fSSN03S0-5561 M kofl«c t« dna Večinoms bo oblačno in deževno. 50 let Številka 42 četrtek, 30. oktobra 8003 Majhen korak za državo, velik za občino IP ČIst/fno napravo sp predati namenu direktor Homunalnega podjetja Ve/enje Msrjan Jedovnicky, šmarškj župan AJojz Podgoršek in sekretar MinistrstvB za okotje in prostor Marko Siokar Šm;irino ob l^ki, 28. oktobra -VPodgori,ob sotočju rdcPakc in Savinje, je bila priložnostna slovesnasl, na kalen so predali svojemu namenu prvo fazo íLstil-nc naprave, na kaicro bodo pri-kljutJili 1500 gospod injsliv. Za izgradnjo pomembne naložbe (po nekaierili podaikili je največja naložba v občini Šmarlno ob Paki v zadnjih 29 Icllh), Sla si dalj časa prizadevala ol'ičina ín velenjsko komunnlno pcdjelje. Prva gospodlnjsiVH so na napravo, ki obratuje pnskasno,že priključili, postopoma bodo priključili šc ostala gospodinjstva. Naložba je vredna 175 milijo-nov tolarjev, od lega je 62 milijonov Srr zagotovila drsava v obliki nept>vrainili sredstev, 50 milijonov tolarjev je znašal kjx'-dit ekoli^Žkega sklada, 32 miliji v nov je zanjo prispevala občina, ostalo pa so bila sredstva razširjene reprodukeije in lakse za obrc-mcnjeVïLnje voda. Ko\ je ob tej priložnosti menil Smarški župan Alojz Podgoršek jo pridobitev majhen korak za drtavo, a velik za občino. Polegvečjekakovosii življenja občanov bo pripomogla tudi k liitrcjšcmu razvoju oko- lja. Marko Siokar, sekretar na minisirstvu za okolje, prnslor in energijo, pa je med dru^m povedal, da stí na minisirstvu izdelali nekaj projektov s področja varovanja in urejanja okolja Njihova vrednost je 660 milijonov cvrov, dr/ava pa jih lahko zagotovi v naslednjih 10 letih. ■ tp 280 SIT lEillHO Začetek in Iconec - neustavljiv življenjski krog Pred nanii sla dva praznika. Julrišnji je cerkvcn, praznik pro-testanuke ccrkve, vendar je dan relbmiaeije hkrati praznik vselî Sloveneev in Slovenk, ki so ponosni na svoj rod. Je namreč dan. ki pomeni začetek slovenskega slovstva. Dan za njint pa je z<'ime najbolj Čuden prazjiik v letu. ker besedo praznik piwezujem z veseljem. L november pa je dan bolečih spoiiibiov. neštetih koncev življenjskih zgodb vseh llMih, ki so z nami delili na.5 svei in se oú njega in nas že poslovili. Ljudje v življeiiju nenehno dobivamo in izgubljamo. A najhuje je. ko spoznaš bolečino minljivosli. Ko se zaveš, da nekoga, ki ti je ogromno pomenil, nikoli več ne bo ob tebi. Ne, ko bo^ srečen, 'wi ne.koboí potrelxwal loplo zavetje. Kosem leios poleti (spel) i/giihila nekoga, kije bil več kol le dober družinski prijatelj. smo se njegovi prijatelji veliko pogovarjalo o tem, ali po smrli obstaja še k»j. Karkoli. Tudi najbolj nejeverni smo ugotavljali. da obstaja. Spomin. Dokler še živi kdo, ki se le spominja, obstajamo tudi po smrli. Zato bomo v teh dneh prižigali sveče in polagali cvetje na grobove llslih, ki jih ni več med nami. Zaradi spomina, ljubezni, ki nikoli ne mine, in zavedanja, da je življenje ka>g. Z začetkom in koncem. Ki jima nihče ne more utcči. ■ hš Spremembe - ne hvala! Mira Zakošek Tk T' ^^ ^^^^ sprememb ni naprafka, /\ / daje trebo slediti sodobnim trendom, saj nam sicer X T vlak lifliko odpelje in nikoli veČ gu ne homo ujeli. Ta nikoli je postal v sodobnem Času zares dokonCen. Pa smo res za spremembe? Ali pa bolj zvesti staremu pregovor t: navada je železna srajca? Ozrimo se vase in f)oglejnio. kaj se v resnici dogaja v nas, ko seje treba soočiti s spremembami in jih uresničiti? Tradi-cionalnost je v nas pogosto tako močno zakoreninje-m/, da sc borimo na vse možne načine, da hi obdržali obstoječe staiije^ Spremembe noj iz\'ajojo drtigi, nuj se dogajajo drugim, le nas naj pu si ijo pri miru! »Sindrom desnega kazalca<^ ko utko zelo dobro in natančno vemo in povemo, kaj vse hi morali spremenili in postoriti dnigi^ sami pa smo vedno znova in znova pri vsem iz\^ze{iy je postal že prav bolestno prisoten v slovenski dnižbi, pa seveda tt(di v na^vm hlđnjem o ko/ju. Pravzaprav je poslal že lako opazen, da je vse bolj moleč in tudi dobre in upnn'ičene pripombe zato iigfthljajo namen. OčiinoJe čas, da bolj pogledamo vase in da pobude, pri katerih se lo da. potrdimo z lastnimi zgledi. Napredka pa ne u stavljajmo za nidi las/n ih sebičnih pogledov. Tradicija je lef>a, oliranjajmo Jo v h d t uri, umetnosti in sey'e-da še kje. pri rart'ojnili ciljih pa Jo porabimo za lo, da bomo hitreje in z manj zmotami uresničevati nove cilje. Tu so namreč spremembe nujne, brez njih ne bo napredka! 9770350556014 lokalne novice Za dober teden ustavili gradnjo Šmartno ob Paki -PrcjŽnjI po»ccJeljek so delavci celjskcga Cira-Jisa zaO^li Uela pri jy^adnji prizidka k osnovni v Šmarlncm oh Pakj. Dva dni kasneje so gradnjo uslavili. »Na operativnem sestanku med izvajalci del. nadzornikom in obCino kol invcsiiiorjem smo namreC ugotovili, da manjka del dokumentacije, in sicer lako imenovani projcki P7.1 (icmeljnili del). Ob ogledu obstoječe lelcsvadniee pa smo zaznali, da se lav delu ugreza. Zaradi omenjenih razlogov smo gradnjo ustavili. Nadaljevali naj hi jo konec lega tedna ožinama takoj, ko bomo pridobili manjkajoči dokument in ko bodo strokovnjaki ugotovili, zakaj se objekt ugreza, kaj je pturcbno siorili, da se pogrcza-nje ustavi 1er zagotovi varnosi za obstoječi in novi objekl,« nam je pojasnil župan občine Šmartno c>b Paki \U\\i l'Odyorsçk. Kot jei>e povedal, je dokumentacijo za gradbeno dovoljenje, ki so ga pridobili, pripravljaj Projektivni biro Vegrad Velenje. ■ tp MF ZLSD Šaleška dolina na 13. kongresu Pluj, 25. in 26. oktobri - 13. kongresa Mladega foruma ZLSD, ki je konce potekal v prostorih ptujske gimnazije, se je udeležilo tudi sedem delegatwMFZLSD Šaleške doline,Jure Kodrun.Jan Skohcrnv. RokHo'4)Hn, Uuris Ki)drun,JanJa Pi't(;lin^k, NeM Fyav^, in Anjuska lvanu!>iè. Svoje delo na njem so uspe.íno opravili. Kongres je delo začel s spreminjanjem statuta. MF ZLSD MF ZLSD Šaleška dotina je imel na kongresu močno zastopstvo. Šaleška dolina je z vk)ženira amandmajem dosegel, da .se SAŠA in Koroška v okviru delovanja v MF ZL.SD oblikujeta v regijo, v nadaljevanju pri razpravah o vprašanjih ideologije pa je preprečil, da se tretja pi>t črta iz manifesta. Pri volitvah v organe Mladega foruma je imela Šaleška dolina dva kandidata. Jureta Kodruna in Jana Škoberneta. Oba sta bila z veliko večino tudi izvoljena. Jure K<)drun za sekretarja za regijsko in lokalno s<.>dek>vanje. Jan Škobeme pa v svet MF ZLSD. ■ / 5. Prve štipendije že pri dijakih Velenje, 24. oktobra - Dijaki, upravičenci do republiških stipcn-dij, sov petek dočakali prvo Izplačilo. Pa ne vsi, Samo tisli, katerih vk^ge so bile dc^ 9. oktobra popolne. Tisli, ki so svoje vlc^ge dopolnili ka-sneje. dt^ 23. oktobra, pa lahko na izplačilo -štipendije računajo 1. novembra. Vlogam, ki so še v reševanju- največkrat manjka dohodninska odločba. V Območni službi Velenje so za novo šolsko leto prejeli 3.616 vk)g za štipendije, od lega je j^ribližno četrtina Zoisovih. Od skupnega števila prejetih vlog so jih pozitivno rešili 2.362, zavrnili 703, vpc^topk'u pa imajo še 551 vlog Od tega Števila so^ jih na Uradu za delo Velenje prejeli 796, odobrili 428. zavrnili 211, v poslop-kai pa jih je še 121. Študenlje so do roka. v prvih dneh oktobra, (»ddali 2.253 vlog. V strokovnih službah njihove vloge ta čas pospešeno obdelujejo. Prve Študentske Štipendije bodi> iTplačane 22. novembra. Poda-lek velja le za tiste vloge, ki bodo do 5. nwembra popolne! Naslednje izplačilo štipendij Študentom pa bo 10. decembra. ■ Milena Hrstič • Planine Re^îijski posvet o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona Velenje- V pontxîeljek. 3. novembra. Iviv proslorili Območne dnn-ne zbornicc Velenje regijski posvet, na katerem bodo pre^Lsedniki In sekretarji 12o!)rlnih zbornic korejske in celjske regije predstavili poslancem državnega vhoru RS zomenjenili regij spremembe in dopt>lnitvc obrtnega zakona. Ta je fe v parlamentarni razpravi, prinaša pa kar nekaj bistvenih sprememb na po MartinŠek (LDS) je menil, da bodo »popravki« amandmajev vscbiasko ziahlevni. Kljub temu so z njihovo obravnavo nadaljevali, pri peiem pa so se ustavili. /upan SrvČko Meh je ocenil, da 10 usklajevanje na seji ni več smiselno. Drago Martinsek je ob tem izpostavil ludi to, da je do oblikovanja novih zavodov Ireba »pomesli« tudi & preteklo izgubo, po njegovem je za 10 potrebno oblikovati paseb-no proračunsko postavko. Srečko Meh pa se s tem ni strinjal, saj jc menil, da mora svoje mnenje o tem dali revizijska komisija, ki so jo že naročili. Ce so za izgubo krivi v Kulturnem centru, bodo morali tudi sami nosili posledice. liOkalni projsram kiilliirev iuMii obravnavi Dolgo so se zadri^ali pri osnutku lokalnega programa kulture (mnogi so zadnjič menili, da bi morali pred preoblikovanjem kulturnega cenlra obravnavati to gradivo), ki ga je pripravila posebna komisija (v njej so sodelovali predstavniki vseh kulturnih institucij) pod vodstvom Srečka Mťha, ki ga je svetnikom ludi prcdslavil. Po njegovem je bodoče naloge in cilje najbolje opredelil Mladinski center, v ostalih programih pa jc opazili premalo podjetniške naravnanosti in temeljijo predvsem na proračunskih postavkah, ki pa jih po njegovih be.sedah v prihodnje nikakor ne bo več mogoče povečevati. Pomembno mesto imav tem programu Pikin festival (to je eden izmed perspektivnih kulturnih produktov, ki lahko konkurirajo v cclolnem slovenskem prostoru), ki nnj bi ga razširili na daljše obdobje, nekalere dogodke pa .^e bolj poudarili. Predvideno je tudi oblikovanje Festivala Velenje, ki naj bi povezal v celotno Elkroj odkupil gong Tilna Skubica Na oaslncni mestu naj l)i sponiiiijal na lo, da ne sinemo pozabili ljudi, ki jim /ivljonjo ni bilo naji)olj naklonjeno Tatjana Podgoršek Ljubljanu - Tilen Skubic, eden od dobitnikov letošnjega Vikendovega gonga, presii^nc nagrade za medijske osebnosti, se bo v Čclrtek, 6. novembra, mudil v podjetju Elkroj iz Na/ji-rij. Ne po naključju. Omenjeno podjetje je namreč za milijon tolarjev odkupilo njegov gong. Kol je povedala predsednica upraw Clkroja Marija Vrtačnik so se za nakup odločili zato, ker s Tilnom .sodelujejo že dalj čiisa, in zaradi lega, ker se je odločil, da bo denar prispeval v človekoljubne namene. Skubicev gong bodo postavili na častno mesto, opominjal pa naj bi vsakega na to, da ne bi smeli pozabiti na ljudi, ki jih je življenje ogoljufalo ya vse lepo. Tilen Skubic je doslej že znal prisluhniti najrevnejšim med revnimi- Zc večkrat je denar namenil ljudem, ki ga najbolj pt^lrcbujejo. Milijon tolarjev bo tokrat poslal Redu misijonark usmiljenjavKalkuti. Vsota naj bi zadoSčala za hrano, zdravila in Šolanje dva tisoč bolnih in zavrženih ljudi v indiji za eno leto. Tilen Skubic že trinajst let pomaga skladu matere Tereze. Z njo se je srečal i lirikrat v sirotišnici San (îreaoriov Rimu.H MESTNA OBČINA VELtNJE mlf Obvestilo za Javnost V Velenju v Velenju smo septembra 2003 pričeli z dograditvijo in zarisom kolesarskih stez. Vrednost del znaša 22.000.000 SIT, ki so zagotovljena v proračunu MO Velenje. Izvajalec del je Podjele za urejanje prostora PUP d. d. Velenje. Kolesarske steze se urejajo na relaciji Partizanska cesta (na križišču Partizanske-Foltove ceste-Ceste talcev) Foitova cesta in Šaleška cesta do tunela (križišča pri Standardu, Sparu, pri avtobusnem postajališču ob marketu ERA). V ta namen je bilo potrebno preurediti vsa križišča In priključke na tej relaciji, ponekod pa obstoječe asfaltne površine tudi dograditi oz. razširiti. Urejeni bosta tudi dve avtobusni postajališči na Šaleški cesti, pred in za križiščem z Goriško cesto. Gradbena dela so skoraj končana, na vrsti je še končni zaris kolesarskih stez z belo barvo ter v samih križiščih s plastificlrano rdečo barvo. Pri tem nekoliko nagaja vreme, saj je za izvedbo del potrebna ustrezna temperatura zraka in cestišča. Naročena je tudi že ustrezna vertikalna prometna signalizacija in kombinirana semaforska stekla pešec-kolesar, ki jih bomo zamenjali v vseh križiščih z obstoječimi stekli samo za pešce. Rok za Izvedbo del je 60 dni, to je 16.11.2003. ponudbo vse, kar se na področju kullure dogaja, in oblikoval tudi kak^n nov »kullurni produkt«, s katerim bi segli v ves slovenski prostor. Županje izrazil Z41 dovolj sivo, da končno nastaja tak.^cn program ludi v kulturi (vsi drugi zavodi so jih sprejemali že doslej). V želji, da bo res lakScn. kol si ga ljudje v tem okolju želijo, pa jc predlagal tudi Široko javno raz-pravij. Program je objavljen na splelnili straneh Mestne občine Velenje, kamor lahko občani po elektronski pojsti posredujejo svoja mnenja. Široko razpravo na to temo pa bo pripravil ludi odbor za javne negospodarske službe. V osnutku so dokument potrdili, o njem pa bodo razpravljali na prihodnji seji, in če bo usklajen, naj bi ga na decembrski ludi potrdili. Drago Mnrtinsek (LDS) je bil znova presenečen, ker pri lej ločki ni bilo nikogar s področju profesionalne kullure, torej ljudi, ki jih proračun plačuje (na to je opozarjal že na prejšnji seji), pa je župan pojasnil, da so bili tokrat vsi vabljeni. Tudi Ivan Jane/ič (ZLSD) je bil podobnega mnenja inje pripomnil: »Ko govorimo o organiziranosti. bi bili zraven, ko pa o programu kulture, nas pustijo same!" Herman Arlič (SLS) je menil, da naj dobijo ustreznejše mc.sto kulluma društva in različne sekcije, skupaj jih je v občini 53. Skratka program je izdelan, podan v javno razpravo, vsi ki imaie kakr.^enkoli interes, pa se lahko vključite vanjo! liiicno\ali člane 8VCI0V Javni interes bosla v svelu zavoda osnovne $ole Livada zastopala (lašper K< »privit I kur in Bojan IVtrej, v svetu Sportniv rekreacijskega zavoda Rdeča dvorana pa bodo Branko Snia* gaj. Jožef KavHčnik in .Icrneja Kenipťrlť. Sćinac ijski proíiiaiii /a llii vrnili \ osnutek Kot zadnji v skupini ekt^loških sanacijskih programov je prL^l na svetnii>kc klopi osnutek odloka sanacijskega programa za tla. V osnutku so ga na prejšnji seji svetniki poirdili, pripravljalei pa ludi niso prejeli kak-snih drugih po.sebnih pripomb, zato naj bi ta odlok na torkovem zasedanju ludi potrdili. Pa ga niso. Sveinik Bi^jan Skarja (ZLSD) se je namreč v ta dokument temeljito poglobil in podal nanj vsebinske pripombe. Ta dokument namreč ne opredeljuje v zadnjem času v tem okolju tako aktualnega »iresenja tal« in seveda ludi ne sanacije vzrokov. Svetniki so soglašali, da ga je treba v tej smeri dopolniti. Herman .Arilč (SLS) pa je menil, da je treba vanj vključili tudi sanacijo cest, ki so zaradi posledic otlkopava-nja premoga poškodovane ali pa so celo »izginile.« Zupan Srečko Meh je menil, da naj odbor ra okolje in pn»-lor pripravi pred dokončno potrditvijo tega, za nadaljnji razvoj občine vsekakor zelo pomeml)-ncga dokumenta, poglobljeno razpravo Lipi v/.hod \ pri|>ra\l pareele Osnuiek prostorskega dokumenta, ki predvideva gradnjo 17 novih sianovanjskih hiS na vzhodu Lipe, so svetniki na zadnji seji brezvečjih pripomb sprejeli- Seveda pa jc vprašanje, kdaj bo tam mogoče graditi. Komunalno opremljanje bo verjetno precej drago, saj bo treba zgraditi tudi povezovalno cesto. Postopek priprave dokumcniacije pa bodo vsekakor speljali do konca. Osnutek prorac una /a lelo 2004 poirjen Vsega, kar bi občani radi uredili s pomočjo proračunskih sredsle\' ludi v prihodnjem letu, ne bo mogoče uresničili, pa vendar sc kaže pravočasno proračunsko načrtovanje kol izjemno dobro. Svciniki tako lažje uskladijo možnosti in želje. Je pa dejstvo, da so že povsem razčistili, da ne more-jo Irošiti več kot pridobijo in da oblikovana proračunska posiavka Se ne pomeni polne garancije, da bo uporabnik sredstva tudi dobil. Vse je odvisno od prilivov in uresničitve programa. (Več o proračunu zii prihodnje leio pa v prihodnji Številki Na^ga časa.) Svetniki so ta dokument skupaj z razvojnimi usmeritvami za naslednje Sliriletno obdobje v (\snulku sprejeli. HTZ I.P., d.o.o. SIPO • SERVIS IN PROIZVODNJA OPREME Vulkanizerska delavnica PRED VRATI JE 15. NOVEMBER -Ji Artikel Plačilni pogoji Avtoplašči ESKIMO $2 in $3 (zimski avtoplašČi) 20% popusta pri gotovinskem plačilu ali 10% popusta pri plačilu na obroke Avtoplašči INTENSA, EFEKTA, RAPIDEX R2 20% popusta pri gotovinskem plačilu ali [0% popusta pn plačilu na obroke Vse ostale vrste avtoplaščev nudimo po tovarniškem ceniku, oziroma po predhodno dogovorjenem popustu pri našem dobavitelju. Pri plačilu na več obrokov je minimalna vrednost obroka 10.000,00 SIT, največje število obrokov pa je šest Pri plačilu s čeki lahko plačate največ v treh obrokih. Informacije: Vinko Grenko ali Uroš Bogataj 8996-100 int. 12-18 UTRIP OD SK€De DO TORKA • ÇVI€T IM DOMOVIIMA m Srrda. 22. oktohra Na brniškem lelallSčii sc pridržali Agima Cckuja. enega od voditeljev Osvobodilne vojske Kosova in pomembnega člana p<^litlCncgavrlia kosovskili Albancev, za kalerim je bicer razpisana mednarodna liralica, ki sojo razpisali srbski pravosodni organi zaradi domnevnih zločinov na Kusi>vu. C'ekuja smo pi> prolesiu civilncga upravitelja na Kosovu I larrija Holkerija morali Izpusll-li- Zanimivo je, da je Ceku doslej f.c nekajkrat neovirano obiska) Slovenijo, lokral pa so nasi vrli policajlocenili. da je prav. če ukrepajo, in si seveda nakopali Skandal in jezo Albancev, Zanimivo jc tudi- da je Beograd že veikrai zalUeva I izročitev Ce kuj a In nekaterih drugih Albancev in je obtožnico poslal ludi v IJaag. pa jih civilni upravitelj na Kcîsovu llarri Holker ni uslišal. Amcrii^ki senat jczvciiko veČino sprejel /akon. ki prepoveduje splav po Iretjem mesecu nosečnosti. Podpisali ga mora Se ameriški predsednik George Bush, kl jc z iidkičjrvij(\scnat{MjevzadcM>ljon in bo togi')ttwo tudi storil. Za zdravnike, ki bi opravili l.i. splav ob delnem porodu, novi zakon predvideva do dve leti zapora. Círe za prvi zvezni zakon, ki prepoveduje določene» melodt> splava po letu 1973, ki^ je bila pravica do splava zapisana v ameriško ustavo. Čclrlek. 2[i. oklohra Ponekod je prvi sneg že pobelil cCsSiiSca in marsikomu povzn^čil prcglavice. Sneži lojc namreč nad večjim deU^m države, največ snega pa je zapadlo na vL^jeležečih območjih zahodne Slovenije. Po dolgem In vrc^čem pi'jletju je mraz na hitro potrkal v jesen. Manj mrzlo, oz. golovo bolj vroče pa bo v politiki. Spet se bil^^ajo volitve in nekateri ?,c ostrijo besede. Olx'la pa sc nam tudi spremenjeno številf> V(.>lilnih entH, od sedanjih asem naj bi jih imeli Štiri najsi. Usklajevanje med strankami Intenzivno poteka, saj je za predlog in določitev okoli.^ev potrebna dvotretjinska večina v DZ. Američani stalno presenečajo. Tokrat ameriški obrambni sekretar Rumsfeld v Inicmi okrožnici. ki(")Čilno nI bila namenjena javnosti, priznava, da se Pentagon ob posredovanju v Afganistanu in Iraku ni dovolj hitri} pripravil na spremembe, pa ludi, da Busheva administracija nima dolgoročne stralegije. Nekateri so to govorili že prej, nekateri se s pepelom pťjsujejo na koncu. Pclck. 24. oklobra Kaj bo in kdaj bo lo povedal, (o primeru Petek namreč. ozin>ma o čudnem poslovanju NKBM) nekdanji uslui^nec NKBM B(^g-dan Ribič, pa je odvi.sno od tega. če ga bosta NKBM ali 'Ione Rop odvezala molčečnosti. Očitno so banke (pašekdo)državavdržavi. Državno tožilstvo pa je v petek na preiskovalni oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča vložilo zahtevo za preiskavo zoper zunanjega ministra Dimitrija Rupla zaradi poskusa kaznivega dejanja /Jorabe uradnega pt)k^žaja. Dimitrij je izjavil »Navdušen scm«< in zlikal kakrj>nokoll zlorabo. Na trgu telekomunikacij je spet vroče, saj je zavrelo p<^djetjem, ki tržijo interne telefonske sisteme in menijo, da jih'lelekom s svojo cenovno pi>litiko poskuiia izrinili s trga. Zelo kritični so ludi do vladnih organizacij, ki bi moraie bdeli nad trgom, pa naj bi bile pri tem nedasledne. Poslovili smo se od bisera letalskega predmeta. Concorde britanske letalske družbe Brilisit Airways je po majskem skwesu concorda francoske letalske družbe Air France opravil svoj zadnji komercialni polet iz New Yorka v Lmdon. Ob pristanku ga je na londonskem letališču Heathrow pričakalo veí tisoč ljudi. Zgodovi-na concorda se je začela 29. novembra 10i»2, kt> sla lîancoska In britanska vlada podpisali sporazum orazvijanju pr^itotlpcw nadzvočnih transportnih klal. 2. marca 1969 st^ izvedli prvi poskusni let iz mesta Toulouse, kjer so concorde izdelovali, na letališče Lc Bourget v bližini Pariza. Sobola, 25. oklobra Sedaj bomo lahko opazovali direkine učinke stanovanjske sheme. Stanovanjski sklad je namreč objavil ra/pK za prodajo novih stanovanj, s katerim varčevalcem v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi ponuja 429 novozgrajenih stanovanj v Ljubljani in K^^iru. Na slovesnosti v Dt^mžalaii so obeležili 12. obletnice odhoda zadnjega pripadnika nekdanje Jugoslovanske ljudske armade (JLA) iz Slovenije. Slavnostni govornik je bil minister za obrambo Anton (irizold. Talibani ponovno prevzemajo kontrolo nad deli Afganistana, moć nove vlade pa pe.ša, ugotavljajo predstavniki Združenih nan> dov- V nekaterih mejnih obmc^ih (blizu Kandaharja in Paktikc) so talibani menda že uspeli postavili kontrolo nad lokalno upravo. Na mednarodni donalorski konferenci za Irak. bila jev Madridu, pa so si američani Utliko meli n)ke. Udeležence st^ aspeli prepričati, da bodt) za obnovo te države prispevali 33 milijard dolarjev. Strokovnjaki sicer ocenjujejo, da bo obnova vcdoti stala okoli 6i)mili-jard dolarjev. Draga je bila ta ameriška avantura, ki svetu ni prinesla ne večje varnosli In ne boljših medsebojnih odn<\scïv, Pa tudi Irak je še daleč od obljubljene dežele. Sicer pa je Evropska komisija v okviru 4iX) milijonov evrov težkega paketa pomoči Afganistanu za obdobje 2003-20(14 predlagala sprčili. da bo tudi Evropa pomagala, vendar pa večina, kar 65 odstotkov državljanov Evropske unije, meni, da bi obnovo Iraka morale plačati Združene dr/ave Amerike same. Sicer pa je vsiljevanje lastnih svelovnih nazt>rov drugim vedno konfliktno. Zato ob vsej obljubljeni pomoči ni čudno, daje bilo prvi dan muslimanskega s-vclega meseca ramadan v Bagdadu izvedenih pet samomorilskih napadov, v katerih je umrlo okoli 4C) ljudi, več kot 2lX) pa je bilo ranjenih, larča napadov so bili sedež Mednarodnega odbora Rdečega križa (IC'RC) in štiri policijske postaje v različnih bagdadskih čeirtih. Cc pa si Škode Že ne delamo sami, nam jo zagode narava.V požarih, ki divjajo najugu Kalifornije v ZDA. je do nedelje zvečer umrlo 14 ljudi, doslej pa je zg^i-rclo več kot 650 his. Ogenj, ki v južnem delu Kalifornije divja že skoraj leden dni, je na tisoče ljudi prisilil, da so zapustili svoje domove. Ogenj se jc razširil tudi na zunanje dele San Dlega in prečkal mejo z Mehikci. Nedelja^ 2tí. oklol>ra Torek, 2». oklobra Pont)ii. ob iretji uri, smo urine kazalce premaknili za eno uro nazaj in si lako ob navdušenju večine podaljšali noč. Se pa vsi vse bolj sprašujemo, čemu je io sploh potrebno. V slovenski prestolnici pa je tokrat potekal že osmi ljubljanski maraton, Tckmcwak) jc približno .?est tisoč tekačev, najbolj pripravljeni sc> se podali na di>brih 42 kilo-meirov dolgo prc^go. Nizke jutranje temperature lekmovalcev in navijačev niso preveč molile. V SLS-jevo strankarskih tekmo se je vključil tudi predsednik kme-lijsko-g^)zdarske zbornice in član svela SLS Peter Vrisk. Na predčasnem volilnem kongresu naj bi Imej kot kandidat za predsednika ljudske stranke precejšnje možnosti. Njegova prolikandidaia sla poslanec .lanez Podobnik in pravosodni minister Ivan Bizjak. Gotovo bo veliko hude krvi tudi zaradi natečaja za možne nove državne simbole - grb in zastavo. Kc.miisijaje e objavila rezultate. Evropa - koliko bo stala, kaj nam bo dala Cepruv konika nazaj m več. je med našimi ljudmi vendarle več vprašanj o lem. kaj nam Ix? vsiop v tívrop^^ko unijo res prinesel Vse holj s/tšimo liidi o stroških, u uli nekateri strokovnjaki nas strašijo s lem, koliko naših podjetij lx) propadlo, kako se /w povećala brezposelnost, večajo se stroški za liiroknicijo. da se prilagodimo ""obljubljeni d^eli". Skratka, mnoge ljudi je strah, kako se Iwmo imeli, ko ho naše glavno mcsio poslal Hmselj, IJa homo del suverenosti prenesli bolj na zahod, je jasno, to je pač cena takega zdniže\'anja, ljudje hi serve-da radi, da hi se tudi del boljšega življenja čim prej iz novega centra preselil holj na vzlwd. Saj je jasno, da si večina ljudi pri-driižiie\' pi-edstavlja tudi kot novo priložnost, kot komk k boljšemu življenju. Saj gre v osnovi med ljudmi le za toi Ne zit kalSno visoko poliliko. No, mnogi hi vendarle tudi radi, da Slovenija skupaj z drugimi dria\'ami. ki zdaj vstopfijo, ne bi bda drugorazredna članic a te evropske družine. V mnogih naših območjih vidijo priiindevanje Evropi res skozi denar (Jre za to, kako pridobiti čim več denarja iz raznih a-rop-skill skladov Denarje, potrebni so le ustrezni programi. Pa Čeprav včasih (udi iaki, ki se z irropskega stališča zdijo "izredno pornem fmi", pri nas pa kakšne praktične vrednosti niti nimajo. Ampak glavno je, da smo skupaj, da dobimo denar, da nekaj delamo. In ko nan^ ^xxem sporočajo, kako nam pomagajo, koliko denarja smo Že od njih dobili, se nekateri pii nas le vprašajo, kaj smo od tega imeli. Treba je le tudi priznati, da so nekuieri občutni rezultati že tudi vidni, predxsem na področju ekologije. Nam najbližji že skoraj uresničeni projekti je velika čistilna ruiprava t' Celju. Podobnih ho še kar nekaj naokoli. Tudi pri nas. SlLši .se, da narn Ih Kvropn rada pomagala ludi na drugih področjih, celo pri reševanju nerešenih zadev s sosednjo IJn^aško. V razjasnitev zade\- morske meje v Piranskem zalivu se je pripravljen vključiti sam Javier Sola rta. ki ga pri rttznih /posredovanjih že dobro poznamo. A za to ne na eni ne na drugi strani pravega nm'dušenja ne kažejo. Morda Uidi iz .strahu, da bi mondi tislo, kar W rekel, ttuh spoštovati. Na Celjskem smo zadnje dni tudi govorili o zdra\'o-nezdravih zadeivh. V ohini p{)S)'eta, ki so ga v Celju pripravihoh 75-letnici Zdravstvenega doma, je namreč lekla beseda tudi o kortqKijt Nekateri so mnenja, da so najnuličnejše oblike podkupovanja naj-Mj olx^ line pni rt' zdrnvst\ ti. Zdra\'n ih tega sicer ne priznavajo, malo Je tudi pacientov, ki bi bili pripravljeni potrdili, da so morali kaj dati, da so bili deležne ustrezne zdr^nmke ohramive. Koliko je res takih kontpiivnih dejanj, je težko ugotoiiti, da pa so. je menda jasno, .lepa sex'eda tudi res. da vsako darilo še ni podkupovanje. V Sloveniji smo pred izNro dveh vodilnih mož, čepra\' je lahko lak "mož" ludi ženska. To se lahko zgodil pri izbiripn-ega človeka naše policije. Kandidatov je toliko, kot da gre res za priljubljeno delovno mesto, pa čepmv Pogorew trdi, da ni nn'no tako. Manj zanimanja je za vodsC\v Slovenske ljudje stranke, ki l)o na kongresu v Rcjgaški Slatini kmahi volila novega pred.sednika. Nekaj Časa je bil sploh le en kandidat, potem dva. zdaj nekateri menijo, da hi se tema lahko pridružil še s Celjskega. Peter Vrisk Kaj.se Im t teh d^eh kûdrovskiJi kiihin} shdialo, bomo kmalu videli. m k žabÍQ p©rspektivct Aktivnost & mladi Matjdž Dragar ^^vet je lak, kot je in kot tak je mo-^ der Hahač je tisti, kisodiy da je k—^ sam modrcjši,« razlaga Teiresias v Antigpni i)ominika Smoleta. V svojih kolumnah si ne želim domišljati, da bi lahko hil mod rejši. Vendar pa gledanje na sv\'Oj kraj iz ljubljanske perspektive -žabje, pomeni da.se stvari, ki.smo se jih navadili in se nam zdijo samoumevne, tako pokažejo v dru' gačni luči. Zavedam se, da le izjemoma modrejši. Pred pribliŽJU) mesecem dni je na velenjskem gradu potekala okrogla miza z naslovom MlJiDl TA M'AVOJ sSAVÍNJSKO-ŠALlíŠKERIÍCfIJE. Študentje iz teh dveh regij so imeli na podlagi razpisa prdožnost v obliki seminarskih nalog predstavili s\'oje projekte na i>odroČju razvoja .savinjsko šaleške regije. Imenitna priložnost, da mlad človek predstavi .svojo vizijo in pogled ter rešitve lokalnim gospoda rstvetukom. Tudi nagrada je bila .stimulativna in v duhu ča.sa, v katerem živimo: jinančna. Na posvetu so bili prisot' ni vidni gaspodarsn en iki iz tega področja in u uli župan MO Velenja. Ni pa bilo mladih, tistih, ki jim je bilo vse skupaj namenjeno. So bili morda .slabo obveščeni, .se mije najprej zasim'ihj ]pníšanje. V razpravi je .sledilo jasno pojasnilo, da je bila informacija posredovana na ustrezne in primerne načine. IImm ... potem to ni to. Morda razpis ni hil dos'olj privlačen za mlade? Relativno visoka finančna nagrada (]00.000,00 STJ'za pr\'o mesto) in pred.staviie\' naloge in z njo promocija sebe hi morala bili zadostna mott\'acija. A/tv-lim, da je potrebno iskati vzroke drugje. V varnem objemu anonimnosti in apatije, hi lahko enem terminu povzel moja razglabljanja na temo. Zakaj bi .se posameznik izpo.stavljal in s tem iz7\'al kritike in polenúke. Saj veste, če nič ne naredim, ne bom ničesar kriv. Ne glede na to, da je zgoraj omenjeni razpis imel svoje razloge, da so na njem lahko .sodelovali le študentje, imam ol)čuiek, da vse preveč mlade enačimo s študenti Morda je bil razpis, ki je bil namenjen samo šaidentom, tudi odse\' našega dojemanja Ml ADI = ŠTUDENTJE, .la, je re.s. tudi Študentje so mladi. Celo zelo aktiven del mladih naj bi bili. Vendar pa je mladih veliko več, brezposelnih. Šolajočih, mladi s posebnimi potrebami, pa ludi tiuih mladih, ki so že zaposleni Privik^ran status študentov bi morali ŠUidentje vnovčiii in tako vzpodbujati aktivno delovanje mladih na vseh področjih. Tukaj se mi zastavlja vprašanje, ali so sredstva, s katerimi razpolagajo študentski khdH, res namenjena samo uresničitvi njihovih zelja in interesov. Marni ludi na .šttidentdi, ki imajo zagotovljen vir finunčndi sredsto] da pomagajo dmgim mladini, da hi lahko iiidi oni aktivno preživljali s\'oj pro.sti čas. Priča smo aktivno.stim in prireditv am, na katere dnigi mladi pridejo le kot pash'ni prejemniki in nato odidejo domov. Potrebno jim je dati sred.stva in odgovornosti, v katerih bodo lahko zado-volje\'ali .svoje interese. Jih pri tem spoodhudili, da hi .'^ami kaj delali, se bodo potem tudi prej odločali za àposta\'i:ev in sodelovanja na razpisih, kot je hil razpis Mladi za raz\'oj SavinjskO'.šaleške regije. Studentski klub bi se moral glede na dano finančno siluacijo vse lx)lj vzpostaviti kot posrednik jinančnih sredstev in \'zpod' bujevalec tistih mladih, ki bi želeli kaj naredili Tudi sam študentski klub je U/ko velik in raznolik, da hi ga lahko razdelili na veČ sekcij glede na interese, i^ščica mladih težko raz}>olaga s lolikšninii sredst\'i in iz\'aja toliko aktivnosti, sploh če želi zraven Še študirati Na skupščini Šaleškega šUidentskega kluba smo v petek dobili novo ekipo vodilnih za to Šiudij.^ko leto. Upam, da l'iodo v natrpano izpoinjewnje že >'injdicionalnih^ stvari uspeli vpeljali truli kakmo novo, njim lastno vsehino. Ali kakor ugotavlja dr Alojz Ihan. daje naša dnižha naravnana tako, da vsak užitek v najkrajšem času spremeni v .sň'o. planirano dolžnosi Zato moramo vedno zno\'a iskati aktivnosti, ki nas premamijo in so za nas nekaj novega. Starejši simpatizerji Šaleškega študentskega khiba pa bomo morah sprejeti dejstvo, da so interesi Študentov in situacija v dnižbi sedaj drugačni. Da se SSK lahko odloči, da Dnevo\' mladih in kidture (di kakšne druge aktivnosti sedaj ne lx> več in'ajal. Saj negre za to, da ne hi sjjošlovali tradicije, vendar če ideja ne iz\'ira iz njih samih, je potem težko za njo žrtvovati .s\>ojo energijo in Čas. Če.stitke novo izwljeni ekipi ŠŠK-ja, da jc presegla apatijo in varnost anonimnosti in si drznila spopasti z aktts'izmom študentskega Ži\>ljenja. Upam, da ji bo uspelo več kot samo sivo izi'ajanje tradicionalnih planiranih dolžnosti DOGODKI Prenovljena Abanka odprla vrata Niiložba v pidiovo jo veljiila dobre 103 rnilijoric lolarjev - Ponudbo dopolnili A novimi slorilvanii klHvSiriicssvctijo stranki in ji posredujejo vse potrebne informacijo na enem mestu, lu pa soše prostori za osebno bančništvo in .weiovanje. Vsa delo- Nada Jurko, direktorica Gtavne podnjžr}ice Abanke Ce(/e. vna mesta so povezana z zračno cevno posto, ki znižuje tveganje pri poslovanju z gotovino in omogoča celovito strežbo. Poslovalnico Abanke v Velenju (v tem prastoru jc prisotna že od leta 19879) so ljudje, samostojni podjetniki in podjetja sprejeli za svoj<\ Lela 1996 sov Celju ustanovili Olavno podružnico, v kaleri samostojno obravnavajo podjetja z območja Velenja. Po rezultatih poslovanja sodi velenjska pc>sIovalnica v vrh Abančnih enot, tržni delež pa krepi iz leta v leto. Na podr(">čju zbiranja sredstev je lani dosegla 19-odslolno rast, pri kreditiranju ot'>Čanov Ul-odstotno. pozitivni trendi pa se nadaljujejo tiîdi letos. Do septembra so bilančno vsoto povečali za 12 odstotkov. V enoti, vodi jo Alenk^i Kikec, vodijo 12.1,011 računov, od tega 5.800 osebnih. Podatek bo povedal več, Čc dodamo, da to Šlevilo predslavlja več kot četrtino akiivnega prebivalstva v tem prostoru. To pa bi lahko bil dokaz, kolje pim:dal velenjski župan Srečko Meh, da zato, da si uspcSen. ni treba imeli prosiorov ravno v središču mesta. Na kreditno-garancijskem in depozitnem poslovanju 1er v plačilnem prometu sodelujejo z največjimi velenjskimi podjetji, obseg poslovanja z malimi in srednjimi pa se iz leta v letoiviri. Ob otvoritvi so nekaj denarja namenili v humanUarne namene. Predsednik uprave Abanke Aljusa Tomaž je osnovni šoli Salek podarili 4lK).UU0 tolarjev. Prijazne geste so bili veselili. Denar bodo, po be.sedah ravnateljice Irene Poljanšek Sivka, porabili za izvedbo šole v naravi. Evropsko obarvano srečanje V iH)veinbru 0. srečanje í>ospodaíslva v Saxinjsko-šalííški re^ilji v Velenju se bo 7. novembra začelo že 6. srečanje gi>spodarsiva v Savinjsko-.šaleSki regiji, ki bo potekalo ves mesec november. Nosilna tema letošnjega srečanja jc Uspeli v EU - Izzivi gospodarstvu in družbi. Srečanje skupaj pripravljajo Savinjsko-šalcska območna razvojna agencija, iï/S Savinjsko-šaleškít območna zbornica, območni ohnni zbornici Velenje in Mozirje 1er Mesina občina Velenje. Predsednik glavnega odbora srečanja jc predsednik uprave Gorenja, d. d» mag. Franjo Bobinac. Srečanje je letos razdeljeno všiiri vsebinske sklope - plenarni del. poslovni dogodki, okrogle mize in odprije evro- ínTou^Čk, Ceiotna prireditev bo evropsko obarvana, saj želijo organizatorji podjetja in družico usmerili v razmišljanje, kako bomo delali in živeli v Evropski .skupnosti, kak.^ne priložnosti in omejitve ses pred nami in kaj je potrebno storiti, da bomov EU uspeli. .Srečanje so bo v velenjskem hotelu Paka začelo 7. ncwombra splenamim delom, na katerem se bodoz referati predstavili mini-.slerza evropske zadeve dr. Janez Potočnik, državna sekretarji na Miiiiiitrsivu za gospo-daretvo mag. Mateja MeSl, predsednik uprave (îorenja miig. Franjo Bobinac, docent ljubljanske ekonomske fakultcie dr. Matej Lahovnik in direklor podjetja BSll hi§ni aparati Nazaije Matjaž Lenassi. Med poslovnimi dogodki, ki bodo potekali vokviru 6. srečanja gosjx^darstva, velja ^ posebej izpostaviti Srečanje grozdov, ki ga organizatorji v hotelu Paka v Velenju pripravljajo 13. novembra. Izkušnje in rezultate povezovanja v grozde 1er pričakovane trende na lem področju bo predstavila državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo mag. Mateja Dermasija, sledile pa tîodo Se predstavitve posameznih nacionalnih in lokalnih grozdiw. Do konca meseca novembra se bodo v Velenju, Mozirju in Cîornjem Oradu zvrstile se številne okrogle mize z naskwi Rcgi-onžilni vidik učink(wilosti raziskcwaleev in raziskovalnega dela, Vključevanje skwen-skega malega gospodarstva v notranji irg EU, Dr/avni in evropski vidiki razvoja regij ob prehodu iz statističnih v razvojne regije, Podjetništvo za 21. sloletje, Uravnotežene j prostorsko načrtovanje-osnovaza go^xlarski nizvoj re^je. Nova z-aáčitíi skupnega evropskega trga-okolju in potrcániku prijazni proizvodi, Infolink-borzaponud-be in povpra-^evanj - preprost korak do positwnili partnerjev na svetovnem spletu» NLB - vaS partner ob \s\opu v EU, in Poslani mojster/mojstrica - promocija poklicev in poklicnega izobraževanja. V dneh med 7. in 13. novembrom bodo v sklopu srečanja v petih krajih odprli Euro informacijske točke, na katerih bodo dosegljiva različna predstavitvena gradiva o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. 7. noveml>ra b(xio informacijsko ločko odprli v velenjski Kul turn id, 8. novembra v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki, 12. novembra v Placu v Ljubnem ob Savinji in v Blagovnici Mi>zirje, Ll novembra pa Še v Mestni galeriji v Šoštanju. V okviru 6. srečanja gt^sptxJarsiva v Savinj-skcvšalcftki regiji bo potekalo še nekaj j^rem-Ijcvalnih dogodkov-odprtje vtxlnegaparka Term Topolšica, odprije prenovljene velenjske Športne Rdeče dvorane, podelitev priznanj GZSza urejeno dekivno okolje ter svcčan(«t ob 5iHetnici lednika Na^ čas. 6. SRGCnnJG GOSPODflRSTUn u sfluinjsKO - šflLešKi rggiji i program uGU Izziugospodarstuumdruzbi 01,-28. november 2003 pLGnnitniDCL Velenje, Hotel Paka, 7. november 2003 ORGANIZATOUI Savlnjsko-ialtíka območna razvojna agencija. Mozicje CZ5 SavInjsko-taleSka obmoina zbornica, Velenje ObmoCna obrtna zbornica Velenje Območna obrtna zttornlca Mozi^e Wcstna obfína Velenje PLGnnRniDCL Velenje, Hotel Paka, 7. november 2003 ob 10.00 IZZIUIPRGDUSTOPOlilUeU df. Janez Potoćnik, minister zo evropske zadeve PHOGfiRllll lil UKREPI ZRIZURJRÍIJC PDLITIKG POOJGTHIŠTVfl IR HDlURGdČROSTI mag. Mateja Meil. driovno sekretarka na Ministran za gospodarstvo IZZIUI6ORGOJRQBUSTOPUUGU mag. Fmnjo Sobinac predsednik uprave Gorenje d.d. PnGOnQSTI IR SLRBOSTI UPilIlULJIJil SLOUGflSKIH POR JSTIJ OB USÍQPO U GU dr. Matej Lahovnik« docent. Univerza v Ljubljani. Ekonomska fakulteta KRKDUOST IR BIIZUOJ JG11 (iLQUG^KeiII KRPITRLU Matjaž direktor BSN Hišni aparati d.0,0., Nazarje OKROGie mize. posugt Velenje, Moziije, GomJÍ grad, 10.- 28. november aooj > Regtonalnl vfdik učlnkovttostl raziskovalcev In raziskovalnega dela > Vključevanje slovenskega malega gospodarstva v rtotranjl trg Eli > Podjetništvo za 21. stoletje > Driavnl in evropski vidiki razvoja regij ob prehodu Iz statističnih v razvojne regije > Uravnoteženo prostorsko načrtovanje - osnova za gospodarski razvoj regije > Nova zaičita skupnega evropskega trga • okolju in potrošniku prijazni proizvodi > Infolink • Borza pontjdbe in povpraševanj* preprost korak do plovnih partnerjev na svetovnem spletu > NLB'vai partner ob vstopuvSU > Mod bldgovrih znamk 2 vMlka vstopa Slovenije v EtJ > Postani mojster/mojstrica • promočija poklicev in poklicnega izobraževanja SRCČnnJC GROZDOU Velenje, november 2003 ve« SAMMKOéAlCdK^ OMOfiHAM^ratHá AnMCUA*««. generalni sponzor GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE MVIMJSKO &AV.CŽKA OeMOÂHA Z90RNtCA. VEI.eW.IC eURDinpo TOČHC 07.-1}. november 2003 Velenje, Šmartno ob Pakl, yubno ob Savinji, Mozirje, Šoštanj INPORMACUE: www.gzs.si/02^velenj e www.velenje.si GOSPODARSTVO Pospešene priprave na zimsko sezono na Golteh Od iK^lkii uradilo ix^^jislríraiui dïu/l)a (k)ll('-Vzare^lku deccmhra Ix) sU^kla letošnja ziniska sraona - l^rcdprodaia snuicai>>ki!i karl sc jc za(x4a - Smeii na tudi uradno stekla prve dni decembra. Oimovitvena dela so v polnem zamahu tudi v hotelu, za katerega je sicer pripravljen projekt postopne popolne obnove in dograditve, ki naj bi bil izveden v nekaj letih. Vse dosedanje aktivnosti za ponovno oživitev Cîolt je vodilo vodstvo Premogovnika z direktorjem dr. Evgcnom Der-vařičem in prokuristom Zví»ne-tom Emmi na čelu. Premogovniku je to velik interes, saj vidi tudi v tem projektu cno izmed možnosti nadomei^čanja delovnih mest, ki jih bodo v osnovni dejavnosli Premogtwnika do leta 2025 pcwtopno zmanjševali. OI:)enem pa je to tudi projekt, ki sc vklaplja v bodočo ponudbo rekreacijsko-turističnega komplek.sa Jezero, kjer nastaja drugo interesno združenje, v katerem je eden od nosilcev tudi Premogovnik. Poleg tega pa je to tudi projekt, v katerega so se aktivno vključile lokalne skupnosti, kar je dodalna Smučarske vozovnice že v predprodoji v času do 5. decembra jc mogoče kupiti smučarske vozovnice za (5oUe za 20 odstotkov ceneje. Clcne vraovnic bodo še posebej ugodne med lednom, ko bo znaša dnevna karta v preprodaji za odrasle 2i?0(), poldnevne pa 2200 tolarjev, za otroke pa 2tK)l) oziroma IňOO. Ce iKiste v preprodaji skupaj kupili pet vstopnic 7A odraslega boste zanje odšteli 13 tisočakov, za otroke pa 9 tisočakov, Sezonska karta znaSa za odrasle 45.000 tolarjev, za otroke 32.000, prenosna pa 116.100 tolarjev. Smučarske vozovnice je mogoče kupiti vlliristični agenciji Gosi, TIC Velenje, Izletnik Velenje in na sedežu podjetja (ïolle vŽekovcu. Pri nakupu vozovnic vam bodo »vzeli v račun« neporabljene vozovnice sezone 2001/02. garancija za njegov uspeh. Aktivnosti so stekle neverjetno hitro in uspešno prav zato, ker so vsi sodelujoči videli v njih svojo prihodnost. Projekt pozdravljajo med drugim tudi v Črni na Koroškem, janež Svab. njihov župan, sc je udeležil novinarske konference in ponudil kol obogatitev turistične ponudbe tudi kolesarjenje skozi njihov rudnik, kar bo sc^'cda mogoče, ko bo sklenjena boljša cestna povezava med Zgornjcsavinjsko dolino in Črno na Koroškem. re:kl.i so Jakob Presečnik, minister za promet: »Pozdravljam projekt ponovne oživitve Cîolt, še zlasti pa se mi zdi pomembno, da se ga je druž.ba lotila razvojno- To seveda pomeni, da niso načrtovali le obnove žičniških naprav (te bodo sicer najprej obnovili, da bo lahko stekla letošnja zimska .sezona), ampak so .se lotili celovitega ddjct-je Golte. Se posebej sc mi zdi pomembno, da so k projektu pristopile vse šaleške in zgor-njesavinjske občine inje to tudi zgledna oblika dobrega sodelovanja, ki mora obrodili sadove. Ta projekt pa je eden izmed tistih, v katerih bomo našli nadomestne zaposlitve zaradi pnča.^nega zmanji^evanja števila zaposlenih pri pridobivanju projekta razvojno premoga. V ^ognju« jih imamo Še nekaj.« 2vslovanja konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let. Takrat pa so bikr pcnrebe pdo najbolj pť>lrebovali, bodíi enaki: predvsem rudarji, rudarski tehniki 1er strojni in elektn> mehaniki. Njihovi zobati venci že skoraj v vseh avtomobilih 1^0 05-o(lsloliii izsubi trga dosega podjelje KliS (Kovinarslvo Ijjubno) pri programu zobatih vencev za avtomobilsko industiijo že 12-o(lslolni tržni delež v Evropi - Na osnovi zaupanja |)riložnosl za nove posle Tatjana Podgoršek Tako kot kar nekaj podjetij v Sloveniji je tudi KLS po razpadu bivše .iugoslavije o-stalo brez 95 odstotkov trga- Za takrat 130 z.aposlenih so se začeli Časi, za katere je malokdo verjel, da jih bodo preživeli. »Šli smo s trebuhom za kruhom po Evrt^pi in po nekaj letih tavanja spoznali, da nas reši lahko samo spw;ializaci- Bogomir Strašek, direktor KLS : »Brez tako hitre rasti in viaganj bi težko preživeli,« ja proizvodnega programa. Obdržali smo proizvodnjo zoba-lih vcnccv, katerih končni kupec je avtomobilska industrija, vse mtalo smo izločili. V tem času smo naleteli na nemalo težav tudi pri pritk>bjvanju denarja za razvoj, saj je bila takrat v Sloveniji inflacija visoka, obresti za kredite nemog(^e- S prizadevnim delom, skrbjo za kakov(^st izdelkov in s .spoštovanjem dobavnih rokov smo si v letih 1095 do 2000 pridobili zaupanje naših obstoječih in novih poslovnih partnerjev lers tem tudi priložn<«ii za nove posle. Avtomobilska industrija velja /.a eno najzahtevnejših gi>spodarskih dejavnosti takogjedc kakovosti, rokov dobav, kot tudi con, a danes v tem programu dosegamo žc 12-odstotni tržni delež v Evropi. V P^idjetju, katerega večinska lastnica je družba poohlaščenka (delavci), je sedaj zaposlenih ^ delavccv, poslujemo pozitivno, ustvarjamo dovolj bruto akumulacije za nadaljnji razvoj, ki mora biti dokaj hiter," je z zadovoljstvom med drugim podčrtal v pogovoru direktor podjetja KLS Dogo mir Strašek« Strašek ocenjuje» da so našli ustrezne odgovore za vprašanja, kako dt)seči Še višjo kakovost, izKíljšati dobavne K^ke, predvsem pa se prilagoditi cenam, ki padajo iz lela v leto. Od leta 1999 dalje SC1 na osnovi znanj lastnih sin:>kov-njakov prenovili cclotno tehnologijo. Ponašajo se z najscxJobnejSo t>premo, ki omogoča avtomatizacijo prcîizvodnih post<-)pkov. uvedli so sť>d<^ben sistem nadzora in vodenja. OdlelaiyW dalje namenjajo za naložbe več kol milijon evTov na lelo. Načrtujejo, da bodo do leta 2iX)6 vložili Še milijona evrov in podvojili proizvodnjo. »Moramo toliko vlagali, da bomo lahko priložnosti, ki se pt^javljajo pri prestrukturiranju tega trga, zagrabili z obema rokama. Nas razvojni cilj je 2n-odstotni tržni delež v Evropi pri pn.igramu zoba-tih vencev. Z našimi poslovnimi partnerjismoseže di^govorih, kar pa seveda ni jamstvo, da bo piw-sem lako.« Zobati venci z Ljubnega so danes že skoraj v vseh avtomobilih - peugeot, ford. 1'iat, iveco, cistroen, prav sedaj pa si priz-a-dcvajo Še za vstop na nemški trg ožinama v tamkajšnjo avtomobilsko indmtrijo, Kcu pravi Strašek, so ocenili, da morajo realno vsako leto rasti za 15 odstotkov, če hočejo uskladih inflacijo, tečaj evrři, plače, stroške komunale, električne cneipje in z.adovt'kljiti zahtevi avtomobilske industrije po vsakoletnem 5-odsloinem znižanju cen. Verjame, da bodo z nadaljnjo skrbjo za kaktwcsl iztkl-k(iv (njihov največji poslovnipari-ner <'hroen jih je že dvakrat proglasil za ikibavitelja lela), s hitrim odzivt)ni na potrebe kupcev, spremembe in novosti ostali ena najbolj konk'urenčnih tovarn v Evropi za prtîizvodnjo zx^batih vencev. 30. oktobra 2003 «w^ÉAS POGOVOR Z RAZLOGOM »Se vedno velja: lepa beseda lepo mesto najde!« Na svcUl si vsako lolo vzame živ I jen jo |)rU)ližn() 8(M) tisoč IjiKii, v Sloveniji ver kol 6(H), ()(i loga v (X>liski regiji od 100 cio 120 - Slovenija sc po slevilu sanioniorov iivršoa v (evropski vrii Tatjana Podgoršek Po mnenju strokovnjakov samomori prcdslavijajo javnozdravslveni problem, ki mu je potrebno nameniti preccj več pozornosU ko! dosicj. Pod okriljem ZavoJa za zdravsivcno varstvo Celje je pred dvema letoma zaíela delovali regijska skupina za preprečevanje samomo« ra. V(idi jo predstojnica oddelka za wkí-alno mcdieino na >:avodu Nušh Konec .lurićiC> dr. med., spcciiilistka scKiaine medicine. Zastavili sme» jI nekaj vpraj^anj, na katera je takole odgovorila: Kaj vas je spo<(hudilo k usianos'irvt skupine in kakšni so cUji di-lovanja'/ »Spodbudili so nas rezultati analize samomonw v upravnih enotah regije Celje v letih 1985-1999, ki smo jo opra-vili na zavodu pred dvema letoma. Predstavili smojili predstavnikom različnih ustanovna (?eljskcm na strokovnem srcCanju in prl§il do skupnili spoznanj, da lahko povezani za preprečevanje sam<^mor«i in krepitev duševnega zdravja storimo Je veC. V skupini v je veliko, nahajajo se v Človeku In v njegovi okolici, ponavadi so zelo prepleteni. V ozadju so lahko tluševne bolezjii, ki niso bile odkrite, morebiti niso bile pravočasno zdravljene ali so se morda poslabšale. Taki>na du.šča zavore, p(5veča pogum čkweka, pri odvisnosti pa nastajajo kronične psihične motnje. Hude stiske lahko sprožijo tudi dolgotrajne stresne situacije ali trenutni močni stresi, kot so i^^ba službe, izguba ljubljene osebe, spori, huda bc^lezen. Pri mladih je lahko povod tudi slaba ocena v Soli, krivica, nesrečna ljubezen. Mladi so namreč v obdobju odraščanja zelo občutljivi in na drugi strani zelo Impulzivni. Raziskave kažejo, tudi z našo smo to potrdili, da je samomonw več v vziîod-ni kcU v osrednji in zahodni Sloveniji. Razloge za takšne razlike bo potrebno proučld z usmerjenimi raziskavami. Verjetno so med njimi tudi geografski, značajski, dedni in še neodkriti dejavniki. Poleg teh pa tudi socialno-ekonomski (stopnja nezapi>slentwii, dohodek, stopnja |7x>brazbc na prebivalca). l i kazalci so vvzhodni Sloveniji v povprečju slabši kot drugod v Slcweniji. Tudi zxlravstve-nih težav, pi^vezanih z alkoholom, je v vzhodnih predelih Slovenije več. Samc^morov je več med osamljenimi ljudmi,zlasti med twdovelimi in ločenimi- Zelo pomembno je, da ima človek nekoga, ob katerem se počuti varnega in potrebnega. Zato je potrebno <«am-Ijene in starejše i'>set>e čim bolj vključevati v različne dejavnosti v skupnc^sti, Še posebej ob dejstvu, da se Življenjska doba piidaljšuje In da so številni starejši Še zelo vitalni.« Kakšni so najpogastejsi zftaki dtišvt nih motenj in koko tahko spoznamo samo-moribio op'oieiufia? »Duševne bolezni so bolezni, ki povzročajo motnje v mišljenju, zaznavanju in vedenju človeka ter posledično v njegovem počutju. Motnje lahko okrnijo njegove sposobnosti ter ga prizii-denejo tudi v sicer enostavnih vsakodnevnih opravilih. Včasih so kar cïCilne, vidne, velikokrat pa tudi ne. Nekateri posamezniki jih še vedno ne upajo izraziti in trpijo molče osamljeni, drugi jih izražajo v obliki telesnih težav» kot so glavobol, nespečnost, bolečine v želodcu in podobno. Duševne motnje niso znak šibkega značaja, temveč gre za reakcijo organizma na določene spremembe v možganih, te pa lahko izzovejo tudi zunanji dejavniki, Z duševno motnjo mora biti seznanjen posameznik, prav tako njegovi bližnji, da lahko pravočasno zaznajo poslabšanje in poiščejo sIr)- kovno pomoč, če je potrebna. Nekatere oblike depresije se poslabšajo spomladi in jeseni, Huda depresija človeka močno izčrpa. Število ljudi s lo boleznijo narašča. Sp(^dbudno je, dajo je mogoče zelo uspešno zdraviti. Pozorni moramo biti na ljudi, ki so si Nuša Konec Juricià, dr. med.: »Ne prezrímo stiske h rte odtaiajmo, ko je potrebna pomoć strokovnjaka.** žo paskuáall vzeti življenje, saj je nevarnost za naslednji samomor pri njih veliko večja kot sicer. Potrebujejo oporo svojcev in strokovnjakov. Pomembna so tudi skrita sporočila ljudi. Nekateri začnejo - na primer -nepričakovano svojim bližnjim deliti predmete, ki so jim veliko pomenili, govorijo o temah, o katerih z nami niso nikoli prej gi)Vorill, se zapirajo vase, pl.šcjo poslovilna pisma in podobno. Će nekdo govori o tem, da si bo kaj naredil, je lakŠno odkrho sport^ilo treba vzeli resno. Ce ima človek žc izdelan načrt, kako bo to storil, bo pog^v vor najbrž premalo. Takim ljudem je Ireba poiskati strokovno pomoč. Dokler je ne zagotovimo, pa je zelo pomembno. da človek ne ostane sam.« Ocenjujete, da je m tjtidi z dnševnimi nuHnjami in z/i tiste, ki so samomordno ogroieni, pri nasz^dobm poskrMjcno? »Lahko rečemo, da je pri nas že veliko služb oziroma ustanov In strokovnjakov, ki lalîko pomagajo člověkův daševni stiski. Naj poudarim, da tukaj ne mislim siimo na zdravstveni sLstem, ki ima v tej .skrbi sicer zelo pomembno vlogo. (lovek potrebuje spodbudi^ in pt^moČ tudi izven zdravstvenih lastitucij.torejv lokalnem okolju, pri domačih, na dekv vnem mestu ali pri iskanju zapt«llive. Priiv lakiw društvili jn skupinah za samo-pomo^^. na krizjiih telefonih, ki jim lahko zagotovijo velikt> možnosti /n delovanje- Mislim pa, da med vsemi naštetimi, vključno zzdrav.stvom. včasih manjka medsebojnih povez^w In Informacij, Za človeka, ki dtrživlja hudo sti.sko, ni cU^bro, da cwtane sam, a se z^di. da gji v trenutku nimamo kam usmeriti. Zelo pomena je, da imamo različne strcîke in da Ima splošna javnost čim več Informacij. Od tega, kako je nekdo informiran, je dostikrat odvisno, ali bo pravočasno našel pomoč in se pozxJravil ali ne. Eno od prizadevanj naše skupine je usmerjeno ravnov Širjenje teh informacij In znanj o prepoznavanju stisk ter virih pomoči. Seveda pa ni nikoli vsega dovolj. Stigma pri daševnih boleznih je še vedno prisotna, ludi Številni zdravstveni delavci nekaki^ la^e obravnavajo telesne kot du.^vne motnje, tudi zato, ker je pri slednjih potrebnega več časa za človeka, ker so potrebna druga znanja in veščine. Ze prej sem omenila pomen !«Kialno-ekonomskih kazalcev ter zjianja za razvoj družbe in zmanjšiinje neželenih pojavov,vkljuČn(3 s samomorom. Pomembna naloga države, regij in lokalnih skupnosti je, da ta dejstva čim bolj upoštevajo pri kreiranju politike ter razvojnih načrtciv posameznih obmtx^ij.« Je sarnomoriTt' veĆ pri ienskah ali samskih ...? » Podatki v Sloveniji in v večini drugih držav kažejo, da je tri- do štirikrat več -samomorov pri moških kot ž-enskah. Dejstvo je, da moški precej redkeje kol Ženske Izpostavijo stisko in poiščejo pomoč. Zakaj? Med drugim morda ludi zaradi tradicionalne vloge mi>Škega in stereotipovo mt'iškem kot močnem, uspešnem členu družbe in družine, ki nikoli ne joie in ki naj bi vse znal rešiti .sam brez pomoči nekoga. ^.al, tako nekateri vzgajajo otroke še danes. Pa ne bi smeli. Tudi moški st> ljudje s Častvi. ki jih imajo pravico Izraziti, O tem se moramo pogovarjati, razbijali stare mite. « V katerem starostnem ohdohju je največ samomorov? »Samomorov je največ v stanxstn I skupini od 45 do 69 let. Izgubljamo tc^rej zekf aktivno populacijo, kar predstavlja vçllko breme tudi z^ državo.« Kakšna pa je izobrazbena raven tvk Ijtuii? «Med ljudmi, ki so storili samomor, je več tistih 1 nižjo st<'>pnjtî izobrazbe — nedok(>nčano ali končano osnovno Št'ilo. Tudi ta podatek kaže na pomembnast in potrebnost znanja. Več znanja pomeni več informacij tudi o tem. kako ukrepali. kako sc pogovarjati, odkrivati in reševali svt^je težave in kam se obrniti po pomoč. » V katerem éasu so samomori najpOfiO' stej.^, morda dan in ura? »Samomorov je več v spomladanskih in v jesenskih mc.secih. od dni v tednu so kritični ponedeljki, ure pa zgodnje jutranje.« Na koga naj se Ijtidje v aiski, ki ogroža njihovo tiyfjenje, obrnejo po pomoČ? »Ljudje se v stiski običajno najprej obrnejo na svojce. Ce leh nimajo, naj se obrnejo na prijatelje, st>scde- Prav je. da se ljudje ob stiskah drugih ustavimo In prisluhnemo. Vsi dobro vemo, da nam odleže že, ko o težavi z nekom spregovorim(\ Neverjetne čudeže dela topla l^eseda In po mojem Še vednt>vvlja pregovor: lepa beseda lepo mesto najde. Danes je na voljo že veliko telefonov /a klic v stiski, njihove številke najdemo v imenikih ali na informacijah. Dobro je, da ljudje poznamo znake stl-ske, da Človeka pravočasm'» usmerijo po strokovnih pomoč. Po njo se ljudje vedno lahko obrnejo na svojega izbranega ali dežurnega zdravnika, na psihologe v psiholoških svetovalnicah, tudi na psi-hlata' v psihiatričnih dispanzerjih in bolnišnicah ter v raznih društvih in .skupinah z.a samopomoč- Seveda pa je pomembno, da znamo stisko izraziti, saj je tako več možnosti za pomoč. Ljudje v glavnem lažje poiščemo pomoč za lelcsne težave, malo ah kar vehko težje pa za duševne stiske. Pri tem gre za posledice stigme, pa slabih izkušenj ljudi v duševnih stiskah ter s svojci. Mislim, da je že Čas, da to stigmo opravimo. V stiski se lahko zjiajdemo vsi. saj duševne motnje ne izbirajo. Večino težav je mogoče rešiti. Problem vidim tudi v strahu ljudi, češ, kaj bi se me.^al v življenje drugih, potem bom Še sam česa kriv. Medsebojna sosedska pomoč je veliko manjša, kot je bila nekoč, ljudje se medsebojno odtujujcmo in zadovstavljanju problemov, k učinkovitim načinom reševanja le-teh in seveda k iskanju strokovne pomoči, kosami ne zmorejo. Se posebno danes, v tej silni dinamiki, ki jo dok^a način življenja in tudi ml sami, so tako zelo pomembni trenutki miru, sprostitve, razumevanja In Še enkrat, tople In odkrite besede.« Namesto pomoči zaposlitev Pr edlagane spreinoml)e zakona o sooialiieni varslvii piedvicievajo sui)veiirioniraiije zaposlilev. dodelilev koncesije za določen ras, nvajajo sorialrio inšpekcijo in družinskega pomočnika Na mesec i/plačajo nn centru 1674 denarnih socialnih pomoči. Višina le Je znašala /a p<»same/nika prejšnji me.sec 4.^, 522 tolarjev. Upravičenci, ki živijo pri s(j)ršlh, so prejeli 6528 SÍT manj (kar predstavlja stroške /a stanovanje). Višina pamoči za družine pa Je odvisna od števila druž* inskih članov. Znesek, ki|>a prejemajo^ Jera/llka med dejanskimi dohodki in že omenjenim zneskom. Tatjana Podgoršek Zakon o Rt>cialncm varstvu, ki je bil sprejet leia 1992, je od takrat do danes doživel kar nekaj sprememb, Z^idnja večja je bila pred dvema letoma, ko je na novo uredil denarne socialne pomoči. Po tem zakonu se je v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki Število upravičencev do omenjenih pomoči precej povečalo. Po mnenju ma{*. Jelke Fužir, dircktoricc C.entra vji socialno delo Velenje, od leta 2(H)1 do danes za približno 40 odstotkov. V pripravi so nove spremembe zakona. Te jc vlada že vlažila v parla- mentarni postopek, nanašajo pa se predvsem na izvajanje storitev socialnega varstva, zlasti glede zaposlovanja prejemnikov denarnih socialnih pomoči, na koncesijo, uvajajo pa socialne in.Špekcijc 1er institut družinskega pomočnika. Po bc-scdah .ielkc Fužir ,sc obetajo najpomembnejše spremembe prav pri denarni -socialni pomoči, ki jo na področju delovanja centra (v omenjenih občinah) sedaj prejema na mesec 1674 upravičencev. Kar 75 do 80 odstotkov med njimi jc mladih. »Predvidena sprememba zakona naj bi spodbu- dila delodajalce k tcinu, da bi ti v večji meri zaposlili prejem-nlkc denarnih socialnih pomoči, ki stí dolgotrajno brezposelni in so hkrati dolgotrajni prejemniki omenjene pomoči (lo pomoč naj bi v zadnjih treh letih prejemali vsaj 24 mcscccv). Delodajalci naj bi dobili za zaposli t evvsakc tako o.scbc l,,^ milijona tolarjev subvencijc iz državnih sredstev, zaposlili pa bi jo morali za nedoločen čas. Predlagatelj occnjuje, da bi v nekem doglednem času tako zaposlili kar polovico sedaj nezaposlenilî mladih ljudi Pred- lagana rešitev pomeni tesnejše sodelovanje z zavodom za zaposlovanje kol nosilcem aktivne politike zaposlovanja in ecn-trom za .socialno delo, kjer mladi iščejo denarno socialno pomoč. Postavlja pa se vprašanje, kako se bodo na to rešitev odzvali delodajalci.« Druga predvidena večja sprememba za uporabnike jc Izbira družinskega pomočnika. Omenjeno novo pravico bodo lahko uveljavljale polnoletne invalidne osebe s težko motnjo v duševnem razvoju ali mt^čno gibalno ovirane o.sebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnth življenjskih potreb. Družinski pomočnik naj bi bil eden od družinskih članov, ki jc prevzel to nalogo In je iskalec zaposlitve. Pravico bodo lahko uveljavili lakoj listi sorodniki, ki žc po obstoječem Zakonu o starševskem varstvu uveljavljajo pravico do delnega plačila za izgubljen dohodek. Predlagane spremembe zakona na novo urejajo ludi koncesije javne službe na področju socialnega varstva. Pri dodelitvi koncesije naj bi se ohranila sedanja delitev pristojnosti ined občino in državo, prav tako pa tudi to, da sc ta podeli na osni> vi mncjija socialnc zbornicc. Nova pa je določba, da se koncesija lahko dodeli Ic za določen Čas, karjc nujno zaradi zagotavljanja konkurence. Socialni inšpektorji naj hI imeli poobla.stUa za splošen nadzor nad izvajanjem predpisov in upcv rabo strokovnih mclod. S tem mi) bi ziigotONili učinkovitost dela izvajalccv teh storitev (to so ccn-tri za socialno delo, domovi za varstvo odraslih in varsiveno-delovnl centri) v korist uporabnikov. Inšpekcijski nadzor bodo lahko i/vajali le dodatno usposobljeni strokovnjaki, ki bodo opravili inšpekcijski izpit ter preverjali znanje vsaka tri leta. OBJAVE Projektna skupina za izvedbo projekta "Ravnanje z odpadki" MO Veienje predstavlja Odpadna embalaža Cmhaliižajc vsijk izdelek, kije namenjen ovijanju, zaSćiii, razpo,sijanju dobrin in rokovanju z njimi. V sodobni potrošniški družbi pa emhalai^a dolgo nc opravlja le svoje prvoi-ne funkcije, torej ni le /aSćita izdťleka pred vpiivi okolja (pred onesnaženjem, uničenjem) in pripomoček za s lira nje vanje, sklndiSČcnje, noSonje.prevaj^anjCv ampak jc ludi reklamni in prodajni pripomoček, ki sla?) predstavitvi izdelka. pospeševanju prodaje, informiranju potrošnika in logistiki. Polr<">Snik je končni uporabnik, zadnji člen v embalažni verigi, ki jo poleg po! rčili /dejstvom, daje embalaža vedno bolj pomemben dejavnik obremenjevanja okolja. Odpadno embalažo glede na mesto njenega naMankii ločimo na t^io. ki nastaja vgospodinj-sivih - toje odpadna embalai^a, kije komunalni odpadek, in na listo, ki na-stajapri drugih dejavnostih- loje odpadna embakiića, ki ni komunalni odpadek. V Sloveniji nastane letno okoli 170,()f)0 ton txipadnv embalaže. Vei kol polovico (pri-blij^no 60 %) te količine predstavlja embalaža, ki je komunalni odpadek. Na žalosi še vodno, kljub temu da je tako kot pri nas še v marsikaieri lokalni skupnosti '}j2 omogočeno ločeno zbiranje različnih vrst odpadkw, večina odpadne embalaže konča na odlagališčih nenevarnih odpadkov. Ločenemu zbiranju odpadne embalaže in njenemu vračanju v proizvodnjo bi morali pasvcčati več pozomosli. Tudi zalo, ker lahko predvidevamo, da se bo v naslednjiii lelih kljub različnim ukrepom za zmanjševanje količin odpadne embalaže la povečevala. Izbira izdelke v najbolj priročni embalaži, v laki^ni. ki najbolj ustreza njegovemu načinu življenja, v skrbi za okolje in lastno zdravje pa se raje odli^ča ludi za okolju prijazno emba-Vdh\ Lahko reCemo, daje to tista embalaža, ki prihrani več kol slane, tudi kov ceno vračunamo naravne vire, energij«^ in okoljsko škodo, ki jih porabimo oziroma povzr^^imo pri izdelavi, transportu in zavrženju embalaže. Ljudje kot embalažni material zelo dobro sprejemajo papir, med ekološko sprejemljivimi materiali ga uvrščajo na prvo meslo. Dobro sprejemajo tudi sleklo in les, najslabše plastiko. Tlidi oblikovalci poudarjajo, da t^koljski vidik vse pomembneje vpliva na odločitev o dizajnu embalaže. Ta postaja vedno bolj čist, naraven, preprost - asnovno v(xlilo oblikovalce\'je »manj je več«. Manj surovin in energije, upt")raba snovi, ki so razgradljive ali ponovno uporabne ... Predvsem pa racionalizacija embalažo, ki postaja vedno laî^a, natvjcnaje iz manj materiala, razgradljiva. Tako se bo Slovenija po količini odpadne embalaže na prcbivalca (zdaj okoli 85 kg) sčasoma približala povpreiku držav Evropske skupnosti (150-200 kg). Proizvajalci in prodajalci najrazličnejših izdelkov bodo morali upoštevali vedno bolj stroge in natančne predpise o laslnoslih in količinah embalaže ter o ravnanju z odpadno embalažo. V EU pa ludi pri nas sprejemajo smernicc in strategije, ki bodo članice obvezovale k zmanjševanju količine, volumna in teže embalaže. k povečanju uporabe povratne embalaže, kvečjemu izkoristku (recikliranju uli energetskemu iz.koristku) zavržene (c^dpadne) cmba-hiže in primernemu odstranjevanju le-le (kom-pastiranjc, sežig). Ključne u-smcritve vseh ukrepov in predpisov v zvozi s proizvodnjo embalaže. prometom z njo in z ravnanjem z odpadno embalažo so zmanjševanje količin embalaže, preprečevanje naslajanja odpadne embalažo 1er v/postavitev in delovanje sistemov za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo (ponovna uporaba, vračanje in zbiranje embalaže, recikliranje in druge predelave, ustrezjio odlaganje). Zelo pomembno pa bo v prihodnje z različnimi ukrepi pri potrošnikih vzbujati interes, da bodo i/birali izdelke v embalaži, ki jo bodo lahko cxJdajali na najbolj enosiaven in najcenejši način. Sodobni polrtišnikje (isveščen potrošnik. K manjšemu obremenjevanju okolja zaradi embalaže laliko prispevamo, če: - kupujeme^ izdelke v povratni embalaži ali v laklni, ki jo laliko sami ponovno uporabimo, uporabljamo koncentrirane izdelke: - izbiramo cnoslavnej.šo embalažo (iz enotnih materialov, varčnejše oblike, iz razgradljivih materialov); - odpadno embalažo zbiramo ločeno; - kupujemo izdelke, ki so v embalaži, primerni za rccikiažo, ali v takšni, ki je izdelana iz sekundarnih surovin; - se odločamo za izdelke, ki so manj oziroma preprosteje embalirani: - se izogibamo odvečni embalaži in embalaži iz mešanih maícriakw; - uporabljamo nakup(walne košare, torbe ali vreče iz leksiila; ' kupujemo več svežih in manj pakiranih živil; -zashranjevanje in zamrzovanje živil namesto vrečk in folij uporabljamo primerne škaile in posode; • odklanjamo vrečke za majhne artikle; - sami zmanjšamo proslortiino nastale odpadne embalaže (zlderlinga: »Obstajajo misli, ki na.s ne pustijo pri miru, silijo nas k dejanjem.« In mi smo idejo, ki .»^e je na gimnaziji porodila že pred nekaj leti, uresničili. Cesar smo vsi zelo veseli. Kljub začetnim težavam nam je le uspelo pridobiti različne slovenske in mednarodne amaterske dijaške gledališke skupine, ki igrajo v nemškem jeziku, tako so bile tukaj skupine iz Finske, Češke, Madžarske, Srbije in Črne gore ter Slovenije, »CHedališče se ne sme presojati po tem, ali spreminja navade svoje publike, temveč po tem, ali jih je sposobno spreminjati.« Berthold Brecht Kultura in predvsem gledališče sta nas v tistih štirih dnevih zbližala in obogatila. Pri tem pa nemški jezik igra osrednjo vloga. Skoraj za vse tukaj navzoče dijake nemščina ni materinščina, temveč so jezik osvojili zleti intenzivnega dela. Pcjleg lega pa vsak jezik povezuje ljudi. Gledaliáka umetnost in nemški jezik sta v teh dneh premagala meje in zgradila nove mostove za nadaljnje sodelovanje, kajti »umetnost ne zrcali pravilnega, temveč dela le vidno« (Paul Klee). Kulturna izmenjava je hkrati izmenjava misli in pomeni tudi spoznavanje drugačnih življenjskih navad, sirpnt^t in spreje-mar.je tujega. Nekateri med udeleženci so bili prvič v Sloveniji in so tako zbraii veliko ncTvih izkašenj ter vtisov in .sklepali nova prijateljstva. »Cel svet je oder, na katerem igra vsakdo svojo vlogo.« Berthold Brecht. Dijaki se jezika najhitreje naučijo s pomočjo igre in besede, Zato smo si zadali, da z igro in aktivno uporabo nemSkega jezika vzbudimo interes na,lih dijakčc izvajali jezikovno-kul-tume projekte te vrste. Za konec še citat Yehudina Menuhina, odličnega dirigenta: »Vsak trenutek v življenju je prelomnica, konec in začetek, sple-tanjc niti in razhajanje« Te besede so spremljale slavnostno otvoritev mednarodnega srečanja, ki ga je organiziral Šolski center, gimnazija Velenje, V t)kviru srečanja pa so se v treh dneh. od petka, do nedelje zvrstile Še ostale prireditve. ZnaŠimi dijaki in z dijaki iz tujine smo imeli delavnice, na katerih smo pisali scenarije, improvizirali na odru in « učili slovenskega jezika. Vsaka skupina se je tudi prestavilas svojo gledališko predstavo v nemškem jeziku. V soboto pi'ipoldne so skupine iz tujine predstavile svoje državo. (îostom smo tudi pokazali naše mesto. Obiskali smo Kavčnikovo domačijo nad /avodnjami, Velenjski grad, v Gorenju pa so nam predstavili svoj proizvodni program. Menim, da je bilo srečanje uspešno, saj je bil dosežen njegov namen, Dijaki sosc medsebojno družili in pogovarjali v tujem jeziku, tujcem smo predstavili naše mesto in delno tudi naÂo domovino, naučih smo .se dosti novega in pridobili smo nove izkušnje. Dijaki gimnazije Velenje so vse dni srečanja spremljah dogodke in jih dokumentirali v sliki in besedi, lako je v leh dneh nastal bilten dva-najsiih strani v nemškem jeziku, na katerega smo Še posebej ponosni. Ponosni pa smo tudi na to. da so gledali.ške skupine z zadovoljstvom zapaščale Velenje in njihovi mentorji so se poslavljali 7 »na svidenje prihodnje leto«. Siovenska skupina - naši gimnazijci • na odru Bogata knjiga in praznovanje v Vinsld Gori Pï (^šnji leden jc KS Vinska Gora bogato obeležila krajevni praznik - Vsako loto «a praznujejo, ko imajo kaj pokazali, saj clalnin sialnej^a praznika še išeejo Bojana Speget Praznovanje so letos krajani Vinske Gore začeli v ponedeljek zvečer z lepim dogodkom. V polnem Kersnikovem domu so predstavili knjigo z naslovom Vinska Gora na prelomu tisočletja- Gre za bogat zbornik v trdih platnicah, ki prikazuje zgodovinoinsedanjost teritorialno in družabno razgibanega kraja. Urednik knjige je bil Stanči Videmšek, ki nam je povedal: "Ideja, da pripravimo knjigo, ki bi naš kraj predstavila ne le nam, krajanom, ampak tudi obiskovalcem, sorodnikom in dru^m, je stara približno leto dni. Ko smo lani končali obnovo šole, smo se začeli pogovarjati o knji^. letos pa,smo jo tudi pripravili. V njej predstavljamo vsa v kraju delujoča društva, pogledali .sniroŠkem. sc JC pogovarjal urednik knjige ArxIriřJ Bnar. /.e naslov njegove knjige, Spoštovanje In bit, razodene pisateljevo temeljno miselno Esejist Vinko OŠlak je v Kui-tumid navdušil obiskovatce, ki so s svojem/ vprašanji razširiti pogovor še na druge teme Oštakovega življenja in deta naravnanost: eliCna odločitev je vir Človekove zavesti o naravi, o sebi in ludi o tem, kar nas presega. Avtor esejev je v njih med drugim opo/orll tudi na podobnosti med posameznikom na eni Stranj 1er družino, plemenom, narodom ali človeštvom na drugi strani- Prav tako kot za človeka, ki si zeli imeti dolgo in srečnejše življenje, če se bo čim manj ukvaijal s preprečevanjem lastnega staranja in umiranja ter da najbolje poskrt^imo za.se. Ce skušamo skrbeli za druge, velja to tudi za skupnasl. Naroda, njegove kulture in jezika ne moremo krepili tako, da se zapremo v svoj svet in ga z vsemi .sQami hranimo pred vdorom tuje kul-tuw, ampakz razvijanjem s^ičutja in vživljanja v težave drugih narc»-dov in Ijudsiev. Avtor v delu izraža željo po novi družbenosti, v kaieri ideal ne bo več le sožilje - saj sobivata lahko tudi dohro in zlo - ampak nova družba, v kateri bostwedslvo pre-raslov prijateljstvo. Ideal, ki ga pisatelj razkriva brez nostalgije in tipično slovenske oložnosti. Vinko Ošlakpik v.svojstveno osebnem sk^gy. S piljenjem paradoksalnega sloga je avtor dosegel miselno zrelost, s katero ptmaza-rja svoje poglede, ki so za bralce novi in včasih tudi raz.burljivi. ■ Dagmar VrtaČnik "Ko so časi slabi, hodijo ljudje v gledališče 99 /anliiui!iic za glodaliske abonmajih v Vclcjîju proseklo vsa pjirakovanja - Največ jo upokojcnrcN; mladih pa ni prav veliko Bojana Spegel PrejSnjo sredo naj bi v Kulturnem centru Ivana Na|wtnika uradno zaključili prodajo leioSnjili gle-daliskili aNmmajev. Zaradi velikega zanimanja pa so dan prej razpisali Še en /eleni abonma, saj je bil prvi skt>rajda v hipu razprodan. Lelasje bilo zanimanje lak.^no. kot že di^lgo ne. takoj p(î koncu poletnih počitnic so se ljudje začeli zanimali za vpis, čeprav uradnegij razpisa še sploh ni Y*îlo. In izka/alo se je, daje gledališče t\)di v Velenju vse btilj popularno. Miirjsin Marinšek. ki že dolga leia vodi prireditve v IN Velenje, je k temu dodal, da so lett^nje gledališke abonmaje razprodali tako hitro, kol že dolgo ne. "Kar 152 lislih. ki so želeli imeli zeleni gledališki abonma» ki prinaša predvsem naju.^pcšnejše sloven- ske komedije, je oslalo praznih rok- /ato smo se odločili, da pi^skiisimo napolnili dvorano še enkrat. Če bomo uspeli prodali okoli 220abonmajev. bomo uve-dh še drugi zeleni abonma, sicer pa bomo kupnino vrnili. Kaže pa z.clo dobro." Sicer so ludi lelos v KCIN razpisal: že znane, tradicionalne abonmaje. Beli gledališki abonma prina.ia 4 drame in 2 komediji. Razpn^dali smo ga hitro, smo pa zadržali 15 mest za tiste, ki bi si želeli ogledali le katero od predstav, ki priiiaja k nam. Vzelenem smo pnxJali 346 karf. dvajset mcsl pa smo zadr/ali za sprotno prodajo. Ib velja le za prvi zeleni abi^nma. kz drugim, Iwmo kmalu videli. Nekoliko manj zanimanja je za Pikin abonma, ki ga namenjamo otrokom in njiliovim spremljevalcem. Lani so vpisali 2211 abonentov. letos do konca prejšnjega ledna 19()./lalialxin-ma pil je že nekaj časa pcwsem razprodan." in kaj bomo lahko letos videli na odru velenjskega doma kulture. "Komercialnih gledališč je v Sloveniji iz leta v leto več. Tudi ponudb za gostovanje je vedno več. letos jc bila prav rekordna. Med njimi vodi Spas teater, videli smo vse njihove predstave in tudi lei{« bomo videli obe njihovi predstavi. Drsimo se toga, da vsako predstavo poiščemo v drugem gledališču, pri tem pa iščemo najboljše, najbolj znane." Ob tem pnmodrujem. da slovenska gledališča očitno doživljajo razcvet, sjij je irend obiska in .števila predstav Še vedno v porastu. Marinšek k lemu doda. "Res je. Včasih so rekli, da kadar so časi slabi, ljudje Še bolj hodijo v gledališče. Vesel sem. da ljudje hodijo v gledališče, pa naj lo pomeni karkoli. Kosmo v KCIN Velenje začeli z abonmaji, smo težko napi'^lnili poi dvonine doma kulture, sedaj je povsem drugače. Posebno veliko je med abonenti upok(íjcncev. vedno bolj se za nakup odločajo tudi kolektivi, torej p(Hljctja. Vmes smo <^pažali, da to ni bilo veČ v modi, sedaj pa ludi prispevajo nekaj h kupnini." Ob tem je treba vedeti, da je dvorana kulturnega doma v zadnjem letu dobila nov oder. tehnika, predvsem lučni park, pa je še vedno malce zastarela. "Omejitve pri izbiri gledališč so predvsem v tem. da naš oder Še vedno nima globine. Nekatera gledališča pri nas zato ne želijt» nastopati. Letos bo po dolgem času pri nas gostovala "velika drama" s predstavo "Sola za žene", ki bo osrednja predstava v belem abonmaju. Predstavo pa bodo malce prilagodili našemu odru, ZiUo so že bili tukaj in si vse ogledali." ■ li(Miassijevi aspokli življenja \ťlcnje - V (ialeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje bodo v petek, 7. novembra, ob 19. uri, odprli razstavo z naskwom Aspekti Življenja akademskega kiparja Janeza Lenassija. Njegova življenjska ptn je bila po končani Akademiji likovno umeintist v Ljubljani v celoti predana kiparstvu. Diplomiral je leta 1^51 pri prof. Petru LtîNnli. Po diplomi je (îdsel na studijsko izpopolnjevanje v Italijo. Z Jakol'H>m Savinškom je sodeicA'al na prvem kiparskem simpt^ziju v Avstriji leta 1959, ko gaje vodil kipar Kari Prantl. Leia 1961 pa sta Koper in Kostanjevica na Krki na pobudo Lenassija ustanovila Mednarodna simpozija, Njegovo kiparsko ustvarja- nje je razdeljeno na dva pola. monumentalno in malo plastiko, ki jo jc vseskozi vzporedno razvijal in uspešno obvladoval. V Velenju se lx> predstavil s pregledom raale plastike v kamnu iz zadnjih tridesetih let. Razstava bo na ogled do 10. decembra 2(KI3. I^roslor pod sonreni Šiišlai\i. 29. oklohm - V sredo st^ v mestni galeriji odprli razi^iavo zavoda za usposjibljanjc in varstvo D^.ïbrna pod naslovom Prostor pod soncem - med ljudmi. Izdelke varovancev bí") mogoče tudi kupiti vse do zaključka razstave 19. m>vembra. Mc.stna galerija je od ponedeljka do pcika odprta od 9. do 12. ure in od Ifi. do IK. ure, ob sobotah pa od 10. ib 12. ure. ■ mkp V Gorenju razstavlja Dušan Džamonja lIvSivarjajo ckHoviio okolji^ bogati rloveka, lo pa v končni fa/i u(k>ianja v iii<íí»()vih i/(kHkili ustavil pri priljubljenih kroglah Džamonjc: »Razkritje notranjih napettisti v krogli je dramatično, razodeva pa likrali samozadost-nasi notranje napetc^sli obvladujoče forme, kije tako pt>jmovana vesolje v malem, nekoniliktna v pro.storu, ki ga vpija in oblikuje, ko pn^torpolzi ob njeni vsestranski iibliki. Krogle^ vidimo vselej v njenem potencialnem gibanju, je naš ep.ski suk z vesoljem,« Mira Zakošek V Gorenju žalijo na različne načine približevati kulturo svojim delavcem, ludi najMj vrhunsko. Preddverje njihove poslovne stavbe je že dolgo ludi galerija. V tem času lam razstavlja akademski kipar Dušan Džamonja. eden zadnjih učencev tudi pri nas zelo dobro poznanega Antuna Augustinčića iz Zagreba. Med njegova največja dela sodita spomenika na Kozari iti Mc^îavini. Pripravil je že več kol 8n mednarodnih samoslojûili niz.slav, je pa tudi dobitnik vrste uglednih diimačlh in mevlnar<^nih nagrad, med drugim Rembrandiove nagrade in nagrade Masarykové akademije. Na priložnostni slovesnosti ob odprtju je predsednik uprave Gorenja mHg. Franjo RobinHc med dru^ dtjal: >»Prizadeva-mo si za ustvarjanje delavnega okolja, ki prispeva k našim vrednotam. bogati Človeka, kulturo našega ustvarjanja In medsebojne odnose, kar se v končni fazi udejanja v naših izdelkiii in storitvah - v doseganju poslovne odličnosti in ugleda blagovne znamke Gorenja.« O pomenu približevanja kulture pa jc govoril tudi dr. Emil Roje, v (iorenju med najzaslužnejšimi zoj bogato kulturno tradicijo. O umetniku je govoril dr. Zoran Kržišnik. ki se je med drugim Predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac med pogovorom z umetnikom Dušanom Džamonjo 1 Med cvetjem * in trnjem Peta Zgodba: O birmi in volitvah Prišel je dan, ko je Sel Sřrmč-nikov Rudi k sveti birmi. S starejšim bratom Mirkom sta .skupaj hodila k verouk'u v Skale, 'lam je bil za i^upnika takrat gospod Matej Wajs. C erkevso že prej poružili in maSe so bile v društvenih prostorih» kjer je hiU^ ludi :hipnLŠče. Bmt Mirko je bil tri leta siarejii in je verouk zlahka "zapopadel", z Rudijen^ pa je bilo težje, iře itak nI bil preveč bistre glave in je i/ katekizma znal le angele varuhe. Vedno je zamešal prvi "krigl pira", ki pa nikakt^r ni bil tudi z-adnji. Ne glede na to, da je že bil pri birmi, je Rudi še vedno na skrivaj kadil. Pravzaprav je kadil že, k<^ je st<^pilvprvi lazred. Prej bolj poredko! /ačel je s sreboitivno, potem s Čiki in na koncu je že zmaknil kako cigareto. Potem je kadil čez v.se razrede in jasno, da med učitelji ni bil paseben angelček, Izjemaje bila učiteljica Majda Levstik, kije tudi sam kadila. Sedem svetih zakramentov in Sedem naglavnih grehov. Ko je prišel dan ska'snje.spct ni nič Tiial. razen "Sveti angel", kar pani f>telo za birmo. >»No, Ruda, kaieic so tri Božje iwebe?«jevpra^ilgiwp(^d župnik. Rudija je vprašanje presenetilo. Začel je naStevati kaplana, župnika in Škofa in seveda ni dobil potrdila za biimo. Domčch. Tisto hiruu^ si je resnično želel. /župnik je nekaj časa razmišljal, potem pa izbruhnil: »No, pa povej, katere so tri Božje osebe?« '>Oče, Sin in Sveti Duh,« je izstrelil Rudi in vedel je. da se mu bo izšlo. Bij mo je inîcl že v žepu. »Odlično! Ruda! Tu jc potrdilo!« Drugi dan je Ruda oblekel nov rekle in brat Mliko ga je peljal v mesto, kjei je bila birma In boter? »Boler je bil kar moj stric. Dal mi je pehar češenj in rož-enkranc«. se spominja Rudi. Potem sose v,^i fotografirali pri Vrabčevi Paniki v Skalah. Na dan svete birme je Rudi spil tudi svoj Zgodilo sc je ob volitvah v kia-jevni skupnosti. »n Ruda, ti boš kurir, jaz pa bom zapisnikariea na volitvah. Prav?« je odločila in Rudija prijazno potrepljala. Seveda je bilo prav, kar je učiteljica rekla, kako pa naj bi bilo drugače. Učiteljica mu je povedala,dabí^moralmwiti pošto med volišči na Plešivcu. da se bo vedelo, kdaj bo udeležba sUiod-stoifja. Kdo bo izvoljen, da se že itak ve vnaprej. Plešiveeje zelo raanelano naselje in učiteljica ni vedela Jiatančno, v katerih hribih je volišče pri .lanu in je rekla, naj jo Rudi počaka na poti. da jo bo vodil goj. Ko sta prišla skupaj, sta sedla v travo in učiteljica je potegnila ven Škatlo cigaret Vardar, enega potegnila na pol ven in ponudila: >»Na. E^da. zdaj lx>va pa prišla vsak enega,« Rudi ni mc^'l verjeti kar je videL Ga tovariŠica zeza? Ne! là je še vedno ponujala cigareto in Rudi je vzeL Kar bo pa bol Ko je obliznil cigaieto, mu je učiteljica prii^ala z vžigalnikom, ki ga Rudi ni Še nikoli videl. Čeprav ni bil ravno hiler pri l>ranju. je ujel napLs na vž.^hnku: Partizan. Potem sta oba kadila in Rudiju se je zdelo sihio inienimo. Pi išla sta do volLŠča. V volilnem odl>i>ru je sedel tudi Rudijev oic. Koje učitelíka uredila vse palielv no.je pi")klicaja Rudija: »Rudi, zdaj boŠ nesel to poročilo na drugo volišče! lU smo končali!« Pri teh besedah mu je dala tudi dvv cigareti. »»Bo dovolj, da pride.š dol?« Rudi je iivaležno vzel obe cigareti in si ju dal zxi uho. Oče pa v zrak: »/«.iaj bo pa res konec sveta. če že učiteljice dajejo cigarete otrokom, kršendušl«, Učiteljica pa: >v<)dvaditi ga ne bova mogla ne jaz ne vi. tovariš Stmičnik, Morda pa se bo kdaj odvadil sam.« In Viko je tudi bilo. íez mnogo let mu je dr. Zubrova povedala lako pravljico, daje pri priči naredil križ čez kajenje in tedaj je minilo trideset let. A lo je že druga zgodba. 107,8 MHz 11 R/ilOBjSKO fû» Kratke domače Odločitev jc padla. Koncc (cta sc bliža, ko v marsikaterem okolju začno iskati naj osebnosti, ki so zaznamovaic tckoCc leto. Tudi nii jih bomo. Gwora je o množini. V uredništvu smo se namreO odločili, da bo izbor letos potekal drugače kol vsa leta díxslej, [zbrali - s pomočjo vas bralwiv, seveda - bomo kar tri osebnosti, Za Janjo Košuta - Spegei Je bil JubtteJ presenečenje. vsako občino, kjer največ listale po Nafem času, svojo: v Velenju, v Šoštanju in v Šmart-nem ob Paki. O podrobnmtih poteka izbora pišemo posebej. Ka^c radijske ekipe so zadnje čase pogiKlo na terenu, h'ejšnjo sredo sla že navsezgodaj Hojami Šptf^el in Dragan Berkenjučvvič. »pomagala« na pot modrim conam, Kiin»li-na Dťslovnikse je ob jubileju Intcr-spara vsak dan oglaSala od tam in vsakokrat javljanje podkrepila s kakim nagradnim vprašanjem. Nekateri posluf^ald so bili nad nagrado, ki jo je (^ris|'>eval Inier-spar prav ganjeni. Slane Vovk je petek, koje sneg povzročal nevšečnosti v prometu, poslušalce seznanjal, kakáno je stanje na eesli pri f'movi, ki je bila zaradi prometne nesreče zaprta. Mar.sikdo od r\<^\h p(»lu^kev, ki ga je slikal, je svojo pot ali preložil ali pa ubral drugo. V družbi Na.^ čas pa smo prejSnji teden ».s priložnostno pro.slavo«, kol rečemo tem dogodkom, čestitali jubilantki, obiikc^alki Junji Koi^iita - Špt!|:el. Doslej se ^ ni zgodilo, da kdo ne bi vedel, daje jubilant. Običajno je na ta račun že kaj poira^ilprej... Janja jc bila pa resnično presenečena, »Kaj, daje minilo tako hiircV?« ni mogla verjeti. ■ mkp na kratko ••• iM)P nmcM Legendarna domača pop sloipl-na po novem deluje v postavi Zvone Hranjec (kitara) Sašo Gačnik (klaviature), Boštjan Triar (tMbni), Miha Hercog (-vokal) in seveda vodja in gonilna sila skupine Tone Košmrlj. Kmalu nameravajo izdati 2e svoj deve(najsli album. I) mir Zmagovalci natečaja Kdo bo osvojil Trifiav predstavljajo svoj drugi videospot Nastal je pod režiserskim očesom Vena Jemersiča in v koprodukciji 2 RTV Slovenija» njegov naslov pa je »Dovolj (ne poznam te)«. Biipor Njihov najnovejši spol »lokomotiva«, ki so ga med drugim snemali tudi na vlaku med Celjem in Ljubljano, se 2e vrli na televiz|skih postajah. Režija je bila delo Iztoka Fariča. si]pi;ri\«va Pri založbi Nika je izšel njihov novi album z nenavadnim naslovom »Somnium«. Njihov najnovejši singl »Kolaps« pa se v svoji video podobi odlično d rzi na vrhu Video-spotnic. SII)I)II\KT\ Kar dva njena albuma še vedno zasedala prvo in drugo mesto lestvice naibolje prodajanih albumov v Sloveniji, kar dosfej ni uspelo ie nobenemu izvajalcu. lilvr Nova domaća dekliška trojica, ki jo sestavljajo Brina, Barbara in Tamara, so svoj prvi videospot za skladbo "Druga naj ti sužnja bo« posnele v Zagrebu. Čakamo na promocijo. Jutri Klubski marulon v Šmarniciii ob Paki Iretji krog Klubskega maratona Radia Stujiani se bliža h koncu. Julri.31.10. 2003, bcïdcmaspo riídu še zadnji nastopi in prav jutri bodo maratonci obiskali tudi Šaleško dolino. V Mladinskem ccn!n: v Šmartncm ob Paki bosta v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje ob 2 i-00 uri nastopila dva izvajalca- Prvi je Dani KavaS, anarhist, ptísnik. suipovski ustvaijalcc, usta-n(witclj in vodja Pcidjctja za slovensko maloniei^ansko umetnost (aka Radikalni D.R.K.A.rkoli-zem), znanec prcnekatcrega slovenskega koncertnega odra- Pre-kmurski pasebnež in kantavtor z na.Ci pa se ho predstavil Samo Boris & DJ D-EZ. za katerega laliko reCemo. da mu res. ampak res dol visi za keSa polno kariero, fancy hip hop uniforme in kokctirnje z mainstrea-mom. 'leme. ki se jiii loteva - globa li/ac i ja. medijska manipulacija, profiterski konlbrmizem. bednost dnevne politiCne scene - zahtevajo resen pristop in precej premisleka. Samo Boris pa to nadgradi Šcskorajžno dire ki nos tjo. v kateri nastopajo konkretna imena, blagovne /namke in politične opcije. Njegcjvo rimanjc. flow, is krivil Magnifico: Export - Import Robert Pe.Šut allais Roberto Magnifico, največkrat pa kar kratko Magnifiœjc v zadnjih desetih lotih zvezda stalnica na domaćem estradnom nebu. Pc^ zaCctkilï s skupino U're-du (katere ustvarjalno obdobje je bilo žal prekratko) je v začetku devetdesetih od osamosvojitvenih uspehov zadeto domačo javnost přestřelil s skladbo »24.000 poljubov«. Skladba je postala mega uspešnica. Magnifico pa s takrat svojevrstno kičasto ikonografijo, (bleščečim nastopom In nevsak-danjim medijskim pristopom prvi slovenski zvezdnik. Z njim je zvezdništvo v slovenskem popu vsaj pi>gojno dobilo svoj domicil. Po albumu )»Od srca do srca« je sledilo Magnlficovc) (.ibdobjc stalnosti na domačem pop prizo-rji^ču. Presenečal jc z novimi prijemi, ctno <5barvanimi skladha-rui, nenavadnimi ducli. manjaval je sloge in nihal od belokranjsko obarvane »Pastirčc mlado«, preko diskoidne >'Silvije« do »klasičnih« pop popevk, kol jc »Ciospi^d, \cfko sem ponižen«. V zadnjem letu ga ni bilo veliko slikati. Kot ítvt.^dI pnxiucent se je ukvarjal s projektom Sestro, hkrati pa pripravljal nov album. »Export - Import« jc zdaj žc nekaj časa na tržišču. Album, obarvan z balkanskliiii zvo- magnifico ki. ki so ljubitelju nogometa zelo blizu, je po drugi strani svetovljanski Izdelek z modernimi prijemi. Dve skladbi, trenutno aktualna »Ilir aj kam hir aj go« in ^Balkanto« sta nastali za potrebe gledališke predstave Balkanski Špijon (B. Durič), a tudi sicer je Magnifico pri snovanju tega albuma veliko črpal i? zakladnice balkanskih narodanjakov. Posebno plat predstavljajo besedila. Ne toliko zaradi svoje vsebine, ta je takšna kot smo pri M agn i licu že vajeni, nepreteneioz-na, brez posebne želje po veliki angažiranosti, a hkrati na trenutke šokantna in provokativna. Bolj je zanimiv sam jezik, ki predstavlja nekak.sno mešanico slovenščine, jezikov nekdanje Jugoslavije ter nekakšne ulične angleščine in drugih jezikov. Pri tem je izgovorjava izrazito južnjai>ka, kar jc Magn-fico počel že v nekaterih svojih starejšiii skladbah. Magnifico pravi, da je želel naredili žanrsko ploščo, pri čemer si je zîï žanri/bral nekakšno (>alkansko romanco, ki bi kot eks-otika utegnila biti x^nimiva tudi drugim. Morda mu uspe. saj album na nek način sledi svetovne trende. Spomnimo se le letošnje evrovizijske zmagovalke, pa uspešnic Panja-bija in še koga. ■ Mič in dulîovitc«l predstavljajo močan in artikuliran povraten udarce plačanemu političnemu hiphopa-nju. ki smo mu bili priča pred letošnjimi volitvami. ThrBťSt 0Í K.I«;.!V1. 27. oktobra je izšla zbirka uspešnic legendarne skupine R.C.M. z na.skwom »In 'Mme - The Best or R.EM- 1988-W3«. Na njej je zbranih kar osemnajst skladb le legendarne skupine, zbrane okr<3g karizmatičnega Michaela Stipťa, med skladbami pa je tudi nekaj novih. Ena od lakih je hkrati tudi prvi single s le zbirke, in sicer je tc skladba z naslovom »Bad Day-«, ki v glasbenem smislu spev minja na skupino v njenili najbopili časih- Hkrati z albumom je iziel tudi DVD, na katerem je fx>leg vseh vidc^^potov še nekaj koncertnih posnetkih in dodatnili zanimivosti. Naslov DVD-ja: »In View -The Best OfR.E.M. iy88-2íK)3<'. Tudi mw I /bil ko uspesnk; Tudi popularni italijanski izvajalec NEK, ki je pred leti zaslovel z uspešnico »»Laura non c'e« ima obřutek.daje na glaslwnisceniže dovolj dolgo, da sme izdati zbirko swjih najveCjiii uspeijiic. Uaiijan se tako po krajci odsotni>sii vrača na sccno z zbirko najbolj uspesnih skladb, ki jih je zbral na albumu s predvidljivim naslovom >»T!ie Best Of NEK« in ki jc izšel ta ponedeljek (27. oktobra), Na album je uvrstil osemnajst skladb, med katerimi sta dve novi. tri stare pa so posnete na novo. Ena od obeh novosti je tudi trenutni aktualni iialijanski hit »Almeno stavoltav. Študent naj bo Na vrhu ÛK-ja Slivar nasledil Ferllna Velenje - V petek so se člani Sulei^kega študentskega kluba zbrali na rednem leinem občnem zboru. Ker še vedno nimajo svojih klubskih prostorov, so zbor pripravili v mali dvorani hoicla Paka, Ta rcsnici na ljubo med dogodkom ni bila nabito polna, je bil pa bojda zelo živahen m dobro obiskan žur. ki so ga v nadaljevanju pripravili v di&coieki Restavracije Jezero. Še prej pa so izvolili novega predsednika in njegove ožje sodelavce. Slednji so ostali skorajda isli kc« v preteklem študijskem letu, predsednik pa je postal edini kandidat za to mesto, absolvent Pakultetc za Spori Janez Slivar. Na mestu predsednika je Janez Slivar nasledil zelo usjx^^nega Dejunn he ril na. ena njegovih glavnih nalog pa bo povečali članstvo. Znano je namreč, da mnogih Študentov članstvo v ■SSK-iu, ki jim prinaša tudi kar nekaj ugodnosti in možnosii,5evedno ne zani- ma. Respa jc ludi, da so ravnovzadjijem ictu to uspeli presekati inpovmitizaupanje v klub» saj jc bila ekipa enovita, polna idej, ki so jih veliko uspeli ludi spraviti v življenje. Janez Slivar je ravno zalo prepričan, da mu bo laíyc, -saj so ob njem ostali vsi iz prejšnje ekipe, ki svoje delo dobro poznajo. Dokler nc bodo ponovno zaživeli njihovi klubski prostor: v Rdeči dvorsi-ni, bo njihovo delo Še precej moteno, potem pa bodo poskušali organizacijo še bolj približati populaciji, kiji je tudi namenjena. Zagotovo pa bodo ludi v novem študijskem letu poskrbeli za več kulturnih in glasbenih dogodkov, ki bodo razgibali pregovorno mrtvili) (lonudbe za mlade v dolini. ■ bŠ nia šaleški Študentje so na skupščini podali številna poročila o detu v preteklem letu in izvolUi novega predsednika. Njegovi najožji sodelavci pa ostajajo skoraj isti kot iani. PESEM 1EDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vs^s soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliSite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno; po poročilih ob 9.30 in po poročilih oD 18.30. IKYLIEMINOGUE-Slow 2. DIDO-Life For Rent 3. NICKELBACK • Sometlay Kylie Minogue Je s svojim najnovejšim singlom «Slow« prepričala tudi poslušalce Radia Velenje, ki so ji v izboru pesmi tedna namenili največ glasov. Čutna in seksi skladbica» ki jo spremlja prav tak videospot pa sicer napoveduje nov album te večne avstralske deklice. Njen že deveti studijski album se bo Imenoval »Body Language«, uradni Izid pa |e napovedan za 17. novembra. LESTVICA miE (BimmiE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku m čas.Tel.: 897-50-03 ali 897-50-04 ali SMS 031/26-26-26 Takole ste glasovali v nedeljo, 26.10.2003: 1 .MIHELIČ: Ljuberen šmentana 2.P0GLfM: Pogumni stric 3.0AN \H NOČ: G'eva na kavico 4.RUPAR: fJaj živi vesela družba 5.CVÊRLE: Spet skupaj Predlogi za nedeljo. 02.11.2003: 1.MAVRICA; Lenčka 2.PTUJSKIH 5: Pičica 3.RUS: Mojca 4.SL0VENSKI ZVOKI: Satno s leboj 6.ŠPIK: Med Prieki in Prekmurci ■ Viti Grabner VRTILJAK Ri\&<\v je po iij/u '/Am\fi v lu^ik^ljo klonil. \\m\'A je toliko lK)lj l)olc(\ kovfii) nekdanji Rudai'jev tivncr. ki S(uiaj (n^nira Dravinjo. Vclonjřan Vlaiiari Vlaqanovir. Ta Drdfia Kostanjska tolaži po toknii: »Žoga jo okrogla. A si vi)S vorjcl, da hos iiu konca zniagoval? ()I)a sta pil svojem ze dolgo. Rajk«) Zal(îznik pri tnri-stirnem dmšl.vu Šoštanj. Vaso (Jasar pa pri Nedeljskfîin diK^\íiikii. Zadnjic sla /družila moři in izkušnje in razve-s(^lila številno šošlanjske liul)ilelj(î starih ol>ieajev. tokral poduka ie. Ravnatelja dveh šoštanjskih osnovnih šol. Kajuhove Darko Menili in Roerkove Zdenka Klanifer. Nekam nu'kih poykniov sla. Zakaj neki? I^a n(^ da si žo dela« la skrbi, kdo bo \)v\\, ko ho ena? (iro/J Avsiriji to/.l>a V.V zaradi marmelade? Dunaj - Evropska unija jc avstrijske m u pridelovalcu «id-ja iz Ducrnsieinu zagrozila s ložbo, ker omenjeni doma pridelani marcIiOni džcm prodaja /a marmelado. V EU naj hI bilo namreC pod imenom marmela- da dovoljeno prodajali Ic izdelke i7 cilrusov, naiančneje iz pomaranč in limon. Omenjeni pridelovalec sadja ima sicer na svoji sirani podpo- ro deželne vlade. "Takáni nesmisli spodbujajo antievropi-zem." jc prepričan. "Pričakujem več ohčulka za stvari." Bruselj je naiančno opredelitev izraza marmelada določil Icia 1979. Od lakrat naj bi sc vsi izdelki, ki niso izdelani iz limon in pi^maranč, imenovali džem. Dve članici EU, C5rčija in Danska, pa sla si pridobili jezikovni izjemi in lahko luko pod imenom marmelada prodajla ludi izdelke i/ drugih vrst sadja. Pravilo glede upt^rahc izraza marmelada je bilo z omenjenima jezikovnima izjemam posodobljeno leia 2001 iniakrai bi lahko za jezikovno izjemo zaprosila ludi Avsirija, a dr/ava lega lakrai ni storila. Pamela \ndcrs(in: Imam samo še 10 loi žjyjjejija Ameriška igralka Pamela Anderson jc v nekem intervjuju povedala, da ji je zaradi hepa- tiiisa C twialo le i>e desellelje življenja. DÍagnoznimi performansi poslal znan že po vsem svetu. Prvič pa je slikal toliko golih žensk skupaj. I liítiTíiTti 4i5iwèU3 & Utemeljitev v Smartnem ob Riki so prekinili gradnjo pri/idka k (»snovni šoli, kiTlnor^io preJdiKlal-no utemeljili obvStojeco telovndnko. Očitno je nekdo tudi premalo utemeljil načrte in ^radbiflo dovoljenje. Pocitnice Nekateri se sprašuje-jo,2ak4j se počitnice, ki jili imajo te dni naši šolarji, sploli imenujejo knimpirjeve. Odgovor je prorost: ktr imajo učitelji krompir, da imajo šolarji piščitnice. Opomin (rlede na (obnašanje nekaterih bi morali imeti mi dan spomina vsak dan! Grozdje Tudi pri nas je vse več raznih grozdov. Takih, iz katerih ni vina. Je pa lahko iz teli grozdov za delavce ki\j več kruha! Čudno Res čudno je. kako pri nas nelaiteri radi tekmujejo, kdo ima večjo bućol Napetost Všoštanjski termoelektrarni se p(maŠ4\jo z veliko visoke nape( bolj k tej drugi možnosti. Ravnatelj osnovne šole (îori-ca [v« Pliininc ugotavlja, da je bilo letvis vlog veli ko veČ. kol so jih lahko rešili. Na osnovni Šoli Miha Pinlerja Toleda so bili še kosila so /a mnoi^c ra/koš|ť Da pri tem kosil, ki jih ne regresira ministrstvo (ali občina) in jih morajo starši plačali vcelo- sami malici? Nekateri starši zadrego rešujejo Še z eno malico. I Ivalabogu v.^ij to! Od 420 učencevjih na osnovni šoli Gorica v šoli ko.si IK.% nekaj več kol 4(1 odstotkov torej. »Bila pa so obdobja, koje všoli kosilo ludi 70 odstotkov učencev,« pravi ravnatelj. Na osnovni Soh Miha Pinierja Toleda je slika še slal^Ša. Ravnalelj ocenjuje, da v Šoli kt^si med 30 Nekateri pa očitno živijo v izobitju. Po matici na nedavnem regi)sií Šestih zjutraj pa vse do pol štirih popoldne. Najbrž ne bodo zdržali samo z malico ob pol desetih? Za kesilo pa ni denaija. Zadrego rešujejo še z eno malico in prame Tatjana Podgoršek »Rok za k<^nčanjc prve faze izgradnje nadomestnih učnili delavnic in medpt>djclniškega izobraževalnegacentrase izteče ta mesec, a dela nekoliko kasni-jo. Pričakujemo, da bomo konec prihodnjega meseca že lahko predvideli datum predaje objekta svojemu namenu. S lem bomo z^znamov-dli ludi 45 letnico delovanja SoLskega centra Velenje,« je odgovoril na zastavljeno vprašanje, kako dalcč je izgradnja nadomestnih učnih delavnic na Starem jašku, direktor omenjenega centra Ivan K(»tnik. Čeprav se - po njegovem mnenju - ukvarjajo preveč z reševanjem prostorske stiske in pre-mido z vsebinskimi vprašanji, bo nekaj več kot .^100 kvadratnih metrov uporabnih površin na novi lokaciji za center pomembna pridobitev. Tu bodo uredili predvsem učilnice za lA'ajanje praktičnega pouka in ]aboratt"»rijske vaje, nekaj pa jih bodo uredili ludi za izvajanje oslalili predmetov. Naložba v i/gradnjo prve faze nadomestnih učnih delavnic bo stala .^94 milijonov tolarjev. Od tega bo 170 milijonov SIT prispeval Premogovnik Velenje, ki je p Prostorsko širitev načrtujejo tudi znotraj šolskega prostora centra. Na sedanji lokaciji naj bi zgradili prizidek k B-šojski stavbi in s lem povezali vse tri objekte. Po zagotovilih (vana Kotnika bodo vezni hodnik med gimnazijo in strojna šolo gradili na pobudo posebne komisije pri Meslni občini Velenje, ki se je več kol leto in pol ukvarjala z možnostjo prerazporeditve šolskega prostora v Velenju. Taje ugotovila, da ni mogoče zagotovili 1200 kva- dratnih metrov uporabnih površin kako drugače kol s predlagano gradnjo. V tem prizidku bodo predvsem specializirane učilnice (za liziko, kemijo, biologijo ... ), v elaži pa naj bi uredili jedilnico za dijake. »Za lake načrte potrebujemo blizu 300 milijonov lolarjev (brez projekta), za kalere pa ne vemo, kje jih lahko dobimo. Nekaj denaija lahko zagotovimo sami, saj že danes prfbližjio 20 odstotkov ali 1,5 milijona Nadomestne učne deiavnice in medpodjetniiki izobraževalni center na /okaci// Stan jašek »dobivajo« svojo podobo. evrov na lelo pridobivamo na trgu. V celoti jih namenjamo za posodobitev pouka za dijake leršludcnte. Pristojno ministrstvo nam ne zagotavlja diwolj denarja za investicijsko vzdrževanje, kaj Šele za naložbe,« je sklenil pogcjvor direktor Šolskega centra Velenje Ivan Kotnik. ALEI A PVC OKNA ZA PRIJETEN DOM Predstavnisvo Ceije, Lavo 7/e Tel.: 03/425-49-38 Fox: 03/425-49-39 GSM: 041 / 345-378, OSI / 343-225 VGRAJUJEMO in ZAMENJUJEMO: PVC, ALU ojaiQ/ vhodna vrata, rolete, polkno, zimske vrtove, steklene fasade www.aiuminij-montal.si SREČANJE Narejeno v Velenju, podarjeno Vam V no(Jcl)() sc iMKlo prcclsiavili mladi Velonicani in Vclonjranke, urnoliiiki, lesl in dvajset let nim a glasbenikoma. ki oba Še študirala v Avstriji, naredimo kratek pogovor. RolHTtcn kontrabas jc moťan histriimcnl Robert Jukič je v leh dneh na police slovenskih tdasbenih Irgovin poslal svoj drugi samostojni album, ki gaje poimenoval "Phases ufone**. Založila gaje RTV Slovenija. Tudi tokrat se avtor predstavlja z glasbi^ ki jo preprosto imenujemo ja/z, čeprav ima ta veliko različnih obrazov. "Zasedba glasbenikov se malce razlikuje od prve plošče, pa tudi pozicijsko laiiko rečem, da bodo p(y/navalci slišali razliko." je prepričan Robi. Njeg(wa glasbena pol ni prav običajna. V glasbeno šolo se je Rohi namreč vpisal šele pri 18 letih, ko je končal velenjsko gimnazijo. V prt)stem času se je namreč sam naučil igrali bas kitaro. Zakaj tako pozno? "Razlogje pre- konfrai^asf^ř Robert JukIč predstavlja drugi avtorski projekt, ki ga Je poimenoval "Phases of one". prosi. Ko sem bil otrok, mije bila glasbena šola sicer ponujena, a me ni zanimala. Pri 15 leîih sem začel igrati električno bas kitaro. Ko sem se po maturi moral odločhi, kaj bi rad počel v življenju, sem sc odločil za glasbo. Zato sem se vpisal v velenjsko glasbeno šolo. sedaj pa študij nadaljujem v Avstriji. To pa zato, ker pri nas ni jazz smeri za študij kontrabasa. Zato sem šel v Gradec, kjer sem uspešno opravil sprejemne izpite, računam pa, da bom sredi iela 2004 diplomiral." Potem bo verjetno študij nadaljeval na speeialkl, ki jo lahko primerjamo 7. našim magisterijem- Rolxirl vsa leta igra tudi električno bas kitaro, ki mu prinaša tudi finance, kijih potrebuje za Študij v tujini. Ze nekaj časa je namreč stalni član popularne celjske skupine Nude. Koi baskilarist je Robert v snemalnih studiih in na glasbenih odrih sodeloval že s številnimi znanimi slovenskimi alasbeniki. Ko ga pobaram o njih, .se kar nasmehne in doda, da sploh ne več, če se Se spomni vseh. Omeni Aiyo Rupel« Petra Lovšina« RockVband, Tabu, Šank r4»ck ... Ob lem poudari, da bas kitaro igra že dobrih deset let, k<"»ntrabas pa veliko manj. Z-agotwo pa je kontrabas nje-gwa velika ljubezen, vedtio večja Sedaj ga tudi že poznajo v glasbenih krogih, kjer jim je kontrabas kol inštrument in dopolnitev glasbe zelo dobrodošel, zaželen. Ob tem vprašam, kdo mu je pri nastajanju drugega samostojnega glasbenega projekta šc pomagal in nepoznavaUko dopolnim, da je to *'pomoč" potreboval, ker kontrabas sam pač ne zveni dovolj *^močno". Takoj protestira. "Kontrabas je zelo močan inštrument, ki zveni zelo močno. Pomagali pa so mi Jure Pukl na saksofonu. Ljubo Šramek iz Bratislave na klavirju in Dušan Novakov iz Beograda na bobnih. Sam sem napisal komade, material pa je nastajal v.saj pol leta. Malo se je seveda zavleklo Še pri post-produkciji, pri mik.su in masleringu. Za razliko od prve plošče, pri kateri je sodelovalo 9 glasbenikov, smo torej sedaj glasbo ustvarjali v kvartetu. Snemali smo v Novi Gorici, delali pa smo s priznanim Davidom Šuligojem.*' Seveda me zanima, če je z izdelkom zadovoljen. "Na začetku je navdušenje, potem, ko snemanje traja, pride tudi do naveličanasti, v času posiproduk-eije komaj Čakaš, da bo končano. Ko je, si vedno rečeš, da bi lahko bilo Še boljše. Ampak v določenem trenutku smo pač odigrali, kot smo. In to je to." Robertova največja želja je, da se bo lahko do konca življenja ukvarjal in tudi preživljal z glasbo. Pri tem ne predalčka. Je pač umetnik, ki gaje glasba že zdavnaj vsrkala v svoj svet. Po navadi lakšna ljubezen res nikoli ne mine, lahko pa ima šc veliko pojavnih oblik. In vedno uslvari veliko neprecenljivih prijateljskih vezi, pri čeme svet pasta-ne zelo majhen. Jure in njegov "Čan)vnlk" .lure Pukl izhaja iz precej glasbene družine, zalo me uvodoma zanima, če so doma pričakcjvali, da se bo že kot otjok vpisal v velenjsko glasbeno šolo. "Mislim, da ne. Za glasbo meje pravzaprav navdušil sosed Matjaž EmerŠič, ki mi je bil kol oiroku velik vzor. Je pa res, daje mamazelo glasbenadušii. oče prav lako, saj je šc vedno aktiven pri godbi na pihala, v glasbeno Šolo pa je hodila ludi sestra Lidija.*' Tako je Jure najprej izbral klarinet, začeti pa je moral s flaviico. Ko so prišla nora najstniška leta, mu je naenkrat postalo ukvarjanje z glasbo rahlo odveč. V srednji šoli je že skoraj opusiil tako glasbeno §oIo kot igranje pri godbi na pihala. A takrat je odkril saksofon. Da je prav glasba tista, ki se ji želi v življenju piwvetili, je spoznal po dveh letih velenjske gimnazije. "Kriv" je bil ludi njegov profesor Olo Vrhovnik, odličen pedagog in glasbenik. Zalo se jev tretji letnik vpLsercš.« DohiU ste te kar nekaj nagrad. Katera vam je najljubša? »Tretja nagrada strokovne žirije v Celovcu, leta 1981, je bila sladka, ker je bila tako zgodaj. Pridobil sem tudi nekaj nazivov. Sem donator Slovenske znanstvene fundacije, ki mije dodelila naziv zlati donator. Dobiš ga, če je tvoje delo (xx^njeno več kot 5000 evrov.« Razslavljaic pretivsein doma. Viis lujina rte zanitna ? »Me. Prihodnji mesec bom razstavljal v Z-agrebu. v pripravi je razstava v Prokuplju v Srbiji, obeta se mi v Berlinu. Nimam še vseh podatkov, da bi z giuovost-jo potrdil Se kaj.« 30. oktobra 2003 '^H'JiS SPORT IN REKREACIJA 15 V Ljubljani končno zmaga(?) Ljul)itolii no^onKiln v Šin<)rtn(uii so nioiida že po/al)!!!, kako \i\ co njihovo moštvo /iiiaga - Ac šoslic v lom prvonsl v ii iUMXIIorc^iio, lokmi z (jorioo J. Ooričnik Obe tíkípj sta priicll ickmo holj /aprto, pi\i pa HI zapKlili tbtnačini. Spa>iojcvič je ízvtídtíl prošij strel s kakšnih 18 m ./o^^apiijy zletela lik ob levi vralniei. Ibkoj za tem gOKijc imeli priliko, a je udarce KiwaéeviCa z desne sirani Sraga odbil v kol. I^alo seje med obema kit/enskima pix^stomma z mnogo iiapiik na obeh slraneh, lo pred« vsem zaradi težkega terena. V 27. minuli so gosije izvedli prtístí strel zdesHC strani, na drugi vratnici je /^igotiobilMavriC. aje z glavo streljal lik nad prečko, Domítól so dobi' Ii prikižnosi v 38. minuti. AJibabi^^ je s pribitega sirela skušal pre.set^c« titi Piriha. a ta se ni dal inje žogo ixibi]. V finiSii lekfjie prveg^a polûi^a so .si gi^stje pripravili ti ve prilo^-nosii. a Rodič in KovaOcvič nisia bila natanCna. Dnigi polćas so začeli tkMiiaČini Ix^lj pixljetnoinv46. minuti je RistiO nevarno streljal z a^ba kii/Knskega pnwtora. a jc Pirih tog,o odbil vkot. Naio se je nadaljeval boj na sredini terena, /Aipct so /apretili go.sijc. a je bil Sraga hitrejši od Rixlièa. Aitlnjih pettiajsl miiiulic igraposta-lahitrej^a. obi>ji so Želeli tli>sečigoL Prvi je p4")sku§al Aiibabič.vendarje bil Pirili na tnesiti. Ckwije pa so imeli prilike v 89. minuli,koje pokolu Srebniič streljal z gJav;>, Sraga je slabo p<îsredoval, a se na srečo domačih ni nič zgodilo, v y(). minn« ti pa je jtiker Slen^ po gneči pred Srago zadel prečko. V scxlnikovem podaij.^ku so gostje obupno poskušali zadeli, a je hiUi doma6i obrnmba tokrat brez napake in točka je ostala doma. V nedeljbo Šmartno gostovalo pri Ljubljani V sredo ( I4.(i0) pa bo goi^ltlo Dc^mžale. Marjanovic ugnal Kostajnska V (Iriifíi nofíoniotni lifíi ni vor iioporažíMH^íja nioslva - Noř^onietasi velonjsk(^ga Kiidarja so v (iorhiju v Slo\(Miskili Konjicah z Dravinjo izí>ul)ili /2:4 Velenjéani so po končani tekmi krivdo za pora/valili na koprskega sodnika Damiija Skomina. Za poraz pa so najbolj krivi kar sami ozinima njihova nciznjadljivnsi pred nasprotnim vratarjem. Domači so lekmo začeli dokaj ostro in Že prve pol tire so ^i nabrali tri rumene kartone, že po desetih minutali tekme pa je sodnik meti glcdalee poslal imîi domačega trenerja. sjeer Velenjčana, Marjana Marjanoviča. V tem delu so bili gostje za odtenek boljSi. Zc na samem začetku so itiieli tri kote po vrsii. a so biîi njiluwi streli nena-tiinčni. Dve veliki priložniwii je imel Ibrahimovič. vencbr je z dobrega piMožajaspribliŽJJodeselili metrov pi'^slal najprej v veter, nekaj minut pozneje je bil ^ bliže. mel rw pred vratarjem, ta pa je sijajno reagiral in zogo odbil. Pred tem je domači igralec Sir^e na srečo velenjskega vratarja ioziča zadel zunanji del mreže. Pn napakah pi">časSnc Rudarjeve obrambne vrste, k i v prvem polčasu ^knpaj zvralaijem.Iozičem ni imela svstijega piipoldneva. so Koljič, 1 Icxižar in ru§ popeljali Dravinjo v vodstvo s 3 : lo je bil tudi izid prvega polčasa. Po slabe pi^l ure v nadaljevanju je Rudaijev branilec Softič zniž;(l na 1:3. de,«et mijiul pied koncem tekme pa Ekmečič na 2:3. Rudarji nizali nevarne napade, njihcwega tipanja na t«>Iko pa je bilo konec tri minule pred rednim koncem tekme. Amel Mujakovič je na robu kazenskega prostora s prekr.škom zauMavil fuia, vodnik pajeoccniU da se je to zgodilo v kazenskem prostoru in pokazal na belo ločko. Rudarjevi igraleiso kakopak z;unaji prigiwatjalisodnlku. Zanesl j tv sLrc-lec je bil Mcxižar in Ruilaiji so se morali sprijazniti s prvim je^n^kim a^'ii • ^ ■ ^ > * - _- ■ /smet Ekmećič (prvi z desne), najbotjši rudarjev Stretec prve n st ve n i m p. Drugi finalist je Krško Posavje, ki je z. 2 :0 premagalo Dravinjo, Ne ^ede na izid finalne tcktne so sc Velenjčani in Krčani žc uvrstili nted 32 niiv^fev pi>kala Nogometne /veze Slovenije za seAWi^ 2003/2004. Bodo jesenslà prvaki? Rekordno zmiigo so si v 12. kro guv 3. ligi sever priigrali nogomc ta^i Ciglcr Šoštanja. Gostili so Kozjak i/ Radelj in zmagali kar y. 11: 0, Po tri gi->le sta dosegla Kovačič m (îoi^ek. po dva Mir in Markus. enega pa Komar. &^Stanjčanj so se s to zmago po%7pelt cclo na pfvc mesto, sûj je do tega kn^ga vodilno Šmarje dtîma nepričakovano izgubilo s Stojnci z O ; 2 in zdrsnilo na tretje mesto. Na drugem je Hajdina, ki je doma igrala le neodločeno 3 ; 3 z Železničarjem. Iri ločkc za So^tanjčani na čelrtem mestu zaostaja Bistrica, ki je v tenikrogukot gosi premagala Srcdii^če s 3 : 0. Prav pri njej bodo gosuwali Sostanjčani v zadnjem jesenskem krogu. lekma bo jutri ob 14. uri. S točko bi si Soštanjčani zanesljivo zagotovili jesenski Zrečab, Šmarje pa v Sladkcn-i naslov. Hajdina bo gostovala v Vrhu. ■ Andrej Gor šek za def ček sekunde prepočasen (foto: vos) Tudi po petem krogu na vrtiu Rokomet asi (ioi^onja iiadaljujojo (l()l)io \ii\v v letošnjem prvenstv u - Še v(Mlno edino nepor ažeiio ííiošivo v ligi Siol - V l^odnii premasali 1'eîmo s 37 : 30. Ker Rdečo tivoraiio, kjer igrajo telcnc.olniavljajo. so velenjski roktv nietasi tekm«i slerinom ixligralf v Skoiji Loki. Prvičv tem prvenstvu so nastx>pi[i v pi^polni postavi, saj je zaigral ludi mladi rcprezcntanl Vid Kavtičnik. A kaj. kojim sreča očitnoni naklonjena. VŠkoljILi^ki se je pt^Skodoval Luka Dt^beliek, pravtakočlan slovenske mladinske reprezentance. Natrgal sije mtíico na nogi, a trener Ivan Vajdl upa, da bo kmidu ozdravel. Najbr/pa v sredo, 5. novembra, ko bodo Velcnjčan i gostoval i v Trebnjem, k ne bo mogel igrati. Veijctno tudi ne K^wíč, ki sije na ponetleljkovenî treniiïgu zvil gleženj. »Sanio imam lahko, da xe btulo (iorazd Skt^í. Sebasijan S(wič. Branko Be^leko-vič in Vid Kaviičnik vrnili zdravi z reprezcnlančnili priprav.« pravi trener Ivan Vajdl. O lekmi 5 lermom pa je povedal: »Zmagali nismo s tak.snn lahkoto, kot tnorda kaže izid. Domači dobro igrali v tuipalje igrali v napadu, tako da vendarle ni bilo Wi^ih težav, Po dol- ifS « Sebâstyan Sovič gen^ času j C zaigral ,^pet Vid Kavtičnik. Načrtovid sem. da bo se to tekmo izpustil. Ker pa seje dokaj hiln*^ poškodoval Luka Dobelsck. sem ga poslal na parket. Njegovt> dolgo neigranje se ni poznalo, saj je zelo dobrem cxiigrat teknw. Navs in Pivka po devet ttvk. Miloš Siij^adin, trener Elektre: »Z izredno čvrsto in izkušeno ekipo Omenili velja ludi spremembo teknuwaI(K'ga sistema, do katere jc prislov leî^tq i sezoni. Ekipe v i. A» ko^rkarski ligi se bodo letos pomc- Domžal smo prikazali zadostno mero borbenosti in srčne igre. tudi nekaj kvalitet v obrambi. IzJ^a/-ilo seje, daje lo premalo, napad je bil prešibak. Ni sramota izgubili z boljšim nasprotnikom. Osiaja nam i>e naprej trdo delati in iskati zmage v naslednjih tekmah.« rile v iroknvžnem ligaskcin sisieiîiu. Pť> 27 kr^îgih se but)ili z 82 : Si) - Niso izkoristili nasprotnih napadov Vse možnosti za zmago so si zapravili že v prvi četrtini, ko s^i se domačini razigrali in si s ieslimi trojkami priigrali predmet enajstih ti'>čk. V nadaljevanju so se le zbrali, se cvlo približali na dve tc>čki zaostanka, ve tul ar so domači znova uspeli p'.wiSat i razliko, ki je bila tlobro minuto pred koncem že 13 točk. V zadnjih trenutkih tekme Velenjčani uspeli omiliti poraz na znosnih 7 točk. Z dvenia zmagama v treh tekmah so neposredno za .lančami in Rudami na 3. tnestu. Ta konce letina bodo moi^tva v 2, SKL piDsta. naslednjo tekmo pa bixio igrali velenjski koiarkatji prihodnji teden v domači dvorani pravz JanČami. Obeta se torej pravi derbi. .Mes Rehar. trener Vcicrý«: »Doživeli smo nepričaktv van, vendar zaslužen j?oraz. Na začetku smo dovolili domačim, da so se razigrali, zato ^mo imeli cclo tekmo težave v obrambi. Imeli smo prilomwti /ii nekaj protinapadov, ki bi morali biti na go.stovanjih nase glavno oríí^e, vendar jih nismo dobm c.KÍiurall.« ■ tr SPORT IN REKREACIJA Tudi iz Murske Sobote z zmago Drovi poviaina pokalna lokma tia IModu - Žc v soboto nadalicvanje pi vonslva s Krko Tjaša f^ehar ^a^latîjskl odbojkaši nadaljujejo serijo zmag. R^ílfríli kr»>gi]i so tako edina nepi)ra:?cna ekipa v prvenstvu. V sohoio SÛ go5>tovali v Murski Soboti pri Pomurju in tekmo idtidko dobili s 3 : (I. /nova je bila ixiiičnrt Imjka mwiiicev Sa!ler, Fujs in Toi. slednja dva sta lakooilliěno ixligralii tukmt>pn>IÍ svojim bivšim soigralec m. Ip'aice Šostaiija se naprej pcs(ij{i nekakrc iiianjSc Na poneileljk^ivem Ireniiîgu so trenirali ^icervíií, pi>5ktxlbe pa ,so žiil Še vedno prisotne, Čaj^a za pj^ltek pii kljub prihajaji^ini praznikom ne bo. Žc danes (v četrtek) morajo na p»w-raUio tekmo osnjuic tínala »kwenske-^ pokala na BletI, Prvo leknu) v Soitanjusieer dobili s3:l,U»kodaxii naprediwanje zadostujeta že dva dobljena niza. Kalkulacije pa 7h Štišiaiijćane ne pridejo v pj'ijtev, tako da se tudinaBletlcxJpravljajozželjt) pc^/níagí, ŽfC v soboto pa se nadaljijjc tudi prvenstvo. V dvorano OS Bibe Ri^ecka prihaja novomeška Krka. Jèkma bo oh J9. uri. Zdoscdanjini potekom prvenstva sci v klubu kako zauvi'siitev med prve Sliri ekipe, Če íw bodalo, bomo kaj veC poskusa I i kasneje.« Bruno NajdiČ, trener SoStanja lopolMce: »Veseli smo, da se zma« goviii niz nadaljuje, igra pa ni lakl^na, kot smo pnč;ikovali. Vûelr-tek nas j^aka težek nasprotnik, kar je dokazal že v ŠoStanju. Na domaCciTi terenu bodo Btcjci verjetno Se toliko bolj motivirani, lako da laliko igrajo 5c bc^lje. k<^t s^i v Šoštanju, Mi bomo skušali igrati lx)îjC kol na pivi tekmi, izkoristiti moramo svoje predntwii. Predvsem pa moramo p»>kazati željo in moliv.« Navdušujejo sebe in gledalce (foto: vos) Premočne za Prebold Odbojkariee Kajuha ŠoUanja igrajo zaenkrat bolje v gosleh kol v domaći dvorani. V 3. kri>gu so se odpravile na drugih gosiovanjc in ,se pomwno vrnile z gladko zmago s 3 :0. lokrai so biie prepričljivo boljše o[>i|šici ob 19. uri. Biirib Plamberger. trener KajiihaSoŽtaiija: »lgr glede na odporiîost nasprotnika igrale po pri^iakcA'a« njilt. Up^^Stevale so. kar smo se pred tekitîo dogovorili, v igi i so naredile nekaj manj napak. Pokazale so. l>ro. Će bomo Želeli premagovati tudi nekaj boljše naspa>tnice» bomo moral i v prih(xlnje tudi proti bolj enakovrednim ekipam nastopiti nekoliko ostreje.« ■ tr Pester konec tedna Minuli konec tedna je bilo v Velenju in Smarlnem ob Paki kar tiekaj zanimivih nami?Tioteniskih d(ígt>d-kov. Prva ekipa Vegrada je v 5. ka>gu prvenslva v 1. državni namiznoleni^i ligigi>stila ekipo Krke iz Novega mesta. Ekipa Vegra^la, ki ic vedno nastopa v okrnjeni postavi, je tudi tokrat klon (laz rezultatom 2 :6; eno pi>samiCno /mago sta na tem dvtv bi>ju dosegla Jure Slatia^k in Nenad Bojanič, Miha KljajiČ pa je kljub dobri ipi §e vedno premlad za moćno Člansko konkurenco. Bolj uspešni so bili igralci druge ekipe Vegrada, ki stiobc tekmi 4. krcv ga prvenstva v 3, drtavni Ugi odigrali v telovadnici i>sn^>ve Sole Bratov Lelonje v Smart nem ob Paki. Ekipi K.ijuh-Slovan iz Ljubljane \s\ Merkur iz Kranja so premagali z rezultatom 6 : 2 in so trenutno v vrhu prvenstvene razpredelnice. Uspešni Hi bili tudi mladinci Vegrada (Miha Klja-jiC, .laka Golav^k, Patrik Rose in Dejan Lame^ii), ki so v nedeljo na domaćem parketu osnovne Sole Gustava Šiliha nastopili na ekipnem kvalifikacijskem turnirju Republike .Slovenije za mladince. Po dveh /maph (pn.îli Ptuju s 4:3 ter Lendavi s 4H1) in enem •t ' i ^ -'y . 0mm • t-k - "i Mladinska ekipa Vegrada: trenerka Andreja Ojsteršek-Urh in igraici Dejan Lamešič^ Jaka Golavsek, Patrik Rose in Miha HIjajiČ porazu (proli ekipi Sobota iz Murske St^oie z 2 : 4) wosv^ijili drugo mesto in se uvrstili na finalni del ekipnega prvenstva SKweniie. ■ DK Odlična udeležba, dobre igre v počastitev praznika občine Šmartno ob Paki so člani Šptmne-ga društva Gavee pripravili pivi šahovski turnih. Na njem je Síxle-lovalo kar 32 Jalîistov iz osmih vaških skupntísti (VS). Manjkali so le predstavniki VS Slatina in Gorenje. Organizatorji turnima so bili nad odzivoiîî prijetno presenečeni, prav tako pa tudi nad dobrimi igrami. Največ točk so ob koncu tumiija /i>rali ^histi VS Gavcc pred Šmartnim ob Paki in Rečico ob Pst. S to zmago so se Soslanjćani povzpeli na 4, mesto. V naslcpch. saj so ekipno zasedli drugo mesto in le za 3 keglje zaostali za romunsko ekipo. Med posamezniki so dosegli še veqi uspelî, Lt>ziČeva je bila druga in za zmagovalcem Romunom ^lostala le za kegelj. Uspeh so dopolnili §e Glavič s 3-meslom, A. /nidar s peiim. med deseterico pa so imeli še dva ickniovalca (7. in S-mesu-i). ŠDŠtaivI - Ki>i\|lce II 6:2 t3048 : amj Šoštarut Križovnik 507 (1), L. Fidej 504 (I). Glavič 518 (l)..lakop 490 (0), Petr^wič 491 (0). Kasičič538 (1). Uspešen zacelek sezone Po uspcsni tcknuwalni sezí>ní 20tl2/2003, v kateri so plavalci Plavalnega kluba Mladinski servis Velenje na prvenstvih Republike SUwenije osvojili 2ó medalj, so meseca septembra vadili v tekîvad-niei Š^^lskega centra Velenje. Brez zamude so laliko od L oktobra naprej tudi trenirali v velcnj.skem zimskem bazenu. Po uspešno opravljeni maturi sla se na študij ixlpravila txJlična plavalca Jernej Oeepek in Tina Pandža. Medtem ko bo Jernej v Ljubljani, je Tina odpotovala na Sludij v /.DA- V mestu Dayton v zvezni državi Ohio bo študirala menedžmcnl in trenirala plavanje. Najmlajši kategoriji pa .sta imeli ob koncu ledna že prvo lekmwa-nje. Na Ravnah so se udeležili 1. ktx^ga pred tekmovanj a pnensiva Slovenije za mlajše dečke in mlajih deklice lerdečkein deklice. Med liOtekm^'Jvalci iz sedmih ki ulxw so tlosegl i dobre uvrstitve, najboljše med njimi pa Nina Droie in Aleksandra Radivojevič pri starejših ter Tina Meža in Matjaž Borovnik pri mlajših. Rezultati: Mlajie deklice-50 m liri>lno: 4. Tina Meža 42.34; ItH) m prsno: 2. Tina Meža 1:41.47, 10. Sanja Stanič 1:54.46:200 m prosto: 7. Tina Meža 3:07.33. Mlajši dc^kl - HHÍ m prsnur 3, Matjaž Borovnik 1:27.83, tO. Žiga Hudournik 1:39.42: 2fH) m prosto: I. Matjaž Borovnik 2:27.5sto: 3. Nina Drole 5: LS.Or>. lO. Aleksandra Radivojevič 5:45.65. Dečki- 50 m hrbino: 6. Jože Blazina36,22.10. Marko Krstič 39.00; lOOmprsno: 6. Jože Blazina 1:36.87,7. Marko Krslic 1:42.12, lO..Taka Gorišek 1:50.30, 20i» m ilellm; 4. .lože Blazina 2:55.35, 6. Marko Krslić 3:.18.9y; 401» m pnisto: 5. Jože Blažina 5:12.25. Sklenili lelosnjo se/ono Oani Šaleške rga goli kluba so sklenili letoSnjo sezono s tuniitjcm v Olimju. kije hkrati Sicl tudi za klul>sko prvenstvo. Hkrati sla potekala dva turnirja: klubsko prvenstvo za Člane Šaleškega golf kluba in odprt turnir za v.se i^stale prijavljene. P(^kriwiteijsivo turnirja je prevzelo podjetje Aja - Lina iz Velenja. V klubskem pivcnstvuse jevbrufo se^evloj pri mi^ških najbolje ixlre-z-il i\Qlo Petek, pri ženskah pa Iza Petck-Strozak. V kategi.viji neto mo^ki je 1. me^lo Lisvojil Jernej Marinšek. 2. mesto Aleš ^eplak in 3. mesto Jože Čcplak. V &nski konkurenci neto je L mestih osvojila Tana Sirt>zak. 2, mesto Pc^lona Hojan in 3. mcstt) Lela Hafner. Nacxiprtem tumiiju. ki je pcjtekatvzpi^redno s klubskim pivcnstvom, so se tekmovalci pijmerili v bruto kategi^riji. Med ženskami je 1. mesto v>5vqjila Krista Ko^ič-Som (GK Velenje), med moškimi pa Danilo Pudgar (GK Dravograd). Najbližji udarec je uspel Jerneju MarinSku (Saleiki GK). najdaljši pa Alešu Čeplaku (Šaleški (tK), Ti i medalje IXíni IXedié, A/il (lOlac dve V/.alcu je bila 2. pokalna tekma v karateju. Sodelovalo je rekordno število klubov in posameznikov. Pomerili so se malčki in malcice, mlajši dečki in deklice 1er starejši dečki tn deklice. Klubtw je bilo 35, posameznih nastop Pečnik 4. mesto; mlajše deklice. ptw;(mezno: Dagana Cijić2, mesto, Nina Nedič 3. mesto, ekipno: CVqič. Nedič, Kerczovič 3.nicsto. lispesna i^ia Veienjcanov .šahovski klub Velenje z nioHvom uspešno igra v drugi, tretji in v celoletni ligi. V drugi ligi je bil otiigran peti krog. Vclenjčani so igrali s Tramom in zmagali s 5 : 1. Zmagali s<î tudi v vseh prejšnjih krogih: / Muto 5.5 :0,5. s Polskav^> 4,5 : 1.5. s Ptujem 4: 2. in 7.7.agi-)rjem 3,5 ; 2,5. V jigi nastopa 10 moštev iii po petem kropi vodi iTioštvo 'Iriglav iz Krškega s 25 točkami pred Velenjem 22,5 in RMskavo 19 itd. Sesti in ^edmi kri>g bosta v hotelu Paka 8. novembra ob 9.00 in 14.00 uri. V sedmem krogu se bljčanah in premagiili domačine kar ^ 53 : 0.5. V devetem krogu so gostili moštvo Ljubljanskega ŠK-upokojencc in jih premagali .s4,5 : 1,5. Vligi vodi moštvo Niwe (îoriee. pred Vrhniko in Domž.ilami. Vclenjčani so na sedmem mestu. V naslednjem kr^>gu bodo gostovali v Šentjuiju. Vpripravahza Iigi> so se pomerili šahisii Šo.^tanja in Velenja na desetih deskah, Tokral so zmagali igralci iz Velenja z rezultatom 8:2 (M. Kurtovič: M, Maiko 1 : 0). Vnedeljo. 2. II. ob9,(X) uri.bo turnirvprostorih kluba (Kopališka al. 3) z igralninî časom 2x15 min. Igrajo laliko vsi, ki se bodo prijavili. ... in Sošlanjianov v septembru je šahovski klub Šoštanj cxligral prgateljskosrečanje na lOdeskah s šahisti sekcije upokojencev Velenje in zmagal z 52.5 r 47,5. {)b tej priliki so se z minuto molka .spomnili na Slaneta CJrudnika. starejšega, kije v Času svojega življenja .«sponzoriral šahovski klub Ši^ianj, 23. oklobrajc bil v Šoštanju odigran prijateljski dvoboj z ekipo Velenja na 10 deskah. Boljši Kobili gostje iz Velenja in zmagali z8 :2. Začela.^ je iudi3. državna liga vzJvxl. Ekipa Šoštanja je v prvem kriv prcmagalj drugo ekipo Velenja s 3w^ : 2,5; v drugem krogu so Soštanjčani premagali ekipo (iomje Radgone 7 3,5:23. v 3. kn^gu pa Pt^lskavo s 4.5 : 1.5, Irentuno so ŠoštanjČani med 21 ekipami na 3. mestu. Tako so igrali 13. krog I.SNI; Šmartno - Gor1cii0:0 Šmartno: Sraga. Ristič. Pokleká. Vrvič. Miljatovič, Gobce. Aliljabič. i^inkcj. Spasojcvič (od 6y. Kolene), Kovačic ( od 5B. Omladič ), Mujanovič 82. Fil ipovč), Vrstni red: 1. Primorje 25 (+20). 2. Koper 25 ( + y). 3. Maribc^r 25 ( +12). 4. Gorica 22. 5. Mura 21. 6. Publikum 20, 7. Olimpija 17.8. Šmjďlno 15 ( + 1), y.Domžale I5(-I4).lO.Drav.v grad 12. U. Drava 8, 12. Ljubljana 5. krog2.SI\i. Dr.ivinja •> Rudar 4:2(3:0} Ruihin Jozič (od 45. Kališek), Jeseničnik, Mernik (od 46. Romih), Softič. Kijanovič. Alem MujakoviČ, Bunc, Sprečakovič (od 61. Šmon) . Ibraiiimovič. Anici Mujakovič, Ekmečič Sirťlci: I:0-Koljič(38'). 2:0-Ilcxlžar (41'). 3:0 - Ćuš (45'), 3:1 -Soťtič (73'). 3:2- Ekmečič (8I').4:2-Hodžar(87, Hm) Vrstni rwl: I. Rudiu-32, Z Bela kraj ina 26.3. Zagorje 24,4. Dra-vinja 23. 5. Livar 20, 6, Krško Posavje 18,7. Aluminij 16.8. In-glavl5.9.1zx>la 13.10. Brda H. H.Tábory, l2.Svol>ož 2. II, V Nedelja 2. II Ribnica D. 2. /KL Velenje - Brežice 30 : 24 (16 : 12) Velenje: Stumberger, .lukič i (1), Mir/. Mviralovič 3. BoškiwiČ 5(2),Skazal,Bubík3.Mujíč2. Omeragič 3. Skoéaj 1 (1), Rus-mir. Mirs,. 9,'I<>vi>rljan. Lakič 2, Avberšek. A SKI. Elcktra .Šoštanj - HcliOA l)t>mža|e 61:64(45 : 50,31:28.15: 12) Aucr3,Ručicaj 9(5-7). Mitn> viČ 12 (3-4), Nedeljkovic 12 (4-4), Sariiatl ič 11, Vidvoič I Nuha-novič 6 (2-4), Sagadin 6 (2-4) 2. SKI. * moški U>narl - Velele 89182 Velenje: Milčič 15. G. Vaupiv tič 18, Pctrov;č3,T Vaupotičft, Ploj 15, MrJeiyak 7, Pungartnik 14. Valcnčiik 2 I. DOL - moški Pomuije Gnlex Regal-§nš(ar\j TojH»lšica0rJ(-22.-12. -22) Soštaiy TópolŠicií-Vinčič, Tot, Pavič. Djordjevič. Fujs, Pokleká. Dupli.šak. Pomer, Satjcr. Sovinek, Sevčnikar, irencr: Bruno Najdič DOL - /.('Dskc Prebold - K(\|uli .Šoštanj O ;3 (-10.-16, -18) ICtjuh Sošluiij: !^umnik. M, Tajnik. Š. Tajnik. Di.Jovičič. Da. JoviČiČ. Plešnik. Kamenik, Memič, Konovšek, Led i nek 30. oktobra 2003 '^H'JiS SPORT IN REKREACIJA 17 Primož je bil Majina zlata ribica Na vck^iijski {K)-inoU ski skakalnic i sla so ponuiila Maja Vlir in l^riinož Pc^li^rka - lioijsi \o l)il Priino/. Maji pa so jo i/|X)lnila velika želja Bojana Spegei Miya vue je koíiiaj pcuwjslictno dekle, ki pa Rctxl svalil vrslníczagiv lovo zelo ra^ikujc. /c ixl wojega 11 Iťla slarwlí namreč trenira smučarske skoke. /aćcia je. kojebil Pri-mož. Pelťrkfl (prvić) nu vrhuncu kariere. !n loprav/wto. kcrjj jel>jl velik v/on Pičlem je v Nedeljskem dnevniku opazila akcijo Zlala ribica, iâ iiaiuivc izpolnjuje želje bralcem. In je pcftialapjsmo, v katerem je napl-.^alii.da je njena največja želja, da na skakalnici p<''nieri Primožem Pelcrko. /godilo se je v torek, v Velenju, na 90-metrski skakalnici. Priprave na nenava tekmo so bile ienwlii!e-Jc»žv()firajenšck. tehnični vodja v iclcnjskcm .sluikal-ncmMubu. namje/aupal.da»o^ nanjo pripravili luko kol na vsakih veliko tekrîto. "iukajjioludivii naSi Ircnerjf, ki bodo tokral ludi sodni' k). Skakalnica je odlično pripravljena, pi^znala pa poba tekmoval' ea. Maja se je že leta 20(11 na njej tKiliénoodrc/iila.íiaj smoiakrat pripravili lekjiwvanje ženskih «skakalk iz II di-žav." Majajc imela, preden seje prvimi peS podala na vrh skakalnice, tremo. Ra^urljrv dogodek jc bil pred njo, pa Se navinoiji ^Jiio brenčali okoli nje. Ni prav zgovorna siiia, "'U> .so uidi sicer moje najpogosteje napiike, vseeno pa je bilo neptizabno, "je zaključila. Primož pa nam je pt'>vedal se lo. da mu je zelo vŠeČ. da je za sikoke zagretih vse več deklet. "Spomnim se časov, ko iia bili le dve, ena iz Avsirijc in drugij iz Nizozemske, Seilaj imam«i dobre skakalke ludi Slovenci. Maja mora iztíoijšali odskok, pa bo, Morani pa reči, d« sem bil 7elo sproščen in da jc bilo tole, čeprav se je (xlvijato precej na hilnv prav lepo doživetje." O mtadi stovensM skakalki Maji Vtič bomo zagotovo Še ve//-ko slišati. Žeija, da se na skakalnici pomeri s svojim idolom Primožem Peterko, pa se jI Je izpolnila v Velenju. PRVI ROJSTNI DAN Planet praznuje! / * o • o • / Vabljeni tudi vi. Od 15.10. do 15.11.2003 Zabava za malčke In odrasle. Brezplačni koncerti znanih glasbenih osebnosti 5. in 6. novembra med 15, in 20, uro: ko bodo nastopili Vesna PIsarović. BePOP, Happy bar>tf, pa čarodej Albin Anžel« Balorur Mihec, pripravili vam bomo de^ustaclje, rolado, In še mnogo veiL Za najmlajše pa bodo vsak petek in soboto potekale otroSke ustvBrJaii>e delavnice. Poiščite letak s programom v Planetu Tul Celje, Izberite svoj najljubši dogodek innasobiščitel Oodstne mlofmxije tmte izbili pri Jelki Žafran na («lefonski SlevilkI 03/42 4) 011 www .pl 8 n et-tus.com Kjer so zvezde doma Jesenovanje za vodnike ^Rodovom poznim bodi lik, lo iidj bo naš \zklik - RSAr je v nedeljo zjiilnij odmevalo |)() Bohiiiiii - Znova so bili v i»laviii vlof»i iaborniki, le da lokral br(*z "la nialili" - Bil ie lo naniree i/obra/evalno-niolivadjski vikciul za vodnike Pri tabornikih radi rečemo, da nobena akeija ni L^la brez^ia maliir (beri: tabornikov o^l prvega do osmega rai^reda), ac res. a včasih morajo tudi iL«li. ki (lakole ptxtiûio) skft^ijo za prenašanje wianja mlajSiní rotUjvom, kiiksno &tvarpi)sAontičbto sami. Začelo se je v petek proti večeru, ko so ^fi kmetijske zadruge (da ne bo zmede - lema jeseno-vanjajcbila lokral kmelij a) pričakali približno 50 PP-jev (tabi>miki od 15 do 21 lel) in grč (labomiku sla-rejii Oil 21 let). <"ilj tridnevnega dru?erija. ki 'imo ga poimemwali "Jescmvanje /av<.)dnikc 2003". je bil Npoznal i i^stale Člane rixlu in (jasno) pricU^hii i kakšno nov<î znanje /-a delo z vodom. Lepšega sprejema od zasnežene pokrajine ol> vznožju Julijskih Alp si skoraj ne bi mogli želeti. In smo se dogovorili, kako in kaj, ter začeli z delom. Večerna igra ("kradli" smo si živali z improviziranih kmelij) je za razliko od lanskega leta lept J uspela, Mdoe manj uspeivno je bîlobujenjevst'îtHHo. A smo do desetih vendarle spravili v tek kmetijsko mebanizaeijo in dopoldne posvetili timske um delu in komunikaeyi. Pri kosilu seveda ni ^o bre/ spren^ljanja uvoíta smuí-ariJíc sezone, tudi v Ril^'vemLaAi smo Tinino iJelrto me^to glasno ptizdravill, Popt>ldanske aktivnosti so bile namenjene predvsem planiranju in izvedbi akeij lako na rtxio-vi kot državni ravni. Idej jc ogn^m-no,cnlviziazma prav lako. zdaj smo na vrsti, da vse, kar smo pretekli vikend piïvcdali in /Á^pi^li. izve-demi^. Izvedba pa ni bila problem pri drugi večerni igri. S^ïbota je bilaias zadeiekiivîJco igriavCIuedo. Nova uspc^Tiica taborniških iger! lil kol jc lo pri taborjiikih že ustaljena praksa, jc prii^l dan (težkega) skivesa. Se ena tradieijapri nas pa je, da se nikakor ne moremo positv vili. lako RU10 slovo iz Cioz<Íne Sole v Boiiinju prestavili v eno velenjskih pieerij, od koder pa smo vendarle i>dSIi - predvsem novim uspehom naprrHi.Manj poeliOno nekfl-icri v zaslužene po<ÍÍUiiee, drugi pa nazaj v SoIo, Do naslednje labor-niSke avanture! ■ Hugo FoRi FaShiON ...UMETNOST OBLAČENJA... oofW-iesi • za njo • S i OUI ^ ÏÏ fsinpniiannnílř^^ esenske barve za njega ^ l OMOI.řBO! I: ESERNOVA CESTA lA, VELENJE RAVNO POSLOVNI CENTER FORI) 898 47 30 V podjetju vam poleg vseh vrst betonov kot novost ponujamo TOR pripravljena suhe mešanice v 30 kg vrečah ali 6 m'silosih za: • vse vrste ometov • malt za zidanje • kontaktna malte (špric betone) • estrihe Pri uporabi dodate le vodoHI Tel: 03/899 6213 Gsm: 041 622 148 www,ht2.s{ TOR 18 MODROmiL^ KRONIKA 30. oktobra 21)03 Prvi sneg povzročil precej nevšečnosti Poleg ziiiodo V promel u največ dela s poloniljenlm (iixn'jeni iii poxsipanjoni ncv^jrnili klan{'e\' Velenje, 24. oktobra - Ni jřh bilo mato. ki Jih /e petkov sneg presenetil. Zato je bih nekaj zadreg tudi v prometa. Na našem koncu največja na vinskogorskem Mancu, ^er je voznico na spolzkem ces&lču zaneslo v avto, s katerim so se v šolo peljali dijakih K sreèl ni bilo hudega. Le vozniki so "bentilh, ker je bila cesta zaradi nesreće zaprta dobri dve uri. (foto: S. Vovk) Vilcnje - Vremcnskvne emMc gnMlr\|e in vzxlrževanjc pmiSin, seje nji-h(wa zimska služba ravnala po uradnih vremenskili napoveOiJi. Koje ^e v čctrtekzvečer začelo snežili Kidi v Velenju, so ob 21, uri od^i na leren. Aktivirali so imerveneijskovozilo. s katerim so v mestni ol>činÍ Velenje na območju Cirkovc. Šenbrica. Konovega in Ljubljan^e ceste že ponoči sekali in rezali drevje, ki je grozilo, da se bo ob sneženju pcnirlo. Nekaj vej se tudi je, a so jih že do zjutraj odstranili. Do ure zjutraj so žc posuli tudi strmine v Pesju. Podkraju, Kavčah, Šenl"»rieu. C-irkovcah in na o.stalih odsekih. ki soi^e iz pn:jSnjih zim znani kol nevarni in v zimskih razmerah velikokrat tudi problematični. Na PUP-u pravijo, da jili prvi sneg ni presenetil, saj so že pripravljeni na novo zimsko sezono- Na deponiji imajo dovolj pcxsipnega materiala, pa [udi vozil in ljudi. Tokrat so žc vključili velik del ekipe, res pa je. da s plugi Šc ni bilo iret>a na ceste. Koncesijsko zimsko služtx> v MO Velenje opravlja tudi družba Andreje, d. o. o., ki je v petek ob 5. uri zjutnij pcwlala na teren intervencijsko služtxv Večina cest je bila dopoldne žc normalni^ prevoznih. Že zjutraj so splužili ludi cestc na Paí>kem Kozjaku in v C.tirkovcah. kjer je napadlo največ snega (na Kozjaku kar približno 25 cm). V iîpoIJanskihurahsonadaljeva-li s posipanjem ostal ih cest. zaradi napovedi jutranjih temperatur pod IcdiSčem pa so podjetja, ki opravljajo zimsko služlx>. ceste poisipala tudi v noči na st^lxno. ko je sneg žc pojenjal. ■ bš ?0 HRIBIH IN DOLINAH Pričela se je tretja odprta planinska šola /otvoritvijo slikarske razstave avtorja Zvone ta (Iriljca. alpinista in gorskega reševalca iz Kiimnika, se je sredi tega meseca v avli MC> Velenje pričela tretja odprta planinska §£>la za odrasle-v zimskih razjneraii. Letošnje planinsko usposabljanje je organizator PD Velenje posvetil liO. obletnici slovenskega pIanin.skegadruStva in 55. otálet nic i Planinske zveze Slovenije, Namen organizatorja, oziroma Sole, je enak kot v predhodnih dveb: omogočili udeležencem, da se seznajiijoz ("«novami varne hoje v gore, spoz- navanjem gorskega sveta, ixinosom do njega in ljudi ter osnovnimi p^îgoji medselxynega sixielovanja rn Ziiliievami vame hoje v gi^re v zimskih razmerah. /e prvi dan smo udeleženci pc^sluiali predavanje Jožeta Melaróka. k: je izčrpno predstavil zgodovinski oris nař4anka in delovanja slovenskega planinskega druàtva. Kamniško- Savinjske podružnice SPD. u.stanoviicv Planinske zvez^ Slovenije in posameznih planinskih drui^tev. Nadvse zanimivo, pred vsem pa koristno predavanje, pase nam otx;ta v nadaljevanju prihodnji Čet nek. 6. novembra ob 17, uri v veliki sejni .«»ohi 7D Velenje. Znani alpinist in dolgo-letni gorski reševalec Diuiilo Skerbinek txi govoril o nevarna«;tih v gorah pozimi in najpogostejisih nesrečah. Meteorolog Marko Primožič nam bo predstavil značilnosti vrenKna ptwimi. Poznani zdravnik dr. Janez Poles bo predaval na temo: >*Da t'^i t^ila hoja v goro pi^zimi tudizdriivii...«. Praktični prikaz opremo planinca za zimske razmere pa bosta prikazala Milan DimitrovIČ in Franc MarSnjak. Organizator PD Velenje vabi vse ljubitelja gora in pohodnišrva. k' posel«j velja to povabilo planinskim vodnikom, da se v čim večjem Številu udeležimo tega i/pt^pi'ilnjevanjn znanja, ki je neolMiodno polrel^no za varno gibanje po goi?icem sveiu. Planinska šola je rudi letos brezplačna. Bjgc^ za vsakega udeleženca je sno zadovoljstvo. Ibrej na svidenje prihodnji četrtek oh 17, url v veliki sejni s<îbi ZD Velenje. ■ M. Hrusti Policisti delili kresničke Pešci so poleg kolesarjev najbolj ogrožen del tideležeiirev v reslneni [Hoinelii - V leini In mraku je pametno nosili kixîsnieko Milena Krstíč - Planine_ Vckr\je. 23, oktobra - V okviru preventivne akcije, ki je v četrtek potekala na nbmt>^u PtMicijske postaje Velenje, namenjena pa je b'ù'à predvsem peScem. .so policisti razdelili .^4 kre.sničk. PeSci so se na kraju samem lahko prepričali, kako pomemiv noje nošenje kresničke v večernem času in mraku. /. njo so bolj vidni, vozniki jili opazijo prej. Ves dan, dopoldne v uČ'niii delavnicah, popoldne in proti večeru pa na terenu, je p^ne-kal pregled in nastavitev luči na osebnih avtomobilih. V učne delavnice so vozniki sami pripeljali deset avtomobilov, proti večeru pa so jih v bližini l'jencinskih servisov v Velenju na Šaleški in v Šoštanju u.stavili 19. Prav pri slednjih seje pc^ka-zalo. da z mnogimi lučmi ni vse tako. kot bi moralo biti. Pri enajstih so ugotovili napake, ki so jili tudi odpravili. Kje je rdeči golf? Vťlenjc, 22. oktobra - V noči na sredo je bil s parkirnega prostora pred stanovanjskim l>lokom na (KuiSki ulici ukraden rdeč golf. la-st D. K., na katerem st> bile na mecene registrske tablice CE T»^-673. Cc hi kdo karkoli vedel o tem vozilu, ga policLsii prosijo, da jim to sporoči na Številko 113. hdiko pa tudi n,l anonimni telefon (J8CI \2in Vse jim pride prav Žalec, 22. okiiibn» - V HramSah jc v iH>Či na sredo neznanec vlomil v šc nedograjeno last V. C. Potem ko si je ogledal pn'^store novogradnje, je iz kletnih prostorov znavil in odpeljal motorno žago. kompresor za stisnjeni zrak. k(»vinsko cisterno za vino in nekaj ventilov za radiatorje. Lastnika je oàkodoval za kakih I(X)-íXX) tolarjev, ŽmIcc 24, okUibra - iz stanovanjske hi^ v ulici Ivanke Uran-jek je neznanec v noči na peiek ukradel glast>eni stolp z dve-ma z\'<3čnikoma in lastnika Z. V. osktxloval za okoli 40.(MM) tolarjev. Pcmyrac. 25. oktobra - V Pongraeu je bilo v noči na solx>to vlomljeno v dva vikenda. Lastnika. V. P, in A. P.. ki sta oškodovana za KJO.OtX) tolarjev, pogreSata televizor, plinsko jeklenko, daljnogled ter več steklenic alkoholnih pijač. V noči na ponedeljek. 27. oktobra, pa je neznanec t>biskal ítí en vikend v Pongraeu. Odnesel je televizor, tiskalnik za izdelave^ fotografij in digitalni folc^apitral. Laslnik je cxÍSk<.xÍovan za okoli pol milijona tolaijev. Vcleiýc, 27. okli>brii - E/ skladiSča podjetja Vegrad Velenje je nekdo odtujil za okoli 2,(XKM M K) tolarjev različnih aluminijastih prtîfilov. Velciye, 27. «Mobrsi - Na Stanetovi je t^ilo vlomljeno v leseno barako. Neznanec je odnesel za okoli lOO.íxxj tolarjev orodja. Zakuril na balkonu župnišca (» pa je v prostorih župnišča zagorelo v ponedeljek, ob 19.20. Vzrok požara vsaj zaenkrat še ni znan. Zgorela je oprema spalnice, del poda in vrata. Požar so pt^asili gasilci. Na udaru kleti na Tomšičevi Velenje, 21. in 22. oktobra - Stanovalki s TbmSièeve sta bili prejšnji torek močno presenečeni, ko sta ugotovi I i. d a je neznanec vlomil v njuni kleti in iz njih pobral uporabne stvari. Odnesel je računalnik, smuči, električno orodje in ju oškodoval za celih 200-000 tolarjev- Naslednjo noč pa je neznani nepridiprav, prav tako iz kleti na Tomličevi, last A. M. in L. D., ixinesel za lOU.OOO tolarjev tohc: športne opreme, t>blači), orodja in glastieni stolp. TV SPORED 19 ČETRTEK, 30. oktobra PETEK, 31. oktobra SOBOTA, 1. novembra NEDEUA, 2. novembra PONEDEUEK, 3. novembra TOREK, 4. novembra SREDA, 5. novembra SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Dûbrojurro 09.00 Poročila 09.05 Pod klobukom 09.45 Zgodbe iz školjke 10.25 Odpeli pesniki 1035 Glasovi ljudskega pnpovednštva. izob. odd. 1125 Zgodba o telesu. 4/8 11.50 Velika imena malega ekrana. Ježkova nagrada 2003 13.00 Poročila, iport vfÇfTw 13.30 Kukavica in piščal. ob 75-letnk)! radia in 45'lelnnk)i tv Slovenija, posnetek 15.00 Petielemeril 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Nd liniji 17.25 Petrček, 23/26 17.40 Alica, kult magazin 18.05 Pumovci. dokum. oddaja 1835 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Počastitev dneva Reformacije, prenos iz CD 21.00 Tednik 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Osmi dan 23.20 Iz klasičnega arliiva... Leonid Kogan 23.25 Glasbeno potovanje po Rusiji, 4/5 01.00 Dnevnik 01,45 Osmlđan 02.15 Tednik 03,10 ZaljubljeniTl?omas,belg.t. 05.00 Šporfnifílm SLOVENIJA 2 07.40 Teleîekst 08.30 Mostovi 09.05 Dobro jiJtR) 1105 Tv prodaja 11.35 VideostranI 12.55 Tv prodaja 13.25 Sledi, N Maribor 13.55 Pomagajmo si, tv Koper 14.25 Svetovni izzivi 14 55 Dežele svela, 5/10 15.45 30.8orštnlkovosrećanje, ponovitev 16.50 Bo}tlnllQ>vo skozi čas, dok 1730 MestecePeyton,S7/114 16,00 Iz naših krajev 18.15 Dober dan èvropa 18.45 Primorska kronika 19.00 Videospotnice 19 45 Knjiga mene briga 20.05 Sestra v ogledalu, portret Lenče Ferenčak 20.50 Svetovni glasbeni dnevi Slovenija 2003 2130 Sanje In konflikti-beneški bianale 22.00 Mama in kurta, čbtilm 01.30 Praksa, 1/23 0215 Dnevnik zamejske tv 02.35 Videospcrtnice 03.20 VideostranI 07.00 Action man, ris. serija 07.30 Super punce, ris. serija 07.55 RicktLake 08,45 Nova ljubezen, nad. 09.40 Skrivnost ljubezni 10.30 Tv prodaja 11.00 ČudeUlvIjenja, nad. 11.50 Maščevanje je sladko, nad. 1245 Tretja izmena, nan. 13.40 Tv prodaja 14.10 RickiLake 15.00 Maš£«vanjejesladko,nad. 15.55 Cudežtvljenjanad. 16.^ Skrivnost ljubezni, nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 Nova ljubezen, nad. 19.00 24 ur 20.00 Trenja 21.30 Parč kanje. nan. 22.15 Alias, nan. 23.10 XXL premiere 23.15 Zaiiodno krilo, nan. 00.10 24 ur 01.10 Nočna panorama SLOVENIJA 1 07.00 Sneguljčica, lutkova pred;. 07.50 Kdo je pacek, 5/15 08.10 Pelrček, 23/26 08.20 Čarovnik iz Oza, plesna predstava 09.00 Na liniji, oddaja za mlade 09.40 Eva Jelene ali Anže Palka, 2. oddaja 10.00 Praznično Dcgoslu^e ob dnevu refonnacije, prenos iz Murske Sobote 11,15 Avtoportret: Ptona Juh 12.05 McLeodovI hčeri, 4/22 13.00 Poročila, Spon, vreme 1315 Pumovci, dokum. oddaja 13.45 O živalih In ljudeh, tv Mb 14.15 Vsakdanjik in praznik 15.20 Osmidan 15.55 Mostovi 16.30 Poroćfia, šport, vreme 16 45 SUg s smetišča, 1/6 17.10 Iz popolne torte 17.40 Skrita podn^čja znanosti, 18.30 Žrebanje deteljice 16.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vr^ie, šport 20.00 Najšibkejši člen, kviz 20.50 Zoran Hočevar bonboniéra, tv igra 2t.25 Homo tudsticus 22.00 PcročUa, šport, vreme 22.20 Polnočni klub 23 35 Skrita podmčja znanosti 00.30 Zoran Hočevar bonboniéra, tv igra 01.05 Dnevnik, ponovitev 01.50 Home turistk:u$ 02.15 Plin, amer, fifm 04.05 Porola, dramsko ^edališče SLOVENIJA 2 07.40 Teletekst 08.30 Mostovi 09.10 VideostranI U.10 Tvpn^daja 11.40 Videostrani 14.40 Tv prodaja 15.10 Omi^e. perspektive Slovenije 16.40 Na Luno. dokum. oddaja 17.45 MesteccPeylon.88/114 1615 Vic za jurja 18.35 Miniature 18,45 Primorska kronika 19.00 Videospotnice 19.45 Knjiga menebriga 20.00 Resnični želeli ste. mHord. 5/6 20.55 Futurama, 7/13 21.15 Praksa. 1/22 22.00 Noč čarovnk:, amer, film 23.30 Slovenska jazz scena 00.20 Praksa, 2/23 01.05 Videospoljitee 01.50 Dnevni k zamejs ke TV 02.10 Videostrani "J 06.35 Action Man. ris. serija 07.00 Super punce, ris. serija 07.25 RicktLate 08.15 Nova ljubezen, nad. 09.10 Skrivnost ljubezni, rad. 10.00 Tvprodaja 10.30 Čudež življenja, nad. 11.20 Maščeva nje je sla dko, nad. 12-15 Trenja, ponovitev 13.40 Tv prodaja 14.10 RickiLake 15.00 Maščevanje je sladko, nad. 15.55 čudež življenja, nad. 16.55 Skrivnost IjutMzni, nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 Nova ljubezen, nad. 19.00 24 ur 20.00 Dnevi grmenja, amer, film 21.55 Pazi, kamera! 22.25 Teksaški mož postave, nan. 23.20 XXL premiere 23.25 Očetov prijatelj, amer, film 01.00 24 ur, ponovitev 02.00 Nočna panorama KiHiaif 27 49 S2 SLOVENIJA 1 07.05 Teletekst 07,25 Zgodbe iz školjke 08 00 Teterime 08.05 Pod klobukom 08.50 Cofko C0Í, ris, film 10.30 Gimnazija strtih src. 19/26 11.15 McLeodovi hčeri, 6/22 12.00 Tednik 13,00 Poročila, šport, vreme 13,25 Smer vesolje, 13/26 13.50 Polnočniklub 15.00 Najšibkejši člen, kviz 15.55 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, šport, weme 16.45 Návrtu 17.10 Ozare 17.15 Zgodba o telesu, 5/8 17.40 Alpe. Donava. Jadran 18.10 čebelKaMaja, ^26 18.35 Risanka 19.00 DnevniK vreme, šport 19.30 Šport, vreme, magnet 20.00 Povabilo med zvezde, v spomin AtijuSossu 21.00 Avtoportret Světlana Makarovič 22.00 Trend, oddaja o modi 22,30 Poročila, šport, vreme 23.0D Pod rušo, 6/13 00.00 Tanka rdeča črta, amer. f. 02.45 DnevniK ponovitev 03,15 Na vrtu 03.40 Ramona, amer, film 05.OU Superpokai v rokometu (Ž): Krim EtaMalizia-Besancon, posnetek 06.25 Zgodba o telesu, 5/8 SLOVENIJA 2 07.40 Teletetet 08.00 Tv prodaja 08. X Mostovi 09,00 Videostrani 10.00 Frasier, 8. del 10.20 Pogled z balkona. 6/6 11.35 Jasno in glasno: se zavedamo svojih korenin, kontaktna oddaja 12.30 Tv prodaja 1635 Potdomov.kanad.Indij.f. 18.10 Superpokai v rokometu (2), Krim Eta Malizia • Besancon, prenos 20,00 Sinovi in ljubimci. 2/4 20,50 Rdeča violina, kanad, film 22.55 Sobotna noč 00.55 Dnevr^ik zamejsketV 01.15 Vicfeospotnk:e 02.00 Videostrani 08.00 08.05 0830 08.40 09.05 09.25 09.35 09.45 10.10 1t.15 11.30 12.00 12.55 13.50 14.40 15.35 17.15 17.20 19.00 20.00 21.10 23.30 01.05 02,05 09.00 i 09.00 Graška Gora poje In igra 1 09.40 i 09.45 2003. posn. 2. dela fesL ^SSr 52 1 10.30 Vabimo k ogledu 09.00 POP CORN, ponovitev \ 10.35 Videonovice za gluhe in 1015 Vabimo k ogledu naglušne 1020 Odprta tema, ponovitev 1 11.20 Naj spot dneva j 10.45 1 12.00 i 18.55 i 19.00 i 1930 11.20 Naj spot dneva i 11.25 Videostrani 14.00 Videostrani [ 17,55 Vabimokogledu 17.55 Vabimo k ogledu \ 18.00 Miš maš. otroška oddaja. 18.00 Ush/arjajmo skupaj, otr.odd. 3. TV mreža 18.40 Regionalne novKe i 18.40 Naj spot dneva 18.45 Naj spot dneva i 18.50 Videostrani i 19.35 18.50 Videostrani : 19,55 Vabimo k ogledu \ 19.55 19.55 Vabimo k ogledu i 20.00 Ob dnevu reformacije: \ 20.00 20 00 Poslanski večer Bojana Evangeličanska cert^ev I 20.30 Kontiča; gostje čas&ii A.V. na Slovenskem, gost: občani MO Velenje dr. mag. Geza Emisa, škof Matjaž KmecL Nestlžgank, evangeličanske ceri(ve i 21.00 mag. Ivan Marin. dr. Milan I 21.00 Avtošok: Rally Maribor Ževart : 21.30 4ASA; Vlado Kalember. 21.30 Vrtiljak, zabavnoglasb. odd. Rajko Dujrr^č. Alen 22.45 Regionalne novk:e Islamovk^ in Jurca Paden, 22.50 V Ideonovice za alu he in posnetek koncerta i 22.20 nagiušne 1 23.10 Vabimokogledu 1 22.25 23.40 Naj spot dneva 1 23.15 Naj spot dneva 1 22.55 23.45 Videostrani 1 23.20 VideostranI j 23.00 Naš mali svet, ris. serija Obuti mačd<, ris. senja Mjav! Mjav!. ris. serija Vrbja vas, ris. serija Malinji dol, ris. serija Katka in Grbi, ris. serija Moj prijatelj Roki, ris. serija Hikarian, ris. serija Trnuljčica, ris. Iilm Mali helikopter, ris. serija Glave a, nan, Šolska kosart^arska liga Preverieno V najslabšem pnmeru. dokum. sefija Močno zdravilo, nan. Mladi Indiana Jones, am. f. 24 ur - vreme Preprosti Noe. amer, film 24 ur Lepo je biti milijonar Dnjštvo mrtviti pesnikov, amet. film Noč čarovnic • 20 let pozneje, amer, film 24 ur. ponovitev Nočna panorama kMaU 87 46 52 Miš maš, otroška oddaja Vabimo k ogledu Ob dnevu reíonnacije: Evangelfčan^ cert^ev A.V. na Slovenskem, gosi; mag. Geza E miša, škc^ evangeličanske cerkve Naj spot dneva Videostrani Vabimokogledu Avtošok : Rally Maribor Naj spot dneva Videostrani Vabimokooledu 1218. vrv magazin, reg.-iníormatívni program 1. november-Dan spomina na mrtve In Vsi sveti raEŠfVlEf^ANE CITRE VELENJE 20Û3: Johannes Rohrer in Janja Brleč, posnetek koncerta Vabimo k ogled u 1218. \iïV magazin, pon. Naj spot dneva Videostrani SLOVENIJA 1 07.40 Teletekst 08.00 ŽIvžav 09.55 Nede^ska maša, prenos iz Veržeja 11.00 Čuvaji gozda. 4/14 11.25 Ozare 11.30 Obzoriaduha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Sknta kamera 13.25 človek in pol 13.30 Nedeljsko oko 13.40 Glas ljudstva 13.45 Kulinarika 13.55 Pet minut slave 14.00 Avantura 15.00 Fenomeni 15.10 Vabik)2adva 15.30 Kislojabolko 15.50 človeški faktor 15.55 Šport na današnji dan 16.05 Glasbeni dvoboj 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Tistega lepega popoldneva 16.50 Lorelia 17.05 Predmet poželenja 17.20 Družabna kronika 17.35 Vsakdanjikinpraznik 18.35 Žrebanje tota 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.35 Zrcatotedna 20.00 24,20/24 20.45 Intervju 22.00 Poničila, šport, vreme 22.30 Hša iz bambusa, amer. Í. 00.10 Dežtía sveta, 6/10 01.00 Dnevnik, ponovitev 01.30 Čuvaji gozda. 4/14 02.00 Pokvarjena dekleta, 4/13 02.45 South park, 5/14 03,10 Alpe, Donava, Jadran 03.40 Vsakdanjikinpraznik 04.40 Superpokai v rokometu (Ž), tinale, posnetek SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 07.30 Vkleos^ani 10.45 Tv prodaja 11.15 RadimamLucy, 148. del 11.35 Futurama, 7/13 12.00 Naia pesem 2003 13.05 Tv prodaja 14.05 Možzždeznomasko.am.f. 15.55 Magazin lige prvakov 16.25 Superpokai v rokometu (Ž), llnale, prenos 18.00 Liga Simotiil v nogometu, CMC Publikum. KD Oiimpijâ, prenos 20.00 Dezeiesveta,6/10 20.55 Frasier, 9. del 21.15 Pokvariena dekleta. 4/13 22.05 Rojstvo Butoiia, dok odd. 22.50 Dnevnikzamejsketv 23.15 Vkleospotnice 00.00 Videostrani 07.30 TV prodaja 08.00 Našmalisvet, ris. serija 08.05 Obuti maček. ris. serija 08.30 Mjav! Mjav! 08.40 Vrbja vas 09.05 Malinji dol 09.25 Katka In Ort)i. ris. serija 09.35 Moj prijatel) Roki, ns. serija 09.45 Hikarian. ris. serija 10.10 Mala princesa, ris. U\m 11.15 Mali h^ikopter, ris. ser^a 11.30 Glavca, nad. 12.00 Šolska košarkarska liga 12.55 Nedolžen učitelj, amer film 14.40 Močno Zdravih, t^an. 15.35 Umor. nan. 16.30 Sivimetulj. amer, film 18.15 24 ur-vreme 18.20 Trik) Jamieja Qllverja 19.00 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena 22.30 Ugrabitev predsednika, am. I. 00.25 24 ur, ponovitev 01.25 htočna panorama luinvii Z7 4« 62 PON. OOOAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Iz pon. oddaje Dobro jutro 10.30 1217.VTVmagaz)n 10.50 Športni torek 11.10 Iz olimpijskiii krogov 11.15 Športni gosL Damjan Čretnik, jadralni padalec 11.35 Vabimo k ogledu 11.40 Ob dnevu refom^clje. Evangeličanska certtev A.V. na Slovenskem, gost mag, Geza Emiša 12.40 Iz sred. oddaje Dobro julro 14.10 Vkleostrani 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 1218,VTVmagazln 1830 POP CORN, l©nt. glas. odd. 19.45 Vabimo k ogledu 19.50 Glasbeni v Ideospoti 20.00 Razgledovanja, turist odd, 2030 Pogledi na politično in gosp. dogajanje v MO Velenje, post FRANC SEVER 21.30 Poslanski večer Bojana Kontiča. gos^e častni občani MO Velenje 23.05 Vkleostrani SLOVENIJA 1 06.45 Zroalo tedna 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Iz popotne torbe 09.25 Stig s smetišča. 1/6 09.55 Sprehodi v naravo 10,10 Čuvaji gozda, 4/14 10.35 Na vrtu, tv Maribor 11.00 Tistega lepega popokJneva 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega popoUneva 15.35 Mladi virtuozi 15.55 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Radovedni Taček 17.05 Otokživali,8/13 17.35 Junaki divjine, 5/5 18.25 Žrebanje 3 X 3 plus 6 18.35 Žrebanje Astia 16.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, iport 20.00 KomisarRex, 5/15 20.55 Gospodarski izzivi 21.25 Opus 22.00 Odmevi, Iport. vreme 22.50 Knjiga mene briga 23.10 Skrivnosti 23.15 South parit 6/14 23.40 Junaki divjine, 00.30 Opus 00.55 Dnevnik, ponovitev 01.40 Gospodarski izzivi 02.35 Studio city 03.55 Končnica 04.55 Šport SLOVENIJA 2 07.40 Teletekst 08.30 Slovenski utrinki 09.05 Dobro jutro 11.05 Tv prodaja 11.35 Videostrani 12.30 Tv prodaja 13.00 Sobotna noč 15.00 Resnični želeli ste. miiord, 5/6 15.50 Jaime. portugalski tlim 17.40 Nenavadne prigode Tv^lstovih, 22/26 18.10 Štafeta mladosti 19.00 Videospotnce 19.40 Viczajurja 20.00 Končnica 21.05 Studio city 22.00 Zgodba o neznanih letečiti predmetih, dokum. oddaja 22,55 Brane Rončel izza odra 00.20 Praksa, 3/23 01.05 Videospotnice 01.45 Dnevnikzamejsketv 02.10 Videostrani 07.00 07.30 07.55 08.45 09.40 10.30 11 00 11.50 12.40 13.40 14.10 15.00 1555 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 21.50 22,45 22.50 23.40 00.40 AcUon rrkan, ris. serija Super punce, ris serija Rickt Lake Nova ljubezen, nad. Skrivnost ljubezni, nad, Tv prodaja čudež življenja, nad. Maščevanje je sladko, nad. Športna scena Tv prodaja Rk:ki Lake Maščevanje )e sladko, nad. Čudež življenja, nad. Skrivnost tjubezni. nad, 24 ur - vreme Nova ljubezen, nad. 24 ur Pod eno streho, nad. Sedma nebesa, nan. Urgenca, nan. XXL premiere Zahodno krib, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama kanplf 27 49 S2 iS i 09.00 Dobro jutro, informativno- razvedrilna oddaja i 10.00 Vabimo k ogledu j 10.05 1218. VTV magazin, pon. j 10.25 Naj spot dneva i 14.00 VideostranI i 17.55 Vabimokogledu \ 18.00 Regionalne novne i 18.05 Odbojka, posnetek tekme. Šoštanj Topolšica: Krtca Novo Mesto j 19.35 Videostrani i 19.55 Vabimokogledu i 20.00 Modre cone v Velenju, kontaktna oddaja i 21.00 Regionalne novce j 21.05 Nogomet, posnetek tekme CMC Publikum :KD Olimpija j 22.35 iz oddaje Dobro juin:, pon. i 23Í5 Vabimo k ogledu i 23.30 Naj spot dneva 1 23.35 Videostrani SLOVENIJA 1 07.00 Dobro jutro 09,00 Poročila 09.05 Radovedni Taček 09.25 Otok živafi, 8/13 09.50 čarobni šolski avtobus, 10,15 Junaki divjine. 5/5 11.05 Vsakdanjikinpraznik 12.00 KomisarRex, 5/15 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Obzorjaduha 13.45 Ljudje in zemlja 14.40 Polnočniklub 15,55 Mostovi 16.30 Poročila, spori, vreme 16.45 Telerime 16.50 Pravnice Mike Make, 1/26 17.00 Zlatkozakladko 17.15 Knjiga mene briga 17.35 inmost 17.45 Gobenasiovenskem,1/4 18,15 Duhovniutrip 18.35 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Žetev, ki vzbuja sirah. dokum oddaja 2t,00 Aktualno 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22,50 KraSta pot, drama 00,10 Gobenask^venskem, 1/4 00,40 DnevniK ponovitev 01.25 Duhovni utrip 01.45 Žetev, ki vzbuja strah, dokum. oddaja 02,45 Aktualno 03,35 Kratka pot. drama 05.25 Šport SLOVENIJA 2 07.40 Teletekst 08.30 Doberdan, Koroška 09.10 Dobn^jutro 11.10 Tvprodaja 11.40 Videostrani 14,55 Tvprodaja 15.25 Studio city 16.20 Končnica 17,30 Me8tecePeylon.89/114 18.00 Iz naših kraiev 18.15 Primorski mozaik 18.45 Primorska kronika 19.00 Videospotnice 19,45 Kulinarika z Leonom 20.00 Vrnitev v Kallfomijo, h/ igra 21.05 Mannovi. 1/3 22.50 Velikani literature 20 stol. 23.50 Živjo, Tereska, poljski film 01.20 Praksa, 4/23 02.05 Dnevnik zamejske tv 02.25 Videospotnice 03.15 Videosti^ni 07.00 Action man, ris. serija 07.30 Super punce, ris. serija 07.55 RickiLake 08.45 Nova ljubezen, nad. 09.40 Skrivnost ljubezni, nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Čudež življenja, nad. 11.50 Maščevanje je sladko, nad. 12.45 Sedma nebesa, nan. 13.40 Tvprodaja 14.10 RickIUke 15.00 Maščevanje re Sladko, nad. 15.55 čudež življenja, nad. 16.55 Skrivnostljubezni, nad. 17.55 24 ur« vreme 18.00 Nova ljubezen, nad. 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 21.00 ImemijeKate. amer, film 22.45 XXL premiere 22,50 Zahodno krilo, nan. 23.40 24 ur, ponovitev 00.40 Nočna panor^na ttSAAlI 27 49 82 09.00 Modre cone v Velenju, ponovitev oddaje 10.00 Vabimokogledu 10.05 dbojka, posnetek tekme Šoštanj Topolšica: Krka Novo Mesto 1t.35 Najspoldneva 14.00 Videostrani 17.55 Vabimokogtedu 18.00 Nogomet posn. tekme CMC Pubikum : KD Olimpija 19.30 Najspotdnevd 19.35 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 1219. VTV magazin, reg. - Infonnabvni program 20.20 Športni torek, šporma rntonnabvna oddaja 20.40 i20lřmpi}Skin krogov 20.45 Športni gost: Miran Vodovnik, atlet 21.30 Viva Turistica, turist odd. 22.00 Tržne sile, dokum. odd 22.30 1219. VTV magazin, pon. 22.50 športni torek, ponovitev 23.10 Vabimokogledu 23.15 Najspotdneva 23.20 Videostrani SLOVENIJA 1 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Teierime 09.10 Pravipce Mike Make. 1/26 09.35 Smervesolje, 13/26 10.00 Zlatkozakladko 10.35 Knjiga mene briga 10.55 Skrivnost» 11.00 Gobe na slovenskem 1/4 11.30 Duhovniutrip 11.50 Alpe. Donava. Jadran 12.20 Homo turisticus 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Trend, oddaja o modi 13.40 Opus 14.05 Žetev, ki vzbuja strah, dokum. oddaja 15.00 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Male sive celice, kviz 17.45 Pot v jutrovo dež^, dokum. film 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme. Šport 20.00 Matrica, amer, film 22,15 Cklmevi, šport, vreme 23.15 Platforma 00.05 Volja najde pot 01.00 Dnevnik, ponovitev 01.45 Druga koža. špan. film 03.25 Piatlorma 04.30 šport SLOVENIJA 2 07.40 Teletekst 08.00 Vremenska panorama 08.30 Mostovi 09.05 Dobro jutro 11.05 Tvprodaja 11.35 Videostrani 15.45 Tvprodaja 16.15 Naša pesem 2003 17.30 Mestece Peyton. 90/114 18.00 Iz naših krajev 18.15 O živalih in Ijudeb, tv Maribor 18.45 Primorska kronika 19.00 Videospotnue 19.45 Knjiga mene brfga 20.05 Liga prvakov v nogometu 00.00 Zadnji štorMjlniet grški f. 02.15 Praksa, 5/23 03.00 Dnevnikzamejsketv 03.20 Videospotnk:e 04.05 Videostrani t J 07.00 Action man. jap. risanka 07.30 Super punce, ris. serija 07.55 RickiLake 08.45 Nova ljubezen, nad. 09.40 Skrivnost ljubeči, nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 čudež življenja, nad. 11.50 Maščevanje je sladko, nad. 12.45 Preverjeno 13.40 Tvprodaja 14.10 RickiLake 15.00 Maščevanje je sladko, nad. 15.55 čudež Življenja, nad. 16.55 Skrivnostljubezni.nad. 17.55 24 ur, vreme 18.00 Nova ljubezen, nad. 19.00 24 ur 20.00 Prepona priča. amer. f. 21.45 Tre^a izmena, nan 22.40 XXL premiere 22.45 Zatiodno krik), nan. 23.40 24 ur. ponovitev 00.40 Nočna panorama anali « 4S B3 i 09.00 Dobro jutro, infonnativno • razvedrilna oddaja i 10.05 Vabimokogledu j 10.10 1219. VTV magazin. regionalni-informativni program i 10.30 Športni torek, športna intonnativna oddaja i 10.50 iz olimpijskih krogov i 10.55 Naj spot dneva I 11.00 Športni gost Miran Vodovnik, atlet i 14.00 Videostrani i 17.55 Vabimokogledu : 18.00 V mojem košku je pa mavrica, otoška oddaja, 3 TV mreža i 18.40 Regionalne novice i 18.45 Naj spotdneva i 19.55 Vabimokogledu i 20.00 POP CORN, kontaktna glasbena oddaja i 21,15 Regionalne novice i 21.20 Naj spotdneva : 21.25 Vabimokogledu i 21.30 Odprla tema, 3. TV mreža- Vinogradništvo skozi čas i 22,30 iz oddaje Dobro jutro i 23.20 Vabimokogledu : 23.25 Videostrani ZANIMIVO ^^ÛQÎâiiûI^« '"Srčno popuščanje in telesna aktivnost p \ Oven od 21.3. do 20.4. ^^^^^^ Telo bo zahievalo svoje, duša bo kričala iisto' ^lu^ega namesto, da ht se ve£ posvečali lelesu, se boste v J že vedno Ltlsplfali v sanjskem svetu, iz njega kar ne Dosle znali jf i?stopili. nenehno bosie razmišliali. kako bt bilo. ůe bi bilo. Da bi ^ res kai spremenilo, pa ne boste naredili prav niC. Ko vas bo ačelo 2t)ađali in [»leti po različnih koncih teles, se najprej vp^ašaile. je vzrok, f^skušajie 7a2iveii bolj zdravo^ Predvsem pa si začnite poslavljati realne cilje Bik od 21.4. do 21*5. ČepfavnebosfehotelLbosie^piodirali Svojemu najdiažjemu Km^ najdraži bosle v navalu jeze povedali s^eč kol sle si želeli, C-eprav bosle iskreni. Pri lem t)oste §li lako dale(. da boste postav-H l}ali ulirnale Se zavedale, kako močno bcsle s lem presenelilipal-nerja'' Najavljen je bil. da ne ugovarjale, ludi te je vedel, da vam ni vseeno, da celo tipite. Ni pa reč^o. da bosle $ tem deianjem stvari kai premaknili iz mrive točke Lahko da se bo ssjin odnos le poslat^šal Pvo|te Ookl^ ne dimile obl|ubl]ene vsote ns svoj račun, nikar nič ne zapravljaile Kol kaže, prihaja susa Rak od 22.4* do 22.7. Vsak sončni žarek, ki jrh vnaslednjili dneh ne bo pravveliko. vam bo veliko pomenil Predvsem zaîo, ker bo letošnja jesen precei naporna, saj vam bo začelo nagalali zdravje. Nefaj stvari bosle lati-ko izboljšali že s spremembo prehrane, vseh pa seveda ne zalo ne odiaâaiie i obiskom zdravi^ika, da netioste siiiccije še poslabšali Sorodniki vam bodo pripravili prijelno p(eseneč^je. ki vam bo veliko pomenilo. V nedeljo si vzemile ćas za obisk, ki ga že dolgo obljuDljale Lev od 23.7. do 22.8. ' 'V Hotelf bosle, da «i okoli vas razmišljajo podobno toi vf. kar vam JftK splol^ ne bo uspelo. Zalo se pripravile na vro^e morda celo dol-ge prepire. Ne bo vam vleč, ker vas nebodo upolleveli, saj boste w^Jf prepričani, da sie našli iiajboljšo rešitev. Počutili se bosie slabo. ni dval^al za reči, da se vas bo lotila jesenska depresija m utrujenost. Zelo pomaga če boste več časa preživeli v naravi. Vendar si boste morali najti še vzrolc da se boste vanjo pogosieje odpravili P^ nikar ne larnajie. da vam jesen pač ni v^eč. Devica od 23.4« do 22*9* v R»tavili vas bodo pred dejslvo m zeio na tiitro se bosle morali odločiti, kako naprej čeprav Imale spremembe radi, ker vam pomenijo r^ov izziv, vam ta, ki se napoveduje v službi, ne diši pie-^f već Morda bi t>ilo dobro, Čebiseo ponujenem delovnem mestu preden ga sprejmete Še malo pomnile s tisiimi. ki so vas predlagali zanj Včasih se namreč veliko premalo cenite, m pa ludi redko, da kdaj precenile svoie sposobnosti T^at bo prej veljalo prvo. Sic« pa vam bo kravžijanje n^ganov po obdobju, ko ste kar malo a^li, zelo prijalo. Tehtnica od 23*9. do 22.10* Dišalo bo po zimi in kar nekaj spremembah, ki jih [»ičakujete še pred iztekom letošnjega let^. Čeprav časa nmle prav veliko, se bo izkazalo, da nimate razloga za hitenje Drugi bodo namreč še veliko bolj počasni kot vi, zato nikar ne imejte slabe vesti Poleg lega se lahko kaj hitro odloČile za novo pot in nove poslovne partnerje Kar pa se Ijubezen^ega partneria liče, kaže. da bo vse lako. kol le že nekaj časa rahlo dolgočasno, a stabilno. Tu m lam si bosle zaželeli novih izzivov SkorplioR od 23.10» do 22.11* ^^^^^ Ko se boste že pripraviti na veliko ^remembo v vašem življenju. ^ se bo vse skupaj sfizilo. Čislo nič po vaši krivdi, vseeno pa vam ^p^ ne bo vseeno. Ponudba je bila namreč več kol mikavna, dala vam /^yÇ je mislili m delati načrte kolkaže bošeaktualna.ampakmčprej ^ I ✓ kol ^edi pritiodnjega leta. Do takrat se raje posvečajte sebi m družni, kr sas krepko polr^uje. V zadnjem času pa jo zanemarjate predvsem zaradi obilice deta, ki ste si ga nehole nak^ll na glavo $trele< od 23*11. do 21.12* s KarnaenkralsevBmbozazdelo.dastesepostarali Ranlčnoboste v n^j dneli poskušali nadoknadili, kar sle zanemariali kar nekaj mesecev ne se pot^ čuditi, če vas bo zaradi lizičnin aktivnosti bolela vsaka kot m mišica Kar čez noč ne moreie postali šport-nik.patudiizgledatilakokoisiželitenebostemogllčeznoč Ker je navada železna srajca, vas čaka še veliko dela. Naiprej pa t^oste morali pospraviti v glavi. Razkorak med vašimi željami m možnostmi je namreč vsak dan večji. Kozorog od 22*12* do 20*1* Tedenpolnpresenečenjjepredvami ftzatonebostesamislo-rilifxavnič pripravljalivamjihbodosorodnikimznanci vnasled-mf njih dneh boste namreč mnoge videli po skoraj letu dni, novice, ^p ki vamjrtibodozaupali.paboOopravšokantne. Splohena.kivam ^^^^ jO bo zaupal nek daljni sorodnik, bo v vas zbudila željo po maščevanju. Storili ne boste nič takega, da bi lahko obžalovali, vsekakor pa bosle marsikoga presenetiti z reakcijo na novico V pozilivn^ smislu Vodnar od 21*1* do 19*2* Letos se vam zdi. kot da rinete iz težave v težavo. Ko eno vsaj za silo razrešile, že zaidete v novo. Veliko ste za nastalo situacijo krivi kar sami, zalo ne bodite tečni in nergavi. Tudi vi bi se lahko bolj potruditi, da se vam življenjene bivečsukaiovsmeri,kivgm niso všeč. Poleg lega pazile, komu se boste zaupali Najmanj, t^rpolr^ bujete [e da se začnejO v zvezi z vašimi iivjeniskimi odločiliiemi, ki trenutno niso lahke, pojavljali še neprijetne govorice. Ribi od 20*2* do 20*3. Kako dolgo je že od lakral ko sle uspeli s lakšnim dejanjem piese-n^iti sami sebe? Pranajle si lozeio ođvito. pa boste hiiro moiali priznati, da že netój mesecev ie sanjate, iz sanjskega sveiB pa sploh ne aiale rzstoprti. Razmišljanje o tem. Isko bi bilo. če bi bilo drugače, je neplodno Storile kaj v smeri sprememb, četudi vas je strah če ste prepričam da sivživlienju zaslužite već kol trenutno imale morate za to tudi kaj slotili. pa čeprav bo le^o in zelo boleče mcida boste žes lem, da bosle partnerju iďcreno povedali, kako se počutile ob njegova otH^šanju, dali vedeli, da dolgo âko ne bo šlo več napiej. In múz se bo še pripravljen spremeniti, če ne. ^m ostane dvoje- da se vdale v usodo, ali pa da se odloČile za veliko spremembo. Težko je reči, kaj bi bilo ležje Srčno fK>pu5čanjc (SP) predstavlja zadnja leui ludi v SUwcniji vse večji /drovstvoni. stK'ialni in cktv nomski problem. Ncwa /Jravila in novi naCini zdravljenja srCnih bolezni, ki manjšajo unirljivosl in píídatjSujcjo življenjski! ck'jt'îo. imajo /A |x>stcdia» vse već biUnikiw z okvarjem^ funkcijo srčne milice, kar se klinično izrai^a kot sríno popuščanje. '/. napredovanjem bolezni se tšakovo.si življenja moćno poslabša, dolžino življenja pa. sorazmerno f> iež<'> otxitenja. skrajša. Preživetje bt>inikw z naj-obliko bok;zni je v prvem letu te v povprečju pa tx>lni-ki s krt^ničnim SP preživijo le 5 let. Srce, ki popa^Ca- ni spo.sobno pretrpali dovolj krvi, /aio kri za-siaja vvcnah. Di> SP privedejo najpogosteje koronarna srčna bolezx'n, povL^an krvni tlak.priro jene bolezni srca, pridobljene okvare srčnili /akiopk in bolezenske prizadeimii srčne mišice. Bolnikove težave so posledica motenega dekwanja srca in žilja ob povečani dejavniwti živčmi lior-monalnega sistema. Pcjjavj se lahko bledica, koža pa je hladna in znojna, p(")gi''Slo ludi modrikasta, /manjšan pretok skozi možgane Kt^ncepi 'lA pri bolnikih s SP je pričel naslajali 1^80. Številne raziskave kažejo, da TA izboljša dihalno funkcijo, poveča porabti kisika, zmanjša simpatično In p(5veča vagalno aktivnost. Dok«i-zali tudi pomembno iztioljšanje bit^kemičnih 1er hisrok^kih lasi-nohti skeletnih mišic. Vsi li momcnii v<>dijo v zmanjševanje simptomov, kol so dušenje, ulru-jenmt^motnjeî^anja, mitična sla-tx»l. izboljšajo bolnikovo icicsno zm<^gljivcttl in vplivajo na kak(i-v(5si bolnikovega življenja. Po redni í A ugotavljamo izhntjšanje izbi>LŠanje telesne zmtig-Ijivosti, povečan preiokv nogah in izboljšanje dihalnih parametrov. StcNilnIlxílnikliaki>divvne funkcije v skelelnih mišicah izlx>ljšane. Obenaki obremenii-vi je kisle«! krvi p<.^membno nižja. Ugotavljali so tudi izlx>ljšanje mak-simalnegi« srčnega izsti.sa. Pc> redni lA Ugotavljamo tudi delno izlH^ljšanje nenormalnosti skelct-nili mišic in povečanje mišične mase. Manj jctlilialnil) nejvavilno-sli, manjša pa je ludi aktivnost žjvčntvhormonalnega sistema. Bolniki s SP |>^stopnt> izgubljajo na kakovo.sti žMjenja. kar je posledica dušenja in uirujen(x>li ob i?vajanju povsem običajniii vsakixlnevniliopravil Di^daino se p^>javljašc c^bčutek depresivnosti in izolacije. S TA laliko izboljšamo kakovtwl življenja. pri Šicvilnih bolnikih povzroči zmedenost, /elo zgodaj se pojavijo ludi motnje delovanja ledvic, /aradi zastoja krvi se povečajo je ira. povečan h idrobtaiski pritisk pa povzroči prestopanje lekočinc v izvenžilni prostor, lekočina se tako prične nabirali v trebušni vollini, med pljučnima mrenama ali drugje pt^ telesu. 7. zdravljenjem želimo preprečiti bolezen, ki ulegne vodili v SP, izboljšati kvaliteto življenja in zmanjšali umrljivost bolnikov. Bolnikom najpogosteje predpišemo zaviralce konverlazc, zaviralce kalcijevili ionov, diuretike, glikozide digitalisa, zaviralce angi-(Menzinskih recepttiijev ali zaviralce adrenergičnili receplorjev bela. Zelo pa so pomembni splošni ukrepi, ki jiii m<^rajo poznali ludi svojci. Bolniki morajo redno kontrolirali telesno težo in jo čim bolj približali idealni, Pri napredtwall obiiki SP je pomembno ludi omejevanje uporabe soli, ki naj preko dneva ne preseže 3 g. Dnevi vnos lekočinc omejimo na 1..^ 1. Bolniki naj opuslijo kajenje in uživanje alkohola, vzpodbujati pa jih morama tudi k redni telesni aklivncttli flA). Zdravljenje .srčnega popaščanja se jevzjîdnjih letih zelo spremenilo. Poslovili smo se odsimpatiko-mimeiičnih zdravit in pričeli uporabljali zaviralce adrenergičnih receptorjev bela. Naslednjo revolucijo predstavlja spremenjen (xlnas do TA Vse áy leta im so kardiologi po vsem sveiu bolnikom sSPoitswkwaliTA.Danesjc minv vanje svetovan«.^ \c Ix^bikom v akutni fazi srčne^i popuščanja ali d'^do-bju pt«Iat^anja.vsemostalim-sta-bilniro bohiikom pa svelujemo redno, individualne» prilagc:ijeno TA v obliki acR">bnih vaj. Predolga telesna neaktivntwi povaxx^i propatla-njeskeleUiih mišk\zjnanjš:ulek dol)rega počuija. Pred vključitvijo v program tele--•^ne aktivnosti moramo določili pcisamcznikovo telesno zmogljivost ter opredelili varno ohm<'ičjc frck'vence srčnega utripa. Testiramo te slabitne lx>lnike. Uporabljamo su bmaksimaini lesi 6 mimitne lioje in prilagojeni obremenitveni lest na tekočem traku ali kolesu (Ramp. Naughk^n). Med teslom merin^?^ porabe^ kisika in izk^anje ogljikovvga dioksida. Poteg telesne zmogtjiviîsii moramo opredelili tudi po.samezjiikov odgovor na napor (krvni Itak. frekvenca srčnega utripa, simplism i, pixutjc), medikamenlno terapijo, dejavnike tveganja, značajske lastnosti in posameznikove cilje. Kt^mbinirali moramo aerobni ire-ning in vaje za moč. Z vajami pričnemo vedno le v stabilnem obdť>bju b(î)ezni. Ob začetku treningov so bolniki zaradi slabe telesne pripravljenexili in šibkosti mišic močno utrujeni- Nekaterim se počutje prehodno ceki nekt>liko pittlabša. Vz^>dbujali jih bomo, dabčilki. Dovoljen je pa krvnega tlaka za H) do 20 mmf Ig. če ob tem nisprem-tjujočih simptomcw kot so dušenje, utrujenost ali vrtoglavica. Vaje naj l>i tako trajale (hI 10 d<^ 6t) minut, 3 do 7 krat v tednu. Začetno izboljšanje aerobne kapacitete in zmanjšanje simptomov dosežemt) v -i tednih. Ca-s, ki je potreben za do.seganje maksimalnega telesnega in srčno pljučnega(xlgovora.znaša Ifido 26 tednov. V/iičctnem oiKJnbju naj inten-zisiK'Jstvaj doseže 4í)-5(í% na testu d(isežene maksimalne pi^rabe kisika (V02). Vpcwprečju traja obremenitev 11] do \5 minut.glede na simptome in klinične^ stanje pa ča-s prilagajamc». V oMobJu napredo-vunjrt intenzivnost vaj paslopno ptwečamu na 71) ali celo več ča.s pa podaljšamo na t.*^ do 21) minul- c\ bolnik obremenitve dobro prenaša, lahke» vadi tudi do 30 minut. V/x3r/A!valmM>bdobje Se začenja po prvih 6 mesecih redne lA. B tednov po 3 tedenskem počilku pimem iz^bijo. Kalisteničnc vuje so spremljajoča komponenta pr(>grama TA pri bolnikiti s SR / njimi želimo izboljšati skeletno mišično gljivosu uskladiti gibe. povečati mišičm» mt>č, dihalno kapaciteto in spcKcîbnosl stx^čenja z vsakodnevnimi aktivne« trni. Obiikť» vaj in položaj telesa (leže, sede ali sloje) izberemo lak.šcn. ki bolniku hemodinamsko najb<^ij ustreza. Rezislenčne vaje so biie dalj časa oti»vctkami in m>gami (eno ali obema) dosežemo boljši venozni odtok, zmanjšanje sistemske žitnega upc»ra. zadovoljiv pretok preko skeletnih miŠic in oplimalne presnewne pogoje. Vaje z ne^ga-mi. K) ponçwitev z vsako, predstavljajo približno obremenitev vožnje na kolesuz 70% V02 max. Ob redni TA se močno izboljšata moč in vzdržljivost dihalnih mi^ic. Svetewane so tudi vaje za krepitev trcbu.šnih mišic. 7. je>go izboljšamo usklajene^M gibanja dihalnih mišic in Trebušne prepeme. Izboljša se učinke>vite>sl dihanja, zmanjša frekvenca dihanja in jwveča dihalni volumen. Bolniki s SP zaradi ogreiženosli in mt^žnih zapletov zahtevajo poseben pristop. V začetnem olidobju iwajanja TA potrebujejo bolnišnični nadzor. Le tako lahko ugotovimo posameznikovo odzivnost in tolerantnost na naptv, klinično stabilne«! terť>pre-delimo znake in simptome, ki narekujejo spremembo ali prekinitev pre^grama TA. Bolniki s kroničnim srčnim piípu.ščanjem poleg kc^mpteksne-ga medikamcninega zdravljenja poirelmjejn ludi redno individualno prilagiijeno de^življenjskoTA, saj jim, predvsem na račun izboljšanja periferne žilne.mišične in presnovne funkcije, pomembno izboljša lete.sno zme^gljivost, neeKx'mnopa jim z^cktavlja večjo kak^ive^st življenja. ■ Prim. Janez Po/es, dr. med.-internist Id^ia za hitri meniš Četr1ek,30. 10. puranfo stegno i bu&oml ali olivami ✓ njoki s parniezanom mesono solata Portedeljek. 3.11. ocvrt oslic ✓ toitellnl v solati palačinke Torek. 4.11. Hîota s pli^nf|lm mesom ✓ rde^ peso Good puding Sredo, 5.11. sesekljoni zreiek pe^ krompir zeleao sol crta Četrtek, 6. 11. ✓ pe{eno bsdro pdlen krompir pa rod fini kova solata Petek. 7.11. ✓ ocvrte rakove ideiče krompirjevo solato ✓ kremna rezino Ponedeljek J Q. 11. ✓^segedln gofa! ✓ iaboldiisovltek Torek, n. 11. ✓ peóna racka ✓ dušeno rde« zetje mlinci prekmursko gibonico Sredo, 12.11. zelenjavno mlneita skutine polo fin ke Četrtek. 13.11. svln[skl zrezek v omaU «/ krompirjevi svaljki zelena soloia Petek. U. n. ✓ gol oz i/testenine ✓ solato Ugendo: ✓ pripravlieae os» pelpripmrl|oae N lnhor|ai K Moftinovl Boál oil re&i p(Btrez)t9 "Vitoftinove prit^": duSino ri^k »Ije, mlin», krulmonobđlipolnians krompírím «nob {rútíi zalja, or^t, ro2tn«) In duidnc \Mkí Pok^krM^MioMki: Zđ kr(Mip]rjBn teïto ponebyf^Si mtsbn krompir, kl go pretloGla. Zoimtift go z glodb inob, TbsTu dodolte Mi wkoj mcUobe; bf vezmu ^reàlvo pa jojn. feslo fozvaljûfts a pol onHmetro ddbelo I kvotf rd is zrdHs bodrotb. V rsob^o z0vr;ts male rsdob^ rozin In eno orahove jodrcs. Issfo pazt[?vQ ràfikuitfl V auk. Kuhotta v úanm kropu. Odajsm lohb lobj wvirotB, lohb po flh sobifle z mo^om. Oobflokl Véí o pripravi: www:ero.si v Erinih proda|alnah: Žalt Supermarket v NC Era Trinica, Standard Živilo, Nežka, Prehrana ioifawl Dolina Švila Mflirk Somopostrrino Mozirje VI PIŠETE 21 Mbdi dopisniki poroCai o HeofirMsko lekino\aiiic 15.oklobra 20l)3jevGornjcin Gradu pdlckaio gcogrika v Clorn-jem Oradu so nas lepo sprejeli in nam predstavili potek tekmovanja. Najprej smo posamezno rei^ali teste, potem jc sledilo skupinsko tereasko delo. Pred seboj smo imeli ILsi papirja - test. Še tako lahka vprašanja tc zmedejo. Ali je pravilna trditev da ali ne? Odgovori so leleli iz nas, Vsak se jc zelo dobro ixlrczal. Od vsakega se je beležil tudi čas tekmovanja. Sedaj nismo smeli popustiti- V trch minuiah jeprvi oddal Miha, nato v različnih časovnih presledkih ostali. Zapustili smo učilnice. Eni bolj nasmejani, drugi manj. Vsi smo upali na najboljše. Na vrsti jc skupinsko dekl na terenu, ki zna biti raziskovalno in zabavno (geografski opis bli/njc okc^licc, merjenje temperature zraka, merjenje naklona, prepoznavanje lastnosti reke Drete, kar-tiranje ..,). Po prihodu na cilj je v nas zlezla rahla utrujenost. Na obrazih, pa je bilo moč opaziti nestrpnosl. Kako smo se t>dreza-li? Nemirno smo prestopali sem ter tja. Vrata učilnice so se odprla in skoznje .so stopile učiteljice ter vodja tekmovanja. Tisto, kar so držali v rokah, je bilo za nas najbolj pomembno. Prve tri ekipe dobijo srebrno priznanje, prvo uvrceni pa Še vstopnico na državno tekmovanje. Vznemirjenje je z vsakim podeljenim mestom naraščalo. Po devetih podeljenih bronastih priznanjih smo vedeli, da imamo v rokah srebrno priznanje. Kaj pa državno tekmovanje? Prve tri ekipe so imele enako število točk. C)dU>čal je čas re.^-vanja tastov: Miha 3 minutc,Ana4 in Miha 6 minul. Cas nas je rešil, danes je bil naS zaveznik. Odločilne minute so nas popeljale na državno tekmovanje. Vožnja domov nas ni vznemirjala. ■ Ana Špes^ 8. razred, OŠ Gorica Vefenje Poroťilo 8 predí/hora /a Male shvr celicť v torek, 14. 9. 2003, je na osnovni Šoli Bibe Ročka potekel prcdizbor za televizijsko oddajo Male sive celice. Prireditev smo pripravili v telovadnici. Na^a Sola je kot gostiteljica imela pravico do treh tekmovalnih ekip, medlem ko so druge k^le imele .siimo dve eki- pi. /a na^o §olo je tekmovalo devet učencev. Riizdeljeni smo bili v tri mejdane skupine. V prvi smí5 síídelovali Klemen, Maja in Nastja, drugo ekipo so sestavljali Matevž, Matija in UrŠa, trčijo pa Deni.s, Jana in Spela. vSku-paj z nami se je pripravljal tudi Marko, ki je bil rezerva. Ob 15. uri smo se zbrali v šoli. Od51i smo pogledal v razrede, Če je vse pripravljeno. Medtem so že prihajali kombiji z različnimi rc^strskimi tablicami, (Dvanajst naših sošolcev in Si^šolkje prevzelo vlogo hostes in prijazno pospremilo tekmovalce, navijače, učitelje in mentorje v telovadnico. Tudi tckmtwalci naše šole smo nestrpno čakali na tribuni. Prišli so Še sodniki in med njimi sla bila ludi oba avtoija knjig Male sive cclice. Najprej nas je vse skupaj pozdravil mladinski zbor naše Šole pod vodstvom gospe Metke Berk. Za sprostitev so zapeli dve pesmi. Nato je besedo prevzela gospa ravnateljica Zdenka Klanfer, kije po pozdravu opisala Zgodovino naše Šole in vsem zaželela veliko srečc. Polem smo prisluhnili Še enemu iznKd članov komisije, ki nam jc povedal, da sc nasjc letos skupaj zbralo največ »mahh sivih ccličarjcv«, in sicer 168.1b je za celjsko re^jo nov rekord. Razložil nam je tudi pravila reševanja testa. Sledilo je najpomembnejše delo. Reševanje testov. Prijazne hostese so spel priskočile na pomoč in učence tckjnovalce popeljale v razrede. Tam smo reševali teste 20 minut. Ko smo končali in jih oddah, smo imeli malico. Pošteno je teknila. Kasneje nas je v telovadnici že čakal glasbeni gost Sašo Zver s svojo kitaro. Zabaval nas je, medtem koje žirija popravljala teste. Ko so se vrnili, smo bili vsi zelo, zelo nervozni. Povedali so nam, da Še nimajo zmagovalca, zalo bodo opravili Še ustni del, v katerem so se morali učenci pomeriti v igrah Abeceda in Izberi tematiko. Po nekaj krogih tekmovanja smo dobili zmagovalce. Prvo mesto je zasedla 1. OŠ Celje, na drugo mesto se je uvrstila OŠ hratcTV Leionja Šmartno ob Paki, tretji pa so bili tekm^walci iz OŠ Šentjur. Tudi učenci na.še Šole smo dosegli dobre rezultate. Ekipa Bibe 2 (Jana, Spela, Denis) je dosegla 14. mesto. 16. mesto smo dosegli Bibe l(Maja,j. novembra - 31. oktobra leta 1986 sia SOZD Gorenje obiskala Član predsedstva SFRJ Stane Dolanc in predsednik predsedstva CK Milan Kučan: - zadnji dan meseca vinotoka v Sloveniji prazjiujemo kol dan reformacije. Ore za verski praznik sloveaskih protestantov oziroma evangeličanov, ker pa je reformacija pustila globoke sledove v sloven.ski književnosti in v slovenskem slovstvu, je to hkrati tudi praznik sUwenske besede in .s tem vsega slovenskega naroda. Primož Trubar, kije bil vnet zagovornik reformacije, je namreč tudi avtor prvih slovenskih knjig Katekizma in Abecednika ter ludi prvi, ki je zapisal besedo Slovenec. Začetnik reformacije oziroma pobudnik za spremembe v življenju takratne katoliške cerkve jc bil ncm.ški duhovnik Martin Luiher, kije leta 1517 na vrata grajske cerkve v Wit-tenbergu nabil svojih znamenitih 95 tez, s katerimi je sprožil gibanje, ki je spremenilo duhovno podobo Evrope; - po koncu i. svetovne vojne je imel v S;išier 18.00 Titov trg-pri spomeniku Onemele puške Osrednia spominska slovesnost ob dnevu spomina na mrtve IVcdrlja. 2. iiovemhrđ 14.00 Mestni stadion Velenje Nogometna tekïïia 2. SNL NK Rudar Velenje ;NK Tabor Sežana 18 30 Dom kulture Velenie Koncert Made in Velenje veleniski ustvarjalci iz tujine domov Torťk. 4. iiovťiiihra 17.00 Mestr« galerija Šoštanj Torkova peta - ustvarjalnica za otroke instarse Sreda, 5. novembra 17.00 Avla Mestna občine Velenje Odprtje razstave Društva šaleških likovnikov Utrinki iz Šaleške doline 17.00 Vifa Mojca Sredina peta - ustvarjalnica za otroke in starse 17.00 Knjižnica za mladino Špeline ure pravljic Leti Jeti, leti Viti! (Stefan Boonen), Rdeča kokoška (Irska Ijud^) Oeirlek, G, iiovenihra 19.00 Knjfžr)icaVelenie Obujanje že malce pozabljene umetnosti recitiranja Recitiramo, recitiramo Za dodatne informacije o prireditvah In dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijskl in promocijski center Mestne občine Velenje (03-897-64-66). Zaradi obnove Rdeče dvorane Izvaja TIC Velenje osnovno informacijsko dejavnost v rdečem klosktJ na parkirišču pred Rdečo dvorano vsak dan med 9. In 13. ter 15. in 18. uro. SIcer pa Ima TIC začasne prostore v domu obrambe na Kopališki uild 3 v Velenju. Izposoja koles: 100 SIT za uro najema. OBVESCEVALEC má ®o sjc Klim 8 k 3301 h\mU tli.: (03)570 70 lin; 04175$ 177 Dober sadež je užitek vrtnarjenja Če se peljete iz Petrovč proti Líbojam In dva kilometra za petrovšklm križiščem zavijete desno, boste na levi strani opazili tablo Drevesnica Napotnik. V njej vas pričakujejo vsak Han med 8. in 18. uro. Za morcbiCne Informacije so vam na voljo tudi po telefonu 03^707-081 alJ GSM 041/755-177. V Drevesnici Napotnik, k! se ponaša z 12-letno tradicijo, so z znanjem in pridnim delom že dokazali svojo kakovost. Ljudje se k nJim radi vračajo. Velikim in lepo urejenim sadovnjakom bodo v kratkem dodali še hektar in pol novega. Jabolka, ki jih pridelajo, so integrirane pridelave, okolju prijazna. IV dni so že pričeli s prodajo sadik sadn^ drevja. Od novembra do prvega snega. Je najprimernejši čas za sajenje. Drevesa, posajena v tem času. se lepo prilagodijo okolju. V Drevesnici Napotnik v Kasazah so že poskrbeli za širok Izbor kvalitetnih sadik. Pri nakupu so vam v pomoč s strokovnimi nasveti, od zaščite do sajenja, pri večjem nakupu pa pomagajo v vašem sadovnjaku. V Drevesnici Napotnik v Kasazah vam ponujajo preko 50 sort Jablan, od zgodnjih do poznih in zelo iskanih starih sort. Med starimi sortami Jablan lahko Izbirate naslednje vrste: kanadko, mošančke. krlvopeclje. dolenjske voščenke. damasonske kosmače, zlato parméno, fantazijo, lorda lambuma. melros, londonski peplng. prlmo, bobovca. carjevlča, rdečega boskopa. »graienštajnc« in druge- Poleg Jablan na različnih podlagah M 9. MM 106. MM 111 In spancu ponujajo še obilico drugih sadnih sadik od sliv. marelic, breskev, nešpelj. kutin, malin, rdečega in črnega ribeza, kaklja. orehov in ameriških borovnic. Tudi češnje imajo in sicer na nizki podlagi gizela 5. na P 12. na kotlu in sejancu. Sadni vrt jc lahko dekorativen, prav tako pa tudi donosen. Vrtnarji pa bodo vedeli, da največji užitek predstavlja lastno gojenje. S premišljenim načrtovanjem sadnega vrta, skrbno izbiro sort in načinov gojenja, sije mogoče zagotoviti ustrezno sadje tudi za dalj Časa. Nagradna križanka Buteko, d«o*o. 8UTEK0. d. 0.0. Lačja vas 22, Nazarje Tel., fax: 03/838-50-15 Gsm; 041/698-424 *$olo jahanja ^terensko jahanje *iahonje v maneži 'vožnja s kočijami /nojem 20 poroke/ 'oddaja apartmajev lasi " l1H^ RADIO VGLeNje HAGRAJfNd NAGftADME KRIŽANKE »AVTO IGOR« objavljene v tedniku Nos cas 16.10.: 1. nagrada: KOMPLETNO ClŠČEi^JE VOZILA: andrej sle* MENŠEK, Gavce 42 a, Šmartno ob Pakj; 2. nagrada: PRAKTIČNA NAGRADA 12 BUTIKA PEUGEOT: avgust podgoršek, Aškerčeva 5 b. ŠoStanj; 3. nagracia: PfV^K-Tlft^A NAGRADA IZ BUTIKA PEUGEOT: Mlfí ko kurník. Tomšičeva 41. Velenje. Nagr^ience čakajo nagrade v AVTO IGOR Velenie, Črnova 33 a, tel: 898-69-30.5 seboj prinesite osebno elozrtco, Resilev križanke, opreml|ene z vašim naslovom, pošljite nalkasneje do ponedeljka, 10. novembra, na naslov: N^ čas,d. 0. 0., Kidričeva 2a, 3320 Velenie, s pripisom nagradna križanka »RANČ BURG£R«. IzžrBbali bomo Iri nagrade: 1. nagracJa: INDIVIDUALNI TEČAJ JAHANJA; 2. nagrada: ÉNO URO TERENSKO JAHA^JJE; 3. nagrada ENO URO TERENSKO JAHANJE. '-O . I ■ B tt; J97 1: A m » v L K X J I *: (mUK 30. oktobro: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski' nasveti; 8,30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 15.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19,00 Na svidenje. PriEK. 31. oktobra: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje. SOeOTA, I. novembra: 6.00 Dobro jutro; 8.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 19,00 Na svidenje. NEDELJA, 2. novembre: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna Iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdai. kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk 15.45 EPP, 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačim ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. UiltliiliSUl&^^^ffl 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šporl; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 4. novembfo: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8,30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasvefi; 9.30 Poničila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 5. novembra: 6-00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 VI in mi;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. GARANT d.d. Polzeta Industrijska prodajalna Polzela t9l.: 03/ 703 71 30, 703 71 31 PROORAM ADRIA NEW LINE ' Spalnice, mladinske, oúoške sobe, program za turizem - Sestavljiv program, nove barve, modern design Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob,otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize in vzmetnice. Ugodni plačilni pogoji! Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18.ur6 sob od 8. do 12.ure Informacije na tetelen.: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail; info@gaFant.si Internet www.garantsi OBVESCEVALEC 23 KINO VELENJE v hotelu paka ODSlIlKAtMI PlíTilK odštekana komedija fležtja: Mark Waters; vloge: Jamie Lee Curtis. Línsday Lohan, Mark Harmon; dolžina: minut Četrtek. 30.10., ob 18.00 in ob 20.00-premieri pred slovenskim startom TofeK 4.1 U ob 17.30 In ob 20.00- premieri pred slovBiiskim stsrtom Or. Tess German in rojena 1S-lelna ličerfta Anna se v čisto ničemer ne striniata in popolnoma nič ne ra2umela. Nekega večera niuni prepiri dosežeio vrhunec. Vse pa se spremeni, ko kitajski preroèki p^Mti povzročijo veliko zmedo in zame-niaia telesi. Sedaj začneta razmišljati drugače druga o drugi, toda ali ni prepozno? Mama je namreč pred porda: 92 minut Četrtek. 30.10.. ob 16.00- počitniška predstava Petek 3110.. ob 16M • počitniška preàstava Charlie in Ptiil sta tako zaposlena, da v celoti zamuiata odras^je svoiih otrok. Ko pa izgubita stužt^i, je slovita akademija za otroke Chapman predraga za njuna sinova. Ker ne najdeta nove službe, začneta s^a ^g dnjgemu. Vredno ogleda! Cena vstopnice za počitniške predstave je 600 SIT! DOL / IJliBiC/NIJO romantična komedija Reiija: Peyton Reed; vtoge: Ewan McGregor, Renee ZeOweger dolžina: 101 prelistava (glasno prećvajanje ) UlKe Miamijâ so preplavljene s tonami močnega ecstasyia, ki ga dobavlja kubanski mafiiaš Hector. Mike in Marcus mu morata stopiti na prste prei, preden zaključi posel in zdenariem pobegne na Kubo. Toda na sledi mu je tudi OEA, ki v Hectoijeve vrste pretihotapi njihovega agenta, ki pa ni nihče dmg kot Man:uso-va sestra Syd. ki jo Mike vztrajno zapeljuje. Tako mora Marcus poleg službenih reševati še dnižinske težave. Vsi trije pa spet povzročajo prot>leme polic liske mu šetu Howardu... Po osmih letih Will Smith in Martin Law- Kîno nagrajuje naročnike Našega časa Izžrebali smo; Marjana Tratnik, šaleška 2/c, Velenje; Drago Borovnik, Cirkovce 5» Velenje, in Majda LesjaK, Janškovo selo 25. Velenje. (potrdOa o nagradi prejmete po pošti). minuta ^e*, 31.10..ob2S.30 Nećeiia.2.1t ob 17.30 Poneđeiiek.3.11.. ob 20.00 (zadnja predstava) CddierBbck je šamiantni novtnar moške revije Know, kise mu ne more upreti nobena ženska Barbara Novak pa je zapeta feministka in avtonca knjige Ool z liubeznijo, s katero ženske prepričuje, da lahko čokolada nadomesti seks in da rTKDških pravzaprav ne potrebujejo. Kerta kniiga postane velika uspešnica, je Catc-herjev šarm ogrožen, sai kar naenlaal zmanjka pripadnk^ nežnega spola. Zalo se odloči za skrajen cilj. Svetu bi rad pokazal, da je tudi Barbara Novak le ženska, ki ima enake žefje in potrebe kot vse ostale in io skuša zapeljati, vendar ima tudi Barbara svoj cilj... SLEPARJA mebdrama Rtžija: Ridiey Scott vloge: Nicolas Cage, Sam RockvelI; dolžina: 104 minut Četrtek, 30,10.. ob 22.00 Petek. 3t 10.. ob 18.00 Neddja. 2,11. ob 20M Ponedeljek. 3.11.. ob 17.30 Sreda.5. It.obŽOM (zadnja predstava) Roy je nevrotični sleparski mojster, ki st je skupaj s svojim varovancem Frankom s pomočjo drobnih sleparij ustvaril dobro živlienje. Toda njegovo poštovno (Ješnost ogroža njegovo neuspešno zasebno življenie. ko obisk ps^iatra in tabletke postanejo neizbežne. Njegov vsakdan pa obrne na glavo obisk njegove izgubljene 14-letne hčerke Angele, ki se s svojo zvedavostio uspe zbližati s popolnoma nesocialnim očetom in kmalu ogrozi veliko prevaro, ki jo načrtuje s Frankom. Toda kdo bo koga prevaral? tmétŘ DOL / 1JIJBK/!\LI0 romantična komedija Petek, 31.10., ob 19.00 SLEPARJA melodrama Petek. 31. m, ob 21.30 l>0l)l I TAI^TJE 2 akciji komedija Nedelja. 2.11.. ob 18.00 (zadnja predstava) ^lOJA OBil.l\A (;rska p()roic\ romantična komedija Ponedeljek, 3.11. ob 19.30. filmski ciklus: VABiLO NA OHCET Torek. 4.11., ob 19.30, filmski ciklus: VABILO NA OHCET OČKOV \ RTEC dnjžinska komedija Nedelja. 2.11., ob 1 $.00 (Otroška matineja) Cena vstopnce; redne predstave 800 SIT, premiere 900 SIT, otroške matineje 500 SIT, počitniške predstave 600 SIT! Rezervacii vstopnic ne sprejemamo! Vstopnice lahko kupite v predprodaji! mali oglasi Opravičilo Zaradi neljubega dogodka v centru Interspar se družba za varovanje Prosignal d o. o. opravičuje družni Iršič, rn77ii GARAŽO v áaleku. za blokom Šalek 89, oddam v najem, Gsm; 041/732-907, po 20.uri. RAZNO PRODAM ŠTIRI zimske gume, Kontinental, dobro ohranjene, vozne eno leto, prodam. Telefon: 588-2876. KOMPLET zimskih gum za meg a ne, rabljene eno sezon Oj prodam. Telefon: 58S-8223. POCENI prodam zimske gume eskimo za avto Megane, 175x70x14, rabljene eno sezono, skupaj s platiSci. Telefon: 587-5110, Camlek, Srebotnikova 1. UGODNO prodam dobro ohranjeno kuhinjo, bele barve v kombi- naciji z rdečo barvo (brez bele tehnike). Telefon: 587-0745 (zvečer) ali 031/502-661. RABLJENO Kuhinjo, večje število lesenih notranjih vrat ter drugo pohištvo ugodno prodam. Telefon; 897-0990. PNEVMATSKO stiskalnico za sadje in električni rezalnik za sadje prodam. Telefon: 897-0990. ULEZAN hlevski gnoj, jabolčnik izpod preše in žganje prodam. Gsm: 041/344-883. JABOLKA, neškropjjena, bobovec, za ozimnico in sladki jabolčnik, prodam. Gsm: 041/378-685. MLAJŠA upokojenka išče stanovanje p/i starejših ljudeh. Telefon; 586-4054. SH^GKOVNO pomoč pri učenju za srednjo šolo, dve url dnevno, na EXPItESS rj. Jurif Pcdgofiůk, tùlêika H, Všltnji hLi 03/S'96}'7í3, OSMt 03) 733 864 - okulistični pregledi - izrfelova očal na recept I 9Bond[in«>wÎ7jiJI» [ Na določene modele očal 30 do 60% POPUST! domu, od ponedeljka do četrtka, iščemo. Gsm: 031/624-066. oizmmiH NAJAMEMO stanovanjsko hišo ali večje stanovanje v Velenju. Gsm: 031/393-405. HIŠOvPesju. s 600 m2 zemlje, zelo ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. VVELENJa po možnosti v bližini centra, kupimo garsonjero ali en o sob no stanovanje. Stanovanje iščemo v pritličju ali v objektu z dvigalom. Plačilo z gotovino. Telefon: 041/630 469. IVALI ČRNOBELO teličko, za pleme, težko 70 kg in bikca, sivorjavega, SamoplaCniškl ORTOPEDSKI pregledi Zasebna ambulata Žuber Velenje, Šmarška12 Tel : 897-16-20 Pr^ lede bo opravljaj Simon Kcvaâ. cfr med. spec. oriop«d. zaposlen v OB VakJolira težjega 70 kg, prodam. Telefon; 891-1521. ZAJCE za zakol prodam, hranjeni so z domačo hrano. Telefon; 589-3353. BIKCA, težkega 120 kg, sivorjave-ga, prodam. Telefon: 588-8718. PRAŠIČE, težke okoli 90 kg, prodam. Telefon: 5893-280. PRAŠIČE, Švede, težke cd 20 do 90 kg, ugodno prodam. Po želji jih tudi očistimo in dostavimo. Gsm: 041/239-651 alf 575-4315. AVTO VELENJE TEHt^JIČNI PREGLEDI, TRGOVINA IN STORfTVE 0.0.0. KOROŠKA CHSTA $4,3320 VELfNJE Razpisuje prosto delovno metto PREGLEDNIK MOTORNIH VOZIL ZA IZPUŠNE PLINE NA TEHNIČNIH PREGLEDIH Pogoii: - feon^ono poklioio ^la ovtoirehaniEfle smeri, • Rojmonj 3 (etn delovnih izkušeni, - nekaz/iDvonj«. Prednost imojo kandidoit ki imojo končano tudi V. stopnjo srddnie »le, oziroma opravilen mo|strski delovodni izpit. Pisne vlogo z ustreznimi dokazili posloti na sedež podietjo. dežurstva Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci. obveščamo vas, da je tel. : 112 rezermna za službo nujne medicmke pomoči. Ua io telefonsko številko poidičUe SAMO )/ HUMH PmEHIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo^ Za Informciie v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Zobozihavitild: 31. oMobra terl. in 2. rtovem- bra - Ivan Janežic, dr stom., v zaseûni zobni ambulanti, Efenko* va 61, Velenje (od 8. do 12. ure). lekomo v Velenjs: Lekarna Center Velenje, Vodnike« va 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. VH^rlmrska postajo Šostonf: Od 31. oktobra do 7. novembra - Simon Miklavžin, dr. vel. med., gsm: 041/633-676. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enoto Velenje ke 275, Šoštanj; Alojzij Kostrevc, roj. 1932, Krmelj 68; Martin Feguš, roj, 1947. Slantetova ul. 14, Velenje; Franc Krumpak, roj. 1916, Llboje 75; Martin Korašec, roj. 1926, HramSe 6, Dobrna, Marija Atel^ek roj. 1941, Lepa njiva 108, Moafie, Amalija Kokov-nik, roj. 1929, Prihova 1, Mozirje. ■ Smrti: ■ Helena Vertjuč, roj. 1923, Lepa njiva 12, Mozirje; Jože Rupp, roj. 1953, Šlandrova c. 16, Velenje; Janez TralenSek, roj. 1919» ŠaleSkac. 18c, Velenje; Ferdinand Blazinšek, roj. 1934, Gaber- onesnaženost zraka V tednu od 20. oktobra 2003 do 26. oktobra 2003 niso povprečne dnevne kon-centrdcije S02. izmenene v avtomatskih postajati (AMP) na območju Me^ne c^ine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki. nik|er presegale rrïejne 24-ume koncentracije 125 rmkio-g S02An3 zraka, MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 20. oktobra 2003 do 26. oktobra 2003 (v mikro-g S02/m3 zraka) MSSWAOBČm VBí£HJ£. UMO ZA OKOue m PROsroň osa, « u » z i S ň i □ ÍO.okt n^^. okt asz okt 023. okt 024. okt rJ25. okt 926. okt mejns vremosc 350 mlkro-g $02;m3 uWi, spr«}efrf|lvo preseganj v \fM 2003.60 mbthg $02^3 nifá CEUE Oosposko ulko 7 Tel.: 03/490>03-36 www.znidars.com bHirtíM posoliia dtvfzt átiniet —^ ZAHVALA Ob boleči i7gubi drage mame, babice in prababice JULKERAT 7.2.1920-25. 70, 2003 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče in cvctje. I Ivala osebju doma za varslvi> odraslih v Velenju, kjer je preživljala zadnja leta svojega življenja. Posebej hvala gospodu Semelu za l>esede ob slovesu, pevccm, gospodu /upniku in vsem ostalim. Vsi njeni Izbiramo naj osebnosti leta 2003 v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki .\sil.lakšen kupj>ii bomo objavili Se naslednji leden, naio pa fc listo tiitili. ki si bodo pridobili najvcC glasov. V vseli nasleiinjih številkah NaJcga Casa do konca Ictdnjega leta bomo pičlem objavljali kupone z kslvico naj 5webnosti ter vsak teden Izločali iLsIc. ki dobili najmanj glasov. Sev^ida bomo vaš tiud tudi nagradili. V.sak teden bomo i/J)irali napade naiUb sponzorjev, vííi pa boste ob koncu leta ie vvelikeni bobnu, ko bomo izircbali nagrado nagega generalnega sponzorja. 'Ibiej karzaCninio. V prihodnjih ilveh lednih skupaj sestavimo lestvico naj ^«ebnosti lcia20í)3Í Kuponi ene .številke Nai5ega Casa veljajo le do izida naslednje Številke. Zdaj pa kar na delo. Piedlagajîe svoje kojididate. Že ta tetlen bonîo i/?jci>a-li med prispelimi kuponi tri knjižne nagrade. Spomin na mrtve ohranjamo živí PrejSnji teden st^ se pi^ vsej Salci;ki dolini vrstile spominske komemoracije ob dnevu spomina na mrtve. MO Velenje v soUeIwa-nju s Kiiíiurním centrom îvana Napsii.ki sojili pripravi-iivšak^^ci dolini pwdvscm Člani zveze lwr-cev. V Starx;m Velenju so pri spt^meniku padlim Lilcem lep kulturni program pripravili učenci in učiielji OS Ctu.stava Šililia (na sliki), nekaj mi^ii pa je nanizal podpredsednik ^^moCne IvrCevskc i»rgimizacije v Velenju VosiA^. Med drugim je povedal: diwina slovenskega življa je prepletena z ?alasmimi dogodki. Neprcslane vojne in ?el;a po olistanku na tem kovčku slovenske zemlje in na drugi strani pohlep rujih zavojevalcev so terjali mnoge žnvo ... Prav zalo gre zahvala tistim Se živim, ki za trenutek piisto-jijo ob grobu ali spominskem obeležju in se z drobno cveiia> ali pri:?gnn(t svečko sp bila vmes. V njih sta bila drug drugemu v oporo, iiiko kol sla Sc danes, ko jesen življenja preživljala v hiSi. v katero sla vselila leta 1954 in kjer jima družlH) dela sinova družina. Franc je Pavlo spoznat v Dotiču. Vzela sta se pred šestdesetimi letí. Franc se je rodil 14. septembra leta ts)22v Novi C-erkvi pri Celju. V Vojniku se je izučil za mizarja, potem pa se kol mizarski pomočnik zaposlil v Doliču. Ni pa tam samo delal, tudi oziral seje mak> naok<^li. Njegov pogled se je vse veCkral ustavil na brhki domačinki, rojeni 15. junija leta iyi9, Pavli. Vzela sta se S), oktobra leta 1943 v Vitanju. Rodili sose jima ^irje otroci: Franci. Anica. Danica. Bcižo. Danici in Franci-ju ni t>Jlo dano dolgo življenje. Dekletce ju jc zapustilo, ko je imelo komaj Sest mesecev, Franci je odSel v najlepših letih, pri tridesetih, Pritiajali pa so vnuki: Bojan. Božena, Irena in AleS. Franc je hodil na delo, zadnjih dvajset let pred upokojitvijo v Ciore-nje. Pavla paje skrbela za dom indružino. Vnuki so jima vedno /nali polepšati trenutke, najbolj, ko so poskrlxii za pra-vniuke. Prišli so Sanja. Anja. Tim. Dominika. Po vrsti. Franc je te vedno korenina. Vsak dan se z aviom zapelje vsaj v Velenje in nazaj, če ne Se kam dlje. Se vedno rad miza-ri. /a to ima zlato roko. Pavla pa bere. Vse. kar ji pride pod roko, časopisi, revije, knjige ... Vedno je z vsem na tekočem, pravijo njeni najbližji. Uradne diamantne poroke ni bilo, Ker je ne potrebujeta, sla rekla. Sta se kar sama, brez prič, zmenila, da bosiu vozila skupaj Se naprej. Le dajta, Se dolgo! (Ipnniťilo v zadnji Števili Nagega časa nam je v članku o zlatoporočencih zagodel tiskarski Škrat. Snedel je zadnjo črko njunega priimka. Marija in Jože .se piSeia /upanc in ne /upan Za napako se opravičuiemo.