Štev. 223 V Trstu« v petek 13. avgusta 19150 Letnik XI Izhaja vsak dan, rudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. t redfti&vo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20, L nadstr. — Vsi icpisi raj se pošiljajo uredništvu lista. Ncfrankirana pisma se ne iprejemajo in rokopisi se ne vračajo. '. i in t ugovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij sts .EčircstiV — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z m cjenim jorettvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20. Telefon iredništva in uprave Stev. 11-37. Naročnina znaša: Za celo leto ..••«••• K 24.— Za pol leta............ * V* * k za tri mesece..........i ♦ • « za nedeljsko izdajo za celo leto . za pol leta. . . ........ * * ti » . • • • • 6.— 5.20 2.60 Posamezne številka .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosii ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............m m po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta ......: . . . . „ 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in serat ni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški AsiŠkega št 20. — PoStnoliranilnični račun št 84i.652. Napredovanje zveznih det na Pollskem. ■ Rasi nadaljujejo z umikanjem. - Ha Kurskem m v Samosicill položaj neizpremenjen. Ruski napati Južno tgemena odbit - Ita Francoskem zavzeli Nemci par larkov. I avstTtiskfl-ttaltiaaskega bojišča. DUNAJ, 12. (Kot.) Uradno se objavlja: 12. avgusta 1915, opoldne. Na primorski fronti smo v pret. noči večji sovražni napad prod sprednjemu delu do-berdobske planote in dva-napada pri Zagori, ki ju je pripravljalo čez dan srdito streljanje artiljerije, odbili ob velikih Izgubah za Italijane. Pred goriškim predmostjem vlada mir. Na ostalih frontah se nadaljujejo topovski boji in praske. Namestnik Šefa generalnega štaba, pi; Hofer. fini. Dogodki na morju. Dne 11. avgusta zjutraj so naše ladje obstreljevale italijanske obrežne železniške naprave od Molfette do Seno San Giorgio. V Molfetti so bile štiri tovarne in dva ce-Staože4ezniška viadukta močno razstre-Ijeni En viadukt se je porušil. Ena tovarna se ie vnela. V San Spirito so popolnoma zgoreli kolodvor in različne zaloge. V Bari se ie vršilo obstreljevanje gradu. semaforja, železnice in petih tovarn, katerih ena le zgorela. Ves Bari je zavit v prah in dim. Med prebivalstvom vlada panika. lUtfljanski topovi srednjega kalibra so zaman streljali na naše rušHce. Tudi napad sovražnega podvodnika se je izjalovil. Železniški viadukt v Seno San Giorgio je bil po našem ognju močno poškodovan. Naše ladje so se vrnile popolnoma nepoškodovane. Od sovražnih pomorskih 34^ ra»v«i tmfoov pod vodnika v Bariju, ni bilo videti ničesar. Brodovno poveljstvo. Poročilo Cadorne. 1)1 NAJ. 12. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročila sovražnih generalnih štabov: Italija, 10. avgusta. — Splošni položaj je neizpremenjen. Naše baterije so povzročile v oddelku Ruaz pri Buchen-steinu težko škodo. Na kraški planoti smo odbili že običajne male nočne napade, s katerimi skuša sovražnik motiti naša utrjevalna in pri-bliževalna dela. DUNAJ. 11. (Kot.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Italijansko vojno poročilo z dne 9. avgusta poroča o uspešnem napadu na naše postojanke na Passo del Cavallo med Freikoflorrr in Velikim Palom. O kakem takem napadu našim četam ni ničesar znanega. I)ne 8. avgusta zjutraj tamkaj inscenirano streija-nje inianterije in artiljerije se je vršilo morda !e zato. da se je zamoglo poročati potem o uspeliu. Istotako so italijanski podatki istega dne o uspehih v boju pri Zagori Paljevu južno Plav popolnoma izmišljeni. Vse tamkajšnje postojanke so v našili rokah. Niti en metalec min ni bil izgubljen. l doberdobske planote. Izviren dopis »Edintvsti*. Tržaški Slovenec, ki se nahaja na bo-jišCu na doberdobski planoti, nam piše: Bilo je zadnje dni meseca junija. 2goč poletni dan. Povelje se je glasilo kratko in jedrnato: — Pripravite se za odhod! \ noč so hodile naše patrulje in prei-skavale ter pregledavale vsak grmiček, vsak kot, vsak zid, kaj tam tiči in čemu. Vso noč čakaje odhoda, ni nihče zatisnil očesa. — Ob 5 zjutraj odhod! Dolga, dolga Črna vrsta mož, konj in voz se je začela oprezno pomikati proti bojišču. Prišli smo neopaženo na takoimenova-no nevarno« ozemlje, kamor dosegajo kroglje laških topov. Takoj je vse izginilo v obcestni gozd in cesta je bila prosta za konje, vozove in avtomobile, dovažu-joče strelivo. Naenkrat se je procesija ustavila ob jarku. Ljudje so se poskrili, ognji so u-gasniii. Nastala je grobna tišina in le od-daleč se je čulo v zraku lahno šumenje. Naznanjen je bil prihod sovražnega letalca. Komaj pa je letalec izginil za obzorjem, Je nemudoma zopet oživilo človeško mravljišče. (J mraku sem dobil povelje, naj prei-ščem ozemlje pred nami, spoznam dovajal ne ceste, pota in steze ter poizvem o j- ložaju in stanju našili čet v ospredju. / Jil jc! sem s šestuai možmi. Po desetih minutah hoda sem dospel v črto naših težkih topov. Moral sem se u-staviti-r>recei daleč od njih, dokler niso izstrelili, kajti pok ne pretresa samo zemlje, temveč tudi človeka. Potem pa smo zaviii z giavne ceste na poljsko pot Bolj ko smo se bližali selu . tem hujše je postajalo pokanje in treskanje naših topov, ki so stali tam okoli in bruhali smrtonosni ogenj na sovražnika. Bližal sem se Že svojemu cilju, ko je bilo poveljništvo v selu. Ko pa sem bil s svojimi možmi oddaljen le še kakih tristo korakov, je sovražno topovje pričelo s tako silo obdelovati višino nad selom in selo samo, da mi ni bilo mogoče dalje. U-stavili smo se nekoliko. Toda čas hiti in Italijani ne ustavljajo tako izlahka svojega bruhanja ter po nemarnem zapravljajo tako^ drago municijo. Zato nismo čakali, da ni . utihnilo streljanje, temveč smo jo urez^i Naravnost proti selu. kri smo prispeli v najhujšem dežju v vas, kjer me je takoj poklical k sebi poveljnik. Moral sem zopet na i/oizvedovanje s svojo vrlo Četico. Nismo se ustrašili dežja, ki nas je pral, in vode, ki nam je tupatam pljuskala do kolena. Izvrševali smo naročilo. Kar o-pazimo, da je zemlja okrog nas vsa raz-orana in razicopana. Pozno ponoči smo srečno prispeli v naš tabor, in se potem v legli k počitku. Počival pa ni nihče, kajti črni oblaki so se zgrnili nad nami, začelo se je bliskati in treskati in vlila se je na pokrajino strahovita ploha, kakor da bi hotela zbrisati grozote preteklega dne. Nepopisen je občutek, ki ga ima človek v taki noči, ob grmenju in UlTskanju v oblakih, pomešanem z rohnjenjem in bobnenjem topov ter blisketanju žarometov in pokanju pušek v dežnem šumu. Kmalu je vdrla voda v naša nastanišča, in ker se ne more prižgati luč, smo tako v temi. dežju in vodi pričakovali jutra. Bojišče je postalo prihodnji dan mirno^ tiho. Začeli smo si postavljati stanove, a Je zopet prišlo povelje: — Pripravite se za odhod! Ni se še razvedrilo nebo popoldne, ko smo nastopili pot v — »rezervo«. Pot nas je vodila v vas Že na polovici po- la se je vlila ploha na nas in do kože. mo- „ TDaffe prihodnjič). GOdCfl* Vojni poročevalec »Frankfurter Zei-tunge« poroča iz vojnega poročevalskega stana z dne 8. avgusta: Skupina poročevalcev, ki se je mudila nekaj časa v slikoviti Gorici, je zamogla dognati, kako Škodo je obstreljevanje iz težkih italijanskih topov povzročilo mestu. Škoda razmeroma ni znatna. Državna poslopja, vojašnice, skladišča in kolodvor, kakor tudi mostovi in prehodi čez Sočo in na griču se nahajajoči grad, nekdaj -rezidenčni grad, so tvorili do 24. junija glavni cill obstreljevanja; šele od tega časa so namerili Italijani svoj ogenj tudi na mesto. Granate so padale v ulico Trento ln Morelli, v prvi je bil razrušen ogel neke hiše. Na mesto je bilo Izvršenih tudi več napadov z zrakoplovi. Nekaj časa je vladala strašna vročina do 42°. Na strehah je videti številne siedove obstreljevanja; mostovi so trajno pod ognjem; tudi infanterijske kroglje prihajajo v sto; en oficir je bil na ta način ubit v kavarni Corso. Kljub temu hocH prebivalstvo, ki je ostalo r mestu, mirno po svojih opravkih. V Gorici se goji predvsem cvetličarstvo in prideluje sočivje. Toda sedaj so številni cvetljičnjaki brez vsakih šip. Zračni pritisk težkih granat jih je izpremenil v drobne kosce. Krasen pogled na mesto obdajajoči višinski venec in postojanke zapadno Soče nudi frančiškanski samostan Kostanjevica, kjer počivajo kosti francoskega kralja Karla X. Lepi gozd. ki je pričektom vojne pokrival višino Podgore, je popolnoma izginil. Italijanske granate so višino popolnoma razirale. Tekom bojev v drugi bitki ob Soči je padlo približno v 10 dneh na frontno ozemlje ene stotnije nič manj kakor 30.000 projektilov težke artiljerije. Ogenj je bil tako silen, da je padla vsako sekundo po ena kroglja. Vendar pa so hrabri branilci škodo zopet in zopet popravili In se nahajajo še sedaj *am-kaj. Ćete so kljub strašnemu ognju vedno vesele; oskrbovanje je izvrstno. Vsak dan sveže meso in vino, kave in čaja dovolj. Le strašen smrad trupel je skrajno neprijeten in je postal že naravnost neznosen. Ozemlje pred avstrijsko fronto je namreč popolnoma pokrito z italijanskimi trupli, ki jih ni mogoče pokopati. Sedaj so dobili vojaki s klorom prepojeno krinko, s katero se takoj pokrijejo, kakor hitro pridejo v najsprednejšo linijo; tako so zavarovani pred strašnim smradom, ki k sreči ne sega v strelske jarke. Samozavest in ponos radi uspehov vladala povsod, takQ pri Četah, kakor pri njihovih voditeljih. Italijanska soška armada bo tu doživela Še marslkako razočaranje. Z avstfljsko-nskefa Mttia. DUNAJ, 12. (Kot.) Uradno se objavlja: 12. avgusta 1915, opoldne. Severno dolnjega VVleprza zasledujoče avstrijske sile so zasedle danes Lukow in prekoračile zapadno Radzyna Bistrico. Med Tysmienico in Bus?om so bili Rusi včerai po našem zavezniku vrženi na več mestih. Sovražnik je danes zjutraj izpraznil bojišče in se umika. SIcer ie položaj neizpremenjen. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. Z nemSko-ruskesa Kolišča, BERLIN, 12. (Kor.) Veliki glavni stan, 12. avgusta 1915: Vzhodno bojišče. (tiindenburgova armadna skupina.) Na Kurskem hi v Samogiciji ie položaj neizpremenjen. Južno Niemena so čete armade generala Eichhorna krvavo odbile z znatnimi silami izvršeni ruski nanad v oddelku Dawine. Sovražnik le pustil v naših rokjrfi 700 ujetnikov. Armada generala Scholtza le zavzela predmostje VVizna in vrgla južno Narewa sovražnika preko reke Gaz. Od 8. averu-sta je ujela Scholtzova armada 4950 mož, med njimi 11 oficirjev m uplenila 12 strojnih pušk. Armada generala Gallwitza ie zavzela z naskokom Zambrowo hi prodrla dal]e južno med neprestanimi boji preko An-brzejowa v vzhodni smeri. Pri Nowo - Georgijewsku ničesar novega. Eden naših zraknolrtvinv ie metal bombe na kolodvor v Bialystoku. Opažene so bile večje eksplozije. (Armadna skupina princa Leopolda bavarskega.) Med številnimi boji s ovražni-mi zadnjimi oddelki je bilo nadaljevano zasledovanje in prekoračen oddelek Mu-chavvke. Lukow je zaseden. (Armadna skupina Mackensena.) Potem ko so zvezne čete na več točkah u-drle v žilavo branjene postojanke sovražnika, so se pričeli Rusi danes ponoči u-mikati na vsej fronti med Bugom in Par-czewom. Vrhpvno armadno vodstvo. Z zopalneta feojllfa. BERLIN, 12. (Kot.) Veliki glavni stan, 12. avgusta 191S: Zapadno bojišče. V Argonih smo osvojili severno Vien-ne le Chateau francosko utrdbeno skupino Martin, ujeli 74 neranjenih mož, med jijimi 2 oficirja in uplenili 2 strojni puški in 7 metalcev min. Sovražnik je imel velike krvave izgube. Pri osvojitvi sovražnega jarka severovzhodno Harazee smo ujeli par mož. Ostanek posadke je, ostavivši 40 mrtvih, pobegnil. Vrhovno armadno vodstvo. LONDON, 11. (Kor.) Maršal French poroča: Angleži so utrdili severnozapa-dno Hooge in v razvalinah samih se nahajajoče ozemlje, ki so je zavzeli. Slabi pehotni napadi v noči so bili odbiti. Včeraj popoldne je bil srdit artiljerijski boj. kar je imelo za posledico, da so postali vsi odprti strelski jarki južno Hooge ne-vzdržljivi. Umaknili smo linijo južno vasi nekoliko nazaj, kar je brez posebnega pomena za našo fronto. Torpedirani in ustavljeni parniki. LONDON, 11. (Kor.) Kakor poroča Lloyd, je bilo potopljenih 12 ribiških ladij. Enaka usoda je zadela en angleški parnik in eno norveško barko, kojih posadki ste bili istotako rešeni. BERGEN, 11. (Kor.) Ber^enski parnik > Aura< je bil danes zjutraj pri Marstenen torpediran od nemškega podvodnika. »Aura« je bila z lesom na krovu^na potu v Anglijo. LONDON, U. (Kor.) Lloydova agentura poroča: Ruska Tiarka »Altecan« je bila potopljena. En čoln s kapitanom in 10 možmi posadke je bil rešen. Angleški parnik »Rosalie« je nasedel. Posadka je bila rešena. KOPENHAGEN, 12. (Kor.) Neka nemška torpedovka je včeraj dopoldne južno Drogdema ustavila pamika »Tellus« iz Stockholma in »Bollstad« iz Kristijanijc in odposlala oba proti jugu v spremstvu nemške patruljske ladje. BUGEN, 12. (Kor.) Norveški poštni parnik »Iris« je bil včeraj zjutraj eno uro ob obrežja ustavljen od nemškega podvodnika. Zaboji, ki so bili določeni za Rusijo, so bili vrženi v morje. Podmorski čoln je izginil nato v južni saneri. Angleško poročilo o napadu nemških zrakoplovov na angleško obrežje. LONDON, 10. (Kor.) V pretekli noči je brodovje sovražnih zrakoplovov posetilo vzhodno obrežje. Bombe so povzročale par požarov, ki pa so bili kmalu poga-šeni. Materijalne škode ni bilo. 13 oseb je ubitih, 12 ranjenih. En zrakoplov je bi! poškodovan po našem artiljerijskem o-gnju. Poroča se, da je bil odveden zrakoplov danes zjutraj v Ostende. Novi japonski kabinet. LONDON, 11. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Tokija: Novi kabinet je sestavljen. Ministrski predsednik Okuma prevzame zunanji urad, Taketoni finančni, lkki notranji portfelj, Katsiindo Mimira prometno, podadmiral Kato mornariško ministrstvo. Kakor poročajo »Times« iz Tokija, je novi kabinet le provizoričen. S turških bojišč. CARIGRAD, 11. (Kot.) Iz glavnega stana se poroča: Dardanelska fronta: Dne 9. avgusta smo severno Ari Burnu zopet odbili sovražen napad, pri Čemer je imel sovražnik težke izgube. Dalje severno smo pognali sovražnika z močnim napadom proti obrežju, ujeli I oficirje in 500 mož, uplenili 2 strojni puški, heliostatične in telefonske aparate ln množino orožja. Pri Ari Burnu smo zopet pridobili na levem krilu z hajonetnim napadom del strelskega jarka, ki ga je zasedel sovražnik v zadnjih dneh. Pri Seddil Bahru smo zasedli na levem krilu velik del izoliranega strelskega jarka, ležečega med nami in sovražnikom. Na ostalih frontah ničesar novega. LONDON, 11. (Kor.) Reuterjev urad poroča uradno: Včeraj se je nadaljeval srditi boj na Galipolskem polotoku, zlasti v pasu. ki je v rokah Avstralcev in Novo-zelandTjcev In v severnem oddelku pri Kaba Tepe. Avstralci in Novozelandijci so zamogli zasedeno ozemlje potrojiti, dočim proti severu nismo nadalje napredovali. Čete so prizadejale sovražniku težke izgube. Francoska oklopnica »Salnt Louis « je, kakor se poroča, uničilo eno na azijskem obrežju se nahajajočih baterij. PARIZ, 11. (Kor.) Kontreadmiral Bon je bil imenovan za poveljnika brodovne divizije oporišč orijentskega ekspedi-cijskega armadnega zbora. Razglas. V zadnjem času veliko število krošnja-rečlh prodajalcev, ki nimajo potrebnega dovoljenja, prodaja občinstvu na raznih krajih v mestu najraznovrstnejša živila. Take razmere morejo, posebno ob sedanjem toplem letnem času, postati naj-škodljivejše javnemu zdravstvu, ker je z ene strani nemogoče, da bi tržno nadzor-ništvo moglo pregledati na prodaj ponu-jana živila, na drugi strani pa take razmere izredno otežujejo snaženje dotičnih ulic, ki se vsled nemarnosti i prodajalcev i občinstva, ki mečejo splošno odpadke na ulico, nahajajo v stanju neznosne ne-snažnostl. Mestni magistrat se čuti zato prisiljen, da izda naslednje odredbe: 1. Popolnoma začasno se določajo /a trgovanje naslednje ulice: a) Josipov trg (plazza Giuseppiua); b) trg Cavana; c) tržič židovskih šol (plazzetta delle Scuole israelitiche); č) del nabrežja Grumula za vrtom na Velikem trgu. d) Vojašničnl trg; e) trg pred Ljudskim vrtom, ob koncu Stadionove ulice. Prodajalske prostore na teh krajih določa in oddaja mestno tržno nadzorništvo in vsak prodajalec se mora Izkazati s potrebnim dovoljenjem, ki ga izdaja isti u-rad, na katerega naj se obračajo prosilci za tako dovoljenje. 2. Na teh začasnih tržiščih se ne sme Ptodajati ob delavnikih po solnčnem zahodu, ob nedeljah ln praznikih pa ne preko «- l ineva. Fc končani prodaji se mora odstraniti blago in ravno tako stojnice in druge stvari, ki rabijo pi prodaji. 3. Vse prodajalske stojnice morajo Imeti posodo, kamor se devafo odpadki: Stran II. .EDINOST- štev. 223. V Trstu, dne 13. avgusta 1915 bija fakt, da Rusija, ki je tip politične in duševne samovlade, daje ententi največ vojakov. Ne glede na to je Anglija znan prodajalci, ki bi ne imeli takih posod, morajo zapustiti tržišče. 4. Prodajati se sme samo zelenjad in sveže sadje: vsa druga živila so izključena. Kogar zaloti oblast pri prodaji drueih specijalist, ki je znal vsikdar spajati noži vil ali če bi prodajaj brez potrebnega tranjo svobodo z največjim tiranstvom in dovoljenja, ali pa na drugih krajih mesta, imperijalizmom na zunaj, kot so določeni zgoraj, zapade denarni Največi humbug bi bil, ako bi zmago kazni do 100 K, ki se da izpremeniti v od- katere-koli vlasti hoteli identificirati s govarjajoči zapor, in zapleni se mu blago sveto stvarjo notranje svobode malih na-ter izroči mestni ubožnici. rodov, ker ta bo odvisna od notranjega 5. Blago, ki se prodaja, mora biti po- razvoja poedine evropske države, ne pa krito s tenčico in je strogo prepovedano od tega, kako bo svirala kaka velesila v občinstvu, da bi se dotikalo živil. evropskem koncertu. (To bi bilo isto. kar Vsak prodajalec mora imeti tablico s trdimo mi vednoj. da je usoda narodov v to določbo, ki se more dobiti pri me- prvi vrsti odvisna od njih samih. Prip. ur.) stnem tržnem nadzorništvu. Današnja vojna bo imela na notranje živ- Prodajalci imajo dolžnost, da skrbe za ljenje poedinih držav isti vpliv, pa naj se i. da se izpolnjuje ta predpis, in kupci, j vojna konča tako ali tako. Ta vojna je v prvi vrsti borba velikih mas, pak zato bodo tudi v vsaki državi te velike mase vršile vpliv v svojem notranjem življenju. Radi velikih bremen in gospodarskih kriz, spojenih s svetovno vojno, doživi socijalna politika velike izpremeinbe in pokaže se potreba takih radikalnih reform, na kakršne doslej nikdo ni mislil. Po vojni se ne bo mogla nadaljevati notranja politika, kakor da se ni nič zgodilo. tarizma in svobodne vladavine ter da je' Naredba stopa v veljavo z 11. avgu-Francija idealna republika. Ti dejstvi po- stom. Za prestopke so določene občutne to, da se izpolnjuje ki bi se ne pokorili temu predpisu, zapadejo globi do 100 K, izpremenljivi v odgovarjajoči zapor. 6. Na blagu, ki je na prodaj, mora biti izkazana dotična cena: prodajalke, ki bi ne imele izkazanih cen, odpravi oblast nemudoma s tržišča. 7. Lastnikom trgovin je prepovedano postavljanje lop pred njihovimi prodajalnami. Na ogled razpostavljeno blago ne sme segati preko vrat dotične prodajalne. Prekršitelji te prepovedi se kaznujejo s takojšnjo zaplenitvijo dotičnega blaga. Prodajalci, ki imajo stalne prostore izven v tej odredbi določenih začasnih tržišč, ki imajo redno dovoljenje in plačujejo stoj-niško pristojbino, ostanejo na svojih prostorih. Te določbe stopijo v veljavo v soboto, 14. dne meseca avgusta 19 15. Osebe, ki žele dobiti prodajne prostore na zgoraj označenih začasnih tržiščih, se morajo obrniti kratkim potom na mestno tržno nadzorništvo, Stari trg št. 1 (piazza Vecchia), ki bo odločalo o prošnjah. Končno se opozarjajo i prodajalci i ob- | činstvo, da bo oblast, če bi se ne izpolnjevale te določbe kar najvestneje, postopala z vso strogostjo in da morebiti tudi popolnoma odpravi začasna tržišča. Trst, 12, avgusta 1915. MESTNI MAGISTRAT: pl. Krekich - Strassoldo. kazni, pri oteževalnih okoliščinah do 5000 kron ali 6 mesecev zapora. Lahko se tudi izreče z. .zenje blaga in izguba obrtne pravice. Da se zagotovi tržni promet in pošiljanje blaga na trg, postavlja naredba pod kazen vse spletke, k'f nameravajo zmanjšati na trgu ponudbo. Posebno pa Je trgovcem prepovedano, da bi od človeka, ki nese vsakdanja živila na trg, pokupil to blago še na potu ali pred uradno določeno tržno uro. Tako stavi tudi § 17. pod kazen vsak dogovor, da bo kdo z drugimi vred zahtevar pretirane cene. Izkušnja je pokazala, da tudi kupci lahko poganjajo cene kvišku. Zato je javnost večkrat zahtevala, da naj se kaznuje tudi tisti, ki plača pretirano ceno. § 16. nove naredbe kaznuje trgovca, ki pri nakupovanju na trgih, na cesti ali od hiše do hiše ponuja nad zahtevano ceno ali, če se ne zahteva določena cena, ponuja nad do-sedaj navadno ceno, da si s tem pridobi blago ali pa kako prednost za bodoče nakupovanje. Katera cena se mora smatrati za navadno, je treba presojati po krajevnih razmerah. C. kr. namestništvcni svetnik objavlja: Naša zmaga pa bi rula zmaga šibkeje-ga, ki bo imel to zmago zahvaliti svoji moči in svoji dobri organizaciji. Andrassy se potem upira trditvi, da je militarizem nemška bolezen, trdeč, da klasična domovina militarizma je Francija, kar dokazuje vsa zgodovina. Ideja Donite vesti. »EDINOST« se odslej prodaja v Ljubljani: na glavnem kolodvoru in v tobakarnah: Blaž, Dunajska cesta; Će šare k, Šelemburgova ulica; D o-I e n e c, Prešernova ulica; P i r n a t, Kolodvorska ulica št. 22. Namestnik v Gorici. Namestnik baron Fries - Skene je prispel včeraj v Gorico in je konferiral tamkaj z lokalnimi osebnostmi, pri čemer se je prepričal zlasti o oblastvenih odredbah, ukrenjenih glede zdravstva in aprovizacije. Popoldne se je namestnik vrnil v Trst. Luzzattijeva priznanja. Istotako, kakor simbolski minister Barziiai, je tudi bivši italijanski -ministrski predsednik Luzzatti dal knezu Avguštinu Tarloni, predsedniku rimskega odbora za podaritev italijanske zastave mestu Trstu1, svoje odobrenje. Iz pisma Luzzattljevepa izhaja, da ni toliko ideja osvobojenja vodila italijanske politike povodom vstopa Italije v vojno, kolikor nje pohlepnost. Luzzatti govori v pismu, koliko da Italija pridobi s Trstom, posebno z njega uzornimi hišami, njega osnovnimi šolami, z njega do- »Kdor prodaja jestvine po trgovinah a!i stalne vojske je francoska. Od tam so jo vrgen0? gimnazijo, z izvrstno organizacij na trgih, mora po Š 8, cesarske na- sprejele druge države. - i*stitucijJ za blaeostanie, kakor tudi - -»— " ° —** Andrassy zaključuje: Nas bi bilo sram, J 1 Najstarejši slovenski posojilničar. Dne 31. maja 1915 je umrl v Babincih pri Ljutomeru Josip Karba v starosti 93 let. V Ljutomferu so ustanovili leta 1872 po vzorcu Češke »založne«, slovensko »založnico«, ki je dobila kasneje irne »Okrajna posojilnica«. Med prvimi člani te posojilnice je bil pokojni Josip Karba. Zavod je torej dobil sedaj vrnjeno zadružno, pred skoraj pol stoletjem izdano knjižico.- Samomor. Včeraj dopoldne ob desetih je bil zdravnik z zdravniške postaje telefonič-nim potom pozvan na pomoč v Rojan, in sicer v hišo št. 3 v ulici dei Saituari, Češ, da je tam neki mož, ki nujno potrebuje zdravniške pomoči. Zdravnik se je nemudoma odpeljal na rečeno mu mesto in tam je našel 26 letnega Alojzija Grmeka, ki je bil pa že mrtev. Nesrečnež se je bil sam umoril, ustrelivši se z revolverjem v desno sence. Pokojnik je bil oženjen, a ni imel otrok. Zeni je pustil pismo, v katerem jo prosi, naj mu odpusti, da Jo zapušča samo, a da je moral to storiti, ker se je naveličal življenja Trpel je namreč na jetiki. Osel, ki bi rad bil pes. Ker psi že par dni sem mirujejo, je mesto njih predvčerajšnjim nastopila mačka ter jih celo maščevala s tem, da je ugriznila konjederčevega hlapca. Včeraj si je pa nek osel domislil, da bi mogel uspešno nadomestovati pse ter je v tej svoji domišljavosti ugriznil v levo roko 36 letno Matildo Starčevičevo, stanu-jočo v Škorklji štev. 320, ko je ravno šla mimo njega. Starčevičeva je morala na zdravniško postajo. Pazite na otroke. 12 letni Karel Carlini, ki stanuje z roditelji v ulici del Ghirlandaio št. 207, se je včeraj popoldne lovil na cesti s svojimi sovrstniki. Pri tem je pa padel ter si je izvinil desno roko za pestjo. Mati njegova ga je morala spremili na zdravniško postajo, da mu je zdravnik naravnal in tesno povezal roko. Cene raznih žloll o Trstu. (Dne 12, avgusta 1915.) Moka (pšenična, mešana z rženo). £ 1*60, 2*— kg Moka (za kuhinjsko rabo) .... K — 88 — 96 kg Sladkor..............E 1-— kg Meso (goveje) spre .'nji deli .....K 4*48, kg zadnji n K . . 4 88 kg Meso telečje Meso koštrunovo . Slanina fsoljena) • Gnjat, kuhana , • • ■ Maslo sirovo ...» Sir (ementaiski) . . Kokoši . • . . . , Piščanci ...... Polenovka suha . . , n namočena fUž . ....... Fižol . , . . . K 8 — kg K 2 40 do 2 60 kg . .4.40 do 5.40 kg .....K 12 — kg • . . . £ 6 — kfe ..... K 5 40 kg K 7 50 do 8 50 ena K 3 — do 4 — eden » . . K 2-20, 2 40 kg ..... 1-28 kg .....E 3*— kg K 1-36, 1 48 kg Bob.................K 1-60 k, Ječmen............,,,.,12 fižol (strožji) vinariev Grah Kromp'r Paradižnik* , Radič Salata Česen „ Čebula Jajca Bnče Pesa „ Malancane „ Kumare „ Koleraba _ Mleko OJje (najceneje) ... 24, 40 kg .... —kg . . . 20 do 36 kg . . . . 36 40 kg . 6 do 10 merica 6 do 12 glava • . • 5, 10 glava ... K —72 kg 18 do 20 komad . . (i, 10 komad . 2 do 4 komad . . 8, 12 komad . 8 do 10 komad . 3 do 4 komad ... 56, 60 liter ... K 2*80 liter MALI OGLASI. Ijff) se priden čevljarski delavec za moške in 1*115 ženske čevlje. Barriera št. 1, I. n. 363 K11 Hi HI V9akovrstno seme. Kdor je ima. naj Illlpllll pošlje ali prinese Via Michelangelo 71ft ali Via Ponterosso 3, Martin German. 364 Nfl Doki odda se lepo meblirano sta- lili lICnI novanje (2 sobi. sobica, kuhinja) v I. nadstropju, alica Giuseppe Giusti št. 1. Stanovanje je pripravno za družine, ki se selijo iz Trsta. Nahaja se v sredini mesta. Električna razsvetljava, voda, kopelj. Pojasni a daje gospa Marija Spet/ v isti hiši 111. nad. 600 pa _ redhe dne 7. 8. 1915, drž. zak. štev. 228., imeti v svoji trgovini ali na tržišču označeno ceno vseh jestvin po kakovosti in po količini. Ta cena mora biti tako postavljena na posameznih jestvinah. da Jo vsak kupec iahko zapazi in čita. Prodajalci, ki prodajajo jestvine na vago, morajo kupcem dovoliti, da morejo kfnljeno t vari no še enkrat brezplačno na prodajalčevi vagi zvagati. Prestopki se kaznujejo z globo do 2000 kron ali z zaporom do 3 mesecev. Glasom §21, gori rečene naredbe pripada kazensko postopanje okrajni politični cblzstl Dr. Fabrizi L r. blagostanje, i. i,- . ^-i- a ' i " Dr 'njega nad vse razvitim trgovskim duhom! ko bi trdili, da se borimo za mednarodno _ jK|kor vid? ima L^ti dober okus pravo, ker se ne čutimo poklicane ža re- in dober _ apetit Le6 t0 edino bi se mu; ditelje sveta: marveč priznavamo odkn- , dit£ da vse to. da se borimo le za-se. Le v to preli- nQtfnpin ki vaino kri in se znvujemo, da se vzdrznno, Znamenit l\mK grofa Julije AndrcssvJa. Madjarski list »Uj Nemzedek« prinaša članek iz peresa grofa Julija Andrassy-ja. naperjen proti zatrjevanjem sporazuma. da se bori za »svobodo narodov, v zabito malih narodov*, za politično ravnotežje in proii militarizmu«. Na^la^ u da Madjari od 13. stoletja sem žive vsaj pod svobodno ustavo. Na Ma-djarskem teritoriju je bil absolutizem vsikdar nezakonit. in dober — apetit. lepe in tečne stvari ostanejo na koncu zanj — kislo grozdje, ki ga lesica ni marala, ker je previsoko viselo. Stvar entente pa ni istovetna s stvarjo svobode. Zastonj se sklicujejo na to, brezplačno uporabo svojih voz, da kupec da je Anglija dežela klasičnega parlainen- < še enkrat pretehta kupljeno blago. da ohranimo svoj?.... — Gospod de Briancourt je z gospodom de Saint Andrćjem odšel od doma. — Kako? Oba? — je vzkliknila Mi-gnonne. — in se še nista vrnila? Kaj neki vendar pomenja to? — Jaz vam ne morem povedati, gospodična, ničesar. Mignonne je nekaj časa zakrila lice z obema rokama, potem pa je rekla: — Govorila bi rada z gostilničarjem.... — Takoj pokličem gospoda Roblota. Strežnica je odšla. Mignonni je bilo silno tesno pri srcu, kaiti slutila je nesrečo. Kmalu je vstopi! nato Roblot. — Kje je Karel? — je zaklicala Mignon-ne, ko ga je zagledala. — Gospodična. — je jecljal gostilničar, vrteč svojo Čepico med prsti, — saj so yam vendar povedali.... — Povedali so mi, da je šel z doma, — je odgovorila Mignonne precej burno, — toda ali ne veste, kam? — Zagotavljam vas____ — Za božjo voljo, povejte mi! — Ali hočete res vedeti resnico? — Da. da, prosim vas! — Pa se ne boste žalostila preveč? — Ne; toda govorite že vendar! — Gospod de Saint Andrč je zapustil moj hotel. — Kedaj? — Snoči. — Kam je šel? — Mi ni povedal. — Pa se vendar vrne, kaj ne? — .Mislim, da ga ne smete pričakovati več. — Torej me je zapustil? — je vzkliknila Mignonne vsa v strahu. — Gospod de Saint Andre mi ni povedal čisto nič natančnejšega. — Moj bog! Kaj sem mu vendar storila? — Torej zapuščena! Zapuščena! Zapuščena! ----— je ponavljala oboga deklica in bridko zajokala. — Gospodična, prav nobenega vzroka nimate, da bi se žalostila tako zelo, — je rekel Roblot. — Kako? — je vzklikniia Mignonne in trdno uprla oči v gostilničarja. — Da nimam vzroka za to, pravite? — Nikakor ne, kajti niste tako popolnoma zapuščena, kakor mislite. — Zakaj ne? — Gospod de Saint Andrć je plačal vašo sobo za en mesec naprej in mi je poleg tega izročil še dvesto frankov za vas, ki naj vam jih dam, ko boste zopet mogla iz hiše. Mislim, da je napravil zelo pošteno! Mignonne ga je poslušala strmega pogleda. Nato pa se je krčevito zasmejala, kmalu nato pa je začela silno ihteti. — Denar! — je jecala, — denar!---- In skrila je obraz v blazino. Roblot je odšel. — Punčka najbrž ni zadovoljna z dvesto franki! — je dejal sam pri sebi, ko je Šel po stopnfleah nizdol; — meni se zdi. da je dvesto frankov za tako dekle že lep denar! (Dalje), i Darovi. Darovi, došli cesarskemu komisarju. Zbirka med tržaškimi in istrskimi mornarji na krovu vojne ladje „Radetzky" K 45 v korist vojaških invalidov. — V počastitev spomina svojega nepozabnega sina, kap. Josipa Tenze, ob priliki obletnice njegove smrti so darovali njegovi starši K 30 in njegovi nećakinji Ana in Marija Mayer K 20 v korist skladu za vdove in sirote padlih v vojni. — V počastitev 85 letnice Njegovega Veličanstva so darovali v korist vojakom na juž. bojišču raznašalci brzojavk: Brandolin Josip K 3, Cergol K 3, Boltar Franc K 2, Baignini Karel K 1, Viecelli Humbert K 2, Versa Franc K 2, Mihelič Franc K 2, Stanić Štefan K 2, Iniihar K 2, Wa!d Martin K 2, Zadravec Anton K 2, Rapotec Josip K 2, Schirza Anten K 1, Pacor Josip K 2, Peric Anton K 2, Marž Alojz K 2 Hachl Franc K 2, Marvin Gothard K 1, Cociancich K 1, Nikolich Anton K 1, Štrukelj Franc K 1, Milloch Valentin K 1, Flego Alojz K 1, Znideršič Ignac K 1, Novach Franc K 1, Miloš Anton K 1, Wagmeister Ivan K 1, Gattler Peter K 1, Concina Marcelij K 1, Kovač Rudolf K 1, Ferluga Pavel K 1, Ba-buder Ivan K 2. — V počastitev spomina očeta doktorja Julija Cleva je daroval gosp. Julij Reich K 20 v korist skladu za brez poselne. — Elvira in Gvido Hermann sta v počastitev spomina svoje nečakinje Avguštine Conduri darovala K 10 v korist skladu za reveže v Trstu. Hlinillftm žatlj® v vsaki množini po visoki UUpUJCill ceni. Ul. Torrente 36. G. Stebel. Ulinilinm Jaklje vsake vrste. Ulica Solitario IV U P U J C Sil 21, Jakob Margon. 12P Itahffillft se ne nikjer po tako nizki ceni, rUIlUlVU kakor pri SALI BROD, ulica Squero nuovo št. 7, I. nad. (blizu g;rnnnzije). 360 I Umetni zobje 1 * z in brez čeljusti, zlnte krone in otirobki ; VILJEM TUSCHER : konces. zobotehnik % TRST, ul. Caserma št. 13, U. n. i Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. % o V i Parnik „V5DA" odhaja iz Trsta ob 8.30. 10, 12 dopoldne. 3, 4, 5, 6.30 popoldne. Iz Barkovelj ob 9.15, 11 dopoldne. 12.30, 3.30. 4.30, 5.30 in 7 popoldne. Zlato, srebro in platin v odpadkih, kakor tudi bron, baker, staro med kupi po najvišjih dnevnih cenah „Čistilnica dragocenih kamnov R. 3rJSSlCH & C.cf družba z o. z. Trst, ulica Accguedotto Š3ev. 62. i© «£>; ZOBOZDRAVNIK Tržaški zavod nadzorovanja in zapi- ranja, ulica S. Nicolo št. 28. I. nadstr. ki obstoja v tem mestu že mnogo let, spre,-jema pod ugodnimi pogoji dnevno in ponoćno nadzorovanje skladišč, prodajalen, uradov, stanovanj, tovaren. zalog itd. j Dr.J.Čermak I ................."......... se le preselil in ordinira sedaj v Trstu, ul. Poste vecciiie 12, vogal ulice delle Poste. iićiianjeiiMeilielrtiiie. Plombiranje. UMETNI ZOBJE. Sijajna naložitev Kapitala!! (Eck-Zinshaus) v Ljubljani v zdravi, solnčni legi, poleg postaje elekt. cestne železnice, 3 nadstropna, nova, še 13 let davka prosta, s kosmatim doneskom 12.000 K ; čistim doneskem 10.000 K se pod ugodnimi pogoji proda. Glavnica se obrestuje čisto po 57a°/o-Naslov pove Inseratnl oddelek Edinosti. Veliko skladišče klebyk@v dežnikov, bele in pisane srajce, iziadsk. platna iepnih robce, moških nosovic itd. K. Cvenkel Trst corso 2 Cene zmerne. -- Postreiba totaa. Narodna trgovina. ■■ Narodna trgovina,