LJUBLJANSKI ČASNIK

» petih 2S. Susca
SS.%1.
Povabilo na naročbo.
S pervim dnevam maliga travna tekočiga leta se začne nova naročba na časopis »Ljubljanski Časnik".
Naj častiti bravci sami sodijo , ali je vredništvo o začetku leta naznanjenim obljubam in postavljenim vodilam zadostilo , ali saj, kolikor je bilo mogoče, zadostiti si prizadevalo. —
Kar smo takrat omenili, tudi tukaj ponovimo:
»Ljubljanski Časnik" bo sploh iz celiga serca Avstrijanec in kakor takšin posebno Slovenec. — Kakor Avstrijanec bo on, kar se bode le storiti dalo, vse podperal, kar naši dragi vesoljni Avstrii k dobrimu služi, in se bo vsimu zoperstavljal, kar edinost in mir med bratovskimi ljudstvi overa.
Kakor zvesti sin svoje slovenske matere si bo »Ljubljanski Časnik" iz cele moči prizadeval podpiran po enakomislečih naše ljudstvo na tisto stopnjo omike ali izobraženosti, blagostanja in sreče povzdigniti, na kteri se druge ljudstva znajdejo, in ktere je ono tudi popolnama vredno.
Vlada je »Ljubljanskiga Časnika" izvolila, svoje ukaze oznanila in postave Slovencam naznanovati. On si bo tedaj prizadeval svojim bravcam pravi pomen novih postav, kjer bo potreba natanjčnejše razlagati, in vladi deželne potrebe kazati.
Politiški stan evropejskih zadev je tak , de bomo gotovo v kratkim zlo važne in imenitne prigodbe, morebiti v mnogih deržavah doživeli. — Bomo tedaj zgodbe politiškiga sveta in posebno Avstrije skerbno nabirali, in kar bode le mogoče naglo častitim bravcam prinašali. —
Kar se tiče politiškiga mnenja, je naša zastava znana, ktere se bomo tudi v priliodno zvesto deržali: svobodna, samostojna, ne-razvezljiva vstavna avstrijanska deržava, z enakopravnostjo vsih narodov po postavi 4 sušca 1849. — Vsi vodivni sostavki bodo temu namenu primerjeni, naše geslo je: Avstrija čez vse.
Svoje obljube dopolniti „Ljubljanski Časnik" le zamore podporan po enako mislečih. Naša slovenska domovina šteje toliko mož iskrene domoljubnosti in izverstne učenosti, kterih (žali Bog) skrite zaklade bi mi zlo radi v verstice našiga časopisa jemali, še poznim vnukam v spomin in slavo naših rojakov. Prosimo tedaj „Lepoznanski list" okinčati z poezijo in prozo, posebno bi vošili: ccsto-pise po slovenskih krajih, življenj opise imenitnih Slovencov, popisovanje slovesnost na kmetih, domačih šeg in
navad, zgodovinske spominke slovenskiga rodu, narodne pripovedke in pravlice, narodne pesmi itd. itd____Kar je
enimu nemogoče se bo slavno končalo vir i bus unitis.
»Ljubljanski Časnik" izhaja vsak teden dvakrat in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blazniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 geld. 45 kraje.
Pisma, v kterih se naročnina pošilja, se morajo po novih postavah frankirati.
Dopisi naj se pošiljajo v tiskarnico Jožefa Blaznika. V Ljubljani 14. marca 1851.
D. Melcer . odgovorni vrednik.	Jo/.ef Blaznih. . založnik.
Vraclifti (lel.
22. marca 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XVIII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1851 in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 64. Razpis ministerstva kupčije, obert-nije in javnih stavb od 8. februarja 1851, po kterim se poštno - in parobrodno - vozna pogodba med Avstrijanskim inGerškim razglasi.
Tudi danes 20. marca ravno 1851 se bo tu talijansko-nemško, dvojno izdanje CIX. dela občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1850 izdalo in razposlalo. Ta del je 10. augusta 1850 v edino-nemškem, 30. novembra 1850 v češko-, slovensko-, horvaško-in serbsko-nemške/n in 31. decembra 1850 v madjarsko-, poljsko- in romansko-nemškem, dvojnem izdanju na svitlo prišel.
Zapopade pod
št. 325. Cesarski patent od 7. augusta 1850, po kterem se vravnava najvišjiga in kasatio-nalniga sodništva na Dunaju vstanovi.
Dunaj 21. marca 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
4. marca 1851 je bil VI. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan , ki zapopade:
Razpis c. k. krajnskiga deželniga poglavarstva od 13. Februarja 1851. Objavljenje izlečka iz navoda za politiške oblastnije.
Heiradiil del.
Pesnozbirka bana Jellačiča.
Ravno so prišle na Dunaju pesmi bana Jella-čiča na svitlo pod naslovom: „Eine Stunde der Erinnerung." Te pesmi je ban zložil pred 25. Jetrni v svojem 14. letu. Naš namen ni govoriti o notrajnej veljavi teh pesen; mimogrede le toliko opomnimo, da, akoravno so nemške, vendar le krepki slavenski duh iz njih veje. Kar pa artistiko in tehniko zadene, zamo-remo po vsi pravici terditi, da tako ličnega, tako krasnega dela, tako čudne lepote še nikdar nismo vidili, in že zavolj tega se ne moremo zderžati, da bi tega dela vsim domorodcam živo ne priporočili. Kdor si ga priskerbi, kte-rega cena je silno nizka, namreč 2 goldinarja, ker je neusiedlerska papirana krazni papir podarila, bo imel krasen kinč v svojej knjižnici v spomin tistega slavnega moža, ki je o vesolnem viharju, ko je vse vrelo in kipelo, ko je Avstrii pogin in slavenstvu potop in sramota žugala: se neprestrašeno vstopil načelo svojega naroda, izderi oster meč za pravo in deržavo, za narod in prestol in obvaroval deržavno poslopje silnega razpada, ljutc strasti v svoje meje zavernul in telesni in dušni blagor svojemu narodu ohranul. Spomin na ta-cega moža, komur je kaj sveto, kogar ni Božja roka z slepoto udarila in mu pečat božanstva iz čela stergala, da ne vidi, da je mir — sreča in cvet narodov, mora gotovo verlo ljub in drag biti.— Pa še nekaj druzega je, kar nam to knjigo še mnogo bolj priporoča; ljudoljubje in vsmiljenje. Natisnula se
je iz blazega namena, nemočnim vojakom v potrebi pomagati. Tisti, ki so za nas, da smo zamogli mirno živeti in mile dobrote miru vži-vati, se v nevarnost podali, za nas svoje življenje tvegali in na bojnih poljih svojo vročo kerv prelivali; stegujo zdaj svoje nage rame k nam proseči za mili košček kruha. Bratje Slovenci! naši nesrečni bratje se ozirajo z solznim licom na nas, iščejo pomoči. Ne od-lašajmo, prilika je lepa, pomagati jim. Z pri-skerbljenjeni te knjige ako si enkrat ali dvakrat tudi košček kruha pritergamo, bomo pri-pripravili svojemu očesu veselje, svojemu bratu pa, kije zgubil nogo ali roko, polajšanje. Ivo bo prejel ubožec dobroto, si bo veselo obrisal mokro lice in svoje oko dvignul k Očetu, ki stotero povračuje.	Vredn.
Čast in Slava Slovencam!
Zgodovina leta 1848 je tako bogata važnih prigodb, de še zdaj kako zlato zernje resnice najdemo, če kroniko tistih desetmes-cov od sušca do grudna skerbno prebiramo. Naši časi so tudi takimu premišljevanju bolj pripravni, oči niso tako otemnjene, beseda bolj prosta ko takrat, ko so derhali prekucije po tergih in ulicah naših poglavitnih mest razsajale. Moti se tisti, ki bi terdil, de je bila tačas beseda po govoru in tisku prosta. Po naši misli veliko manj ko zdaj, ker vsi vemo, kako nevarno je bilo kaj govoriti ali po tisku naznaniti, kar strankam, ktere so ravno veslo v rokah deržale, dopadlo ni. Možje, ki niso omagali pred sovražnimi razdelivci našiga cesarstva, ki so po govoru in pisanju za Avstrijo živeli in goreli, ostanejo pa tudi v ve-
komaj v zlate bukve avstrijanske zgodovine zapisani, od njih bodo pozni vnuki govorili!
Če mi neprenehama preiskujemo dogodbe preteklih let, posebno pa leta 1848, nimamo namena ran, ki so se komaj celiti začele, na novo dražiti, ali pa bratoljubje in edinost med avstrijanskimi narodi žaliti. To bi bilo clo malo primerjeno „LjubIjanskimu Časniku", kteriga dolžnost je, se vsimu zoperstavljati, kar edinost in mir med bratovskimi ljudstvi overa. Naš svitli cesar Franc Jožef I. so v vvodu vstave 4. sušca 1849 slavne besede izrekli: de je treba prekuci ikone storiti, geslo miliga vladarja: z z j edin jen i m i močmi naj bo zastava, kteri naj bi se pridružili vsi narodi avstrijanskiga cesarstva. — Novoprero-jena Avstrija je premogočna in njena vlada prežlahtna in miloserčna, de bi se ji sladko zdelo se zavolj zmot preteklih let maševati. Od časa do časa nam naznanijo Dunajske novice dolge spiske tistih mož, kterim vlada milostljivo vrata hude ječe odpira, v ktero so bili obsojeni več del na dolge leta deležni nevarnih puntov in kervotočnih vstaj. Vsak dan se bolj in bolj veseli čas bliža, ki bodo na-šimu svitlimu cesarju avstrijansko krono na glavo djali, ko bo on v sredi avstrijanskih poslancov pri kronanju na vladbino vstavo prisegel, takrat se bodo, mi upamo , tudi drugim zavolj politiških pregreh obsojenim tam-nice odperle, takrat bo gotovo vsim avstrijan-skim ljudstvam zasijala zlata danica miru edinosti in svobode. —
Še enkrat ponovimo , nimamo namena drugih narodov zavolj njih ravnanja v letu 1848 černiti, cesarska milost je pozabila, je odpustila, in našimu časopisu bi se malo spodobilo komaj nekoliko zaceljeno rano odgerniti, to je prepovedano po vabilu razsvitljene politike in po ukazu kristjanske ljubezni. Tudi nam je dobro znano, de ga ni naroda, ki bi se bil ves in cel proti vesoljni materi Avstrii vzdignil povsod, kjer so razgrajali punti, jih štejemo veliko rodoljubnih mož, pri tem pa vunder zvestih sinov Avstrije, ki so v otetje drage matere z veselim sercam primoženje v dar prinesli in lastno kri prelili. Ozrimo se na našo junaško armado. Najdemo v resnici ne majhno število zvestih in pogumnih Italijanov in Madjarov na tisti strani, kjer je vabila černo-rumena avstrijanska zastava. Junaško so se vojskovali sovražnikam nasproti, in njim nasproti so stali — lastni rojaki, morebiti bratji in dragi prijatli. Njih zvestoba je v skušnji postala ko zlato v ognju; v silnih in težkih okoljšinah so si nestrohljive vence zaslužili. Eden teli zvestih prevaga sto nezvestih , če premislimo s kakimi zvijačami so si notrajni in ptuji šuntarji prizadevali oba naroda pod puntarsko zastavo na noge spraviti. In kar so tud grešili — huda kazen jih je zadela, dolžni in nedolžni so neizrečeno zlo terpeli. Kdor se popolnama nekriviga ve, naj kamenj vzdigne, in kdor stoji — naj gleda de padel ne bo. — Naj se, kar je opušeno tudi pozabi.
Če je pa tudi po naši vladbini vstavi pre-kucii konec postavljen, to je, de punti in vstaje proti vladi nič več ne zamorejo, s tem vse politiške premembe našiga cesarstva niso dokončane. Deržavna vladbina vstava v 123 govori od prenaredb deržavne vstave, in kako se one zamorejo v pervim deržavnim zboru in v naslednjih nasvetovati. V tako težavnih okoljšinah, ko se Evropa še danda-našni znajde, lahko od te ali une strani kaki vihar prihruši, ki bi naši deržavi nevarnost žugal. Treba je tedaj netrudno čuvati, de pervi poklic k starim zastavam zaspanih stražnikov ne najde. Tudi takrat se bodo ko poprej zvesti Avstrije sinovi v otetje domovine
ko en mož vzdignili. Ker je pa naš poglavitni namen , povsod in zmirej avstrijansko zavednost (osterreichisches Bewusstseyn) buditi in pomnoževati, se nam pripravno zdi, zlate bukve odpreti, v ktere je zgodovina obnašanje avstrijanskih narodov v letu 1848 z rudečimi čerkami zapisala. Tam bomo najdli kazalo našiga prihodniga ravnanja , tam je zapisano kaj storiti in česar se varvati je naša dolžnost. Začnimo pri Nemcih in posebno pri Dunajcanih.
Tri leta so pretekle, kar so minuli tisti trije dnevi 13., 14., 15. sušca, v kterih je poslopje naše poprejne deržave razpadlo, tam leže korenine dozdajniga stanu. Kakoršne reve nas še neprenehama tarejo, se je reč vunder enkrat začela snovati, in kar nas je tudi hudiga zadelo, po sklepih božje previdnosti se je zgodilo. Daleč smo še od tako zaželjene meje, tode ne obupajmo, po dolgim postu bo gotovo zazorela velikonočna nedelja naše blagostanosti, naše svobode. Od ktere strani prigodbe sušca leta 1848 ogledujemo, tajiti ni, de se je tačas Avstrija kakor deržava še le rodila, kar je bilo poprej soderga raznih dežel in ljudstev, je tačas še le podobo dobilo. — Prišel bo čas, ko bo zgodovina z pravično roko prigodbe tistiga leta v svoje bukve zapisala. Povedala bo ona poznim vnukam, de je ni bilo kar svet stoji tako čiste prekucije (če bi jo tako imenoval) v pervim namenu, kakor je bila tista. Povedala bo, de sta vladar in svoje ljudstvo v k upaj se dvignila konec storiti stanu reči, kteriga dalj preterpeti se jima ni več mogoče zdelo. Povedala bo, de v tej preku-cii vladar ni bil umorjen ali pregnan kakor drugod, ampak, de se je prekucija s tem končala , de so popoldne 15. sušca miliniu cesarju Ferdinandu konje iz kočije spregli in de gaje z veselim hrupam zvesto ljudstvo po Dunajskih ulicah vozilo, Ferdinanda svojiga nar boljšiga človeškiga rodu. Prekucija, ktere so se nar žlahtnejši, nar boljši avstrijanskiga ljudstva vdeležili, ne more prekletve vredna biti. Lastni cesar jo je posvetil, in vlada jo še zdaj rabi; na prostoru, ki smo ga takrat pridobili se zdajni ministri trudijo terdno in bolj pripravno poslopje vsim avstrijanskim narodani v prid izzidati. Beremo v pravlici od moža, kterimu je svoje pohištje pogorelo, ki pa v razvalini bogati zaklad najde zadosten si veliko prostorno hišo izzidati — v razvalini stare Avstrije je enako zdajna vlada svitli biser najdla — skušeno zvestobo Av-strijaneov. Nesrečne pa, ki so v tistih dnevih do smerti ranjeni padli, naj bi obžalovali, vunder ne kakor politiške marternke ali voj-šake, ki nam so svobodo pridobili, namseoni zdijo bolj enaki popotnikam, ktere je ob hudi uri strela neprevidama iz neba zadela. Pustimo jih spati, naj v miru počivajo. Te besede izrečemo pri tej priložnosti v spomin 13. sušca 1848 dneva, kteriga pozni vnuki ne bodo pozabili. De se je od začetka tako čisto obnebje naše politiške premembe tako hitro otemnelo, de je vihar revolucije v kratkim černe oblake prepira in razdertja nam priva-lil, so krivi ptuji podpihovavci in zapeljive besede Avstrii sovražnih strank. Kar je pa tudi poglavitno mesto našiga cesarstva grešilo, ojstra pokora mu je bila naložena naj bo tudi to pozabljeno in odpušeno.
Nemški narod naše deržave v resnice ni bil preveč za slavo in povzdigo zedinjene avstrijanske samovladnije vnet. Kakor iMabo-medani v Meko so Nemci sploh v Frankobrod svoje oči obračali, le od tod so rešniga Mesija pričakovali. Zato so v nemar djali slavne černo-rumene barve očetam našim častite zuam-nja zvestobe in nepremagljive poguinnosti, in so se okinčali z černo-rudečo-zlatimi barva-
mi, oni so milimu cesarju ptujo nemško zastavo v roko vsilili. Od tod se je začel zavolj prednosti te ali une barve in tega ali uniga naroda. Le Tirolci so se spomnili zvestobe in imenitnih del očetov in cesarja niso drugiga prosili, kakor de bi jim obilno pušk poslal za otetje domovine od sovražnih napadov. Od začetka so Italijani cesarske naznanila zastran obljubljene vstave z veselim hrupam sprejeli in morebiti bi se bilo vse prav lepo poravnalo, če bi ne bila hudobna narodna stranka oslepljeno ljudstvo spodbodla, de so začeli tako grozovitno in kervotočno proti cesarskim vojšakam in služabnikam razgrajati. Tako so neumneži svoji svobodi in blagostanosti Avstrije boleče rane vsekali, ko se jim je ljubši zdelo krivoprisežniga Alberta za kralja imeti, kakor dobriga Ferdinanda. Tudi madjarska ošabnost je hotla vse razne narode ogerskiga kraljestva zatreti in v Madjarepre-meniti, de bi bili po tem ložej zamogli tristo-letno zvezo z Avstrijo pretergati.
Zgodovina, ktera prigodbe vsih časov pravično popisuje in sodi, bo tudi spomin imenitnih del ohranila in bo oznanila, kako junaško so se sploh Slovani raznih rodov za otetje in slavo Avstrije dvignuli. Njim je pa tudi nar hujši nevarnost žugala ako Avstrija razpade, med Nemce, Madjare in Italjani razdeljeni biti in grenke dneve sužnosti poskusiti. Tako silno pogubo lastniga naroda over-niti, so se zvesto deržali zastave terdno zedinjene velike Avstrije z enakopravnostjo vsih narodov. Podpirali so vlado z mečem in pe-resam v kervavi vojski na ogerskim in laškim kakor na klopeh občniga deržavniga zbora. Marsikteri češki, moravski, gališki, serbski, lirovaški in slovenski junak spi v prezgodnim grobu za otetje cesarstva. Kar so tudi tu in tam predeleč mahnili, kdo bi se prederznil terditi, de »Slovani kakor narod edinost avstrijanske deržave in samostojnosti podkopavali? Ne samo ne podkopavali, ampak nje narterd-nejši podpora so bili. In kar smo tukaj sploh od Slovanov govorili velja posebno od našiga žlahtniga domačiga slovenskiga naroda. Po Štajarskim, Koroškim, Krajnskim in Primorskim raztreseni dragji bratji Slovenci so se med zvestim sinovam Avstrije nar zvestejši skazali. Ne laška, ne ogerska puntarija, ne vabivni glas iz Frankobroda jih ni motil v zvestobi do cesarstva, v ljubezni do miliga cesarja Ferdinanda. — V Terstu, v Gorici, v Ljubljani, v Celovcu in Celji so ostale spoštovane barve slavne naše samovladije, povsod so prijazno sprejeli junaške cesarske na Laško hiteče batalijone, obilno so jim na pot vina in kruha današali, in pravijo, de v bojih na laški zemlji krajnskim, koroškim in štajarskim polkam ni bilo najti enakih čverstih korenjakov. — Ko je poglavitno mesto svojo dolžnost tako pozabilo, da se prederzne v kozoperska očitno zastavo punta dvigniti, ali je iz slovenskih dežel le en sam mož puntarskini Dunajčanam na pomoč hitel? —
lladi omenimo pri tej priložnosti koliko so si prizadevali slovenski pisatelji v tako nevarnih časih naše ljudstvo na pravi poti ohraniti. Vsi tisti sostavki so zapisani v zlate bukve zgodovine. V pervi ve rs t i pa tam najdemo „Ivmetijske in rokodelske Novice", kterih šesti tečaj leta 1848 bo še poznim vnukam slovel kakor znamnje zveste do-moljubnosti. Od sušca do grudna ne najdeš lista, v kterim bi se ne brale lepo in krepko pisane besede , ki neprenehama priporočujejo zaupanje do vlade, hvalo in čast miliga Ferdinanda in drage domovine. Ponosno bo vred-ništvo „Novic" kazalo to, kar je ono ponia-magalo, da zdaj smemo reči: Čast in slava SI ovenčam!
Melcer.
Austrijansko cesarstvo.
Xf>. Dopis iz Celja. 19. marca je bil slovesen pomembonosen dan, kteriga je narava sama okrasila, bilje dan, kteriga so se Štajerci za deželniga in toliko njih Slovencov za osebujniga patrona izvolili. — Ze na predvečer je pokazalo mnogo praznično napravljenih deželanov, ki so šli iz dela domu in so radovedni po mestnih ulicah se sprehajali, visoko pomembo tega dneva; na bližnjem berdu so pokali možnarji in v vsih bližnjih cerkvah je priterkavalo, kar je vernim kristjanam ozna-novalo, de naj se spodobno k velikemu prazniku pripravijo. Vse to je bilo v čast svetiga Jožefa. Že na vse zgodej veliciga praznika se je slovesnost ponovila in je zaspanca iz spanja budila in k molitvi vabila. Velike trume kmetov, iz daljnih krajev pridši, romajo na grič sv. Jožefa, ki komaj pol ure od mesta leži, iz kteriga se lepa okolica krog in krog razprostre, se tam svojimu patronu priporočiti, po njegovi prošnji vsedobriga Boga spro-siti za obilno žetev. Marsiktera deklica je tudi svojo tiho ponižno prošnjo za ženina, po izgledu sv. Jožefa, v visočavo poslala, ktere čedna, prijetna zunajnost v obleki, postavi in obrazu je bila z nje sercani popolnoma v soglasju. — Duhovšina, ki je za pobožnost in dušni napredek naših slovenskih deželjanov neutrudljiva, je pa tudi vse v slavo tega dneva storila; ne samo, daje v cerkvi božjo službo tako slovesno opravljala in da je posebno pridigar z primernim slovenskim gladkotekočim govorom storil, da je bilo vse uho; tudi zunaj cerkve v mali kapeli je bila božja služba za obilno množico, ktere ni mogla cerkev sprejeti. Zlo veselo in lepo je bilo viditi fantiče in deklice v nježni mladosti, nado naše pri-hodnjosti, iz molitvinih bukvic moliti in prepevati; da bi to tudi vedno v slovenski mestni fari mogoče bilo!
Kakor je take praznike navada, tudi tukaj ni manjkalo kramarjev in lectarjev; to pa je moralo vsacega v dušo žaliti, da so fanti in deklice v vsakem kotu stali ali sedeli in strup življenja — žganje pili. Mar ni pomoči, temu strupu, ki se vedno bolj razprostira, mejo postaviti? Morebiti bi koristilo kako var-stvino društvo? —
Pri tej priložnosti moramo tudi to obžalovati in naznaniti, daje tukajšni gimnazij z izstopam gospoda Jožefa Drobnica, prijatla mladine, jakiga učitelja in gorečiga Slovenca zgubil. Da je izstopil, je med drugim poseben vzrok njegovo slabo zdravje. Da bi se skoraj spet ozdravil, da bi zamogel z novo močjo v prid Slovencov delati. Tudi njego-viga naslednika zlo hvalijo, djanje*bo poka zalo, kaj da je.
Zlo smo se čudili, da smo danes naenkrat Ludovika Jožefa Hausmanna, posestnik grada noviga Celja , kteriga so ljudje že vedno pred porotno sodbo pričakovali, z hčerko naenkrat po mestu vidili hoditi; on je svobodo zadobil, ker ni tako zadolžen, kakor se je iz začetka mislilo.
* 15. marca se je pri tukajšni porotni sodbi obravnovalo o reči, o kterej ni prosti um kmetov nič nepripuščeniga, nič kaznovanja vredniga vidil in le pravdoslovni bistroum je v njej spoz nal znamnja hudodelstva, ki se obravnuje predporotno sodbo. Stali so pred sodbo oženjem' posestniki Blaž in Mihael Šupevc, Ja-kop Juvančič in neoženjeni kmetiški fant Anton Žibert, vsi štirje iz Lok pri Brešcah, za-toženi hudodelstva javniga silodelstva. Tož-beni spis je v svojem bistvu sledeče pokazal:
Franc Kukovica najde 9. junija 1850 več goved na svojem posestvu in ker se mu je s tem, kakor on pravi, za 10 gold. škode sto-
*) Tudi deklice!!
rilo, vzame kravo Blaža Šupevca, jo pelje domu in jo v svoj hlev zapre. Drugo jutro pride Šupevc sam h Kukovicu in tirja spet kravo nazaj, ktere mu pa Ivukovica ni hotel dati, ker mu ni škode poverniti hotel. Tedaj se Blaž Šupevc brez da bi bil kaj rekel, preč poda, zbere tri zgorej imenovane vasčane, jih v kerčmi napase in napoji in jih prisili z njim h Kukovicu iti in z njih pomočjo kravo vzeti. Kmalo pride s temi k hiši Kukovicovi nazaj in praša Kukovica, ki je ravno sekira brusil: »Kukovica, mi boš zdaj mojo kravo nazaj dal" in ker je od njega ravno tak odgovor dobil, mu reče, da bo silo poskusil: Potem popadejo Kukovica na miglej Šupevca, ga pred hlevam, 20 stopinj od hiše na gnoj veržejo in tako dolgo derže, da je Blaž Šupevc leseni zapah hlevnih duri zbil in svojo kravo odpeljal, ktero so potem domu gnali in Kukovica zasramovali. — Blaž Šupevc in njegovi pomagači zavolj tega poklicani, se opra vičit odstopijo nekoliko od besed, ktere so pri pervem preiskovanju izrekli in pravijo, da se je primerilo, da so v vasi skupej prišli, in ker jih je pervi prosil, da naj bodo priče pri pogodbi, so šli z njim brez da bi bili kaj hudiga mislili, in ko so prišli h Kukovicu, so ga morali prijeti, ker jim je z sekiro protil, med tem je pa Šupevc, brez da bi se bili oni pri tem kaj udeležili, kravo odpeljal in oni so le za njim šli. —
6 prič, ki so bile h glavni obravnavi po vabljene, niso djanja tako natanjko razjasnile, kakor se je to pri pervem preiskovanju zgodilo. Zatožba v osebi namestnika deržavniga pravdnika Painiana je vse znamnja hudodel stva javniga silodelstva z veliko bistroumnostjo odkrila in zatoženiga za kriviga spoznati,
nasvetovala; nasproti je pa zagovornik, dr. Foregger ravno tako bistroumno pokazal, da to djanje nima znamenj hudodelstva, ker se tukaj ne govori od nalašniga zbranja ljudi zoper Kukovica silo rabiti, ampak da se je le primerilo, da so skupej prišli in od odvrač-be večje škode, kije Šupevcu s tem žugala, da svoje breje krave clo za povračbo škode ni nazaj dobil in de je bila raba sile le pravična raba zoper silo. — Nato predsednik, vitez Azula zapopadek z njemu posebno lastno zgovornostjo v nemškem in slovenskem jeziku jonovi in porotnike na razločne okoljšine opom-
ni .
če se namreč zamore reči, da se je več
ljudi zbralo, če se zamore hlev za en de liše imeti,' če se je na osebi ali na premoženju Kukovica sila delala. Porotniki so na glavno vprašanje, če je Blaž Šupevc vzroko-vavec hudodelstva javniga silodelstva, kakor
tudi na tri druge vprašanje, če so zatoženi sokrivci, „nekriv" odgovorili. Nato so bili zatoženi v vidno zadovoljenje večidel kmeti-ških poslušavcov brez kazni spušeni. Bili so globoko ganjeni, ko so svobodo zadobil. — Današna obravnava se je godila po pred sedniku v nemškem in slovenskem jeziku; in tolmač se je le pri zatožbi in zagovarjanju rabil.
Dopis iz Tomina. 12. svečana t. 1. je bila pri okrajnim zbornim sodništvu v Tominu očitna obravnava zavoljo razžaljenja časti. 11 dan prosenea namreč prideta dva moža po svojih opravilih v Tomin, in gresta opoldne v kerčmarijo kosila iskat. Bil je ravno tak dan v kterim je v Goriški škofii meso jesti prepovedano. »Dajte nama", rečeta, »kaj postniga kosila". — „Kaj", se zavzame kerčmar, »dans bota postno jedla? sej imam mesa dosti pri pravljeniga". Oba se pa mesa terdo branita Tedej se oberne kerčmar k enimu teh dveh gostov rekoč: »Še vaš kaplan in L —kov gospod sta včeraj v petik v Kanali klobase jedla" »Ni mogoče", leta odgovori, »sej je naš ka plan včeraj celi dan doma bil". (Od ondot do
Kanal je pa pet ur hoda, in železnice tamkej ni, de bi se bil mogel tako hitro tje prepeljati). Kerčmar pa le svojo naprej terdi. Uni domu pridši perpoveduje to svojim domačim in gosp. kaplanu ter se prepriča, de je vse gola laž. Kaplanu to obrekvanje globoko v serce seže, ker se je veliko pohujšanje med ljudstvo zasjalo. Posvetuje se zdaj še z drugim obrekovanim gospodam, in oba skleneta zoper kerčmarja pritožbo pri deržavnim pravd-niku v Tominu vložiti. — Med tem se začne tožene kerčiti, izrezovati in dva druga duhovna iz Kanalske fare za prelomovavce tretje cerkvene zapovedi namest pervih dveh natol-covati. Dan razsodbe nastopi; in skaže se z neoveržljivimi dokazami, de je kerčmar duhovna gospoda gerdo obrekoval. — Gospod sodnik reče, de postava za take obreko-vavce kazen v zapor od treh dni do dveh meseov po okolišinah odloči. Gospod tožniku L. R. se pa tožene smili, ker je oženjen, oče družine, kerčmar in kupec; tedej prosi, de naj se mu kazen odpusti, ako za zamero prosi n tako odvzeto čast poverne,ins tem je bila obravnava končana. Tožene je bil vesel, de se je še tako srečno zanj izšlo, ker tožniki tudi nobeniga plačila za svoje pota niso hotli, desiravno so eni po štiri ure dele£ od Tomina doma, in so tudi priče za njih poti iz svojiga žepa plačali. — Glejte obrekovavci in prekli-njavci duhovskiga stanu, kako se duhovni ma-šujejo, zvesti nauku sv. pisma: »Ako je tvoj sovražnik lačen, daj mu jesti, ako je žejin, daj mu piti; zakaj ako to storiš, mu boš zer-javco na glavo nosil. Ne daj se hudimu premagati, ternuč premagaj hudo z dobrim". Riinlj. 12, 20. 21.	(Dan.)
Avstrijanska.
V	c. k. deržavni tiskarnici se zdaj rusinsko in jugoslavensko pravoslovno-politiško imenoslovje tiska. Poljski del še ni za tisk ugoden. Pervi českiga je pa že ves prodan, toraj se drug pomnožen natis pripravlja.
Tuje dežele, Bosna.
Iz Sarajeviga se piše 16. marca sledeče:
V	Sarajevem zdaj ni nobeniga vojaka. 28. pr. m. so ostali vojaki v Travnik šli. Mesto je, kakor da bi bilo vse v njem pomerlo, ni kupčije, ne občenja. Somnja ni bilo skoraj nič, klavne živine ni nič, ker so vojaki vso pobrali in kmetje v gore pobegnuli. 3. t. m. je prišel pobočnik Omer pašata v Sarajevo z fermanam, da je vezir Hercegovine, Ali paša odstavljen in da ga bodo v Carigrad poslali. Več dni je že, kar se je c. k. konsu-lat v Travnik preselil.
* Vstaja vKrajni strašno rase, čez 15,000 vstajnikov že stoji v orožju.
Cernagora.
Iz Kotara se piše 10. t. m. Černogorci so prebivavce iz Plane ponoči šiloma napadli, so štirim osebam glave odsekali in mnogo živine odpeljali in drugih reči odnesli. Ker je bilo več prebivavcov iz Grahoviga med Černogorci, so se keršanski prebivavci na vojvoda iz Grahoviga, ki se je nekaj časa sem za samostoj-niga izrekel, obernuli z prošnjo, da bi prepovedal ropati in roparje kaznoval. Vojvoda se misli, ako bi ga turške oblasti k opraviče-nju klicale, z orožjem zoperstaviti.
Ljubljanski novicar.
V torek na večer je šel ban Jellačič skoz Ljubljano v Terst k' njegovimu veličanstvu. Govori se, da ga bodo skoz Beko v Zagreb spremil, kamor se misli svitli cesar podati.
*	Nadzornik latinskih šol gosp. Dr. Klemann je bil te dni v Ljubljani in se je potem v Novo mesto podal, ondašnji gimnazi pervikrat ogledat. — Tudi nadzornik ljudskih šol gosp. dr. Močnik obiskuje ravno zdaj ljudske šole na Notrajnskim. — Gosp. prof. Rechfeld pride za profesorja na zgornji gimnazi v Gradec; v pondeljik je slovo vzel od svojih učeneov.
*	Gosp. Baumgartner se je županstvu odpovedal, namest njega je bil včeraj dr. Bur-ger z 18 glasov za župana zvoljen.
Kdor želi v vradnim ali pa v omnanilnim listu karkoli si bode naznaniti, plača za vsako verstico z navadnimi čerkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. i 11 za trikrat 5 kr. in za vsak-krat je še 10 kr. za kolek po
Iradni list
št 12.
liovi postavi za plačati; kdor sam ne utegne v slovenskim jeziku sostaviti, znu nam tndi sosta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem. de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta.
k £5. listu Ljultljaiiikiga časnika, petik iuiea 1§51.
Št. 2177.
Oznanilo,
oo i
Visoko ministerstvo kupčije, obertnije in javnih stavb je po razpisu oti 28. februarja 1.1. št. 136 l/H po odločbah naj višji ga patenta od 31. marca 1832 sledeče privilegije podeliti za dobro spoznalo:
1) Jakobu, Francu Henriku Hember-gerju, oskerbniškimu vodju, na Dunaju št. 785 za poboljšanje peči vfabrikah; kjer steklo vlivajo tako, da se steklene posode in druge reči veliko ložej, z manjšim trudam in prihra-njenjem derv vpodobijo in sčistijo; na pet let. Da se znajdba na skrivnem ohrani, se je poprosilo. V javnih varstvenih zadevah, se sme ta znajdba brez pomislika rabiti. - 2) Ravno temu in ravno tu za znajdbo in poboljšanje v rabi mehke dlake žival presti in tkati in iz tega suknjo delati; na dve leti. Da se znajdba na skrivnem ohrani, se j« poprosilo. — 3} Ravno temu in ravno tu za znajdbo in poboljšanje magneto-elektriških priprav za razkro-jenje in odpeljanje vode in drugih tekočin, kakor tudi za rabo gazov, ki iz vod« in tekočin hlapi, kakor tudi življev, iz.kterih so sostav-ljene v dosego raznih djanskih storitb. — 4) Jožefu Rohn bacherj u, kolarju iz gornjiga sv. Vida pri Dunaju št. 93 za znajdbo in poboljšanje na poštnih vozovih na pet let. Da se ta znajdba na skrivnem ohrani, se je poprosilo.— 5) Jurju Marki osebujniinu vodju zapisnika na Dunaju v Josephstadt-u št. 65 za znajdbo noviga ravnanja pri beljenju prediva in konopnine in drugih tukiti laknenih, za presti ugodnih rastlinskih reči, po kterem se te reči omikajo in spredejo in ali samo na mašinah, za drevno ali lloretiio svilo podelajo, na pet let. Da se znajdba na skrivnim ohrani, se je poprosilo. — 6) Jakobu Almeroth, zlatarju, na Dunaju, Mariahilf št. 18 za znajdbo zapestnic, zlatih in srebernih ali iz kake druge rudnine storjenih brez ključavnice, zapenjal-nice ali natikalniee', na« tri leta« Odperti popis privilegija leži pri c. k. deželnem poglavarstvu, kteriga zamore vsak pregledati. — 7) Abelnu Hugo de Monnieres, opravilni vodja Admion-a engrais Dusseau po Frideriku Ro-diger v Parizu, rue diiBouloi, št. 23, na Dunaju pri sv. Ulrichu št. 50, za znajdbo tekočiga gnoja, „engrais Dusseau" imenovani-ga, ki se zamore rabiti za žito, sočivje, repo, krompir, korene itd. tobak, hmelj, kuhinske in oljnato zeliša, terte-, sadne drevesa, germe itd., na pet let. Da se znajdba na skrivnem ohrani, se je poprosilo. Javnimu zdravju, ako se to pooblastnjenje rabi, nič ne škodje. Tuj revers je tukaj. — 8J Barbari Machts, vdova po-sestnica deželne fabrike za platiranje zlata in srebra, na Dunaju v Scliaumburgergrund-u št. 84 za znajdbo napravljanja metalnih remov, ki so se do zdaj le vmajhini podobi zamogli delati, v vsaki velikosti in širokosti do ^čevljev naj bodo gladki ali pisani, na eno leto. Da se znajdba na skrivnem ohrani, se je poprosilo. — 9) Gospodu Biedermann-u, c. k. velikoteržnimu tovaršu in posestniku fabrike za suknjo, na Dunaju v mestu št. 435 za znajdbo popolnama novo nopravljene vladarske mašine, pri ktere j se z porabo 50 do 60 per-centne manjši moči kakor pri navadni mašini dvakrat toliko stori in ktera število na suknjo podolgastih žulov in podolgastih lukenj pomanjša, na tri leta. Da se znajdba na skrivnem ohrani, seje poprosilo. V javnih varstvenih zadevah se sme ta znajdba brez pomislika rabili. — 10) Charlesu Marc Bitaud, hišniinu posestniku v Parizu, rue des deuxpor-tes St. Sauveur št, 20, po Frideriku Bodgi-reju, na Dunaju pri sv. Ulrihu št. 50, za znajdbo noviga ravnanja vsake sorte volnatih, za presti in tkatirabljivih reči, tako v nepodeljanim kakor s spredenim in potkanim stanu beliti in barvati, na dve leti. Odperti popis privilegija leži pri c. k. deželnim poglavarstvu, kteriga zamore vsak pregledati. Tuj revers je priči j oč. — 11) Dr. Maksu P e 11 e n k o f e i j u , c. k. vseučilišnimu profesorju in Dragotinu Rulan-du c. k. inženirju v Munakovim za znajdbo, iz reči, ki se do zdaj za napravo svečavniga gaza ni mogla rabiti, z velikim pridani sve-čavni gaz napravljati, ki ni teži kakor premogov gaz, na tri leta. Odperti popis privilegija leži pri c. k. deželnim poglavarstvu v
Inspruku, kteriga zamore vsak pregledati. V javnih varstvenih zadevah se sme ta privilegij brez pomislika rabiti. Tuj revers je zraven.
Ljubljana 13. marca 1851.
Gustav yrof Chorinsky 1. r. deželni poglavar.
St. 835.
Oznanilo.
(>9 o s
Most čez Savo pri Verijali spet narediti, se je po oznanilu tukajšne vradnije od 9. januarja 1851 št. 113, dražba na 19. januarja 1851 odločila.
Ker k tej dražbi ni nikogar bilo, bo 2. aprila 1851 spet dražba v hiši okrajniga poglavarstva ob 10. dopoldne.
K dražbi se tisti, ki mislijo to prevzeti z pristavkam povabijo, da je za delo na
skalovju.......i3 gold. so1/,, kr.
za zidarsko delo in pripravo .......72 „ 4-1 „
za tesarsko delo ... 61 o „ n „ za kovaško delo. ... 15 „ 13 „ odločenih, in de se zamore v tukajšni vradnii pregledati popis stavbe, vzeta mera, prera-čnn stroške in dražbine pogodbe. C. k. okrajno poglavarstvo Ljubljana 6. marca 1851.
Št. 2386.
Oznanilo.
Oi.j i
C. k. ministerstvo kupčije je od 16. julija 1849 št. 5451 moravški župani! dovolilo tri letne in živinske somnje pri podružnici sv. Herinagoru, ki poleg Moravče leži in sicer tretji dan po sveti Jederti in vtorek pred binkuštmi in 1. julija vsaciga leta.
To se po prišlim razglasu visociga deželniga poglavarstva od 9. januarja pr. 1. št. 426 s tem pristavkam sploh naznani, de bodo zgo-rej imenovani letni in živinski somnji vsako leto na naznanjenih dnevih, in ko bi bil tak dan nedelja ali praznik, bo somenj prihodnji dan proti tem, de se je po obstoječih somenj-skih predpisih ravnati.
C. k. okrajno poglavarstvo v Trebnim 20. marca 1851.
Vesel. s. r.
učne napravi v enaki versti stoje z učnimi napravami vojaške akademije v Wiener Neu-stadtu, inženirske akademije v Tulnu in Olu-mucu, potem mornarske učilnice in kupčijske in navtiške naprave v Terstu.
Skazati se je tudi treba o znanosti jezikov in nravniga zaderžanje.
Po odločbah prepisa glede pogojev za vstop v deržavno spraševanje se zamore poštni aspirant le na poskušnjo za eno leto vzeti.
Namen tega asplrantniga leta, ki se ne šteje meti deržavne službene leta je, prepričanje zadobiti, ako ima, prosivec potrebno zmožnost in notranji poklic, se za popolnama dobriga poštniga vradnika izobražiti, in on bo moral, ako ima te pogoje, po preteku leta po-skušnje, se spraševanju podvreči, m se bo potem, ako bo slabo obstal kakor neranljiv spustil ako bo pa dobro obstal po spraznjenih stopinjah za poštniga pripravnika vzel.
C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 20. marca 1851.
Št. 600.
Oznanilo.
03.) 1
Občina Kamna Gorica bo zanaprej iz iz-ročivniga okroga poštne vradnije v Krajnu izločena in okrogu c. k. poštne ekspedicie v Iladolci podveržena.
Kar se s tem sploh na znanje da. C. k. poštno vodstvo. V Ljubljani 18. marca 1851.
št. 562.
Oznanilo.
(37.) a
St. 734/1851
Oznanilo,
(j-14.) 1
Podpisano c. k. vodstvo meni poštno ek spedicio v Borovnici napraviti. Ta poštna ekspedicia se bo pečala z preiskerbovanjem pisemskih in vožnopoštnih pošilitev in bo z poštno vradnijo na Verhniki po pešnim potu v vsakdanjo zvezo lako stopila, da bo pot vsak dan popoldan iz Borovnice na Verhniko šel, tu prenočil in se drugo jutro spet v Borovnico vernil.
Poštnimu ekspedientu se bo za preiskerbo-'vanje poštnih opravil in za vradne potrebe na leto sto goldinarjev zagotovilo, nasproti je pa on zavezan slušbeno kavcijo z dve sto goldi-narjemi vložiti in za primerno stanico za poštno ekspedicio poskerbeti.
To se tedaj zavolj prevzetja službe poštniga ekspedienta s tem pristavkam javno naznani, de tisti, ki se za to službo oglasijo, skažejo svojo starost in naravno zaderžanje, potrebno zmožnost, potem pripravno stanico z drugim posestvam vred in do 10. aprila t. 1. pri tukajšni vradnii prošnjo vlože.
Kar poslednjič zgorej omenjeno zvezo z Verhniko vtiče, je treba, de se tudi od enim letna plača za pota izreče, pri tem se pa opomne, da se bo pri sicer enakih okoljšinah posebno na naj nižji ponudbo gledalo.
C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 20. marca 1851.
Visoko c. k. višje vodstvo za kominikacio je na predlog z razpisani od 27. januarja 1.1. št. 743/F. za dobro spoznalo, de zamorejo« tudi neposredno na cestah Male pošt obstoječe poštne ekspedecie popotnike v Male pošte sprejemati proti tem, de se sledečih odločb derže.
1.	De se smejo popotniki od teh poštnih ek-spedicij v Male pošto vzeti, ako je v vozovih dovolj prostora zanje.
2.	De poštne ekspedicie sicer do vsake na cesti zadevajoče Male pošte ležeče poštne vradnije zamorejo popotnike' po poštni postaji sprejeti, vendar ne da le j.,, kakor do konca Male pošte.
3.	De poštne ekspedicie od popotnikov, ktere na vozove vzamejo, voznino po poštnih miljah od kraja poštne ekspedicie do poštne vradnije z poštno postajo tajajo, do ktere se popotniki z Male pošto peljejo.
4.	De imajo tisti popotniki, ki se peljejo z Male pošto do kraja kjer je le poštna ekspedicia in ne poš tna postaja, voznino vsakbart do poštne postajer klperva za zadevajočim krajem poštne ekspedicie leži, odrajtati.
Tedaj imajo pravico popotnike na Male pošto jemati ;
C. k. poštne ekspedicie v llailieah za kraj do Zidaniga mosta potem do Zagreba in Siska.
V	Višnji gor i do Ljubljane in Karlovca
V	S eno že ču „ „ „ Tersta To se s tem pristavkam očitno naznani, da
je doba, ki ta naredba veljavo zadobi na 1. aprila postavljena glede poštnih ekspedicij v Radičah in Višnji gori, med tem ko je poštna (ekspedicia v Senožečah že popred to pravfco imela.
C. k. pošlno vodstvo Ljubljana 3. marca 1851.
Hofmann 1.1*.
Št. 850.
Oznanilo.
H 50 i
Pri tukajšnim c. k. poštnini vodstvu je stopnja eniga poštniga aspiranta spraznjena.
Kdor se za to oglasi, od tega se tirja svojo dobro osvedečeno prošnjo naj dalj do 12. aprila t. 1. pri tukajšni vradnii vložiti, in skazati de je 18. leto dopolnil in de je zdrav, potem ima priložiti absolutorij, de je na kakim avstrijanskim zgornjim gimnaziju ali na višji realni šoli redne predmete z dobrim vspe-ham dokončal, zraven se pa opomni, de te
TelegraMo kurzno naznanilo deržavnih. pisem 26. Sušca 1851.
0(1 100 (v srebru-) 96 V
, po
84'
76 y.2
od lOOi 72',slA
Deržavne dolžne pisma-po 5
» » » » 4 » » » » 4 Obligacioni avstrijanskih pod n nad Anizo, čeških, morav-skih, silezkih. štajarskih . koroških. krajnskili, goriških in dunajske višje kamorne urad-nije.
Banki« »keie po 1265 gold. v srebrn.
1)nama cena 26. Sušca 1851.
V dnar j*
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold;) 37'/, pl«h Srebra	» » * » 31 »
••9 9 Sa ■