MARTINJI STR. 4-5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Informiranje o Slovencih v sosednjih državah MEDIJE SKORAJ BREZ IZJEME ZANIMAJO ZGOLJ AFERE, KONFLIKTI, ŠKANDALI ... Ugledni tržaški novinar in mnogo bolj uravnotežena, kot urednik Primorskega dnev je zdaj. Nekaj let sta radio in nika Bojan Brezigar se je lotil televizija tudi v dnevnoinforocene poročanja slovenskih mativnih oddajah poročala o medijev o Slovencih, ki živijo pomembnih dogodkih med v sosednjih državah pod skup- Slovenci na Madžarskem. nim naslovom Medijski pros- Tedaj so Slovenci prvič imeli tor Slovencev v zamejstvu. priložnost primerjave razmer Avtor ocenjuje, da slovenski v celotnem zamejskem prosmediji, tako elektronski kot toru, h kateremu zdaj sodijo tiskani, razen redkih izjem ne tudi Slovenci na Hrvaškem. posvečajo ustrezne pozornos- Bojan Brezigar predlaga: ti Slovencem, ki živijo v so »Ob tákem stanju velja opo sednjih državah. Poročajo in zoriti na nujnost, da začne pišejo pretežno o aferah, kon- Slovenija resneje obravna fliktih in škandalih, in zgolj vati vprašanje skupnega občasno o drugih, vsebinskih medijskega prostora, tako temah, ki jih je v zamejstvu celovitega informiranja slo več kot onih, o katerih so sez venskih državljanov o Slo nanjeni poslušalci, gledalci in vencih v sosednjih državah bralci v Sloveniji: denimo o kot ustreznega medijskega kulturi, znanosti in športu. »S trditvijo, da je slovenska dopisnikov v zamejskem da ga zanemarja in namer-pokrivanja naselitvenega Nedvomno je razlika med javnost slabo informirana prostoru, vendar ga nekako no povzroča škodo. Nekoliko ozemlja v sosednjih držaobveznostmi, ki jih ima do o Slovencih v sosednjih dr-le pokriva, vsaj onega v Ita-drugače je v tedenski oddaji vah. Gre za eno b istvenih zamejstva javna Radiotelevi-žavah, soglaša v Sloveniji liji in na Koroškem. Tiskani Radia Slovenija Sotočje, kjer je vprašanj, tako pri uveljavzija Slovenija, in uredniško prav vsakdo. Informacije, mediji nimajo svojih dopis-zajeto dogajanje med Sloven-ljanju skupnega kulturnega politiko posameznih časo-ki jih prejemajo bralci ... nikov: nekateri so jih ukini-ci na Madžarskem in avstrij-prostora kot pri ohranjanju pisov, zato bi morala država ne dajejo slike problemov li, drugi jih niso nikoli ime-skem Štajerskem, kar ni do-slovenskega jezika na ozemnajti skupni interes. Za zgled in celovitosti življenja in li,« je poudaril Bojan Brezigar volj. Slovenci bi morali sproti lju, kjer je bil ta jezik stoletje lahko Avstrija, ki prispeva dela manjšine. Ob izjemah, in mimogrede nakazal, kako dobiti osnovne informacije o ja tradicionalno v rabi.« K časopisnim založnikom let-ki seveda so, vendar jih je je v Sloveniji z informiranjem Slovencih na Madžarskem, temu s porabskega ali avstrijno 40 tisoč evrov, s katerimi premalo, je treba ugotoviti o Slovencih na Madžarskem zlasti v Porabju, in avstrij-skoštajerskega zornega kota krijejo stroške za dopisništva dokajšnje nezanimanje za in avstrijskem Štajerskem. Če skem Štajerskem, predvsem o ni česa dodati, ampak razmena Južnem Tirolskem v Ita-vprašanje; manjšine počasi bi sešteli prispevke, ki sta jih v dogajanju v Kulturnem domu re spremeniti. Vendar se ob liji. Tako Avstrija izravnava izginjajo iz medijev oziro-letu 2005 in prvi polovici leta – Pavlovi hiši v Potrni/Laafel-konkretnem zmeraj ustavi, podjetniški in državni interes ma se v njih pojavljajo ob-2006 v dnevnoinformativnih du. Ne bo narobe dodati, da je ker ni nikogar, ki bi se bil prizato, da so prebivalci obveš-časno in enostransko. Kaj oddajah objavila radio in bila v osemdesetih, zlasti pa v pravljen lotiti projekta in zločeni o dogajanju med njeno šele, da bi manjšine vklju-televizija Slovenija, bi dobili devetdesetih letih prejšnjega miti razmišljanje v stilu ljudi manjšino, za katero je znala čevali v redno poročanje. številko, ki bi pokazala, da na-stoletja podoba zamejskega »kockastih glav«. odločno poskrbeti tudi sicer, v Izjema je RTV Slovenija, cionalne RTV hiše ta prostor prostora v slovenskih mediostrih dogovorih z Italijo. ki sicer nima več stalnih ne zanima. Rečeno drugače: jih, še zlasti na RTV Slovenija, Ernest Ružič 2 Ocena Urada za narodne in etnične manjšine o številkah manjšinskih registrov 15. julija 2006 se je zaključila prva, zelo pomembna faza manjšinskih volitev. Do tega dneva so lahko namreč zaprosili madžarski državljani, ki se čutijo za pripadnike narodnih ali etničnih manjšin na Madžarskem, da jih registrirajo v t. i. manjšinskih volilnih registrih. Le-ti državljani se bodo lahko udeležili volitev manjšinskih samouprav, ki bodo 1. oktobra 2006. Antal Heizer, predsednik Urada za narodne in etnične manjšine, ocenjuje na podlagi podatkov, da so dosedanji procesi kar ugodni. Prostovoljno se je dalo registrirati kakih 200 tisoč manjšincev, kar ne potrjuje tistih precej pesimističnih napovedi, da se člani manjšinskih skupnosti ne želijo izpostavljati zaradi lastne identitete. Aktivnost volilcev, da se dajo registrirati, je narasla predvsem dva tedna pred iztekom roka, kajti v zadnjih dveh tednih se je podvojilo število registriranih. Po mnenju Antala Heizerja je to dokaz, da so manjšinske organizacije uspešno mobilizirale člane svojih skupnosti. Če število registriranih manjšincev primerjamo s povprečno udeležbo madžarskih volivcev na lokalnih volitvah, lahko trdimo, da se za tem številom nahaja „manjšinska skupnost”, ki šteje kakih 300-350 tisoč ljudi. Na podlagi podatkov lahko že zdaj ugotavljamo, da se bo jeseni 2006 ustanovilo po vsej verjetnosti več manjšinskih samouprav kot pred štirimi leti. Leta 2002 so ustanovili 1843 manjšinskih samouprav, letos bo njihovo število verjetno okrog 2000. V državi se bo ustanovilo – vsaj tako kažejo podatki – najmanj 50 županijskih samouprav. Romi bodo imeli županijska združenja v vseh županijah (19), Nemci pa verjetno v devetih županijah. (Pogoj za ustanovitev županijskih samouprav je, da ima določena manjšina najmanj deset samouprav v isti županiji, op. pisca). Največ manjšinskih samouprav bo verjetno v županiji Baranya. Na podlagi izkušenj v prvi fazi priprav na manjšinske volitve je Antal Heizer zadovoljen s strokovnim pristopom notarjev ter volilnih komisij, ki so nudili zadostno pomoč manjšinskemu prebivalstvu. Po mnenju predsednika Urada je zelo pomembno, da se aktivnosti v zvezi z manjšinskimi volitvami ne zmanjšujejo, kajti z novimi pravili manjšinskih volitev je potrebno seznaniti čim širši krog ljudi, predvsem manjšinskih volivcev. V naslednjih dnevih bodo lokalne volilne komisije razglasile, v katerih krajih bo prišlo do manjšinskih volitev, nakar bodo morale manjšinske civil-ne organizacije postaviti primerne kanditate. Kandidati bodo morali podpisati izjavo o tem, da govorijo jezik dane manjšine ter poznajo njeno kulturo. Ti podatki kandidatov bodo javni, medtem ko so podatki registriranih v manjšinskem volilnem registru tajni. Manjšinske volitve bodo na isti dan kot lokalne, le da bodo za manjšinske volitve pripravili posebna volišča. O tem, kje bodo potekale manjšinske volitve, bodo dobili manjšinski volivci posebno obvestilo. Najpomembnejše informacije najdete tudi na spletni strani Urada za narodne in etnične manjšine, www.nekh.gov.hu. Nauva predsednica pri porabski penzionisti TAU JE NIKA SPLOJ LEJPO Porabski penzionisti so za svojo dröjštvo 31. majuša 2006. leta volili nauvo vodstvo. Tau je bilau mujs opraviti zatok, ka je na žalost navekoma na drügi svejt odišla predsednica Irena Barber, stero je vsakši penzionist drüštva trno poštöjvo. Na djilejši je nauva predsednica gratala Micka Svetec iz Slovenske vesi, rojena na Gorenjom Seniki. Njau sam prosila na gonč po tistim, ka smo vküper meli djilejš civilne slovenske organizacije v Porabji. • Kak mlada penzionistka si, tak si se težko dala nagončati na tau, ka se zglasi za predsednico. Ka ti je pomoglo se odlaučiti, ka si se na konci döjn podala? »Maš prav, ka je biu dugi naguč zatok, ka tau meni nej bilau na misli, ka bi se ge zatau podala. Ge ške delat tö odim pa gvüšno nemo mogla vseposedik tam biti, gde bi bilau potrejbno. Depa dun sam si mislila, té penzioniste, ka so v našom drüštvi, poznam pa namé tö poznajo vsi. Pa če bi bili zamé, de mi zatok z nišo pomočtjauv mogauče šlau.« • Po izleti z dvöma avtobusoma v Prekmurje, steroga si že ti vodila s pomočtjauv Dröjštva upokojencev Murska Sobota, kak vidiš, na koj si se podala? »Ge sam si tak brodila, ka tau vejn ranč nej istina. Vsakši je dobro volau emo, je biu zadovolen, niške nika nej čemeren biu. Vsi so se lepau držali. Tau je sploj dobro spadnilo meni. Tau je nika sploj lejpo! Če de tau tak tadale!« • Že deset lejt si v penziji pa si ške zdaj mlada. Kak si tak mlada prišla v penzijo? »Ja, mi, ki smo tkali v židanoj fabriki, smo za vsakši štiri lejt dobili eno leto vcuj. Meni je vküper prišlo šest lejt. Té je eške do petdesetpet lejt trbölo delati. Mi smo 1996. leta zatok leko šli v penzijo, ka so nam šest lejt doj zračunali. Smo radi, nam nej žau, samo ka tá penzija nej dosta. Zatok pa ške delam tö.« • Malo je tau špajsno, vej pa tistoga ipa ste v Varaši ranč tkalke (szövőnő) največ leko slöjžile. Zakoj volo dobite té vi malo penzije? »Ja, slüžile smo dobro, samo nej v tisti lejtaj, štere so nam vzeli za penzijo vö računat. Prauti konca je že fabrika lagvo üšla. Nam so ranč tista lejta računali pri penziji, gda smo plačo nej za tistim dobili, kelko smo obredili, liki povprečje (átlag). Tisto nam je ške malo vzdignilo, gda nas je Italijan prejk vzeo pa za delom plačüvo.« • Za delo v varaškom muzeji te je tü Slovenska zveza gora ziskala pa je dobro trufila. Tak vidim, ka té muzej držiš za svojga, si rada tam. »Najprvin se mi nej najbola vidlo, ka mo ge pá začinjala delati. Vej sam pa delala skaus tresti lejt tri partije (izmene). Ge bi že gnauk rada počivala. Te sam pa mislila, ka dun ne moram prauti prajti, vej pa na Slovensko zvezo smo dosta odli, ka smo tam meli pevske vaje s Korpičovo bando pa varaškimi ženami. Vzela sam delo pa sam od tistoga mau tam. Malo mi je dosta, ka sam malo časa doma. Depa nikak sam tak, kak pri penzionisti, ka moram tau delati.« • V tau slüžbi si preveč navezana na lidi. V židanoj fabriki tau ovak bilau. »Tau je sploj nej tak, kak smo bili v fabriki. Tam smo bili tak, če sam nej mejla tašno volau, cejli osem vör sam skur ranč z nikim nej gučala, ka sam delo mejla z mašini. Eti v muzeji tau ne moreš, če ti pridejo lidgé, moraš gučati. Rejsan je tak gé, z lidami delati je nej naleki. Depa ge se do tega nika ne morem taužiti. Vsikdar več lüdi spoznam pa dosta kaj zvejm tö od njij, gda nam kaj ta pripovejdajo. Vse duže sam tü, se mi vse lepše vidi tau delo.« • Kak kaj odi lüstvo v muzej z drügi rosagov pa domanjoga rosaga? »Sprtolejt pridejo bole šaule z mlajši. Dosti mlašeči pa odrasli skupin mamo iz Slovenije. Poleti pa pridejo najbola z drüge strani rosaga tašne držine, štere v Őrségi počivajo pa pridejo spoznavat Porabje. Več lüdi je, ki pridejo domau z Merike pa z drügi tihinski rosagov pa k nam tö nut poglednejo.« • Steri tau muzeja vleče najbola lidi, pri sterom se zdržavajo najduže? »Fejs ji briga škir, štere je redla kosna fabrika. Dosta vse spitavajo o naši domanji lončarski posaud pa od drüge škiri ali ka vidijo na kejpaj.« • Mislim, ka tebi prav pride zdaj, ka vse tau ste ške meli doma pa si sama leko delala s tejmi škiri. Zatau dosta bola naleki leko pripovejdaš od njij. »Ja, tau meni nika nej lüdsko gé, tau smo mi doma vse meli. Dosta si pripovejdava s kolegicov Irmo Konkolič, kak je té bilau. Vse smo skur z rokami delali, de je pa bilau lepau. Povejmo, nej bilau stüdencov pri rami pa smo s cürka nosili vodau s čebri, doma smo prejk vladjali v vekši čeber pa …« • Zvöjn muzeja, držine, penzionistov ške maš drügo brigo tü. Gvüšen glas maš, rada popejvaš, nej zaman, ka si Seničarica. Od steroga mau pa gdé spejvaš? »Več lejt sam spejvala v kvarteti ansambla Lacina Korpiča. Z varaškimi ženami vküper pa zdaj že spejvam deset lejt, od šteroga mau so me prosile. Na keden dvakart vaje pa ške nastopi na konci kedna, se mi vidlo dosta, depa té sam ške bola mlada bila pa je ške itak bola šlau. Pri varaški ženskaj sam ge najbola mlada gé, depa tak me držijo, ka tau ranč ne morem povedati. Samo hvalo njim leko dam ranč kak vsejm penzionistom, ki se držijo k drüštvi.« Klara Fodor Porabje, 27. julija 2006 3 MESTNI MUZEJ LJUBLJANA Mestni muzej Ljubljana je trno pomemben za glavni varaš Slovenije. Na začetki 20. stoletja je župan varaša Ivan Hribar brodo o muzeji v glavnon varaši in lejta 1935 ustanovi Mestna občina Ljubljana muzej, gde naj bi se zbirali predmeti, šteri so povezani z zgodovinov Ljubljane. Muzej najdemo pouleg Križank, v Turjaškoj palači že od samoga začetka. Najprle je meo muzej razstavljeno stanovanjsko erbijo meščanstva (varaške gospoude), sledi je zbirko dopunjavao, gnes den pa muzej rani material pet jezero lejt stare zgodovine varaša. Muzej v tom časi obnavlajo, postavlajo nove zbirke in razstave, čista prenovljeni de odprejti v naslednjom leti. Liki obiskovalec, šteri pride v glavni varaš, si leko ogledne en tau zgodovine varaša v muzeji, vön iz muzeja na prostom ali v drügij prostoraj. V Kulturno informacijskon centri si leko pogledne razstavo o izseljevanji Slovencov v Meriko. V muzeji majo že postavleni dve razstavi. Prva ma naslov Obrazi Ljubljane, na šteroj vr Gledališka držina Nindrik-indrik v Italiji Prosvetno drüštvo Štandrež, po italijanskom S. Andrea v Italiji je pripravilo gledališki festival z naslovom Gledališče pod zvezdami 2006 za slovenske manjšine zvöjn Slovenije, italijansko manjšino v Sloveniji pa furlansko v Italiji. Namen dröjštva je s tejm, naj potrdijo kulturno pa jezikovno identiteto Slovencov, steri živejo v drügi rosagaj, naj se povežajo med seov igralci več rosagov pa spoznajo špile, igre eden drügoga. Zatau smo dobili pozvanje igralci gledališke držine Nindrik-indrik Zveze Slovencev. Letos smo že tretjo paut leko šli k italijanskim Slovencom špilat. Letos so nas pozvali Slovenci, steri so doma tak na kilometer od slovenske granice Šentpeter, se držijo pod občino Gorica. Od nas leži kraj več kak 300 kilometrov, s krajšimi počivanji je tau tak dobri pet vör za vozit. Gostiteu Marko Braini, prejdjen dröjštva, nas je že na granici čako, nej ka bi prej zaman sé pa tá klejmali. Oder so meli pripravleno pod zvejzdami na dvauri dvorane pri cerkvi. Gda smo se malo spoznali, želaudec pofriškali, smo se pripravili na igro. Gora smo staupili z igro Male bojne večer od pau desete vöre. Ja, taum narod večer oživi. Nej čüda, vej so pa že dva mejseca nej meli deža, zazranka v ausmoj vöri so že merili 28 stopinj. Brodim, ka zatau majo mešo tü samo večer. Narod je zraven od meše prišo na igro. Kak se je razmejla porabska slovenska rejč? Tau smo mi tü sami na velko spitavali od nji. Gonč bola težko, depa sama igra prej dobro. K tomi je vcuj pomogo naš režiser Miki Roš, ka je pred špilanjom dola davo, tolmačo malo od fontoške reči pa same igre. Mi smo se pa potröjdili bola več špilati, naj njim ležej bau razmeti. Radi smo bili, ka je zavolé bilau lüstva. Po predstavi ji je dröjštvo pozvalo k bejlomi stoli, gda so redno leko vöspravlali od igre. Dobro nam je spadnilo, ka nam je dosta lidi gratuliralo pa ške potröjdilo povedati reči po porabskom. Tau znamanöja, če vejmo porabsko slovensko rejč, leko demo med Slovence kamkoli po svejti. Poštöjmo svojo slovensko materno rejč!! Besedilo pa foto: Klara Fodor, vodja skupine RADIO MONOŠTER UKV (FM) 106,6 Mhz Od pondejlka do sobote od 16. do 17. vöre, v nedelo od 12. do 14. vöre. tijo film Narava in varaš, v šterom leko vidite cejlo zgodovino Ljubljane od prazgodovine do gnes. Najbole aktualna tema pa je promet (forgalom) v varaši in s tem se tö razstava konča. Eške drüga razstava guči o osamosvojitvi orsaga Slovenije pred 15 lejtami. Na Rožniki majo napravleno hižo Ivana Cankarja, v spomin, gda je pisatelj živo in tam ustvaro politične spise in pripovejsti. Po varaši vas pelejo v Arheološki park Emonska hiša. Tou zaznamüvle stanovanjsko hižo in mozaik iz časa Rimljanov. Tisti, šteri se dobro spoznajo na arheologijo, brodijo, ka je tü živejla bogata rodbina in so že inda poznali ogrevanje pa kanalizacijo tö, odpadna voda je tekla v reko Ljubljanico. No, pa tö po arheološkon parki Zgodnjekrščansko središče, nasproti Cankarjevoga doma je park, v šteron so najšli rimsko emonsko (Emona = Ljubljana) hižo. Sledi, v 4. stoletji so napravili zgodnjekrščansko molilnico, na dvorišči so napravili krstilnico z bazenčkom za krščevanje. V Podsredi na gradi na Kozjanskon majo postavleno razstavo o najbole znanom ljubljanskom župani dr. Ivani Hribarji. V bivšoj fabriki dojana pa majo postavleno stalno razstavo o zgodovini pridelave, predelave in uporabe tobaka v Evropi od 1492. leta do gnes in o zgodovini ljubljanske fabrike tobaka. Gda te prišli v Mestni muzej Ljubljana, v Turjaško palačo, te vidli dosta o erbiji glavnoga slavskogavaraša,vnaslednjom lejti, gda de razstava za stalno odprejta, pa te leko popili tö kavo v muzejskoj kavarni. Jelka Pšajd Porabje, 27. julija 2006 4 Kak je inda bilau? ŽETEV V nedelo, 16. juliuša, je Kulturno drüštvo v Martinji organiziralo žetev. Nasprauti krčme Sukič je ena velka njiva posejana s tritikalejom. Mislili so, ka do tisto dojkosili z rokauv, tak kak so gnauksvejta delali lidge. Z Gorenjoga Senika so tö šli lidge gledat tau prireditev, pa je bila ena skupina tö, štera je delala na njivi. Okauli 2. vöre so lidge začnili vküp pridti. Dosta lidi je vküper prišlo tak z Martinja kak z Gorenjoga Senika. Tü sta bila župan z Martinja, Senika, pa eške lidge z Merike, ka so ranč doma bili. Ciril Kozar, predsednik drüštva, je lepau pozdravo vsakšoga, pa tapravo, ka zdaj tö ne delajo zatok z rokauv žetvo, ka bi nej mogli kombanj vöplačati. Liki zavolo mladine, ka naj vidijo, kak se je tau gnauksvejta delalo, pa kak žmetno so mogli starejši lidge delati. Vejpa gnesden dosta vse staroga naprej pride. Kositi so začnili Martinjčarge. Uni so meli dvej kosé, Seničarge pa eno. Seniki je malo zbožno šlau, ka so nej meli dobro kosau pa vile, depa gda so se nutpostavili, te je že njim tö šlau. Eden moški je kosiu, ena ženska je gorbrala, tretji je pa pauverse süko pa vküp vezo. Nej so bile ekipe, ka tau nej bila tekma, delali so samo za hec. Kosila sta župana tö, pa njima je dobro šlau. Od zvüna, s poštije so lidge fejs gučali pa tanače davali, kak trbej kositi. Ja, gučati je léko. Depa za pau vöre je že vsakši na njivi biu, pa je pokazo, kak zna delati. Eške ena ženska je fejs kosila. Gda so že malo dojobredli, te so vküper vezali, pa so snopke gorpostavlali. Med tem so dekle nosile vino delavcom, Seničarge pa so davali mrzeu kompot, šteroga so naredli iz šajb. Vrejmen je tö vödrža la, malo je pijo vöter, ka nej tak celau vrauče bilau. Gda so končali z žetvov, so malo počivali v senci. Na žari so se pekle klobase, pogučavlali so se, ka tistoga časa, gda so eške z rokauv želi, te stvari eške nej bilau. Med tem odmorom sam se malo pogučavala z lidmi. Najprej mi je pripovejdo starejše gospod Janez Sukič. • Gospaud Sukič, kak se vi nazaj spominate na te žetve? »Rano smo gorstanili, krave smo meli pa konje, vse trbölo spolagati, in te, gda je rosa dojodišla, te smo šli na njivo. Sausedge smo enma drugma pomagali. En den pri ednomi, drügi den pri drügomi smo dela li. Vse smo z rokauv delali. Stara mati moje žene so letos mrli, pa nej dugo, ka so enjali delati. Nejso samo pauverze sükali, depa eške so dojpokleknili pa so tak vezali. Tau nigdar ne pozabim. Ge sam že tö 80 lejt star, pa sam tö kosiu. Smo pokosili, vküp sklali 7-7 ali 10-10 snopov, pa gda se je posüšilo, te smo domou vozili v škedjen. Tam smo s capami vömlatili, pa slamo vögarblali. Te smo eške slamatne streje meli, pa trbölo vögarblati, ritunje redti pa šaupe, ka so s tistim te pokrivali streje.« • Kelko lejt več ne delate z rokauv ? »45. leta sam odišo v vojsko, pred tem smo delali, depa potistom že sir menje. Te kombanj prišo, požeu pa zmlato, zdaj pa več dosta ranč ne sejamo. Živine nega, krav nega, ka bi gele. Svinje mamo, za tau pa mamo kukarco, gečmen pa ovsa malo. Pšenice pa žite pa več nika ne delamo. Melo ne delamo, ka bi v mlin vozili, ka go küpimo.« • Ge ste pa prej melo delali? »Tam doj na Siniki smo melo delali. Pri Čabaini v mlini. Pa smo tikefni oli tam delali, pa vse smo s kravami ta vozili. Ali pa se je nas pau vesi vküp zgučalo, ka je moj saused imeu konje, pa te je pelo. Rano smo šli, pa te tisti den smo zgotovili pa smo te domau pelali. Te smo malo pri Cifri bili, malo pri Zavci smo kaj spili, dapa smo s seuv tö meli«. • V šteri lejtaj je te tau bilau, ka ste prejk vozili, pa ste tam melo delali? »1948. leta. Ka potistom se je granica zaprla, pa smo več nej mogli prejk. Te smo pa pri nas delali. V Petrauvci, v Kuzmi. Depa gnesden že rajši vöminimo, ka ne delamo več v mlini sami. Silge taodpelamo v Soboto, melo pa včasi domau pelamo.« • Ka ste pa geli pa pili na njivi, gda ste želi? Je veselo bilau? »Na njivi je veselo bilau. Smo djufkali, spejvali, plesali eške. Spoštüvali smo se bola kak gnesden. Stari pa mladi, vsi smo se spoštüvali. Geli smo pa bole slabo. Ženske so cverkove pogače spekle, opoldne pa je kakšna župa bila. Mesa smo malo geli, bole šmarnek. Pili smo pa ali kakšen mošt ali pa bole vodau. Meli smo stüdenec, tam je furt mrzla pa dobra voda bila. Zatok smo pa leko fejs delali, ka smo nej pijani gratali,« so mi pravli gospaud Sukič pa so se napautili nazaj na njivo. Med tejm, ka sva se miva pogučavala, so se delavci malo tö vöpočinili pa so šli mlatit. Nutek v mlatilnico so polagale snopke, potistom pa so eške s capami tö Porabje, 27. julija 2006 5 V MARTINJI vömlatili, ka so pokazali, kak je eške prva bilau, gda mlatilnice tö nej bilau. Seniški župan Martin Ropoš je tö mlato s capami, pa ma je fejs šlau. Na konci so pa lidge šli gejst pa pit. Na harmoniki je špilo Ciril Kozar, drügi so pa spejvali. Nekaj minut sam se pogočavala s Cirilom Kozarom, šteri je predsednik Kulturnoga drüštva. • Ciril, kak je tau vam na pamet prišlo, ka te z rokauv žetvo delali? »Na začetki je tak bilau, ka se je eni par iž, en par pavrov po tom, ka so več nej z rokami želi, zgučalo, ka do šli malo na njivo, pa do tak za norijo malo želi. Tau je par lejt tak šlau, te smo pa vidli, ka je tau fanj, pa smo se zgučali, ka bi tau leko cejla ves organizirala. Zdaj pa že tretjo leto tau kulturno drüštvo ma prejk. Mamo malo penez, pa te se tau tapotroši, pa vcuj tö pride, najbole pa tau, ka smo veseli.« • Koga vse pozovete? »Do zdaj smo samo mi v vesi delali, pa te so že drugi tö vidli, pa so vcüj prišli. Že lani smo gučali, ka bi malo Senik pozvali, ka dosta kaj prejk odimo pa se poznamo. Lani je nej moglo biti, zatok ka je bila železna meša gospauda Camplina. Ranč te, gda bi leko želi, sledik pa je že kesnau bilau, ka je preveč zrejlo gratalo. Zdaj letos se je pa posrečilo.« • Kak se ti spominjaš na tau delo? Ti si delo žetvo? »Po navadi po Petrovom so začnili žeti. Te eške dosta sejanje bilau, ka so lidge s toga živeli. So mogli melo doma meti, če so steli krüj gesti. Trbölo je včasi začniti, ka so pravoga cajta vse dojobredli pa so s cejlom zgotovili, ka dosta žetve bilau. Pri šteroj iži je dosta lüdi bilau, tam nej nevola bila, ka so vsi delali pa so dojobredli, gde pa so samo starci živeli, tisti so pa nekoga prosili, ka je pomago, ka tau dva žmetno delata. Ge sam tau eške tö delo. Doma, pa drügim sam odo pomagat, ka so prosili. Gda sam mali biu, zvekšega sam Porabje, 27. julija 2006 pauverse süko, žau, kosiu sam nej.« • Leko povejš kašo norijo ste vse delali pri žetvi? »Gda so želi, te so ženske, štere so pauverse sükale ali so gorbrale, so najšle krapanco. Včasik so nji moški kaj dražili. Pa tüj je biu en moški, pa je brž krapanco zgrabo pa je za ženskami leto, une pa so tak raščale tam po njivi. So pravle, ka krüja več s tistih rauk ne vzemejo. Depa zatok te sledik vse vredi bilau. Gda pa so že mlatili doma, te so drüge živali ojdle. Kakši küščar ali müš če je letejla, te so dekle raščale, ka so vse vkriž leteli müši.« Prauti večera sam eške pita-la eno mlado žensko s Senika, če se una kaj spomina na taše žetve. • Monika, ti se spominaš na žetev z rokauv? »Moji stariške so doma nej meli žetvo, depa stari stariške so meli. Dobro ponim, ka tašoga ipa so moji stariške, mi, pa od matere sestre pa deca vsigdar šli k staroj materi pa oči, pa tam smo žetvo delali. Zrankma smo rano začnili. Ge sam te eške mala bila. Na začetki sam eške nika nej delala, depa sledik so mi vödali, ka moram pauverse sükati. Tisto sam te delala, leko povem, ka sam rada tau delala, samo včasik je slama malo pikala, depa ta smo delali, korajžno je bilau. Včasik so kaj pripovejdali, dobre teme so bile. Ka sam nej marala, tisto je tau bilau, ka gda je človek tasegno za slamo, te je čüto, ka kaj mokro bilau ali pa je kaj vkrajskočilo, ka so krapance bile, tisto je strašno bilau.« • Ka ste geli na njivi? »Stara mati je furt nesla svoj korbeu. Vsi smo dojvseli, en velki prt je dojparstrejt biu. Lidge so gučali, ka prva je srmastvo bilau, nej bilau tak fejs gesti. Ge že sam tau ponim, gda je bilau gesti. Mi smo šunko nesli, küjane jajca, domanje klobase, kiplene klobase, stara mati je furt spekla kaše kifline ali bukline, tak ka ge sam trnok rada delala žetvo.« • Gda so že doma mlatili, te si tö mejla kakšno delo? »Gda so mlatili, te so name pa najmlajšoga bratranca gorposlali na pod. Müva sva doj s poda lüčala snopke na tisti sto, gde so mlati li. Eden je biu spodek, šteri je snopek razmavrezo. Tam na paudi več nej tak fanj bilau, ka če je začnilo sunce pečti, je fejs vrauče bilau. Sledik smo te že brundivali, ka se je prašilo, pa vse je gor na pod šlau. Nej več tak luft odo kak vanej, gda smo žetvo delali. Kak smo radi bili, gda smo že doj s poda nut v škedenj prišli, ka tau je zaznamüvalo, ka včasik gotovi baudemo. Depa tau sam zatok tö rada delala.« Okauli 6-7 vöre so lidge začnili domau titi. Seničarge so se tö poslovili od prijateljev z Martinja in so se odpelali domov. Eno lejpo, prijatelsko popoldne so preživeli lidge vküper s te pa z druge strani meje. Agi Hanžek 6 V HIŠO NA BREJGI RADI PRILETIJO MLAJŠI PA VNUKI TÖ Gáspár Ödönné, Ricovi Mariš, v Sakalauvci živi že par lejt sama. Dvakrat si je že noge vtrgnila, dapa ešče itak vse sama dela, ka more. Mož ji je že pred 17 lejtami mrau, če bi živo, bi letos decembra svetili 50. obletnico, ka sta se zdala. Nikdar pa nej sama, ma 4 mlajše in 11 vnukov. »1956. leta smo se ženili,« je začnila pripovejdati o svojom žitki, gda je doladjala motiko, ka sam go najšla ranč te, gda je okopala v graci. »Pa te 1959. leta se je prvo dejte narodilo, potistim smo ešče 3 mlajše meli. Mouž je delo najprva lejta v Kosinoj fabriki, dapa nej dobro bilou, te si pa pri Volani najšo delo kak šofer. Dja sam tö 1959. leta išla delat v Židano fabriko, bila sam 26 lejt stara Andraž in Tine sta se odločila za ogled najbolj znanih odlomkov iz Mozartovih oper ob 250letnici rojstva tega glasbenega genija. Na predstavo v državno opero na Dunaju je vabila turistična agencija Vlat, ki se je začela ukvarjati z organizacijo obiskov pomembnejših kulturnih dogodkov v evropskih prestolnicah. Vedel je, kako je pri tem: vsaj polovica prijavljenih bo v avtobusu zato, da se bodo pohvalili, kako kulturni so, ker so šli v opero celo na Dunaj, morda tretjina ali četrina bo tistih, ki jih Mozart res zanima. Sebe je uvrstil nekam vmes, kajti bolj kot glasba in petje sta ga zanimala oder in scena: kako v tako priznani operni hiši uskladijo vizualno podobo z glasbo in petjem, kako ta scenska čarovnija učinkuje na gledalčeva čutila, ali jo dojema pa sam te itak 25 lejt mejla, gda sam dobila penzijo. 1988. leta sam išla v penzijo, mouž pa mi je mrau 1989. februara, tou je že 17 lejt. Tü sam zdaj sama doma dje, mlajši so se kraj oženili. Rada delam, dosta moram delati. Betežna sam tö bila, noge so se mi strle, dapa bougi hvala, ešče leko dem k meši pa na graubišče. Gda sam ešče bila članica drüštva penzionistov pri Zvezi Slovencev, te sam tö furton išla z njimi. Tak lepau smo se meli, sam rada išla, zdaj več ne morem, zdaj sam že stara gratala. Zdaj doma kaulek rama vse taobredim, po graca, po njivi, vse delam, ka morem. Rada dem samo do mlajšov, daleč ne morem iti. 11 vnukov mam, 8 dejkel pa 3 pojbe. Najmenkši 11 lejt star bau, drügi so že vsi malo vekši, v šaulo ojdijo, vsi se včijo. Najvekše vnukinje so že na univerzi pa na visokij šaulaj. Furton priletijo, gnauk eden pride, gnauk drügi. Moji mlajši so Tibi, Joži, Marika pa Anikó. Mlajši furton delajo, dapa tö furton pridejo. Ka ne morem, tisto mi pomagajo. Ka leko, tau delam, ka ne morem, tisto njam. Furton nika vönajdem, ka moram delati. Pa te zatok mlajši bougajo. Joži kamion vozi, pa gda domau pride, tö furton prileti pa vse obredi, ka trbej. Zdaj pa ščemo nika delati, ščemo nika ponoviti, pri iži ščemo strejo prejksklasti, če de šlau, če mo mogli. Človek, če zdravdje ma, te zatok pomalek dela. Tak sam rada dje, ka ešče leko delam, pa sam rada dje, ka je kaulek mene vse puno mlajšov. Gda so svetki, te nas je dosti. Kakšno veseldje je tau, gda vsi vtjüper pridemo.« Gda sam dola po brejgi išla, sam zračunala, če bi moja babica, s sterov sam se pogučavala, nas vse vtjüper pozvala, bi trno velki sto nücala. Kaulek tauga staula bi nas najmenje 20 sejdlo, pa sam računala samo najskrajejšo žlato. N. Vajda TINE Slikar in likovni pedagog Andraž objektivom in čopičem posegel se pripravlja na odprtje medna v svet ptic. rodne likovne razstave, na kateri „Tu imava prosta sedeža, lahko bodo predstavljene tudi njegove slike. Še prej pa se s sodelavcem se odločiš, ali greš k oknu,” poz-Tinetom odpravi na Dunaj. dravi Andraža ob vstopu v avto bus, ki je bil skoraj prazen, ker je Celo slabše, je ugotavljal, če dekleta nimajo posluha, pokažejo toliko več telesa in s tem pritegujejo glasbeno manj zahtevne gledalce. Ni imel najboljšega sedeža, toda dovolj dobro je slišal in vse videl, da si je lahko ustvaril tako dobro mnenje. „Oprosti, ker ti med vožnjo na Dunaj nisem predstavil znank. Sicer pa ti ju tudi nisem mogel, saj si večino poti prespal,” ga je nagovoril Tine po operni predstavi. Čeprav mu ni preveč do seznanjanja in pogovora, pregrizne nevljudnost in si nadene prijaznejši obrez, seže v roki, kot se spodobi, najprej starejši, nato mlajši gospe. Prva je Marija, druga Lara. Zazna, da sta Marija in Tine zelo dobra znanca, kajti pogovarjata se o tako osebnih zadevah, kot je bilo skupno iskanje njenega intimnega perila v dunajski blagovnici, kamor sta se odpeljala s podzemno železnico. Marija je pogosto potovala na Dunaj, je lahko slišal, običajno s Karlom, ki je bil, kot je kmalu zvedel, njen drugi mož. Lara je Andražu všeč na prvi pogled, čeprav je imel navado, da je vsako žensko ne glede na okoliščine spoznaval zelo počasi, korak za korakom, celo milimeter za milimetrom. In če mu je bila res všeč, jo je čez čas povabil na prvo kavo v enega njemu ljubih lokalov. Pri ženski je najprej ocenil, ali mu je všeč na pogled, ker ni mogel vprašati, ali je tudi pametna, izobražena in pozna likovno umetnost in literaturo. Nato se je tipaje približeval in skušal dognati, ali je tudi on njej všeč. Nekajkrat je pogledal proti Lari in storil tako, da je Tinetu nekaj pripovedoval, gledal pa sosedo. Bolj in bolj se je zdelo, da se bosta še pogovarjala in šla na kavo, če bo sprejela vabilo. „Na poti proti Dunaju vas nisem mogla zbuditi. Greste zdaj z nami na kavo?” odrecitira Lara in gleda Andraža naravnost v oči. Odzove se njenemu povabilu in v obcestni restaraciji napravi prvi zbliževalni korak. Zanimiv in živahen pogovor ga je navdal s prijetnimi mislimi, med katerimi se je na poti proti Sloveniji potopil v blagodejen sen. Kot večkrat v zadnjem času so ga sanje tudi tokrat vrnile v mladost. bolj z vidom ali v večji meri s sluhom. Zakaj se je za opero odločil Tine, ni spraševal, kajti vedel je, da ima petje sicer rad, nikoli pa ni povedal, da ga privlači opera ali posebej Mozart. Tine mu je za ravnovesje, kajti politike se običajno ne dotika, ampak reče kaj več o ljubezenskih peripetijah, kjer je, se razume, vedno nadvse uspešen. Če ni stekla beseda o ženskah, sta v debati pristala pri lovu, o katerem je govoril na dolgo in široko. Bil je lovec, ki ga je bolj privlačila druščina približno enako mislečih kot pa streljanje ali ubijanje živali. Andraža je lov privlačil, toda lovec ni želel postati s puško, ampak s fotoaparatom, kar je bilo bliže njegovemu poklicu in izobrazbi. Na njegovih slikah ni bilo divjih živali oz. tistih, ki jih streljajo lovci; najpogosteje je z bilo do uradnega odhoda še več kot četrt ure. Andraž se je odločil za sedež ob oknu in v hipu zadremal. Prespal je tudi obvezno kavo v obcestni restavraciji in se zbudil šele tik pred Dunajem. Mesto je bilo tega dne dokaj pusto. Toliko bolj živahno pa je bilo v operi. Bil je navdušen nad petjem, še bolj pa je občudoval sceno, ki je bila odlična. Ni bil prvič v operi, med študijem je imel priložnost ogleda Labodjega jezera na velikem odru v Beogradu, toda delovanje dunajskega odra je preseglo njegova pričakovanja. Vse je delovalo usklajeno, vključno s svetlobnimi učinki, pevke in pevci so ob spremljavi odličnega orkestra peli doživeto, ne kot pevci na televiziji, ki se skoraj praviloma spakujejo in bolj skačejo, kot pojejo, z izjemo kakega Vlada Kreslina ali Lačnega Franca... Porabje, 27. julija 2006 7 Na Janezovom brejgi pod lugašom Če človek v tašo ves de reportažo delat, gde je nej spoznani, pa ešče tau ne vej, od koga pa ka de spitavo, te se eden čas leko škraba, kak naj vcuj stane. Tak sam zopojdo dja tö, gda sam na Gorenji Senik üšo na reportažo. »Prejk mo se pelo po vesi pa nikoga že zgrabim,« sam si zmišlavo. Vozo sam se že pau vöre gora pa dola, dapa človeka sam ešče audalič nej vido, nej ka bi se leko pogučavo z njim. Slejdnjo, ka mi je napamet prišlo, ka mo gor üšo na Janezovi brejg, leko ka se stoj najde tam. Vozo sam se kaulivrat, gda sam gnauk samo zagledno poštarco pri ednoj kuči, štera se je ranč z nišo starejšov ženskov pogučavala. Eden stopaj sam nej üšo tadala, zravan sam stapo vcuj k njij. Te sam ešče nej vedo, ka so tau Djürina Micka z Janezovoga brga. Dočas sam taprišo, poštarca je že odišla. • Baug daj, malo sam povesi pri šo, -pravim že audalič, nej ka bi mi oni tö notra v ram vujšli. »Baug daj, ka pa škete?« • Malo bi se pogučavo z vami, če bi meli čas zame. »Ge nika ne vejm vam gučati, bola drugoga iščite,« pravijo. • Vej mo tašo spitavo, ka te znali odgovarjati. »Dobro, te si pa sedimo sé pod lugaš,« pa kažejo na tistiva dva stauca, šteriva sta tak tam stala, kak če bi samo name čakala. • Vi mate na najvekšoj brgej pa najviše kučo tü na Gorenjom Seniki, nej? Odtec cerkev, prejk v Austrijo pa Dolenji Senik tö vidite. »Ge ne vejm, če najvišeši gé, tau vrag vej. Te kraj mabiti, dapa Grbenšček vejn višeši.« • Sami ste doma ali mate ešče koga? »Sedem mlajšov mam, trge so odišli, štirge so pa tü z menov.« • Te zato dobro, ka ste nej sami. »Ah, pa če bi sama bila, bi zato baukše bilau. Zato ka s temi mladimi tö nika ne mora vöpridti. Neškejo delati, pejnaz nega. Eden zato odi sir kama, dapa te vrag, ka tam tagor üšo, te vse zapige pa zakadi, če kaj dobi.« • Delate kaj grünt? »Delam, delam, dapa ka če etak mau trava gé,« pa do pojasa kažejo. »Za volo dosta dežgi trava vujšla, zdaj pa ne ladam z njauv. Krumplinov tö nede, samo taši mali kak oreji. V dvej mejsti mamo njive, dapa samo za svoj tau pa za edno svinjau leko pridelamo.« • Sausede mate, zato ka se tak vido, kak če bi kuče kaulak vas vse prazne bile? »Eden Nemec gé paulak, dva Vogrina, dapa nejso tü, gda gda pridejo. Mi dosta ne odimo nasmaj. Zato, ka tej, gda pridejo, vsikši samo svoj ram popravla. Ranč ne vejo, ka sto je v sausedi. « • Od tec je zato daleč bauta? »Ge ne odim, zvekšoga samo mlajši. K meši tö samo te dem, gda nej vrauče. V zimi, gda je velki snejg, te pa nikam nedem, zato ka dostakrat cejli den nega pauti. Eške tisti mašin ne pride, šteri snejg razmetava.« • Vodau mate tü na brgej? »Tam nuti pod brgaum v lasej mamo stüdenec, od tistec nosimo vodau. Če bi te vretine nej bilau, ne vejm, ka bi dela li. Zdaj do letos redli vodovod, samo tau ne vejmo eške, kelko de trbelo plačati.« • Ka vodau nücate, tau vse z rokauv domau znosite? »Vse, ka znautra v rami nücamo, drugo pa s traktorom nam pripelajo iz vesi. Lagvo je etak brezi vode. Tau, sto vodau ma, ranč ne vej. Srečo smo meli, ka lani, gda je tista velka süča bila, vretina nej vöposenila. Te ne vejm, ka bi delali.« • Nej ste probali, ka bi doma dali skopati stüdenec? »Meli smo mi prvin doma stüdenec, gde so tri krepke vretine bile. Samo te, gda je bojna bila, sé so tö edno bombo dolaličili. Od bombe se je zemla strausila pa se je stüdenec vküpporüšo. Od tistoga mau je vreti na preminaula.« • Vö mate püštjeno kokauši, lisica ne odi tü? »Nej, vraga nej, pa eške djastrik tö. Zato pa nejman dosti, samo sedem.« • Dobro je tü pod lugašom, zato ka kak koli vrauče, tü je zato hladno, ka veter tö vsigdar vleče. »Vej tau pomalek vküpzleti, zato ka prki so drugavge.« • Vejn zato prški, ka dosta grauzge baude, nej? »Ne vejm, dapa meni se tak vidi, ka nede tak lejpo, kak šegau melo biti. Zato ka je nišo črbinavo. Ranč nej trbej tak dosta grauzge, zato ka je tau tak samo za gesti. Slive so pune, iz tisti palinko mo vöžgali. Vala baugi, zato ka že vejn tri, štiri lejta tak nej bilau sliv.« • Kak tau trpite, gda je tak vrauče? »Gda je tak sploj vrauče, te nedemo vö. Istino, v künji, gda obed küjem, te je tö sploj vrauče. Dapa ka vejmo, tašo je vrejme.« • Gobe odite kaj brat? »Nega, zato ka je tak süji lejs gé. Drugo pa tau, ka ge ne vidim gob, zaman dem v lejs. Lani se zato eške kaj odla, dapa letos več nikanej.« • Ka dobroga küjete za obed? »Nika nej, vsakši de tau djo, ka najde. Bola večer sküjem, zato ka etašoga reda tak nikoga nejga doma.« • Reteše ste pekli, zato ka vidim, ka mate tü v dvauri črešnjo? Pismo iz Sobote ŠOFERGE Ja, dragi moji, gnesden je žmetno brezi autona. Depa kak je eške žmetno z autonom! Vörvlite mi, z avtonom je več nevoul kak pa brezi njega. Ja, razmejm, ka se z avtonom kama bole brž pride. Depa kelko nevole pa problemov leko pri tejm grata, tou je pa vcejlak druga nouta. Najprva se vse vküper začne, gda se auto eške sploj ne vužge. -Zveži se, ka nedo nevole vövdarile, - ma šegou povedati moja tašča Regina, trno čedna ženska. -Ka, ti si slejpi ali pa ne vidiš, - je drugo, ka čüjem, pa smo eške sploj nej šli pošteno zmesta. -Ge pa sam si brodila, ka mo se pelali po drugi pouti, ka na njoj nega telko avtonov, nega takše velke gužve, - že vidi nut v mojo glavou tö, kak si brodim, kama naj pelam. -Boug moj, vej pa nej tak naglo! Tak brž voziti je na toj poštiji dojzapovedano, - vej bole od mene, kelko leko težim na gas. -Pasko mej, ka ne vidiš, - skače v luft, ka tam nin kilometer pred nami nekak de prejk poštije. -Nej tak nanagloma bremzati, - me prime za šinjek, ka se je prej tak postrašila. Ja, dragi moji! Vse tou se mi zgodi pa smo eške nej eden kilometer pouti obredli. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, pa vozi namesto mene auto eške tadale, kak če bi ge nej vedo, kak se tou dela. Kak če bi vcejlak zabiti, slejpi pa glüpi biu. - Vej pa nej tak naglo nut v ovinek! - Tam je pisalo, ka se tou ne smej! - Pazko mej!!! -Bole pomalek! - Ka, bole brž nede!? - Ka, ga ne boš prehito!? - Stani!!! Pa sam stano, ka njoj je trbelo na WC. Pa je eške trbelo kafej spiti. Na, tak so se moje šoferske vüje malo spočinoule od šofera, ki sploj ne vej avtona pelati. Vej pa sami vejte, ka so takši šoferge najüši. Tej šoferge vejo od avtona pa od vsega kouli njega pa od šofejranja največ povedati. Eden moj padaš je gnouk pravo najbole nejmogoučoga: -Vej če bi ge vedo avto pelati, bi vam pokazo, kak se tou dela. Nej pa tak kak vi, ka se vlačite po poštijaj kak kakši slejpi požaki. Eden drugi poznanec pa je že tretjo pout tadavo prvico za auto pelati, ka preveč rad pidje. Tou ga trno svadi, ka ga vsigdar policaji zgrabijo. Pa se zatoga volo čemeri. -Ge pijan boukše vozim, kak pa najbole trejzni šoferge, - vej povedati. - Moja rouka je takšnoga reda najbole merna pa okou najbole gvüšno. Tou, ka pa sam emo telko karambolov pa so drugi naprajli. Ge sam nej pri tejm čistak nika kriv. Ge sam se njim mekno, uni pa, čups, nut v mene! Ja, vse tašno sam si brodo, gda je moja tašča Regina, trno čedna ženska, prišla z WC-ja, spila kafej, pa zapovejdla, ka se pelamo tadale. -Zveži se, ka nedo nevole vövdarile, - go čüjem, eške prva kak vužgem auto. Na, tak se znouva začne cejla štorija. Skonča pa se nin za dvej vöri, gda ma šegou povedati: -Eške dobro, ka sam cejlo pout skrb mejla. Ne vejm, če bi se pripelali do es, če bi nej tak bilou. Eške dobro, ka niške ne pita za moje živce. Vejn bi njemi kaj naredo. Miki »Nej sam pekla, zato ka nej bi-je kaj bilau, gda sam kauli po lau telko. Tü pa tam bila samo rosagi ojdla.« edna, na krajmi veje. Vrag de z Vejta ka, zdaj nejmam več časa, lestvicov odo tü kauli drejve.« dapa gda drgauč pridem, te te • Ka te zadvečerek delali? mi leko pripovejdali, kak je kaj »Ka bi delala, nika nej. Sejdla bilau, gda ste po rosagi ojdli. mo tü pod lugašom pa mo gledala kauli vrat. Vejdla bi K. Holec ge pripovejdati cejli den, kak Porabje, 27. julija 2006 PETEK, 28.07.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.15 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: BLEJSKI GRAD, 10.45 RDEČA KAPICA SAMA V GOZD JE ŠLA, DOK. ODD., 11.35 DNEVNIK NEKEGA NARODA: PRED NEVIHTO, DOK. SER., 12.25 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 10 LET PAPEŽEVEGA OBISKA V SLOVENIJI, 13.45 DUHOVNI UTRIP, 14.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: ANDREJ STOJAN, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 HE-MAN, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: SPOROČILO S KMETIJE, 16.30 HOLLYJINI JUNAKI, AVSTR. OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 FRANČKOV FONZEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI VENČEK: KOROŠKA, ZGODOVINA NARODNO-ZABAVNE GLASBE, 21.05 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 NATIONAL GEOGRAPHIC, PON., 0.55 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.50 SLOVENSKI VENČEK: KOROŠKA, PON., 2.55 INFOKANAL PETEK, 28.07.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 15.30 DRUŽINA VELIKEGA FORMATA, NEMŠ. FILM, 17.00 ŠTAFETA MLADOSTI, 17.45 ŽOGARIJA, 18.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.55 UČITELJ LOUIS MEISSONNIER, FRANC. LIT. NAD., 20.00 BARBARI, AM. DOK. SER., 20.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 21.25 KDO BO MENE LJUBIL, IT. FILM, 23.10 CITY FOLK: IZBOR DESETLETJA -KÖBENHAVN, DOK. SER., 23.40 ANGELA, IT. FILM, 1.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.35 INFOKANAL SOBOTA, 29.07.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 PESEM KAMNA: OBDELAVA V KAMNOLOMU, DOK. ODD., 13.30 SLOVENCI V ITALIJI, 14.00 WILLIAM IN MARY, ANG. NAD., 14.55 MOJE NAJLEPŠE DARILO, NEMŠ. FILM, 16.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 ZLO POD SONCEM, ANG. FILM, 21.40 ČEZ PLANKE: MAROKO, 22.45 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.20 BABUŠKE, BELG. NAD., 0.10 ZELENI ŽAREK, FRANC. FILM, 1.45 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 2.25 ČEZ PLANKE: MAROKO, PON., 3.25 INFOKANAL SOBOTA, 29.07.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.00 SKOZI ČAS, 12.10 CITY FOLK: IZBOR DESETLETJA -KÖBENHAVN, PON., 12.35 SP V NOGOMETU, ANGLIJA -TRINIDAD IN TOBAGO, 14.30 SP V NOGOMETU, ŠVEDSKA -PARAGVAJ, 16.30 TRUDEAU, KANADSKA DRAMA, 18.15 NOVA SCENA -FENS FESTIVAL MLADIH GLASBENIKOV, 20.00 SE ZGODI, 11. EPIZODA: REFERENDUM, 20.25 GLASBENO POLETJE -JULES MASSENET: THAIS, POSNETEK OPERE IZ GLEDALIŠČA LA FENICE, BENETKE, 22.45 OTOK SREDI VOJNE, ANG. NAD., 23.50 KONCERT SLOVENSKE SKUPINE HIC ET NUNC, PON., 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.20 INFOKANAL NEDELJA, 30.07.2006, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.55 PRAVOSLAVNO BOGOSLUŽJE IN SLOVESNOST OB 90-LETNICI RUSKE KA PELICE POD VRŠIČEM, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 SLOVENSKI VENČEK: KOROŠKA, 14.15 NOSTALGIJA Z IRENO KOHONT, 15.10 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST -DELEGAT, IZV. NAN., 15.50 TEATER PARADIŽNIK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 KORENINE SLOVENSKE LIPE: KANALSKA DOLINA IN REZIJA, DOK. ODD., 17.40 ŠTIRI ŽENSKE IN POGREB, AVST. NAD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 HUDOBEN NAKLEP, ANG. NAD., 21.10 INDIJA, POTOPIS, 22.05 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.30 DRUGA DOMOVINA, KRONIKA NEKE MLADOSTI, NEMŠ. NAD., 0.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.10 INFOKANAL NEDELJA, 30.07.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.05 SKOZI ČAS, 10.15 V ŽIVALSKEM VRTU, AVSTR. DOK. SER., 10.35 IZVIR(N)I, 11.10 1. MEDNARODNI TAMBURAŠKI FESTIVAL DRAGATUŠ 2006, 11.50 ČEZ PLANKE: MAROKO, PON., 12.50 SP V NOGOMETU, PORTUGALSKA - IRAN, 14.45 SP V NOGOMETU, ČEŠKA - GANA, 16.35 TRUDEAU, KAN. DRAMA, 18.20 TEBI SLOVENIJA, KONCERT OB 15-LETNICI SAMOSTOJNOSTI SLOVENIJE, 20.00 KAMNITI GOZD NA MADAGASKARJU, ANG. DOK. ODD., 20.50 MOZARTOVE NOVICE IV, 20.55 LEGENDARNE IZVEDBE, 22.00 BLACKPOOL, ANG. NAD., 23.00 ODBOJKA (M), ITALIJA - RUSIJA, 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 31.07.2006, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.20 NOSTALGIJA Z IRENO KOHONT, 11.15 NAŠA KRAJEVNA SKUP NOST, IZV. NAN., 12.00 TEATER PARADIŽNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 KANALSKA DOLINA IN REZIJA, DOK. ODD., 13.40 ŠTIRI ŽENSKE IN POGREB, AVST.NAD., 14.25 BILA SVA MLADA OBA: TONE KMETEC, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.05 VESELA HIŠICA -MEDVED IN KMET, LUTK. NAN., 16.20 PARADIŽNIKOVA VOJSKA, 16.30 UMIVAJMO SE, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 DNEVNIK NEKEGA NARODA, DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 18.40 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 GRADNJA AIRBUSA A380, ANG. DOK. SER., 21.00 WILLIAM IN MARY, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 ARHANGELSK, ANG.NAD., 23.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 31.7.1991, 0.10 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK NEKEGA NARODA, PON., 1.55 INFOKANAL PONEDELJEK, 31.07.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.45 TURISTIKA, 13.30 SLOVENCI V ITALIJI, 14.00 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 14.05 LEGENDARNE IZVEDBE, 15.10 POTOVANJE V SREDIŠČE KAMENJA, ANG. DOK. ODD., 16.00 TEKMA, 16.55 EP V PLAVANJU, 19.05 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 20.00 JASNOVIDKA, AM. NAD., 20.40 VSE O POŽELENJU, ANG. DOK. FILM, 21.30 ARITMIJA, 22.15 FUTURAMA, AM. NAN., 22.35 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.30 INFOKANAL TOREK, 01.08.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 10.40 SOŽITJA, 11.55 SLOVENSKI VENČEK: KOROŠKA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ČEZ PLANKE: MAROKO, 14.30 V ŽIVALSKEM VRTU, AVSTR. DOK. SER., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 NOVE HLAPIČEVE DOGODIVŠČINE, RIS., 16.05 OBISK V AKVARIJU, POUČNA ODD., 16.10 JAZ SEM VRTNICA, 16.20 RIS., 16.30 FLIPER IN LOPAKA, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 NARAVNI PARKI SLOVENIJE: REGIJSKI PARK SNEŽNIK, 18.05 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD BREŽICE, 18.35 TRAKTOR TOM, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 POD ŽAROMETOM, 20.55 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: RAJKO RANFL, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 ALEXANDRE YERSIN -GOSPOD NAM, FRANC. DOK. ODD., 23.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 1.8.1991, 0.20 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.15 NARAVNI PARKI SLOVENIJE, PON., 1.45 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI, PON., 2.20 INFOKANAL TOREK, 01.08.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 14.50 ARITMIJA, 15.30 VSE O POŽELENJU, ANG. DOK. FILM, 16.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.55 EP V PLAVANJU, 18.40 MOSTOVI – HIDAK, 19.15 MALI OGLASI:NEVESTA, IZV. TV NAN., 20.00 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. NAD., 20.50 NEVESTA, NEMŠ. FILM, 22.35 MILA Z MARSA, BOLG. FILM, 0.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.30 INFOKANAL SREDA, 02.08.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.40 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO, 13.35 LJUDJE IN ZEMLJA, 14.25 SE ZGODI, 10. EPIZODA: SPET DOMA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŠOLA PRVAKOV, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 ZASEBNO ŽIVLJENJE UMETNINE: VELIKI VAL, ANG. DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 ŽOGICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 ZA OGRAJO, AVSTR. FILM, 21.30 KRATKI IGRANI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 IGRA IZMIKANJA IN SREČE, FRANC. FILM, 0.55 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 2.8.1991, 1.25 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.20 DVA SVETOVA, DOK. FILM, 3.15 INFOKANAL SREDA, 02.08.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.05 KONCERT SLOVENSKE SKUPINE HIC ET NUNC, 13.10 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 14.40 TEKMA, 15.30 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS.NAD., 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.55 EP V PLAVANJU, 18.40 MOSTOVI – HIDAK, 19.10 SLAČENJE, NOVOZEL. NAD., 20.00 ŠPORT ALI GLASBENO POLETJE, 23.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.55 INFOKANAL ČETRTEK, 03.08.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 9.30 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 9.55 CICIBAN POJE IN PLEŠE, 10.45 DEŽNA KAPLJICA, ŠPANSKI FILM, 12.00 POD ŽAROMETOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 MYANMAR -BURMA, DEŽELA TISOČERIH PAGOD, DOK. FILM, 14.05 KAJ ČE ... DOBRO RAZMISLITE!, DOK. ODD., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KRASTAČJA PATRULJA, RIS., 16.05 MALI KRALJ BOBNA, KIT. FILM, 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG: SOČA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.20 DUHOVNI UTRIP, 18.40 MERLIN, ČUDEŽNI KUŽA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 ZAKLAD V ZABOJIH, ŠPANS. DOK. ODD., 21.30 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 GLASBENI JULIJ NA OBALI, POSNETEK KONCERTA Z LJUBLJANSKEGA GRADU, 23.55 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 3.8.1991, 0.15 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.10 JASNO IN GLASNO, 2.05 INFOKANAL ČETRTEK, 03.08.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 15.35 IZVIR(N)I, 16.05 BARBARI, AM. DOK. SER., 16.55 EP V PLAVANJU, 19.05 BRIGADA, RUSKA NAD., 20.00 FOYLOVA VOJNA, ANG. NAD., 21.40 GOJITELJICA VRTNIC, NEMŠKA DRAMA, 23.10 UMAZAN KOT ANGEL, FRANC. FILM, 0.50 FUTURAMA, 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.35 INFOKANAL ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB Informacije za prauško v Vasvári Čas tak li beži prauti datuma prauške v Vasvár. Zatau želimo pri cajti potrditi obečanje Slovenske zveze, o sterom smo že lani tü pisali v tej novinaj. Kak je predsedstvo zveze skončalo na svojom djilejši 13. oktobra 2004. leta, Zveza od lanskoga leta vöplačöjva ceringo vse avtobusov, steri vozijo porabske vernike na prauško v Vasvár. Tak brodimo, ka je pravično tak, če tiste vasi tü pomagamo, stere ne prosijo tau posaba. Pred očami mamo tau, ka porabsko lüstvo v Vasvár že od davnik mau odi pa rado odi, nej pa tau, v kakšnom geziki se slöjži meša. Pa če s tejm leko kaj dobro včinimo, zakoj bi nej. Letos de prauška v Vasvári v nedelo, 10. septembra, ka smo leko zvedli od gospauda v Vasvári. Tau so mi tü dali na znanje, ka de sveta meša v 10. vöri, stero do slöjžili püšpek sombotelske püšpekije. Zatau, naj pride do vsakšoga glas, ka se vsakši leko pela šenki z avtobusom v Vasvár, smo zvöjn novin zaprosili na Gorenjom Seniki domanjoga gospauda Ferija Merklija, naj vöoznanijo v domanjoj vesi, na Dolenjom Seniki pa v Sakalovci, varaškoga plebanoša Zoltána Németha pa naj vöoznanijo v Števanovci, v Slovenskoj vesi pa v Monoštri. Tau bi tü rada potrdila, ka se Slovenska zveza vzeme samo za tau, ka tanapravi administracijsko delo pa vöplača ceringo avtobusov. Do toga nika nejma, ka sto de spravlo vküper lidi, sto de mogo zapovedati avtobus. Leko damo za informacijo, sto so že več lejt, pri steri se leko glasi na vasvársko prauško. V Števanovci-Otkauvci, Andovci pa na Verici-Ritkarovci Berta Dončec, v Slovenskoj vesi, Monoštri cejmešter Micka Melcer, v Sakalavci, na Dolenjom Seniki pa Gorenjom Seniki Djauži Šulič. Lepau prosimo od nji, naj se pri cajti brigajo zapovedati avtobus pa nam dajo na znanje na Slovensko zvezo (380-208) na stero vöro pa kam ga prosijo vöspisati. Na Slovenskoj zvezi mo radi, če de vse več porabski vernikov šlau, sterim želimo blagoslovleno, srečno paut. Klara Fodor, sekretarka Slovenska samouprava na Dolnjem Seniku organizira 30. julija 12. slovenski kulturni in športni dan, ki se začne ob 11. uri z mašo. Po maši bo otvoritev stalne razstave “Utrinki iz zgodovine Dolnjega Senika” v prostorih samouprave, na otvoritvi bodo nastopili ljudski pevci z Gornjega Senika. Ob 15.00 uri se bo začelo športno srečanje med nogometaši (mladi in veterani) z Dolnjega Senika in Čepincev v malem nogometu. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT