proizvodih, ki gredno na domači trg, tudi 
oktobra so se znižale (za 0.2%), medtem ko so cene proizvajalcev za tuje trge porasle, še 
zlasti za evrske trge (za 0.8%).
Cenovna pričakovanja ne kažejo večjih sprememb, čeprav so postala pri cenah blaga na 
drobno precej bolj živahna. Od prvega četrtletja so že dvakrat močno zanihala. Novembra 
so ponovno precej padla, tako da je presežek proizvajalcev, ki pričakuje zmanjšanje cen nad 
tistimi, ki pričakujejo povečanje, dosegel kar 20% vseh proizvajalcev. Pri cenah storitev in 
proizvajalčevih cenah industrijskih proizvodov pa so spremembe majhne, raven pričakovanj 
pa ostaja na dolgoročnem povprečju.
Podatki o cenah surovin so dostopni do sredine novembra, ko je bila mesečna rast (v evrih) 
3.4%. Razen pri cenah nafte, se pri vseh ostalih surovinah, v skladu s pričakovanji, cene 
povečujejo. Najhitreje so cene naraščale pri kovinah (v mesecu dni so se povečale za 4.7%, 
najpočasneje (razen pri nafti) pa cene neprehrambenih kmetijskih produktov (za 1.6%, v 
evrih). Cene nafte pa so, kot rečeno, padle celo za 11.5% v evrih.
Tudi bolj dolgoročno cene surovin naraščajo, tudi pri nafti. Skupno so se v zadnjem letu 
povečale za 6.4% (v evrih), najbolj pri neprehrambenih kmetijskih proizvodih (čeprav 
P O  O S M I H  L E T I H  S P E T  P L A Č U J E M O  DAV E K  Z A  » O D P R AV L JA N J E «  P L A Č N I H  N E S O R A Z M E R I J
28
se jim je, kot smo videli, v zadnjem času dinamika zelo zmanjšala), za 21.5% v evrih, 
najpočasneje pa pri hrani (za 9.2% v evrih) in nafti, kjer so se v letu dni povečale samo za 
5%! 
8. Plače v javnem sektorju dolgoročno še prehitevajo privatni sektor 
Septembra so se povprečne plače zmanjšale (za 0.2%), znižala se je tudi njihova bolj 
dolgoročna dinamika (medletna stopnja je padla z 3.1% v avgustu na 2.1% v septembru).
Med dejavnostmi so septembra le tri imele povečanje povprečnih plač, največje povečanje 
je bilo v izobraževanju in administraciji (za 3.2% oziroma 2%), med gospodarskimi sektorji 
pa so porasle ( za 0.9%) le plače poslovanja z nepremičninami. 
Bolj dolgoročno so plače do septembra najbolj porasle predvsem v dejavnostih javnega 
sektorja. Še posebno v administraciji, kjer je v medletnih povečanjih še vedno viden močan 
vpliv sproščenih izplačil za napredovanja s konca lanskega in začetka letošnjega leta (v 
letu dni so porasle za 6.6%). Rudarstvo (s porastom za 4.9%) je drugi sektor z najvišjim 
bolj dolgoročnim povečanjem, sledita pa zdravstvo in izobraževanje (3.6% oziroma 3.5%). 
V prometu, skupaj s skladiščenjem, kmetijstvu ter informacijski dejavnosti, skupaj s 
komunikacijsko dejavnostjo, so se povprečne plače v letu dni zmanjšale (za 0.3% do 0.5%).
Celotni dohodki specialista
0
2
4
6
8
1.5 2 2.5 3 3.5 4
dohodki specialista od redne zaposlitve
št
ev
ilo
 d
rž
av
Vir :  OECD; lastni  izračuni
Opomba:  Celotni  dohodki  special ista od redne zaposl i tve na enoto povprečnega dohodka od redne zaposl i tve v 
državi ;  celotni  dohodki  obsegajo tudi  nadurno delo;  države EU;  rdeče je  označena Sloveni ja ;  črno je  označena 
mediana držav,  k i  določajo opt imum: Belg i ja ,  Franci ja ,  Luksemburg,  Švedska,  Nizozemska,  Špani ja  in  Ciper
29
P O  O S M I H  L E T I H  S P E T  P L A Č U J E M O  DAV E K  Z A  » O D P R AV L JA N J E «  P L A Č N I H  N E S O R A Z M E R I J
Odstopanje števila zdravnikov od optimuma
0
5
10
15
20
−20 −10 0 10 20 30
fre
kv
en
ca
 s
pe
ci
al
no
st
i
število zdravnikov na 100000 (presežek-primanlkjaj od učinkovitosti)
Vir :  OECD; Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  Odstopanje števi la  zdravnikov od opt imuma po specialnost ih (splošni  zdravnik i  so ena od specialnost i ) ; 
opt imum določajo Belg i ja ,  Franci ja ,  Luksemburg,  Švedska,  Nizozemska,  Špani ja  in  Ciper ;  števi lo  zdravnikov na 
100000 prebivalcev po specialnost ih;  rdeče je  označena meja med specialnostmi  v  pr imanjkl ja ju oz i roma presežku 
zdravnikov
Vprašanje relativnega nagrajevanja v javnem sektorju je s stavko zdravnikov ponovno 
prišlo v ospredje. Težave s plačami zdravnikov so zelo nazorno razkrile nesmiselnosti 
umetno postavljenih razmerij (med zaposlitvami in kvalifikacijami) ter popolne togosti 
sistema, ki jih je postavil plačni zakon iz 2008. Zakon o plačah v javnem sektorju, ki je 
bil sprejet 2008, je namreč zacementiral razmerja med plačami različnih kvalifikacij in 
zaposlitev in tako onemogočil kakršno koli, kolikor toliko hitro, prilagajanje nagrajevanja v 
javnem sektorju, ki bi sicer bilo potrebno zaradi spremenjenih pogojev dela (spremenjenega 
obsega dela, spremenjene fiskalne pozicije države, itd). Nobena vlada po 2008 se še ni lotila 
ponovnega zakonskega urejanja tega področja, čeprav so doslej vse imele velike težave 
zaradi ekonomsko nesmiselne ureditve, ki jo je zakon postavil in čeprav je zakon že doslej 
povzročil ogromne narodnogospodarske škode (Vprašanje učinkovitosti zdravstvenega 
sistema oziroma obsega izdatkov za zdravstvo bodo predmet posebnega članka v GG.). 
Stavka zaradi plač zdravnikov je nazorno pokazala posledice nesmislov (narodnogospodarske 
škode), ki so bili uzakonjeni 2008, ker je zaradi zakona nemogoče učinkoviti rešiti nekatere 
ključne težave v delovanju zdravstvenega sistema, saj je rešitev vezana tudi na spremembe 
v relativnem nagrajevanju in ne le na splošno povečanje plač. Celotni dohodki specialista 
od redne zaposlitve so v Sloveniji malo nižji od mediane v EU in tudi nižji od mediane 
sedmih držav, ki po analizah Evropske Komisije najbolj učinkovito uporabljajo v zdravstvo 
P O  O S M I H  L E T I H  S P E T  P L A Č U J E M O  DAV E K  Z A  » O D P R AV L JA N J E «  P L A Č N I H  N E S O R A Z M E R I J
30
vložena sredstva (Francija, Belgija, Ciper, Španija, Luksemburg, Švedska in Nizozemska). 
Študija Evropske komisije »Efficiency estimates of health care systems« iz 2015 obsega 
sistematičen (empirično bogat) pregled dometa zdravstvenih sistemov držav EU. Vendar 
so ugotovitve, na osnovi za DEA metodo, nenavadnega metodološkega sklepanja, uperjene 
le v zagovarjanje dodatnega fiskalnega rezanja zdravstvene oskrbe. Zaostanek celotnih 
dohodkov specialista v Sloveniji za državami z optimalnim upravljanjem sredstev za 
zdravstvo je bil 2014 slabih 5%. Letos je verjetno zaostanek že manjši, saj so, kot smo 
pokazali zgoraj, v 2015 in letos plače v zdravstvu prehitevale povprečne plače. 
Istočasno pa struktura zaposlenih zdravnikov v Sloveniji močno odstopa od optimalne 
strukture zaposlenosti (od mediane navedenih držav, po posameznih zdravniških 
specialnostih), torej tiste strukture, ki omogoča omenjenim državam optimalne rezultate 
pri danih vloženih sredstvih. Kot kaže slika je v Sloveniji v skoraj 60% specialnostih 
zdravnikov opazno manj kot v državah, ki imajo optimalno urejeno zdravstvo (splošni 
zdravniki so prikazani kot ena od takšnih, bolj obsežnih, specialnosti v primanjkljaju), v 
40% specialnostih pa je zdravnikov precej več, kot v optimalni ureditvi. Po številu je slednjih 
skoraj ena petina vseh aktivnih zdravnikov (okoli 1200). Prvi del (premalo) zaposlenih 
zdravnikov daje seveda vzvod zdravstvenemu sindikatu za pritiske, oba dela skupaj pa 
določata obseg povečanja stroškov, ki jih povzročajo njegove zahteve. Ker je v drugem delu 
dobra petina vseh zaposlenih zdravnikov, je seveda vsako popravljanje nagrajevanja proti 
optimalnemu (potrebno na primer, zaradi velike preobremenjenosti nekaterih segmentov 
zdravnikov) zelo težavno in praktično enosmerno – povečanje plač vseh zdravnikov, 
namesto popravljanje nagrajevanja na obeh straneh pahljače zaposlenosti (povečanje 
nekaterim in zmanjšanje drugim), torej korak proč in ne k optimalni ureditvi. Plačni zakon 
namreč onemogoča razlike v nagrajevanju med specialisti, kaj šele nagrajevanje razlik v 
kvaliteti med zdravniki iste specialnosti. 
V kombinaciji z arhaično urejenim vodenjem javnih zavodov (uzakonjenim pred četrt 
stoletja), ko management nima ključnih pooblastil (je le izvajalska roka odločitev politike) 
niti za tekoče delo (kaj šele za investicije), odgovarja pa za celotno poslovanje, če njegovega 
nagrajevanja sploh ne omenimo, je takšen plačni zakon eksplozivna zmes za velike 
in dolgoročne težave brez možnosti učinkovite rešitve. Pri tem ne gre le za ekonomsko 
životarjenje javnih zavodov in neoptimalnost njihovih storitev, temveč predvsem za 
družbeno razkrajanje, saj dolgoročne latentne težave povzročajo pavšalno blatenje velikih 
segmentov zaposlenih – celotnih profesionalnih skupin; enkrat bankirjev, drugič zdravnikov, 
tretjič,..., pač glede na (tudi politične) potrebe. 
31
P O  O S M I H  L E T I H  S P E T  P L A Č U J E M O  DAV E K  Z A  » O D P R AV L JA N J E «  P L A Č N I H  N E S O R A Z M E R I J
FINANČNA GIBANJA
9. Umirjanje javnofinančnih prihodkov
Oktobra so javnofinančni prihodki ostali praktično enaki kot septembra, bolj dolgoročno pa 
so se precej zmanjšali. Vendar je bilo zmanjšanje v veliki meri posledica premika timinga 
vplačil v lanskem septembru na oktober, torej spremenjene osnove primerjave. Tudi, če 
to upoštevamo, je prišlo konec tretjega četrtletja do umiritve dinamike javnofinančnih 
prihodkov, saj je bila medletna rast povprečka oktobra in septembra le 3%, opazno nižje kot 
v prehodnih mesecih. Kumulativno so javnofinančni prihodki v letošnjem letu že močno 
presegli 2015, kar za 370 milijonov, torej za dober odstotek BDP.
Neposredni davki in ostali prihodki so se oktobra zmanjšali za 3.8%, tudi bolj dolgoročna 
dinamika se je zmanjšala (medletna rast je padla na samo 0.9%)! Tekoče zmanjšanje za 
okoli 30 milijonov od septembra na oktober je posledica padca ključnih prispevkov (za 
zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, skupno za okoli 15 milijonov) ter prihodkov 
upravnih organov (za 14 milijonov). Medletna zmanjšanja so bila omejena na manj izdatne 
postavke, saj so se glavne davčne oblike neposrednih davkov oktobra medletno okrepile; 
tako so se največ zmanjšali predvsem prihodki upravnih organov in takse, eni in drugi za 
okoli 6% (oktobra je bil ustrezen izpad 3.6 milijona). 
Domači davki na blago in storitve so se oktobra povečali za 7.6%, navkljub temu je medletna 
stopnja močno padla. Pri domačih davkih na blago in storitve je namreč lani, kot rečeno, 
prišlo do premika timinga vplačila iz septembra na oktober, zato je bil nihaj bolj dolgoročnih 
stopenj pri teh davkih še večji kot pri skupnih (medletna stopnja je oktobra padla celo na 
-18%). Davek na dodano vrednost, kot najpomembnejša posredna davčna oblika, je porasel 
glede na september za 45 milijonov in presegel lanskoletni oktober za 6%. Trošarine so 
druga najbolj izdatna davčna oblika domačih davkov na blago in storitve. Oktobra so se 
zmanjšale za 10 milijonov (za okoli 7%), medletno pa so se, zaradi omenjenega premika v 
timingu vplačil v lanskem letu, zmanjšale kar za 30%. Medletno se še naprej hitro krči davek 
na dodano vrednost obračunan od uvoza, oktobra je bil kar za 85% nižji kot v lanskem letu. 
Tudi če se upošteva omenjeni lanskoletni premik v timingu vplačil, se skupni donos davka 
na dodano vrednost letos po poletju zmanjšuje (skupno v septembru in oktobru za 2%) 
10. Krediti še naprej padajo, njihova ročnost pa se izboljšuje 
Skupni krediti (gospodinjstvom in nefinančnim korporacijam) so septembra padli za 20 
milijonov (0.1%). Bolj dolgoročna dinamika padanja, se je po avgustovskem dodatnem 
padcu, septembra ustavila malo nad -7% letno. Dinamiko padanja še naprej poganjajo 
krediti podjetij, ki so septembra sicer padli precej manj kot avgusta, vendar še vedno skoraj 
P O  O S M I H  L E T I H  S P E T  P L A Č U J E M O  DAV E K  Z A  » O D P R AV L JA N J E «  P L A Č N I H  N E S O R A Z M E R I J
32
-0.7% in zadržali nespremenjeno medletno dinamiko krčenja okoli -14%, ki jo imajo že od 
zadnjega prenosa na DUTB. Krediti gospodinjstvom so se tudi septembra okrepili, tako se 
nadaljuje pospeševanje kreditov gospodinjstvom, ki je pričelo aprila, ko so se začeli krediti 
gospodinjstvom opazneje obračati navzgor.
Krediti podjetjem še naprej padajo nespremenjeno hitro kot že zadnji dve leti, istočasno 
krediti v evro območju stagnirajo tako, da so se v zadnjih dveh letih v Sloveniji krediti 
podjetjem relativno skrčili (glede na evro območje za preko 20%), čeprav gospodarstvo 
vseskozi raste hitreje kot v evro območju. Pri kreditih gospodinjstvom je prišlo do 
spremembe v sredini prvega četrtletja letos, ko so začeli naraščati po približno 0.4% na 
mesec, torej hitreje kot v evro območju. 
Krediti
0.76
0.80
0.84
0.88
0.92
0.96
1.00
1.04
2014:4 2015:1 2015:2 2015:3 2015:4 2016:1 2016:2 2016:3
0.99
1.00
1.01
1.02
1.03
1.04
1.05
2014:4 2015:1 2015:2 2015:3 2015:4 2016:1 2016:2 2016:3
Slovenija
Slovenija
evro območje evro območje
PODJETJEM GOSPODINJSTVOM
Vir :ECB;  lastni  izračun
Opomba:  Kredit i  podjet jem in gospodinjstvom; normirano na 2014/11=1
Hitro krčenje kreditov po sanaciji bank ni bilo enako pri vseh ročnostih. Saj se je ročnost 
kreditov v zadnjih treh letih drastično izboljšala. Slika kaže, da so ob prenosu terjatev na 
DUTBO prednjačili predvsem kratkoročni krediti (do enega leta), saj se je njihov delež v 
vseh kreditih v naslednjem letu močno skrčil. V obdobju po začetku sanacij do zadnjega 
prenosa na DUTB se je delež kratkoročnih kreditov zmanjšal s približno 33% na 22%, 
pa tudi po tem zadnjem prenosu se je ustrezen delež kreditov še zmanjševal, tako da so 
septembra letos krediti do 1 leta že padli na okoli 15% vseh kreditov. Kar je manj kot v 
evro območju. 
33
P O  O S M I H  L E T I H  S P E T  P L A Č U J E M O  DAV E K  Z A  » O D P R AV L JA N J E «  P L A Č N I H  N E S O R A Z M E R I J
Kratkoročni krediti
.15
.20
.25
.30
.35
.40
.45
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
Slovenija
evro območje
Vir :ECB;  lastni  zračuni
Opomba:  Delež kratkoročnih kreditov (do enega leta)
Ročnost kreditov
do 1 leta 1-5 let nad 5 let
Slovenija 0.16 0.23 0.61
Evro območje 0.23 0.18 0.58
Vir :ECB;  lastni  izračuni
Opomba:  Struktura ročnost i  kreditov;  2016 september
Tudi struktura kreditov daljših ročnosti se je močno popravila, tako, da je bila septembra v 
vseh ročnostih bolj ugodna kot v evro območju. Kreditov nad 5 let je tako bilo 61% (v evro 
območju 58%), kreditov od 1leta do 5 let pa 23% (v evro območju pa 18%), medtem ko 
je kreditov z ročnostjo manj od enega leta v Sloveniji bistveno manj kot v evro območju.
Skupni depoziti gospodinjstev in nefinančnih korporacij so se septembra zmanjšali za okoli 
50 milijonov (0.2%), nekaj manj kot avgusta. Bolj dolgoročna dinamika je še naprej zelo 
močna, že vse od prvega četrtletja letos vztraja na okoli 7% letno (septembra je bila 6.7%). 
Zmanjšali so se tako depoziti gospodinjstev kot podjetij, vendar bolj dolgoročna dinamika 
peša opazno močneje pri podjetjih kot pri gospodinjstvih. Pri podjetjih je namreč v zadnjih 
mesecih (po aprilu) padla z okoli 14% na 8.5%, medtem ko je bilo zmanjšanje dolgoročne 
dinamike pri gospodinjstvih komaj opazno. Navkljub pešanju pa depoziti podjetij medletno 
še naprej rastejo hitreje kot gospodinjstev; septembra so tako depoziti podjetij rastli po 
8.5% letno, depoziti gospodinjstev pa po 6% letno. 
P O  O S M I H  L E T I H  S P E T  P L A Č U J E M O  DAV E K  Z A  » O D P R AV L JA N J E «  P L A Č N I H  N E S O R A Z M E R I J
34
Depoziti gospodinjstev in podjetij
0.9
1.0
1.1
1.2
1.3
1.4
2011 2012 2013 2014 2015 2016
Slovenija-podjetja
Slovenija-prebivalstvo
evro-podjetja
evro-prebivalstvo
Vir :ECB;  lastni  izračun
Opomba:  Depozi t i  podjet jem in gospodinjstev;  normirano na 2014/11=1
Obrestne mere ECB se niso spremenile. Tudi pri medbančnih obrestnih merah je mrtvilo. 
Na posojilnem trgu so obrestne mere v zadnjih dveh mesecih sicer zanihale, neto sprememb 
pa so bile majhne. Večina obrestnih mer je septembra malo padla, toliko, da je nevtralizirala 
povečanje v avgustu. Pri kreditih gospodinjstvom so za 0.1 točke padle obrestne mere na 
stanovanjske kredite, pri potrošnih kreditih pa ni bilo nobenih spremembe. Pri kreditih 
podjetjem so obrestne mere malo (za 0.1) porasle pri vseh ročnostih. Depozitne obrestne 
mere stojijo; do 1 enega leta pri 0.2%, pri daljši ročnosti pa pri 0.5%. 
11. Plačilnobilančni presežek je v septembru dosegel nov rekord 
Septembrski presežek tekoče plačilne bilance krepko presega 10% mesečnega BDP. Zunanji 
dolg se iz meseca v mesec zmanjšuje, donosi na slovenske obveznice pa so v zadnjih dveh 
mesecih znatno porasli, a še vedno bistveno manj kot v primerljivih državah Italije in 
Španije. Stalno povečevanje presežka plačilne bilance, ki ima le v manjšem delu odraz na 
zmanjšanju zunanjega dolga, ni optimalna strategija ekonomskih odnosov s tujino.
V septembru je bil presežek tekoče bilance 376.5 milijonov € (v enakem mesecu 2015 je 
znašal 282.0 milijonov €), kar je rezultat presežka v blagovni menjavi 244.8 milijonov € 
(leto prej 231.0 milijonov €), presežka v storitveni menjavi 240.1 milijonov € (186.5 
milijonov €), primanjkljaja v saldu dohodkov primarnih faktorjev -55.8 milijonov € (-106.2 
milijonov €) in primanjkljaja v saldu sekundarnih dohodkov -52.7 milijonov € (-29.3 
milijonov €). 
35
P O  O S M I H  L E T I H  S P E T  P L A Č U J E M O  DAV E K  Z A  » O D P R AV L JA N J E «  P L A Č N I H  N E S O R A Z M E R I J
V prvih treh četrtinah leta 2016 skupaj je bil presežek tekoče plačilne bilance 2212.5 
milijonov € (v enakem obdobju 2015 je znašal 1583.0 milijonov, torej porast 40%). Pri tem 
je znašal blagovni presežek 1358.7 milijonov € (leto prej 1153.8 milijonov €), storitveni 
presežek 1720.7 milijonov € (1526.9 milijonov €), primanjkljaj dohodkov primarnih 
faktorjev -460.0 milijonov € (lani -729.9 milijonov €) in primanjkljaj v saldu sekundarnih 
dohodkov -406.8 milijonov € (-412.8 milijonov €). Pri tem je znašal izvoz potovalnih 
storitev 1823.9 (lani 1783.4 milijonov €), njihov uvoz pa 703.6 milijonov € (lani 668.4 
milijonov €), kar da saldo turizma 1120.3 milijonov € (lani 1115.0 milijonov €), torej brez 
povečanja. 
Na kapitalskem računu je znašalo v devetih mesecih letos zmanjšanje zadolžitve -213.7 
milijonov € (v enakem obdobju 2015 je bilo povečanje 234.8 milijonov €). Finančni račun 
kaže po devetih mesecih povečanje zadolžitve 1249.9 milijonov € (v enakem razdobju lani je 
bilo 1604.3 milijone €), pri čemer so neposredne naložbe znašale -808.0 milijonov € (-610.2 
milijona €), naložbe v vrednostne papirje 1903.4 milijone € (1379.8 milijonov €), finančni 
derivativi 20.6 milijonov € (17.8 milijone €) in ostale naložbe 213.9 milijonov € (862.9 
milijonov €). Rezervna imetja so se zmanjšala za -79.9 milijonov € (v enakem obdobju 
lani za -46.0 milijonov €), neto napake in izpustitve pa so znašale -748.8 milijonov € (lani 
-168.5 milijonov €). 
Konec avgusta 2016 je znašal bruto zunanji dolg Slovenije 43400 milijonov €, kar je 
972milijonov € manj kot mesec prej. Pri tem je bil s strani države nezavarovan zasebni dolg 
14692 milijonov € ali 33.8% celotnega zunanjega dolga. Neto zunanji dolg je znašal 10749 
milijonov € (en milijon € manj kot mesec prej), kar je 24.8% bruto dolga oziroma 28% 
letnega BDP Slovenije. Neto dolg znaša tretjino manj kot je bil maksimum konec 2012.
Donos na desetletne slovenske državne obveznice je bil 26. novembra 2016 1.032%, kar 
je sicer skoraj podvojitev v zadnjih dveh mesecih, a je še bistveno nižji od donosa na 
primerljive obveznice Italije in Španije, saj gre za splošno zvišanje donosov, povezano z 
rastjo obrestnih mer.