KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO I. letnik Ljubljana 1953 3. številka izhaja trikrat letno v skupnem obsegu ok. 14 pol Vsebina tretje številke: Dr. M. Mikuž: ZBOR ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NARODA V KOČEVJU — Stran 153 A. Savli; VPRAŠANJA IZ PRIMORSKE — Stran 159 J. Jarc: BELA KRAJINA V UPORU - Stran 165 F. Baš: PTUJSKI GRAD IN NJEGOVA OKOLICA V NOVEM VEKU — Stran 171 F. Ostanek: POMEN ŠOLSKIH KRONIK ZA ZGODOVINO ŠOL- STVA — Stran 177 I. Mohorič: ŽELEZARNA GRADAC V BELI KRAJINI - Stran 185 Mr. F. Minarik: SLIKA NEKDANJE GLAZUTE OB SPODNJI LOB- NICI PRI RUŠAH ~ Stran 191 .\. 1. VRABL: USODA MIKLOŠIČEVEGA SPOMENIKA V LJUTO- MERU — Stran 194 1. Vasic: DRAGOTIN KETTE IN NOVO MESTO - Stran 194 N. Šumi: OB NOVEM PREDLOGU GENERALNEGA NAČRTA ZA LJUBLJANO ~ Stran 201 Arh. I. Spinčič: URBANISTIČNA NAČELA ZA DIREKTIVNI NA- ČRT LJUBLJANE - Stran 203 B.: JOSIP MRAVL JAK - Stran 204 ARHIVI PRIPOVEDUJEJO - Stran 203 MUZEJSKE NOVICE: L. Zorzut: Goriški muzej — Stran 206 B.: Tehniški muzej na Jesenicah — Stran 207 IZ NAŠIH REVIJ - Stran 208 IZ NAŠIH KRAJEV ~ Stran 211 ZGODOVINSKO BRANJE Ptujski zbornik 1893-1953 — Stran 211 Umetnostni spomeniki v Ljubljani — Stran 216 Slovenci najstarejši smučarji v srednji Evropi — Stran 216 Slika na ovitku: Maribor t prvi polovici XVIII. stoletja. (Po oljnati sliki v graškem deželnem arhivu iz leta 1710?) Priloga: LJUBLJANA. Osnovna urbanistična načela za direktivni načrt, ki jih daje v presojo urad za regulacijo. Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik: Zvone Miklavič Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za lokalno zgodovino Predstavnik: Jože Som Oprema:" Arh. Ivo Spinčič Tiska: Tiskarna >Toneta Tomšiča« v Ljubljani Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/III (Mestni arhiv). Tekoči račun pri Mestni hranilnici ljubljanski, štev. 601-305-1-75 Letna naročnina 400 din. cena posamezne številke 150 din ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ZBOR ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NARODA V KOČEVJU (1. OKTOBRA DO 3. OKTOBRA 1943) Dr. Melod Mikuž Pomembnost in veličino Zbora odposlan- cev slovenskega naroda v Kočevju, ali krajše Kočevskega zbora, bi lahko označili tudi samo s kratkim stavkom in dejali: na tem zboru si slovenski narod po svojih delegatih prvič v svoji zgodovini na parlamentarni način izvoli pravo politično vodstvo in de- mokratično predstavništvo, z izvolitvijo de- legatov za AVNOJ pa nesporno poudari voljo, povezati svojo narodno usodo z osta- limi jugoslovanskimi narodi. Tako bi bila na kratko povedana vsa glavna vsebina Kočevskega zbora in bi tak kratek stavek tudi zadostoval, če ne bi bilo že na zbo- rovanju samem poudarjeno z besedami to- variša Kardelja, da bo ta Zbor »v osvobo- dilnem boju slovenskega naroda kot eden najpomembnejših spomenikov«, in to iz dveh razlogov: ker živo potrjuje pravilnost NOB in ker je položil najvažnejše temelje za svobodno in demokratično prihodnost slo- venskega naroda. Tovariš Kardelj je s temi besedami po- udaril vso globino vsebinske strani Ko- čevskega zbora že na zboru samem, naša dolžnost pa je danes po desetih letih ne- koliko podrobneje pregledati nekaj tistih najvažnejših momentov, po katerih postaja Kočevski zbor brez dvoma eden najpo- membnejših dogodkov v vsej zgodovini NOB. t Znano je, da se je Kočevski zbor vršil in opravil svoje zgodovinsko poslanstvo pod znanim geslom iz Cankarjevih »Hlapcev«, da si bo narod sodbo pisal sam. Kar je torej mogel Cankar samo ipredvidevati, se je na Zboru uresničilo oziroma začelo ures- ničevati že vse od takrat, ko so progresivne sile jugoslovanskih narodov pod vodstvom Partije vzele v svoje roke narodno usodo in s tem seveda tudi polno odgovornost. Od tedaj torej, ko se jugoslovanski narodi jasno zavedo, da svoje narodne usode — ob okupaciji in razkosanju Jugoslavije je prednje jasno postavljena samo ostra alter- nativa: biti ali ne biti — ne morejo več polagati v roke bivše jugoslovanske bur- žoazije, ker ta, če že me zbeži na varno ; oziroma ne začne sodelovati z okupatorjem, nosi polno odgovornost za aprilsko kata- strofo 1941. Takrat torej vzniknejo prvi začetki NOB in s tem tudi uresničevanje Cankarjevih besed. In eden važnih mej- nikov na poti uresničenja Cankarjevih besed v zgodovini slovenskega naroda je prav Kočevski zbor. Ob tem mejniku je slovenski narod po svojih delegatih spregovoril važne in odločilne besede za naprej in naredil obračun za nazaj. KOČEVSKI ZBOR IZVOLI SLOVENSKI NARODNOOSVOBODILNI ODBOR (SNOO) * IN VRHOVNI PLENUM OSVOBODILNE FRONTE j Zgodovina slovenskega parlamentarizma j je dokaj revna ali pravilneje rečeno, zgo- i dovine pravega demokratičnega parlamen- tarizma vse do razdobja NOB pri nas sploh j ni, zato pomeni prav Kočevski zbor mogočen j uvod v vso nadaljnjo slovensko parlamen- j tarno zgodovino. j SNOO kot nekakšno najvišje slovensko i predstavništvo srečamo v zgodovini NOB < slovenskega naroda že zelo zgodaj, sep- i tembra 1941. Takrat torej, ko se v naši narodni revoluciji prvikrat pokažejo tisti revolucionarni kvalitativni uspehi, ko Osvo- i bodilna fronta slovenskega naroda, doslej le vseslovenska zbiralna politična sila vseh zavestno se borečih sinov in hčera slo- venskega naroda, začne kazati prve znake nove, ljudske oblasti. V času torej, ko po- ' kojni tovariš Kidrič, duša OF slovenskega j naroda, že začne poudarjati, da postaja OF i vednio bolj »država v državi«, to je, da slovenski narod že posluša ukaze in nasvete ter navodila OF, sabotira pa vse, karkoli je v zvezi z okupatorjem. Ker so bili ti začetki ljudske oblasti tako jasno vidni na i terenu — in od spodaj navzgor nastaja, se j gradi in spopolnjuje ljudska oblast — je dotedanjemu vodstvu OF, Vrhovnemu ple- numu OF postalo jasno, da morajo ti prvi i elementi ljudske oblasti na terenu dobiti i svoj vidni izraz tudi v vrhu, v vodstvu j Osvobodilne fronte. Tako je prišlo sep- ; tembra 1941 do konstituiranja Vrhovnega > plenuma OF v SNOO. To in tako konstituiranje SNOO je po- trebno še posebej poudariti, kajti v Osvo-1 155 LETNIK J. LJUBLJANA 1953 ZVEZEK 3. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bodilni fronti srečujemo že od vsega začetka in še daleč preko leta 1945 tisto zanimivo dvojnost, da kateri koli organ Osvo- bodilne fronte od jeseni 1941 dalje istočasno pomenja oblastni in politični organ Osvo- bodilne fronte, torej organ nenehnega bor- benega združevanja in čuvanja enotnosti slovenskega naroda in organ s tolikšno oblastno močjo in veljavnostjo, kolikršna se je pač v diejanskih razmerah razvila na terenu samem. Ta zanimiva dvojnost v Osvobodilni fronti je torej zgodovinsko ute- meljeno dejstvo, izhajajoče iz razvoja Osvo- bodilne fronte same. Od svojih prvih začet- kov kot politični organ vseslovenskega bor- benega zbiranja prehaja Osvobodilna fronta zaradi svoje vedno večje razširjenosti med slovenskim ljudstvom do prvih revolucio- narnih elementov ljudske oblasti in, vklju- čujoč ter razvijajoč te slednje, kljub temu še vedno ostaja tista vseslovenska revolu- cionarna politična organizacija, ki edina zmore povesti slovenski narod do nacionalne osvoboditve v najglobljem pomenu besede. Jasno je, da je konstituirainje Vrhovnega plenuma OF v SNOO jeseni 1941 šele za- četek v razvoju vrhovnega ljudskega pred- stavništva slovenskega naroda, poudariti je pa vsekakor treba, da že sam ta začetek kaže na izredno sposobnost vodstva NOB. Točno je, moglo bi se trditi — kar se tudi je od sitrani slovenske kontrarevolucije — da vse to ne pomeni nekaj trajnega in da bo Osvobodilna fronta tako kot vseslo- venska tvorba in kot predstavniški organ s prvimi elementi ljudske oblasti prej ali slej razpadla iz kakršnih koli že notranjih ali zunanjih vzrokov. Ysak tak pomislek, morda celo niti ne iz ust samo pravih kontrarevolucionarjev, ni upošteval pač ti- stega, kar je za vso NOB jugoslovanskih narodov tako izredno značilno in kar je na Kočevskem zboru poudaril že tov. Kar- delj: Pravilna politična linija, pravilna pot borbe in pravilno uporabljanje oblik borbe našega osvobodilnega gibanja. Ali povedano drugače: vsaka, še tako majhna zmagovita pridobitev OF je imela svojo realno pod- lago, pa naj se je ta že kazala v očitnih uspehih partizanske vojske, ali kot vedno večja narodna enotnost v Osvobodilni fronti. Ce SNOO jeseni 1941 pomeni samo prve skromne, a vsekakor že solidne začetke no- vega slovenskega ljudskega predstavništva s svojimi prvimi štirimi značilnimi odloki, pa pomeni SNOO, izvoljen v Kočevju, velik revolucionarni kvalitativni skok. Da je moglo do tega sploh priti, si zaradi lažjega razumevanja na kratko oglejmo vse tiste realne podlage, vse tiste okoliščine, zaradi katerih je moglo — upoštevajoč se- veda okvir druge svetovne vojne, v katerem dobiva NOB jugoslovanskih narodov vedno večji pomen — priti do Kočevskega zbora. Tako Kočevski zbor ne pomeni nobenega s>nepremišljenega« ali »operetnega« dejanja, kot bi ga rada s primesjo ogorčene in one- mogle jeze prikazala tedanja slovenska kon- trarevolucija, temveč dobro premišljeno in na solidnih temeljih postavljeno veliko re- volucionarno dejanje. Prvi tak soliden temelj, na katerem sloni moč pa tudi ves nadaljnji razvoj zakonitih določb Kočevskega zbora, je NOV in POS. Ce leta 1941 sestavljajo slovensko parti- zansko vojsko prve partizanske čete in sku- pinice, o katerih pravi tovariš Kidrič sam na Zboru, da so se moralei iz zased boriti proti okupatorju in se z muko razvijati v partizanske odrede in grupe, imamo na Slovenskem že pred kapitulacijo Italije so- lidno zgrajeno regularno armado, ki se po kapitulaciji znatno pomnoži, saj imamo v času Kočevskega zbora dva korpusa NOV in POS, ki sta razorožila vso italijansko vojsko na slovenskem ozemlju, vojaško ob- računala s slovenskimi kontrarevolucionar- nimi oboroženimi oddelki ter imela za seboj že celo vrsto uspešnih bojev z Nemci. Spričo take NOV in POS je mogel slovenski narod, ki je volil svoje delegate za Kočevski zbor, imeti trdno in sigurno jamstvo, da se bo NOB, pa naj zahteva še toliko novih žrtev in naporov, zmagovito končala. Drugi tak soliden temelj je enotnost slo- venskih ljudskih množic, utelešena v Osvo- bodilni fronti. Rekli smo že, da predstavlja Osvobodilna fronta .po eni strani množično in enotno politično narodnoosvobodilno gi- banje, po drugi sitrani pa, da se ista OF postopoma, to je, vzporedno z voja- škimi in političnimi uspehi ter vedno večjo zasidranostjo med najširšimi ljud- skimi množicami na revolucionaren način razvija v pravo ljudsko oblast. Tako enoten, kot je bil v Osvobodilni fronti, ni bil zbran slovenski narod v vsej svoji zgodovini še nikoli; upoštevajoč pa zgodovinsko konti- nuiteto slovenskega političnega življenja, je prav na to enotnost slovenskega naroda v OF Partija najbudneje pazila. Tako ustvarjena enotnost slovenskega naroda v OF je sicer postala in ostala nesporno dejstvo, mogel pa bi se načeti problem enotnosti v OF zlasti (objektivno ali sub- jektivno) v taboru ene od ustanovnih skupin Osvobodilne fronte, krščanskih socialistov, povezanih v formalni in navidezni koaliciji 154 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Z ostalimi ustanovnimi skupinami Osvobo- dilne fronte. Ta problem se je kljub šesti točki Temeljnih točk OF, ki določa, da pre- vzame po osvoboditvi Osvobodilna fronta vso oblast kot celota, v vsej svoji nevarnosti začel tudi kazati na prvem osvobojenem ozemlju. Čeprav le navidezna koalicijska oblika v enotnost združenega vodstva OF, ni prav zaradi absolutne enotnosti OF na terenu samem niti mogla kazati neke iz- razite nevarnosti in objektivne možnosti za razdiranje te enotnosti za časa borbe, mogla pa bi ta nevarnost nastati, če je nastajala že za časa prvega osvobojenega ozemlja, v še večji meri po dokončni osvoboditvi, ko bi se n. pr. pri volitvah za konstituanto po vsej verjetnosti prav na krščanskosocia- listično ustanovno skupino skušala privesiti vsa tista reakcija, ki se za časa NOB še ni dovolj razkrinkala. Prav te nevarnosti se je vodstvo NOB dobro zavedalo in zato v znani Dolomitski ali Februarski izjavi usta- novnih skupin OF doseglo, da je bila vsaka možnost razdora te vrste odstranjena, ko so se vse, zlasti pa tri ustanovne skupine izjavile za brezpogojno enotnost v Osvobo- dilni fronti, se odpovedale kdaj koli usta- navljati posebne in samostojne politične formacije izven Osvobodilne fronte in pri- stale na enoten aktivistični kader OF, ki je doslej, čeprav o okviru OF in pod sploš- nim vodstvom Izvršnega odbora le vršil svoje aktivistično politično delo pod nepo- srednim vodstvom svojih političnih oziroma ustanovno-skupinskih grupacij. Tako se zaradi enotnosti OF, dosežene z Dolomitsko izjavo, za časa drugega osvo- bojenega ozemlja, ki nastane po kapitulaciji Italije, nevarnost razdora nikjer več ne pojavi in zato more tovariš Kidrič v svojem poročilu o dve in pol letnem delu lOOF prav na Kočevskem zboru izjaviti: »Za- trditi vam smemo, da OF ni več koalicija in skup različnih strančic, grup in grupic. OF je popolnoma enotno vseljudsko gibanje slovenskega naroda. Tako enotno vseljudsko gibanje je zahteval vojni čas, zahteval ga je pa tudi najgloblji družbeni interes slo- venskih ljudskih množic« Tudi spričo tega drugega, nadvse po- trebnega in solidnega temelja je mogel slo- venski narod po svojih delegatih na Ko- čevskem zboru spregovoriti svojo zgodo- vinsko in enkrat za vselej veljavno besedo. Opirajoč se prav na to in na velike zmage ter moč svoje ljudske armade, je mogel za Pogled t dvorano med zasedanjem Zbora (risba B. Jakac) 155 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO doma in za pred svetom spregovoriti tiste velike besede, ki so istočasno pomenile stvarnost, da je slovenski narod na svoji zemlji že sam svoj gospod. K tema dvema osnovnima temeljeana pri- štejmo še dva, ki ju tudi omenja v svojem referatu tovariš Kidrič, namreč, da je dve- letna iNOB ustvarila nov ti'p političnega delavca in političnega voditelja, o katerem pravi: »Iz borbe in za borbo morajo rasti in dejansko rastejo naši politični delavci, naši politični aktivisti, naše politično vod- stvo.« In končno, izredno hitra vzpostavitev nove narodne oblasti na osvobojenem ozem- lju po kapitulaciji Italije. To zadnje zasluži še prav posebno po- zornost. Brž ko je postalo jasno, da bo NOB požela do zadnjega vse velike sadove, ki jih je prinesla italijanska kapitulacija v Sloveniji, je lOOF že 12. septembra 1943 poudaril, da v smislu 6. točke Temeljnih točk OF prevzema vso oblast na osvo- bojenem ozemlju OF slovenskega naroda in njena vojska kot sestavni del NOV Jugo- slavije, a že dan poprej razpiše volitve v Zbor odposlancev slovenskega naroda, za- vedajoč se pri tem v polni meri, da je nastopilo tisto važno razdobje, v katerem mora slovenski narod dokončno urediti v glavnih obrisih svojo lastno domačo usodo ter spregovoriti besedo tudi o svoji novi skupni jugoslovanski domovini. Odlok, s katerim lOOF razpisuje volitve za Zbor odposlancev slovenskega naroda, daje aktivno in pasivno volilno pravico vsem umsko zdravim moškim in ženskim osebam od 17. leta starosti dalje, določa za volilna področja področje terenskih odborov OF in bataljonov NOV in POS s pristav- kom, da ipodročja terenskih odborov do 500 prebivalcev (ali še manj) volijo enega de- legata, za vsakih nadaljnjih 500 šei enega delegata več, bataljoni pa po dva delegata. Voliive vodijo vsi odbori OF in funkcio- narji terenskih odborov OF in se izvrše od 20. do 25. septembra 1943 na javnih zbo- rovanjih. Prvo, kar spričo tega odloka pade v oči, je izredno kratek čas tako za priprave kot za izvedbo volitev. A če pomislimo, da pri teh volitvah ne gre za volitve samo na osvobojenem ozemlju (kot za časa prvega osvobojenega ozemlja), temveč za volitve odposlancev slovenskega naroda na pod- ročju vse Slovenije, da so volilne enote silno majhne in da je treba voliii izredno veliko delegatov, moramo po vsej pravici po- udariti, da je take volitve mogla uspešno izvesti samo OF slovenskega naroda, ki je s svojo organizacijsko — oblastno mrežo preprezala vso slovensko zemljo. Kot je znano, se je Zbora udeležilo 572 delegatov, kar je za tedanje izredne iprilike vsekakor veliko število. Ostane nam še vprašanje načina voUtev odposlancev za Zbor, ki so se vršile na javnih zborovanjih. More namreč nastati vprašanje, koliko tak način volitev ustreza načelu pravih demo- kratičnih volitev, katerih osnovna zahteva poleg drugih je indi tajnost glasovanja. Odgovor na to ni težak, če se zavedamo, da smo sredi najhujše vojne in je bilo zato potrebno temeljito in hitro izrabiti trenutno vojno zatišje na osvobojenem ozemlju in se zato pač poslužiti takega načina, ki je po svojih demokratičnih osnovah zadostoval in bil primeren za tako razdobje. Te volitve najlaže razumemo, če jih primerjamo z današnjimi zbori volivcev, ko postavljajo kandidate za volitve v ljudske odbore. De- mokratičnost teh je vsekakor v tem, da more priti pravica postavljanja kandidata do aktivnega izraza pri slehernem volivcu in prav tako tudi pravica svobodnega gla- sovanja oziroma ne glasovanja. Moremo torej reči, da so bili delegati za Kočevski zbor izvoljeni v mejah tiste prave demo- kracije, ki je bila spričo vojnih časov pač mogoča tako s formalne kot z materialne strani. Teže je bilo seveda z volitvami de- legatov na neosvobojenem ozemlju, kjer se je morala demokratična volilna oblika zre- ducirati iz samo po sebi razumljivih raz- logov pač na tisti minimum, da je bilo treba iposeči pri določanju poslancev po delegaciji od strani okrožnih oziroma pokrajinskih odborov OF. Kakšno nalogo je imel po vsem tem Ko- čevski zbor? 1. Ugotoviti in potrditi, da je slovensko naTodnoosvobodilno gibanje, ki ga pred- stavlja izključno OF slovenskega inaroda, vseljudsko narodnoosvobodilno gibanje. 2. Ugotoviti in potrditi, da se je OF slo- venskega naroda kot vseljudsko narodno- osvobodilno gibanje hkrati razvijala v slo- vensko ljudsko oblast. 3. Določiti oziroma izvoliti organe OF kot vseljudskega narodnoosvobodilnega gibanja in kot slovenske ljudske oblasti, ki so: a) osnovni organi: terenski in vsi ostali odbori OF kot osnovni organi vseljudskega narodnoosvobodilnega gibanja, in narodno- osvobodilni odbori (terenski in vsi ostali, ko se bodo izvedle volitve) kot oblastni organi; b) vrhovni organi: Zbor izvoli iz svoje srede 120-članski kolektiv, ki kot Vrhovni plenum OF predstavlja politično vodstvo 156 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Darodnoosvobodikiega gibanja, kot SNOO pa tudi vrhovno oblast slovenskega naroda; c) eksekutiva vrhovnih organov: za ekse- kutivo izvoli Zbor kolektiv desetih članov Vrhovnega plenuma oziroma SNOO, ki kot Izvršni odbor OF predstavlja ekseku- tivo Vrhovnega iplemuma, kot Predsedstvo SNOO pa eksekutivo SNOO. 4. Določiti, da v času med zasedanjem Vrhovnega plenuma oziroma SNOO vrši lOOF oziroma Predsedstvo SNOO vse pra- vice, ki gredo Vrhovnemu plenumu oziroma SNOO. 5. Izvoliti 40-člansko delegacijo v AVNO J. Tako je 'torej Kočevski zbor opravil zgo- dovinsko nadvse pomembno delo. Izvolil in postavil je solidno osnovo nadaljnjemu raz- voju revolucionairne slovenske stvarnosti. Vrhovni plenum je in ostane edino po- stavno vrhovno politično vodstvO', ki vodi slovenski narod v NOB sam ali preko front- nih odborov in to do svojih osnovnih celic, terenskih odborov OF. Isti 120-čla:nski ko- lektiv kot SNOO pa predstavlja vrhovno ljudsko oblast slovenskega naroda. Dalje Kočevski zbor z vso svojo avtoriteto po- iidari z izvolitvijo svoje delegacije v AVNO J tudi načelo jugoslovanske kontinuitete. Kočevski zbor torej ne pomeni ustvarjanja nekakšnega separatističnega samoslovenstva, neke imaginarne slovenske državnosti, tem- več osnovne temelje nove slovenske držav- nosti v okviru Jugoslavije. V Sklepu Ko- čevskega zbora (II., člen 6 in 7) je to tudi izrecno poudarjeno, saj je med drugim rečeno, da SNOO izvaja vrhovno ljudsko oblast slovenskega naroda »v okviru Jugo- slavije kot državne celote z enotnim pred- stavništvom vseh narodov Jugoslavije ter enotnim vodstvom njih osvobodilnega gi- banja in državne skupnosti« — in dalje, da SNOO »izvršuje v okviru Jugoslavije in splošnih sklepov AVNO J kot njenega pred- ' stavništva zakonodajno in izvršno oblast slovenskega naroda s pravico, postavljati vse potrebne organe ljudske oblasti slo- venskega naroda«. To je glavna, zgodovinska vsebina Ko- čevskega zbora. Ce se na kratko ozremo še na Objavo od 7. oktobra 1943, s katero lOOF seznanja širšo javnost o Zboru, o njegovem poteku in vsebini, opazimo, da je bilo na Kočevskem zboru sklenjenih še več važnih odločitev, kot: obsodba plave in bele garde in zahteva po njeni neusmiljeni iz- trebitvi, pripravljenost Zbora, da z vsemi silami podpre NOV, izražena je bila glo- boka ljubezen do vrhovnega komandanta NOV tovariša Tita itd. Popolnoma upravičeno so torej v Pro- glasu Zbora odposlancev slovenskega naroda med drugim zapisane tudi naslednje besede: »Kot prvi svobodno izvoljeni odposlanci, zbrani sredi najhujšega boja za narodni obstanek, izpovedujemo v imenu vsega bo- rečega se ljudstva, da je slovenski narod danes končnoveljavno stopil v krog suve- renih narodov.« KOČEVSKI ZBOR - VAŽNA ZGODOVINSKA PRIČA Podoba Kočevskega zbora bi ostala ne- popolna, če na kratko ne pregledamo vsaj vseh glavnih dokumentov, ki so zbrani izšli v lepi knjigi »Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju« (Ljubljana 1953). Osnovno pozornost vzbujata brez dvoma govora vo- diteljev NOB slovenskega naroda, tovariša Kidriča in Kardelja. Govot tov. Kidriča je dragocen zlasti po tem, ker podaja kratek in zgoščen historiat NOB na Slovenskem od začetka do Kočevskega zbora. Tov. Kidrič deli našo NOB na določena razdobja in vsako od teh podrobno analizira. Ker je ta govor poročilo lOOF o njegovem dve in pol letnem delu, so v injem ne samo načeti, temveč mestoma tudi do vseh podrobnosti razčlenjeni vsi važnejši problemi NOB. Kot povzetek Kidričevega referata je važna tale njegova ugotovitev: »Aprila 1941 je razpadla vojska. Danes imamo vojsko. Aprila 1941 je razpadel ves naš javni aparat. Danes ga imamo. Toda ne samo, da imamo vojsko in Tov. Boris Kidrič na govorniškem odru (risba B. Jakac) 157 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO da imamo oMast. Prvič v svoji zgodovini imamo zares narodno in ljudsko vojsko in imamo zares narodno in ljudsko oblast, oboje ustvarjeno pod najtežjimi pogoji, oboje zgrajeno v najhujši borbi z zunanjim in notranjim sovražnikom našega naroda.« Ce predstavlja govor tovariša Kidriča sin- tetično podajanje dogodkov in razvoja NOB na Slovenskem, pa pomeni govor tovariša Kardelja v prvi vrsti vsestransko analizo NOB in kot tak predstavlja dragocen pri- pomoček za proučevanje tedanje dobe, te- danjega gledanja na NOB, njen silovenski, jugoslovanski pa tudi svetovni okvir. To- variš Kardelj pokaže v svojem referatu na Kočevskem zboru na troje karakterističnositi NOB: na novo ljudsko vodstvo NOB, na njen subjektivni faktor, na pravilno po- litično linijo, pravilno pot borbe ter ipra- vilno uporabljanje oblik borbe. Dalje podaja tovariš Kardelj podrobno analizo domačega in svetovnega položaja in podrobno analizo domačih in tujih sovražnikov NOB ter končno govori o peterih najvažnejših tre- nutnih nalogah, ki so: organizacija obrambe našega svobodnega ozemlja in razširjenje vojnih operacij na vso Slovenijo, potrebnost razbiti v ljudstvu zadnje dvome in ostanke strahu pred OF m< NOV, kovati in z vsemi silami krepiti našo ljudsko oblast, potreb- nost sistematične organizacije našega narod- nega gospodarstva in končno, pomagati tudi tistim delom Slovenije, kjer osvobodilno gibanje iz lastnih sil še ni moglo doseči dovolj širokega razmaha. Svoj referat konča tovariš Kardelj s temile besedami: »Mi nismo uradniki, mi nismo občinski možje in s kroglicami izbrani poslanci za parlamente brez pravic. Naši odbori OF, naši narodno- osvobodilni odbori, ki jih boste kmalu iz- volili, so bojevna telesa. Oni organizirajo ljudsko oblast, toda oni so tudi štabi naše osvobodilne borbe.« Še enega dokumenta ne smemo pozabiti: poročila o stanju in problematiki sloven- skega gospodarstva. Iz referata, ki ga je imel na zboru itov. dr. Marijan Brecelj, si moremo o tedanjem slovenskem vojnem go- spodarstvu ustvariti tole sliko: Do nekako tri mesece pred kapitulacijo Italije podpira slovenski človek OF in NOV z denarjem in prehrano, NOV pa čuva njegovo narodno bogastvo, ki ga hoče okupator izropati. Tri mesece pred kapitulacijo Italije pa začne naša vojska kontrolirati znaten del tako imenovane ljubljanske pokrajine, in pred vodstvo OF se postavi važno vprašanje reševanja ne samo potreb naše vojske, tem- več tudi gospodarskih potreb civilnega pre- bivalstva, ki je postalo popolnoma ali delno odrezano od italijanskih aprovizacijski sre- dišč. V tej dobi lOOF osnuje Osrednjo gospodarsko komisijo in izpelje njeno go- spodarsko organizacijo do sleherne vasi, do terenskih odborov torej, z nalogo, da oskrbuje s prehrano in drugimi potrebščinami našo vojsko in organizacijske ustanove Osvobo- dilne fronte in da skrbno organizira pre- hrano civilnega prebivalstva. Te gospo- darske komisije so se z uspehom lotile dela. Izvedle so popise letine in živilskih zalog na kmetijah, izvedle nakupe ter skrbno shranjevale in pazile, da dragocena pre- hrana ne pride v roke okupatorja. Zalagale so s prehrano vojsko, civilno prebivalstvo pa tudi s takim blagom (usnje, blago, sol, sladkor), ki je prihajalo iz krajev, zasedenih po okupatorju. S tako gospodarsko delavnostjo in orga- nizacijo OF je zaiekla kapitulacija Italije naše vojno gospodarstvo in spričo velikega osvobojenega ozemlja se začne nova doba gospodarske dejavnosti. Na osvobojenem ozemlju prevzame OF vso oblasrt in z njo tudi gospodarstvo, finance in prehrano, vse osvobojeno ozemlje pa je v gos^podarskem pogledu popolnoma odrezano od ostalega slovenskega ozemlja in je torej trenutno navezano samo nase. Na osvobojenem ozem- lju je prenehala vsa aprovizacija, prenehale so plače uradništvu in razne podpore, pri- toka denarja od zunaj ni več, prenehal je vsak stik z ozemljem, ki še ni bilo osvo- bojeno, veliko je družin, katerih redniki so bili doslej v službah, sedaj pa so mobili- zirani, povsod je pomanjkanje delovnih moči v gospodarstvu, zlasti v poljedelstvu, mnogo je bilo uničenega, požgane in porušene so bile hiše in mnogo vasi. Kočevski zbor je na podlagi referata tov. Breclja pristal na vse načrte lOOF, ki so bili naslednji: 1. Uradniki in nameščenci ter družine mobilizirancev brez premoženja bodo prejemali podpore (torej ne plače), ki se bodo plačevale v denarju ali v naravi do višine eksistenčnega minimuma. 2. Uvede se mešani način gospodarjenja, plačevanje in prejemanje se vrši v denarju ali v blagu. Davek, v denarju ali v naravi, bo enoten, njegova višina bo odmerjena po gospodarski zmogljivosti davčnega zavezanca, davčno osnovo pa bodo določali terenski odbori v sodelovanju z gospodarskimi in finančnimi ustanovami. V prometu ostane ves denar, ki je v obtoku (nov denar se ne bo izdajal), in razpiše se novo notranje posojilo v višini 50 milijonov lir. Plačilno sredstvo so lire, ki so v obtoku, in boni, izdani na podlagi m ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA posojila, razpisanega od SNOO v jeseni 1941 v Ljubljani. 3. Organizacija gospodarstva. Terenski gospodarski odbori morajo^ ugo- toviti v svojih okoliših vse zaloge, po drugi sitrani pa nuditi kmetom vso pomoč pri spravljanju pridelkov. Rajonski gospodarski odbori ugotove potrebe potrošnikov in nad- zorujejo pravilno razdelitev potrošnih pred- metov. Nakupe potrebnih predmetov pa oskrbuje samo okrožni gospodarski odbor, ki se bo pri tem posluževal trgovca-privatnika in določal okvirne cene za nakup. Vrhovni organ gospodarske organizacije je Osrednja gospodarska komisija, katere prvenstvena naloga je skrb, da se bo v gospodarstvu in v prehrani gospodarilo po načrtu. Ob deseti obletnici Kočevskega zbora moremo danes poudariti predvsem dvoje: da je v Kočevju izvoljeni 120-članski kolektiv častno in uispešno opravil svojo veliko na- logo in privedel slovenski narod do njegove prve velike zmage, do narodnega osvobo- jenja, po drugi strani pa itudi, da so častne in velike tradicije NOB tiste velike za- kladnice, iz katerih mora črpati tudi da- našnje nadaljevanje NOB — borba za do- končno zmago socialistične revolucije — ne samo novih pobud za neprestano akcijo, temveč tudi zglede pravilnega in požrtvo- valnega dela. VPRAŠANJA IZ PRIMORSKE Andrej Savli Moj namen je, da bi opozoril na nekatere drobce zgodovinskega in letnografskega gradiva, ki bi jih bilo danes še mogoče rešiti s sistematičnim paberkovanjem na samem terenu, ker so med ljudstvom še njih zadnji ostanki oziroma sledovi. Na Tolminskem n. pr. bi biloi mogoče iz- ' grebsti iz ljudskega spomina še dokaj viden obris slike, ki bi pokazala zadnjo fazo v razkroju fevdalnega gospo- darstva in prehod imetja tolminske fev- dalne gospode v roke podjetnejših pred- stavnikov nastajajočega meščanskega razreda, v katerem je na Tolminskem pre- vzel vodilne funkcije posebno furlanski in evstrijsko-italijanski element, pomlajen z obogatelimi domačini. Dokaj jasno sliko bi si z zbranimi podatki mogli napraviti o dobi po Napoleonovih vojnah, o dobi ab- solutizma. Zaradi neprestanih nemirov in vojn je v prejšnjem stoletju vzdrževala Pogled z gradu Socerba na vasi Dolina, Krogle in Boršt Avstrija vse do leta 1866 številno vojsko v severnaitalijanskih pokrajinah. Primorska je bila tedaj prehodno ozemlje, preko ka- terega je šel ves avstrijski tranzit za Ita- lijo. Ustno sporočilo ve povedati o tolmin- skih voznikih, ki so voziU globoko v Lom- bardijo in vse do Milana. Prav tako so vozili tedaj ter pozneje čez Trbiž na Ko- roško, proti vzhodu pa na Kranjsko. Fur- lansko, italijansko in nemško furmansko ter cestno izrazoislovje še danes živo priča o tem. Živ je še spomin celo na posamezna prevozniška, verjetno državna velepodjetja na Tolminskem, na pr. na Platah v Podseli. Preveč skromno in premalo načrtno so bili doslej zbrani podatki o eksploataciji gozdov na Tolminskem in o- skusu napada. Treba je podvzeti vse varnostne mere, vsak premik čet, vštevši patrulje, mora biti predmet priprave, ki bo sposobna zagotoviti popolno varnost naših vojakov. Potrditi prejem. General Robotti Na Robottijevo brzojavko poveljstvu 2. ar- made v Karlovcu o napadu pri Gribljah je 7. septembra 1941 odgovoril general Vittorio Ambrosio takole: Št. 8432. Karlovac 7. 9.1941 ob 12,50. V teh dneh so bile v Sloveniji naše patrulje za zaščito prog ali manjše skupine vojakov v 'službi napadene iz zased in utrpele izgubo. No- bena izguba pa ni bila prizadeta nasprotnikom, ki so ostali nepoznani. Dejstva kažejo, da so bili naši presenečeni in naše patrulje majhne. Da bi se izognili podobnim dejanjem in takoj ukrotili napadalce, želim, da takoj uporabite vse mere, ki jih narekuje krajevni razvoj položaja in ga ugotove tudi poveljstva manjših enot. Zato okre- piti patruljo kot predpisano z okrožnico 3400/N8, odst.D z dne 23. aprila 1941. General Ambrosio To brzojavko je poveljstvo XI. C. A. 9. IX. 1941 raztposlalo vsem podrejenim po- veljstvom z aktom št. 02/7847 s pripombo: N8, odst. D okrožnice 3400 z dne 23. aprila 194t se glasi: »Čete naj takoj odidejo v določene predele s ciljem, da napravijo na prebivalstvo vtis, da so naše enote povsod prisotne in v pripravlje- nosti.« (Zbornik, str. 368.) ¦ Robottijev bes, ki ga kaže zgoraj navedena brzojavka divizijama in kasnejši akti, je iz- viral iz dveh dejstev: a) Začaisno izgubljena bitka v sporu s ci- vilno oblastjo Visokega komisarja Emilija Graziolija o načinu »pomirjenja« novo usta- novljene »ljubljanske pokrajine.« pri čemer je Robotti očital policijski oblasti, da ni sposobna uničiti uporniškega gibanja, kar je Robottija in njegovo poveljstvo pripe- ljalo, kot sam pravi, v »karanteno« na grad v Planini. 166 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA b) Vse pogostejši napadi na njegove vo- jake, pri čemer je bil ravno štiri dni pred Gribljami ubit pri Radohovi vasi tenente Livio Zanini s svojim spremljevalcem vred.- V teh in drugih svojih navodilih in ukazih je Robotti hotel popolnoma spregledati gve- rilsko taktiko partizanskega bojevanja, ki se načelno nikjer ne more in noče spuščati v frontalne borbe s sovražnikom. Zato je psoval partizane s strahopetci in zahrbtneži, morilci in zločinci, ki da se ne upajo posta- viti v odkriti boj in le iz zased prelivajo »nedolžno« italijansko kri, ki naj bi »ple- menitila« ta barbarski, pod rimski jarem uklonjeni rod. Na tihem pa je seveda Ro- botti ja glodalo tudi moreče spoznanje, da njegovim vojakom še marsikaj manjka do' starorimskega vzora osvajalcev sveta, zato je v štirih dneh po napadu poslal svoji voj- ski vsaj dve povelji, v katerih glede na na- pada pri Radohovi vasi 2. septembra in pri Gribljah 6. septembra takole grmi: »Poudarjam nujnost, da je treba z največjo odločnostjo, z največjo ostrostjo^ pokazati odpor proti tem komunističnim morilcem. Vojakom je znova treba predočiti, da smo ne- prestano v vojni in da v Sloveniji dejstvo, da nismo na neposrednem bojišču, ne izključuje zagrizene in nasilne oblike boja, ki jo uporab- ljajo zavistni komunisti v blaznem upanju, da pomagajo bojujočemu se in ponovno poražene- mu boljševizmu. Vsako udejstvovanje na katerem koli kraju in v katerem koli dnevnem ali noč- nem času mora biti zato pripravljeno s prav vsemi ukrepi, z vsemi varnostnimi oziri, ki jih je treba uporabljati v sovražni deželi. Samo tako bo življenje naših oficirjev in naših vojakov lahko do največje možnosti obvarovano in bo vsako delovanje pri vsakem nastopu čet za vzdrževanje javnega reda lahko dalo učin- kovite sadove. Oidpor naj bo torej — ponavljam —- vedno skrajen in odločen proti vsakemu poskusu na- pada. Bolje je, da plača kdo od teh komunistov, čeprav ni očitno in povsem kriv, kakor da bi naši vojaki morali še dalje trpeti njihova sabo- tažna dejanja. Vedno bodo imeli vsO' mojo podporo vsi, ki ne bodo samo v zatiranju temveč tudi v pre- prečevanju dela zlonamernih delovali s potrebno odločnostjo.« (Akt Poveljstva XI. Armadnega zbora, št. 02/7820 z dne 8. septembra 1941. — Prim. Zbornik, str. 371.) Dva dni kasneje pa je s posebnim ozirom na okolnosti, v katerih so bili vojaki v Grib- ljah presenečeni z napadom, zapisal: »Potek obžalovanja vrednega dogodka doka- zuje pogubno nezavestnost, s katero^ hodijo naši vojaki po ozemlju, ki je očitno sovražno, in po katerem se javno' potikajo morilci in teroristi, ki so sklenili, da prizadenejo največjo škodo spo- sobnosti udejstvovanja naših oboroženih sil. Odrejam, naj bo dogodek raztolmačen vsem podrejenim vojakom in naj bo vsem dobro vtis- njeno v pamet, da se je podobnih napadov bati vedno ob katerem koli času in na katerem koli kraju ljubljanske pokrajine. Vojak, ki mora iz katerega koli vzroka iti iz enega kraja v drugi, ne sme misliti na prijeten izlet, ampak na borbo proti prekanjenim hudo- delcem, ki so na preži in ki se lahko, nenadno pojavijo s smrtnonosno zasedo. Treba je po- udariti, da taka dejstva poleg tega, da lahko povzroče smrt preprostih neprevidnežev, naprav- Ijajo s svojimi uspehi sovražnika, ki vse bolj izboljšuje svoje metode na škodo, naših v.o.jakov, vedno bolj prešernega in tako. vedno, bolj zmanj- šujejo ugled naših oboroženih sil na tem pod- ročju. Imeti je treba vedno pogum presenetiti, in ne dati se pre sen et i t i, brez na- daljnjega ubiti sovražnika, ki iznenada napada, in ne dati se ubiti, maščevati naše mrtve, ne pa večati njih število.. Preveč naše krvi je že oblilo toi naše zased- beno področje, žal, ne v odkritem in poštenem boju, temveč v zasedah zločincev, ki se ne bi upali napadati iz obraza v obraz. Treba je zato v vsakem trenutku uporabljati vojne metode; podnevi in ponoči, na počitku in na premiku, na vsakem položaju in v vsakem trenutku naj bo puška vedno pripravljena, bajoinet vedno na- sajen, ročna bomba vedno, pri roki, da doseže morilca, ki se vedno lahko iznenada pojavi.« (Akt Poveljstva XI. Arm. zbora št. 1/2390 z dne 10. septembra 1941.) Poleg teh in podobnih zapisanih ukazov j pa je Robotti preko svojih podröjenih divi- j zijsküi, polkovnih in bataljonskih poveljni- \ kov dal vojakom še strogo zaupna ustna na- ročila in ukaze za njih ravnanje in vedenje j v okupirani Sloveniji, ki so zapovedovala j takojšnjo uporabo orožja, če se le kakemu i vojaku zazdi, da mu hoče kaik Slovenec kaj hudega storiti. Se več, obljubljal je za na- grado enomesečni dopust za vsakega, ki bi s tako utemeljitvijo ubil civilno osebo. Vo- jakom je bilo zapovedano, da smejo, izven j vojašnic hoditi le najmanj v troje s puškami i v rokah in s prstom na petelinu. Da je bila I Slika 5. Izvir vode nad Miklarji, imenovan »Skrlinci«, kjer so dobivali vodo prvi belokranjski partizani, dokler so se zadrževali v prvem taborišču 16? KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO S tem dana vojakom možnost najbolj samo- voljnega nasilstva, nam dokazuje nekaj dni za temi Robottijevimi okrožnicami in brzo- javkami pisano pismo italijanskega vojaka Petrozzija Daria, ki je iz Ljubljane pisal svojemu prijatelju Silviju Romagnoliju v Trst dobesedno tole: »Kar se tiče prostega izhoda, hodimo sedaj v troje, oboroženi z nabito puško in imamo po- velje, da streljamo na vsakogar, ki bi vojakom storil kaj slabega. Zdaj se bomo rpa lahko za- bavali. V ostalem dobimo mesec dni dopusta, če ubijemo kakega civilista.« (»Internacije«, str. 143, dokument št. 51 a do 51 c) Pisec tega pisma, zaplenjenega po vojaški cenzuri, je bil kaznovan samo s petimi dnevi zapora, ker je v pismu sporočal — vest vojaškega značaja, ki se ne sme razširjati ! Iz povedanega je jasno, da je napad pri Gribljah usipel tudi v drugem, širšem in globljem cilju: vznemirjena in alarmirana je bila vsa italijanska in okupacijska vojska in prav ob Radohovi vasi in Gribljah je po- veljstvo XI. Armadnega zbora bolje spoznalo kot civilna oblast, da nima opravka le s po- sameznimi, spontano nastajajočimi in med seboj slabo ali sploh ne povezanimi akcijami nekih na pol upornikov, na pol banditov, temveč s smotrno organiziranim in vojaško trdno vodenim, široko zasnovanim uporom, katerega borci lahko napadejo ob »katerem koli času in na katerem koli kraju ljubljan- ske pokrajine«. Zato je zabičeval svojim vo- jakom, da so še vedno v vojni in na bojišču, ne pa kje v miroljubnem zaledju, kar je nekaj tednov kasneje iznova podčrtaval tudi tedanji poveljnik 2. armade general Vittorio Ambrosio. Njegov naslednik general Mario Roatta pa je v uvodu svoje proslule »Okrož- nice 3 C« v začetku marca 1942 ugotovil: »Vojna, ki jo bojujemo na Balkanu, je prav taka vojna, kot tista, ki jo bojujemo v Afriki ali ina vzhodnem bojišču proti Rusiji.« Istega dne, kot je bil izvršen napad pri Gribljah, je italijanska straža pri mostu na Otovcu našla zaboj z 28 šaržerji nabojev za puške tipa Mauser in Manlicher, ki je bil očitno namenjen skupini v Miklarjih, na- slednjega dne pa pri cestnem podvozu za- hodno od črnomeljske postaje zaboj eksplo- ziva, ki naj bi najbrže služil za razstrelitev proge. Tiste dni je zapustil taborišče v Miklarjih Janko Stariha in prešel v novomeško sku- pino na Brezovi rebri. Prav takrat se je tudi črnomeljska skupina presielila v novo tabo- rišče pri Kozlovem zdencu (ali Kozlovi vodi) pod Debelim vrhom v bližini Tanče gore. V to taborišče je prišla približno teden dni po napadu pri Gribljah prva skupina iiz metliškega odseka. Sestavljali so jo tovariši Ivan Cernie iz Metlike, Ivan Kopinič iz Ra- dovičev ter Franc Obrul in Franc Matjašič iz Rosalnic. Ivana Cerniča so Italijani v Metliki takoj po napadu pri Gribljah zaprli, čemur bi se lahko izognil, če bi poslušal nujna svarila Anice Ivec in Ivana Malešiča, takratnega župana. Ko so ga zopet izpustili, je porabil prvo priliko in z imenovanimi tovariši odšel k črnomeljskim borcem, s katerimi je bil kot trgovski pomočnik v Borkovi trgovini v Črnomlju v najtesnejši zvezi. Ti prvi metliški partizani so se zbrali pri Ivčevih v Metliki, od koder sta jih Anica in brat Anton spremljala na zvezo k mostu čez Sušico na semiški cesti, na kraja, ki ga imenujejo Na lokah. Ker najavljene zveze do 2. ure zjutraj ni bilo, so odšli sami in nesli s seboj v taborišče rdečo svileno za- stavo z uvezenim srpom in kladivom, ki sta jo izdelali tovarišici Anica Ivec in Slava Fir. Po napadu pri Gribljah je bila že iz no- vega taborišča izvršena likvidacija Alojza Šuteja iz Brezovice pri Nemški Loki. Šute, 36-letni krčmar slovenskega rodu, je bil znan hitlerjevski priganjač in denunciant, ki je ovajal naše ljudi. Napad nanj je bil izvršen vsaj 19. septembra, ker je s tem dnem dati- rana osmrtnica v 39. številki Gottscheer Zeitung, z dne 25. septembra 1941. Tone Je- lene in Lojze Fabjan sta še z dvema tovari- šema odšla na Brezovico, sama stopila v gostilno, tovariša pa sta ostala v zasedi. Šuteju sta se zdela gosta nekam sumljiva in je na tihem obvestil karabinjerje. Ko sta Jelene in Fabjan počasi popila naročeno, je Jelene stopil k plačilni mizi, da poravna račun, pri tem pa potegnil revolver in Suteja ustrelil. Pri ubitem sta ipustila listek z na- pisom: »Tako se bo zgodilo z vsakim izda- jalcem slovenskega naroda.« Nato sta se hitro odstranila, v tem pa so na motornem kolesu že priropotali poklicani Italijani, vendar je napadalcem uspelo umakniti se brez škode. 20. septembra so neznanci ob 20,30 oddali dva strela proti straži baterije 23. p. p. v Črnomlju. Italijani so odgovorili z divjim streljanjem, ki pa je ostalo brez uspeha. Streljal je gotovo član črnomeljske skupine, ki je bila še doma. Semiška skupina, ki so jo konec avgusta in v septembru sestavljali zgoraj omenjeni trije ilegalci, iz »legale« pa so sodelovali z njimi na sestankih, v propagandi in akcijah Nande Kapš, Maks Nampel, Jože Plut in j 168 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ivan Bukovec, po domače imenovan Smile, je v septembru — če upoštevamo Cuznar- jevo izjavo — drugič poskusila z minira- njem postajne vodovodne črpalke pod kolo- dvorom v Rožnem dolu. 17. septembra po- noči so vdrli v nezastraženo poslopje in položili k strojem zaboj razstreliva, ki so ga dobili iz skladišča črnomeljske skupine, ter prižgali zažigalno vrvico. Ta pa je bila pokvarjena in je ugasnila, preden je pritlela do razstreliva. Po ndkih trditvah so posku- sili kar s 15 vrvicami, ipa so vse odpovedale. Edino korist od tega podjetja je skupina imela s tem, da je odnesla dva gonilna jer- mena, iki sta jim služila za podplate. Na- slednjega dne so Italijani razstrelivo našli in odslej stalno strazili tudi vodno črpalko pod kolodvorom. V Pribišju nad Rožnim dolom je živel ta čas znani italijanski konfideiit, čevljar Ra- dovan, po rodu Novomeščan. Kot kon- fidenta ga omenjajo tudi italijanski uradni akti. Franc Košir in Karel Brunskole sta odšla proti Pribišju, da ga kaznujeta. Srečala sta ga, ali Koširju je odpovedal re- volver in Radovan je potiegnil. Verjetno je to bilo okoli 10. oktobra, ker so karabi- njerji divizije »Isonzo« 14. oktobra javili v Ljubljano, da sta po prijavi žene, ki sta- nuje pri železniškem predoru pri Lazah, prišla dva oborožena človeka in prenočila v njenem seniku ter ji zagrozila s smrtjo, če bi ju prijavila. Ženska je bila Kočevarica in je tudi ob katastrofi na Gorenjih Lazah napotila ipo napačni poti in v smrt dva borca Prve belokranjske čete, ki sta ušla italijanskemu obroču na Gorenjih Lazah. Tudi Radovan je oba napadalca, ki ju je poznal, prijavil, ker so zatem karabinjerji še z večjo vnemo idkali Koširja in Brun- skoleta. V zač. oktobra je povzročila pri Italijanih novo razburjenje tudi gradaška skupina. V noči med 3. in 4. oktobrom sta po 21. uri šla iz Kloštra proti Gradacu Slavko Gor- janec in Kaplan. Pri železniškem prelazu sta naletela na italijansko stražo ireh mož, ki ju je pozvala s klicem »Stoj!«, na kar se je caperai maggiore Narciso Donatello pri-' bližal, da bi ju legitimiral. Slavko Cerjanc pa je namesto legitimacije potegnil revolver in ga z dvema streloma ubil, nato pa s tovarišem v temi izginil. Talko sta rešila sebe in orožje, ki sta ga to noč nabrala za svojo sikupino. Zakasnelo streljanje prese- nečene straže in takojšnje preiskave v vasi in okolici so ostale brezuspešne. Robotti je takoj 5. X. odredil, da odidejo v Gradac vojaki II. bat. 23. pp. iz Semiča s kara- binjerji in organi javne varnosti s pdii- cijskim psom ter izvrše obširne preiskave in je o teh svojih ukrepih obvestil 2. armado. Uspeha seveda tudi ves bataljon s kara- binjerji in policijskim psom ni dosegel. Kako je bil Robotti ob tem napadu razkačen, kaže dovolj brzojavka, ki jo je iz svoje »karan- tene« na Planini poslal podrejenim divi- zi jskim poveljstvom in ki se glasi: »Da se po zasedi na patruljo Zanini, po na- padu na finančno stražo v bližini Črnomlja in po danih ukazih, da je treba z vsemi vojaškimi ukrepi postopati proti neznancem, posebej po- noči dogajajo še taki primeri kot sinoči, je na- ravnost neverjetno. Prosim za najstrožjo ugo- tovitev odgovornosti zaradi pomanjkljivih jasnih navodil in za nujno obvestilo, o tem.« 9. oktobra je poveljstvo XI. C. A. zopet naročalo diviziji »Isonzo« najstrožje pre- iskovanje civilnih oseb posebno na kolo- dvorih, in skrajno pozornost, da bi lahko v potrebi »z orožjem udušili vsak poskus napada ali bega v trenutku, ko bi bila pozornost stražarjev obrnjena na preiskavo, kot se je to zgodilo patrulji 23. pp. v Črnom- lju (pravilno: Gradacu). 11. oktobra pa je Robotti — sedaj na ukaz 2. armade — za- povedal poostreno budnost ob železniških progah in zahteval, naj bodo straže obo- rožene z ročnimi bombami. Ni se še to razburjenje poleglo, že jim je novo pripravila semiška skupina. Ta se je medtem pripravljala, da posveti tudi Kočevarjem, ki so se takrat že pri- pravljali na »vrnitev domov v Rajh«, to se pravi na slovensko Krško polje in na Bi- zeljsko, od koder so Nemci že pripravljali nasilno preselitev vseh Slovencev v pravi rajh, v Slezijo (preselitev uradno objavljena 20. oktobra 1941). Semiška skupina je v noči med 12. in 13. oktobrom napadla Blatnik nad Semičem, kjer se je takrat mudila cenilna komisija »Nemške preselitvene druž- Slika 4. »Shrambai nad kuhinjo pri Kozlovi vodi. V tej luknji med skalami so imeli partizani hrano. Viden še jesenov kol, na katerem so imeli obešeno meso 169 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO be.« Pri napadu so izstrelili ikakih 20 strelov (italijansko poročilo), zažgali 4 gospodarska poslopja in vrgli dve, po drugem poročilu pa tri ročne granate v hišo, kjer je stanoval nemški cenilec Anzelm Kase iz Berlina, Behrenistrasse 14. Kase je bil pri tem lahko ranjen v kolk, 4 seniki pa so zgoreli in je bil ogenj pogašen šele olb 5.30. Škode je bilo kakih 70.000 lir. Da je ta napad Italijane posebno prizadel, ker je bila napadena nemška narodnostna manjšina, je razum- ljivo. Vojaška in civilna oblast sta hiteli z ukrepi, da bi Kočevarje zavarovali pred podobnimi napadi, še bolj pa potem, ko je 18. oktobra v zadevi interveniralo tudi nemško veleposlaništvo v Rimu. To je po- slalo italijanskemu ministrstvu za zunanje zadeve akt, ki ga je ministrstvo v prepisu takoj razposlalo Vrhovnemu ipoveljstvu ita- lijanske vojske, ministrstvu vojske, mini- strstvu za notranje zadeve — Glavni upravi javne varnosti — in Visokemu komisariatu v Ljubljano. Akt se glasi: »Nemška ambasada javlja: V noči med 12. in 13. oktobrom so' komunistični teroristi z roč- nimi bombami napadli nemškega državljana Kaseja Anzelma, cenilca Nemške preselitvene družbe iz Berlina, Behrenstrasse 14, v njegovi spalnici na Blatniku. K sreči je bil le lahko ranjen. Istočasno so na Blatniku podtaknili ogenj in sO' 4 seniki zgoreli. Visoki komisar je na p'redstavko nemškega konzula v Ljubljani takoj odredil okrepitev garnizije v Kočevju in dovolil, da sme vsak Kočevar nositi orožje. Treba bi bilo na Kočevskem prekiniti cenitev, dokler se varnost popolnoma ne vzpostavi. Prosimo, da bi pole^ ukrepov, ki jih je pod- vzel Visoki komisar, izvolili izdati vse potrebne varnostne ukrepe zaradi skorajšnje preselitve nemških državljanov iz Kočevske.« Zunanje ministrstvo dalje pripominja, da je dalo nemški ambasadi vsa potrebna za- gotovila in naroča, da naslovni najvišji uradi in poveljstva za to tudi poskrbe. Ko je Robotti dobil ta akt v roke, je nanj nalpisal: »Dati vse, kar zahteva Visoki ko- misar.« 21. oktobra je prišla v Kočevje 128 članov močna nemška izselitvena komisija. Za njeno varnost v Kočevju samem je skrbelo — 100 sardinskih grenadirjev. Vse to spričuje dovolj, kako v živo so zadeli streli in bombe na Blatniku, čeprav niso povzročili nobene smrtne žrtve. Po drugi strani pa so streli na Blatniku še bolj razdražili Kočevarje, ki so odslej še z večjo zagrizenostjo zasledovali partizane in se znašali nad njimi, kar bo pokazala zlasti tragedija na Gornjih Lazah. Kaznovalna roka črnomeljske skupine se je tri dni za napadom na Blatnik drugič dvignila proti domačim izdajalcem. To *pot je zadela italijanskega konfidenta in ova- duha Marka Miheliča. Ta je šel 16. oktobra zjutraj iz Sodevcev proti Črnomlju, se pri- družil nekemu vozniku in se opiral na voz, nesoč s seboj za črnomeljske karabinjerje in fašističnega komisarja seznam pristašev osvobodilnega gibanja iz tamkajšnje oko- lice, kot so to dognali napadalci, ki so ta seznam našli pri njem. Mihelič je bil vsej bližnji in daljni okolici znan kot velik pobožnjak, kar ga pa ni motilo, da bi svoje neuravnovešene čutnosti ne raztresal po vsej okolici, italijanski posadki v Starem trgu pa je bil na uslugo tudi s svojim zvod- ništvom in ji iz sosednje Hrvatske »dobav- ljal« — ustrezno blago. Da je bil Mihelič za Italijane pomembna konfidentska krea- tura, se vidi iz pripombe, ki jo je Robotti lastnoročno zapisal na poročilo CC. RR. XI. C. A. štev. 17/208 z dne 17'. oktobra 1941 o Mihelicevem umoru: »Naš confident. — Treba poročati Armadi.« Tej pripombi je dodal poveljnik karabinjerjev pri XI. C. A., polkovnik Luigi Brucchietti: »Že poskrbel oddelek ,1' (= Informazioni = obveščevalni oddelek) divizije Isonzo.« Da ga je kot kon- fidenta poznal tudi predstavnik fašistične stranke na Vinici, Ermanno Callegaris, do- kazuje njegovo poročilo, ki se glasi: Predmet: tedensko poročilo št. 6 Delov. št. 88 P. N. F. Centro assistenza Vinica Vinica, 18. oktobra 1941 XIX Vincere Pokrajinski zvezi podpornih centrov Ljubljana Inšpektoratu cone Črnomelj PalUika Nič, kar bi bilo važno poročati. Poročnik Robles iz CXI. mitraljeskega ba- taljona, oddelka v Starem trgu, je 16. t. m. poslal poveljstvu tukajšnje posadke tole poročito^ Dne 16. t. m. so našli na cesti, ki pelje v Črno- melj, okrvavljeno moško truplo. Brigadir kr. karabinjerjev iz Predgrada je odšel na kraj zločina. Okoli 8.30 ure je potujoči prodajalec (kroš- njar) Marko Mihelič pok. Jurija, 65 let star iz Sodevcev 17, šel peš v Črnomelj, opirajoč se na voz, in bil z dvema kroglama zadet v glavo. Vzeli so mu listnico in uro. Malo stran od trupla so- našli štiri neizstreljeme naboje, enega udarjenega z udarno iglo in dve prazni stročnici. Mihelič je skromno govoril italijanski, bil je naš honfident. Ne da se ugoitoviiti, ali je vzrok zločina rop ali je političen. Ermanno Callegaris 1. r. Poveljnik centra 170 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA V Malem Nerajcu je bil neki Anton Turk prav tako ina glasu, da je italijansiki zaup- nik. 20. X. je ipartizan Tone Jelene z enim tovarišem odšel tja, streljal nanj, ga lahko ranil, a zadel po nesreči tudi Fr. Kobetiča. 28. oktobra pa je osvobodilni pokret zlasti na področju Vinice in Starega trga zadel težak udarec. Tega dne so italijanski vojaki ubili znanega in splošno priljubljenega na- prednega kmeta Franca Speharja iz Gorice pri Sinjem vrhu, ki se je že vse preteklo desetletje kar najživahneje udeleževal vsega političnega življenja v Beli krajini. Da je bil izdan on, kakor tudi njegov tovariš Mi- hael Mukavec, ki sta bila oba aktivista Osvobodilne fronte, dokazuje način njune aretacije in njune smrti. 27. oktobra sta prišla dva agenta javne varnosti v spremstvu treh vojakov in petih karabinjerjev ter ju aretirala, odvedla v župnišče in ju zaprla v tamkajšnji kleti. Drugo jutro jih je ome- njena patrulja vodila proti Črnomlju. Ko so prišli na razpotje pri Sinjem vrhu, ime- novano Razvaje, so Italijani vzeli orožje v roke in ju ustrelili. Da bi pred nadre- jenimi in javnostjo prikrili ta zločin, so uradno poročali naprej, da je prišlo pri vasi Gorici do spopada s komunisti, potem pa zopet trdili, da sta jim aretiranca hotela pobegniti, ter da so tako ravnali samo po navodilih in ukazih višjega poveljstva. Prav za konec oktobra je skupina pri Kozlovem zdencu pripravljala napad na otovški viadukt z namenom, da ga razstreli. Medtem pa je že prišlo povelje Glavnega poveljstva za združitev vseh belokranjskih partizanskih skupin in za pohod na Krško polje. 29. oktobra zjutraj so belokranjski partizani odšli na svojo usodno pot. OPOMBE i. Romaničev zapis o dveh vozovih na cesti in mo- tornem kolesn, ki da je privozilo med napadom, je treba popraviti toliko, da je bil na cesti samo voz, s katerim se je patrulja pripeljala, pripeljal pa je le omenjeni mali tovorni avto, ki pa je bil verjetno na treh kolesih, kot jih je italijanska vojska mnogo uporabljala, in je od tod naj- brže nastala zamenjava z motornim kolesom s prikolico, kar po desetih letih, ko je bilo poročilo zapisano, niti ni čudno. — Popraviti je treba tudi Koširjevo zamenjavo Jermana Poldeta s Korelcem. — V poročilu SP z dne 13. septembra 1941, objavljenem v ponatisu 1. 1951 oziroma v zadevnem komentarju štev. 148, na str. 301, treba popra- viti imena italijanskih vojakov. — Popraviti je treba tudi napačni datum 7. IX. v pravilni 6. IX. v članku sZačetek junaških dni Bele krajine«, SP štev. 170, 22. VII. 1951. — 2. Zanini — tenente Livio Zanini. V noči 2. septembra 1941 ob 23,15 je bila patrulja, ki je nadzorovala progo med Radohovo vasjo in Šentvidom pri Stični, ter so jo sestav- ljali tenente Livio Zanini in pešaka Giovani Mattioli ter Ranieri Zogno, napadena iz neposredne bližine. Zanini je bil zaboden z bajonetom »kot jih je imela bivša jugo- slovanska vojska«, Mattioli pa ustreljen. Oba sta podlegla ranam. Zogno je pobegnil in alarmiral posadko v Radohovi vasi. Zaradi tega napada so Italijani v Radohovi vasi in okolici zaprli mnogo ljudi, ne da bi mogli izslediti krivcev. PTUJSKI GRAD IN NJEGOVA OKOLICA V NOVEM VEKU Vsak kraj živi določeno skupno življenje z drugimi kraji in z okolico. V tem sožitju raste posamezni kraj s širšo ali višjo organizirano dejavnostjo v središče svojega okoliša. Za sre- diščno vlogo sedanjega kraja so pomembni pri- roda s surovinami, prometna lega, kulturni za- vodi ter tehnika proizvodnje. V preteklosti z naturalnim gospodarstvom v zgodnji fevdalni dobi pa je zlasti obrambna lega razvila za sre- dišča okolij najprej gradove, nato pa zraven gradov mesta, ki so postala s kapitalizmom ne- oporečna središča krajin. Grad v sestavu svojega okolja predstavlja kot organizacijska celica pomembno stopnjo v raz- voju fevdalne družbe. V fevdalnem družbenem- redu, ki je podrejal podlozniku osebno^ gospodar- sko in politično fevdalcu, je bil grad tudi go- spodarsko središče svoje okolice, dokler ga niso s tega, pokrajino vsestransko obvladujočega po- ložaja izpodrinila mesta z denarnim gospodar- stvom. Mesta so na teme'lju obrtniških, promet- nih in trgovskih privilegijev omejila središčno pokrajinsko vlogo gradov na njihovo upravno in sodnopolitično dejavnost kot središča zem- ljiške gospoščine. Kako je grad doigraval svojo središčno pokrajinsko vlogo v novem veku, kako je v tem času vezal zlasti s tlako in naturalnimi dajatvami okolico nase ter bil njeno središče, iposkušamo v naslednjih vrsticah nakazati s primerom gornjega grada v Ptujui. Srednjeveški grad v Ptuju je bil sedež upravi- telja^ salzburške zemljiške posesti, ki je segala od Hajdine do Središča. Z upravno razdelitvijo Skica ptHJskograjske zemljiške gospoščine 171 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO salzburške zemljiške posesti na posamezne zem- ljiške gospoščine, kot bo. bile Bori, Domava, Or- mož, Središče, Vurberg itd., pa je postal ptujski grad tudi sedež za upravo precej sklenjenega oizemlja, ki ga je neposredno upravljala salzbur- ška cerkev s ptujskega gradu, tako da se je po- krajinski pojem ptujske zemljiške gospoščine že v visokem srednjem veku ustalil za pokra- jino severno, vzhodno in jugovzhodno- od Ptuja s kakimi 30 vasmi (oziroma uradi,) med Dravo, Čmnljo, Bratislavci, Slomi in Bukovci». V vsem srednjem veku so ptujski graščaki brezuspešno polskušali, da vključijo ptujsko mesto v sestav svoje zemljiške gospoščine in n. pr. s sodstvom nad meščanskimi obrtniki, s podpiranjem obrti v ptujskih predmestjih, z mitnino, carino ali sejmino zavrejo vedno tesnejše gospodarsko so- delovanje mesta iz okolico.. Ko so Habsburžani 1511 nasledili salzburške škoife v posesti ptujskega gradu, so ga oddajali v zakup posameznim fevdalcem, dokler ga niso pridobili zagrebški jezuiti, ki so ga 1656 prodali grofu Valterju Leslieju, cesarskemu maršalu in poveljujočemu generalu v Vojni krajini. Z Les- lieji je dobil grad Ptuj za več kot 150 let stalne rodbinske posestnike, ki so meje svoje zemljiške gospoščine ohranili trajne. Pravni temelj za po- sestno ustaljenost je postavil že Valter Leslie 1663 z ustanovitvijo ptujsko-grajskega (enotnega s če- škim) fidejkomisa, to je dednega in neprodaj- nega posestva s posestniki, ki bo. samo njegovi užitniki. Manjše pridobitve (nakup podložnika v Jiršoivcih, pridobitev kmetij v Bukovcih in Novi vasi 1658; podedovan je vinograda na Ko- ričakovem vrhu nad Zavrčem, 1673; nakup njiv in travnikov od mesta Ptuja v Rogoznici 1676; Gregoričeve kmetije v Svetincih, vasi Trnovci in Ločič ter gornine v Ločiču in zamenjava posesti na Hajdini za posestva v Novi vasi 1684 ali na- kup vinske trošarine znotraj mestnega obzidja v Ptuju od meščana Petra Martina Kurtija 1690) so ptujskograjsko zemljiško posest samo. zaokro- žile. Pridobitev vinske trošarine v Rogatcu 1677 pa je bila zvezana s Ptujem samo izačasno, ker so jo Leslieji kmalu priključili zemljiški gospo- ščini v Rogatcu. Podložnike je vezala z gradom zlasti tlaka*, ki je še v poznem srednjem veku, ko. so. jo začele nadomeščati denarne dajatve, postavila v službo gradu vso potrebno delovno silo. podložnikov. Poljska, travniška, gozdna in vrtna dela, vzdr- ževanje in zidanje grajskih stavb ter vožnje so v začetku novega veka ustvarjale, iz podložni- ških vasi delavska naselja, ki so pod vodstvom županov in grajskih stražarjev oskrbovala graj- sko izemljo ter vse grajske potrebe v časovno skoro isti izmeri kot svoje lastne, tako da je gospoščina predstavljala enotno, po navodilih iz gradu upravljano in obdelovano posest. Ne- sposobnost gospoščinskih uprav, da se znajdejo v zmagovito najpredujočem denarnem gospodar- stvu, turški vpadi in kmetski upori so. v svojih posledicah pripeljali v XVI. in XVII. stoletju do popolnega obubožanja prebivalstva v rav- nem Pomurju in Podravju^ in v zvezi s tem do nujnosti, da se na novo uredijo obveznosti tlake med vasmi ter grado-m. Nove obveznosti so. do- tedanjo, največ nedoločeno in samo po potrebah gradu narekovano tlako, izpremenile v časovno in denarno določeno — razen pri popravilih grajskih stavb — ter dokončno, priznale podlož- niškim posestvom kupnopravni značaj. Za primer take nove ureditve tlake naj služi pogodba, ki jo je sklenila 1. I. 1698 vas Zago- jiči s ptujskim graščakom Jakobom Ernstom Leslie jem; pri tem sta zastopala Zagojiče ptuj- ski mestni sodnik Mihael Mathen in član notra- njega ptujskega sveta Franc Stauber, kar do- ločno kaže na skupnost interesov ptujskega me- sta s ptujsko grajskimi podložniki. Po tej pogod-. bi, .ki je samo ena od istočasnih za novo ureditev tlake, plača vsak podložnik kupno pravo v ce- loti v gotovini v teku leta proti pobotnici ter plačuje od vsakega posestva 8 goldinarjev letne robotnine, ki se poravna v dveh obrokih: prvi za kres in drugi za novo leto. Da podložniki robotninO' poravnajo, skrbijo župan Marko. Riž- ner ter njegova soseda Jako.b Hrovat in Gregor Firbas; da pa je plačilo robotnine zemljiški go- spoščini v redu, nadzoruje župana ali njegova pomočnika cela vas. Zagojiči so dolžni, da sku- paj s sosednimi vasmi (Sabotinci, Prvenci, Strelci, Strejanci, Slomi in Zamanjci) opravijo vsa po- trebna dela pri senu in otavi na velikih grajskih travnikih v Kaniži, pri spravilu domače žitne desetine, skrbijo za trebljenje, čiščenje, razšir- jenje in obnavljanje jarkov okrog Skofičevega gozda ter pozimi lomijo, sekajo in odvažajo led na Dravi v grad. Pri velikem lovu tostran Pes- nice postavi vsako posestvo gonjača, kadar je potrebno, ali pa pošlje za nadomestilo sposob- nega namestnika. Kadar gospoščina napove, po- seka vsak podložnik v grajskem gozdu letno, en seženj drv, jih prepelje v grad in tam v redu razcepi. Ker daje ptujski grad ptujskim kapu- cinom brezplačno les za njihove potrebe, opravi vas na dan, ki ga napove gospoščina, dve vožnji kapucinom darovanega lesu, da jo. bo bog v njenih kupnih pravicah bolj blagoslovil. Če pa uniči požar ali kaka druga nesreča katero koli gospoščinsko stavbo, morajo Zagojiči v soraz- merju z drugimi vasmi sodelovati z vozno, in ročno tlako, dokler ni stavba postavljena. Po teh pogodbah se je tlaka razdelila v zmanjšano tradicionalno ročno in vozno tlako ter v povečane dajatve v denarju, ki so tlako nadomestile. Ro.čna in vozna tlaka je stike gra- du in vasi ohranjevala, nadomestila za tlako v denarju pa je .stike gradu in vasi sprostilo, a poživilo stike vasi z mestom Ptujem, kjer je podložnik — razen na vaških sejmih — svoje pridelke za denar prodajal. Z izpreminjanjem delovne tlake v denarno je padala pomembnost gradu kot središča okolja ter se stopnjevala središčna pokrajinska vloga mesta Ptuja. Z novo ureditvijo tlake med ptujskograjsko goaposcino in podložniiškimi vasmi na konen XVII. stoletja je nastalo za čas približno 100 let med gradom in vasmi naslednje razmerje v tlaki: i 172 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Grnci so bili obvezani s 1050 dni tlake v vrednosti 175 forintov. Janež ovci, Jiršovci in Viterovci so skupaj obdelovali vinograd v Gomili, oprav- ljali izanj potrebne vožnje ter vozili od Dester- nika desetino na ptujski grad. Za veliki lov je vsak podložnik poslal po enega gonjača ter so- deloval z vozno in ročno tlako pri popravilih grajskih stavb. Poleg tega so z izjemo županov posekali, zvozili v grad in razcepili Janežovci 10, Jiršovci 9 in Vinterovci 8 sežnjev drv. D o 1 i č je služil delovno tlako s sli in po- tovkami. D e s t i n C i so opravili tlako z 12 vožnjami v Gradec in z enim gonjačem od vsakega po- sestva za veliki lov. L i v a n j C i so podobno tlačanili z 10 vož- njami v Gradec in gonjači za veliki lov. ' Zgornji V e 1 o v 1 e k je bil obvezan s 1466 delovnimi dnevi v vrednosti 244 forintov in 20 krajcerjev ter posebej posestvo, ki bi moralo v gradu čistiti in podmivati zelje, namesto tega še s 6 forinti in 56 krajcarji. Spodnji Velovlek je čistil, ograjeval, kosil, sušil ter sploh opravljal travnik Župnik, dajal 14 voženj v Gradec ter posekal, zvozil v grad in tam razcepil 13 sežnjev drv. P a C i n j e so skupaj s Spodnjim Velovlekom opravljale travnik Župnik, dajale gonjače za veliki lov ter i>osekale, zvozile v grad in raz- cepile 14 sežnjev drv. P o d v i n C i so bili zadolženi z 885 delovni- mi dnevi tlake v vrednosti 147 forintov in 30 krajcarjev. Mezgovci so opravljali 20 letnih voženj v Gradec, obdelovali vinograd na Mestnem vrhu in skrbeli za vse zanj potrebne vožnje; sodelo- vali so pri popravilu grajskih poslopij ter po- sekali, zvozili v grad in razcepili 23 sežnjev drv. Prvenci, Strelci, Sabotinci, Za- gojiči. Slom i, Zamanjci ter Stre- j a n C i pa so, kot je bilo že nakazano, skrbeli za travnika Strazino in Kaniža ter za vožnje domače žitne desetine, pripravljali led na Dravi in ga vozili v grad; oskrbovali so jarke okoli Škofičevega gozda, dajali gonjače za veliki lov m sodelovali z ročno in vozno tlako pri poprav- ljanju grajskih stavb. Bukovci so podobno sekali led na Dravi in ga vozili v grad, skrbeli za ograjo rogozni- škega gozda, vozili domačo žitno desetino, so- delovali pri popravilu grajskih stavb, obdelovali vinograda v Zavrču, luterski travnik pri Št. Ožboltu in stražinski travnik. Nova vas je opravljala isto. tlako kot Bu- kovci, samo v manjši časovni izmeri, ker je bila in je manjša. S p u h 1 a je skupaj z Bukovci in Novo vasjo skrbela za red pri jarkih v rogozniškem gozdu in za ograjo okoli njega, sekala na Dravi led in ga vozila v grad, popravljala grajske stavbe, dajala gonjače za veliki lov, opravljala spuhelj- ski travnik ter posekala, zvozila v grad in raz- : cepila 9 sežnjev drv. Mostje, Gabernik, Juršinci, Ob-1 laki, Zagorci, Bodkovci in Brati-; slavci so sodelovali pri popravilih grajskih ; stavb, dajali gonjače za veliki lov, posekali, ¦ spravili v grad in razcepili 88 sežnjev drv, i opravljali vsa dela na travniku v Gaberniku ; ter v šentlovrenskem vinogradu, česar pa so bili oproščeni Bratislavci in Zagorci, ki soi morali namesto tega zvoziti mošt v grad. Drstelja je bila dolžna opravljati delov- no tlako 1092 dni v vrednosti 198 forintov in i V i č a v a 1248 dni v vrednosti 208 forintov. i Vasi, ki nimajo bliže določenih del za tlako ] (Grnci, Zgornji Velovlek, Podvinci, Drstelja in ; Vivača), kažejo še na izročilo nekdanje nedolo- čene tlake, ki je ipo novih uredbah že točno določena s številom delovnih dni, ko morajo biti vasi na razpolago za tekoče grajske potrebe. Na koncu XVII. stoletja je na novo urejena i tlaka ptujskograjski gospoščini zagotovila de- \ lovno silo za ptujskograjski kmetijski obrat, ki je z novo ureditvijo tlake dobil že močno zna- čaj osebnega gospodarskega podjetja v rokah ; grajskega fevdalca. Denarne dajatve namesto j prejšnje tlake pa so služile predvsem za javne i potrebe in so jih podložniki krili iz dohodkov i od pridelkov, ki so jih prodali na podeželskih ! sejmih in v mestu Ptuju. Zveza med gradom \ in vasjo je tako podana v osebnih graščakovih j interesih, zveza med mestom in vasjo pa v jav- , nih potrebah. Portal notranjega dvorišča KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Vendar tako urejena tlaka ni mogla trajno zadovoljiti kmetov in zaradi tega je prišlo v zvezi s terezijansko dvorno uredbo 1. decem- bra 1756 in s patentom o tlaki 5. decembra 1778 na prehodu XVIII. v XIX. stoletje do novih po- godb vasi z zemljiškoi gospoščino. Za primer nove ureditve tlake podajamo^ vsebino pogodbe, ki sta jo sklenila 1. maja 1801 ptujskograjski knez Ivan Kari Dietriohstein in občina Pod- vinci; prvega sta zastopala fide j komisni skrb- nik dr. Ignacij Fuchs in sodnijsko postavljeni skrbnik Lesliejevih dedičev dr. Ivan Jäger, dru- go pa za nepismene občinske predstavnike An- tona Kuharja, Jožefa Ceha in Blaža Granduška Anton Ivan Kirchenschlager ter organist in uči- telj v Jurišincih Jožef Stuhec. Potem ko sta že imenovani terezijanski odločbi načelno znižali posameznemu podložniku ročno in vozno tlako na tri dni v tednu ali na 156 dni v letu, je nova pogodba o tlaki med gospoščino Ptujem in ob- čino Podvinci določila, da plačuje vsak podvin- ski posestnik za naprej letno 8 goldinarjev' v dveh rokih (za kres in za novo leto) in se zra- ven tega še obveže za 40 dni tlake na leto in sicer: 3 dni za rez v vinogradu, 3 dni za prvo in 3 dni za drugo kop vinograda ter za eno ali drugo še 3 dni, 2 dni za vezanje trt, 3 dni za trgatev, 2 dni za trebljenje travnikov, 2 dni za košnjo sena in otave, 6 dni za spravilo sena in otave, 6 dni za žetev žita ter 3 dni za ograjeva- nje zemljišč na grajskih pristavah proti div- jačini. Čas tlake napoveduje gospoščina. Če bi kdo od Podvinčanov ne plačal sklenjene denar- ne dajatve, ima gospoščina pravico, da uporabi za izterjavo- vsa prisilna sredstva. Kdor pa ne bi prišel na tlako, mora poslati namestnika, sicer ima gospoščina pravico, da najame za na- domestilo delavca na stroške manjkajočega tla- čana. Pri delovnem času za tlako se ravnajo podložniki po krajinskih navadah, tako da de- lajo od 7. ali 8. ure zjutraj pa do sončnega za- hoda in pošljejo na tlako ljudi, ki so za delo sposobni. Zastopniki Podvinec so se na koncu zavaro- vali proti trajnosti nove pogodbe za primer, da bi cesar kaj ukrenil v dobro podložnikov, s čimer bi nova pogodba postala neveljavna. Od obeh izvodov nove pogodbe je ostal eden pri gospoščini na ptujskem gradu, drugega pa je prejelo okrožje v Mariboru kot višji predstavnik prosvetljenske državne oblasti. Z zmanjšanjem ročne tlake na 40 dni v letu, z izpremembo večjega dela tlake v denarne da- jatve ter z odpravo vsake časovno- nedoločene tlake je gospodarska enotnost zemljiške gospo- ščine in podložniških vasi v veliki meri prene- hala ter je ptujski grad iz nekdanjega središča enotnega gospodarskega obrata, ki so mu pod- ložniške vasi morale prispevati delovno sdo, po- stal za podložnike v prvi vrsti sedež oblasti, njihov neposredni naborni urad ter sodnija. Ne- sporno pokrajinsko in gospodarsko središče ptuj- skograjske gospoščine pa je postalo mesto Ptuj kot prometna postaja na merkantilistični cesti s Koroškega in Maribora v Varaždin ter v Podra- vino. Vprav v tako imenovani hrvatski cesti imamo nazorni primer, kako nova javna pro- metna sredstva odpravljajo razvojno zaostalo vozno tlako gospoščini, ki postane sedaj v pro- metu na novi cesti eno od močnih, vendar nepriviligiranih gospodarstev. V zvezi z izpremenjenim razmerjem med gra- dom in podložniško vasjo-, ki je ostalo- v bistvu do zemljiške odveze 1848, je prenehala tudi po- sebna vloga županov kot zastopnikov gradu na vasi in s tem tudi njihov posebni zemljiški uži- tek. Ptujsko-grajsko iporočilo 28. februarja 1807 pravi, da so po »stari štajerski ustavi« imeli župani za svoje poslovanje brezplačno neka- tera posestva, tako imenovane župe. Grof Leo- pold Leslie je 1787 župe predal županom v ded- no last ter si pridržal pravico, -da jih kupi na- zaj. Tej pravici pa se je 1797 zadnji Leslie, Anton, odrekel, da tako prepreči spore, ki bi mogli iz pridržane pravice nastati; v času splošnih kmet- skih zahtev po- zemljiški odvezi so župani tudi terjali, -da postane zemlja, ki so jo imeli v užit- ku za svojo službo gradu, njihova trajna last. Kupci žup in tako zadnji neposredni predstav- niki zgo-dovinskih županov ali predstavnikov zemljiške gospoščine v podložniški vasi so bili: Lovro Janžekovič v Gaberniku, Mate Toplak v Podvincih, Lovro Kovačič v Juršincih, Andrej Pičko v Novi vasi, Anton Šegula v Zamanjcih, Jakob Zelenik v Destincih, Mate Toplak v Vin- terovcih, Ivan Kostanjevec v Bukovcih, Florjan Gregorec v Jirševcih, Urban Radšel v Janežov- cih, Andrej Šešerko v Doliču, Jernej Amuš v Zgornjem Velovleku, Mate Zuraj v Bo-dkovcih, Martin Janžekovič v Bratislavcih in Andrej Sla- na v Mezgo-vcih. Z novo ureditvijo tlake je pre- nehal biti župan njen napovedovalec ter je nje- govo nekdanje delo prevzel grajski sel. Pač pa je župan ostal do 1848 napovedovalec za od- dajo -desetine ter je postal tudi njen prevoznik. Tako je prejemal župan v Mezgovcih 8 mernikov prosa in 2 kodelji prediva, župan v Novi vasi pa 4 mernike prosa in 1 kodeljo prediva za na- povedovanje oddaje in organizacijo prevoza ptuj- skograjske desetine pri dornavskih in muretin- skih podložnikih v vaseh Domava, Mezgovci, Moška-njci, Gorišnica, Formin, Gajovci, Mure- tinci, Kamenščak in Spuhlja, kar je znašalo pri- bližno deseti del vse oddane desetine. Kakor je razpolagala zemljiška gospoščina za oskrbovanje lastnega gospodarskega obrata s tlako podložnikov, podobno so skrbele za javne, kameralne potrebe ter za potrebe gospoščinskih uslužbencev prvotne dajatve v naravi, ki so se pa že v srednjem, predvsem pa v novem veku večinoma izpremenile v denarne, tako da je z njimi imel grad vlogo urada in mnogo manj središča gospodarske enote. Po ptujskograjskem izročilu se je prva izpremenila v denarno daja- tev gornina, tako da je v XVIII. stoletju pre- jemal -ptujski grad vinsiko zemljiško dajatev sa- mo še v vaseh Janežovci (35 veder po- 25 maselj- cev), Jiršovci (16), Svetinci (98) in Pacinje (29,) v skupni izmeri 178 veder ali U četrtinjekov, 1 vedra in 10 maseljcev; poleg tega je dobival 174 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA drugje še vinsko desetino v izmeri 23 četrtinje- kov, 1 vedra, 35 maseljcev in 40 četrtov. Večje so bile zemljiške dajatve, ki so znašale v celoti 679 mernikov (brez vrha) pšenice, 51 mernikov rži in 2188 mernikov ovsa; vendar so vasi Svetinci, Trnovci, Ločič, Strelci, Stre- janci in Vičava namesto žitnih dajatev v na- ravi plačevale v denarju. Prosa ali ajde je pre- jemal grad v naravi 148 (zvrhanih) mernikov; prediva pa 23 funtov. Pomembnejša tudi ni bila žitna desetina v naravi, ki so jo oddajali pod- ložniki v stavah in snopih, tako da je bila zdru- žena tudi z desetino slame. Znašala je v zrnju na leto povprečno 100 mernikov pšenice, 223 mer- nikov rži in 93 mernikov ovsa. Če upoštevamo takoj na tem mestu še gosjo desetino, z letnimi 13 gosmi, dobimo celoletne žitne dohodke gradu v 779 mernikih pšenice, 254 mernikih rži, 2281 mernikih prosa ali ajde, h katerim je treba pri- šteti še pridelek na gospoščinskih poljih v iz- meri 250—300 mernikih žita, tako da je bil grad s svojimi žitnimi dohodki nesporno prvi in od- ločilni pridobitnik v svojem okolju in je tako v veliki meri tudi določal žitne cene v mestu Ptuju. V manjši meri mu je bilo mogoče varo- vati osrednji pridobitniški položaj pri vinu, kjer sta se nad njega povzpeli gospoščini dominikan- skega in minoritskega samostana z vinskimi do- hodki iz Haloz. Pač pa je bil ptujski grad zopet vodilen kot prvi živinorejec svojega okolja, ko je navadno redil v grajskih hlevih nad 100 glav goveje živine. Gozdnogospodarsko je bila ptujskograjska go- spoščina brez pomena in se je iz svojih gozdov komaj preskrbovala s kurivom. Za razliko od^ drugih naših pokrajin je postala na vzhodnem Drawkem polju z gozdom pokrita zemlja že do ureditve urbarja, ki ga je potrdil Ferdinand IL, 1. marca 1622 sestavni del kmetskih posestev ter se je kot soseska ohranilo samO' hrastje pri Jir- šovcih; v njem so pasli Jiršovčanje domače svi- nje brezplačno, medtem ko so drugi podložniki plačevali za svinjsko pašo po. 4 krajcarje od velike in po 2 krajcarja od srednje svinje ter je bUa za vse brezplačna samo paša prascev. V obširnih poročilih ptujskograjskih najem- nikov iz 1807 pogrešamo vsako navedbo n. pr. detelje, koruze ali krompirja, pač pa beremo o malenkostni in zaostali živinoreji podložnikov in o slabi kakovosti živine' ter o pomanjkanju vsakega sadjarstva. Manjkajo torej gospodarske dejavnosti, za katere podložniki niso bili obve- zani k naturalnim ali denarnim dajatvam v grad. Zaradi tega je utemeljena sodba o zaosta- losti gospodarstva na ptujskem gradu, ki tudi drugače ni znan po kakih fiziokratskih prije- mih, kot so bili na prehodu od XVIII. v XIX. stoletje na gradovih pogosti. Leslieji in za njimi Dietrichsteini so dajali grad in gospoščino. v najem in najemniki so jo gospodarsko uporab- ljali za podlago vinske in žitne trgovine celega ptujskega zaledja, ki ga pa gospodarsko niso razvijali. Podobo tega enostranskega gospodar- stva je predstavljal v začetku XIX. stoletja vprav ptujski grad sam, ki je bil po smrti zadnjega Leslieja 2. februarja 1802 cenjen samo na 5920 forintov; razen ogledala v eni sobi ter neka- terih rodbinskih slik v eni dvorani je bil brez opreme, brez zimskih oken, in žitnica je bila okužena z belim žitnim črvom, tako da je bila Ptujski grad 175 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nesposobna za vskladiščenje žita nad eno leto. Ptujski grad je pač zbiral in prevzemal dajatve, ki so' jili bili podložniki dolžni dajati svoji zemljiški gospoščini, ter jih je trgovsko uporab- ljal; ker pa je s tem svoje naloge do javnosti izčrpal ter ni razvojno niti najmanj vplival na podložniške vasi, je moral postati samo- še urad- no in sodnijsko središče za svoje podložnike in je bila zemljiška odveza podložniških vasi od gradu neodložljiva potreba časa in dejanskih zastarelih razmer. Da more vplivati kot kmetijski velepridobit- nik na trgovsko življenje Ptuja in tako sode- lovati v naraščajoči središčni pomembnosti me- sta za svojo okolico, je ptujskograjska gospo- ščina že v srednjem veku pridobila mitnino v mestu Ptuju ter jo pobirala pri dravskem mostu. 1802 pa je okrožni urad v Mariboru odločil, da se mora ptujska mitnica in z njo pobiranje mit- nine prestaviti od mosta k ogrskim ali slanin- skim vratom na Radgonsko cesto. Ker je ptujski grad prispeval les za popravilo- mostov samo na Radgonski cesti, kjer so mostove popravljali ptujskograjski podložniki, ne pa tudi na drugih cestah, je mariborsko okrožje prepovedalo, mit- nino na vseh drugih dohodih v mesto in s tem osvobodilo Ptuj od bistvenih vplivov, ki jih je dotedaj mogel ptujski grad izvajati na osrednji prometni položaj Ptuja, ko je z mitnino nad- zoroval dovoze po Radgonski, današnji Ljutomer- ski cesti, ne pa tudi po drugih. Vendar je mogel ptujski grad varovati svoje vinskotrgovske ko- risti proti ptujskemu mestu in tega zapostavljati z vinsko- trošarino, ki je bilo po izumrtju Leslie- jev cenjena letno na 6746 forintov, torej enkrat več kot stavba ptujskega gradu! Se pomemb- nejši kot razpečevalec žita je bil ptujski grad kot izvoznik vina. V kleti pod žitnico je imel prostora za 1200 polovnjakov (po 5 veder = 288 litrov)i, od koder je nastopal v vinski trgovini kot prvi tekmec ptujskim meščanom, posebno z nakupovanjem vina od svojih podložnikov v Slovenskih goricah. Vrsta najemnikov ptujskega gradu je znala ptujsko vinsko trgovino- osredo- točiti v svojih rokah, tako da je bil najemnik ptujskega gradu tudi izvo,znik za vinski pridelek ptujskih meščanov ter prvi vinski trgovec v Ptu- ju, ki je s 30 konji v grajskih hlevih tudi sam oskrboval prevoz vina v Gradec in na Koroško. S trgovanjem ptujskih grajskih najemnikov se je ptujski grad uvrstil med ptujske trgovske hi- še kot prvi ptujski trgovec z deželnimi pridelki; fevdalni grad nad Ptujem je postal trgovska hiša v Ptuju. Ze na koncu XVII. stoletja se omenja -grajska opekarna, ki je žgala opeko predvsem za me- ščane in za grajske potrebe same, medtem ko je vplivala na podložniške stavbe samo z oskrbo- vanjem -opeke za obokanje vinskih kleti. Graščak na ptujskem gradu ni videl potreb podložnikov, ne šolskih nujnosti novega časa in ne gospodarskih možnosti, ki so izvirale iz novih gospodarskih panog od sadjarstva -do živinoreje ter koruze, krompirja in tikve. Glasovi prosvet- Ijenstva niso našli odmeva na ptujskem gradu, j ki je osivel kot utrdba tradicionalnih gospodar- skih koristi njegovih posestnikov, zaprtih gla- sovom in potrebam podložnikom, v zmagovitem prodiranju denarnega gospodarstva. Z opravlja- njem svojih uradnih nalog je postal zbiratelj naturalnih in denarnih dajatev podložnikov, ini- ciativa pa je pri -pomanjkanju odgovornosti do celotnosti prešla na okrožje in deloma tudi na glasnike podložniške miselnosti, ki sta jo v začetku XIX. stoletja na ptujskem področju pač najbolje predstavljala naprednejši Štefan Modri- njak in konservativni Leopold Volkmer. Potem ko je denarno gospodarstvo v liberalizmu pre- raslo središčno vlogo ptujskega gradu za podlož- niške okolico in ga s trgovino uvrstilo- v njegovo novo središče, v mesto Ptuj, pa tudi mesto Ptuj ni znalo -pri svoji razredni meščanski osamlje- nosti opravljati nalog pokrajinskega središča, ki so jih zaradi tega morali prevzemati v veliki meri podeželski rodoljubi od Antona Krempla do Božidarja Raiča. Revolucija 1848 je vodila do odprave podl-ož- ništva in zemljiških gospoščin ter do novih upravnih, finančnih in sodnijskih organizacij v okrajnih glavarstvih, okrajnih sodiščih in avto- nomnih mestih. S tem je bil ptujski grad vklju- čen kot kmetijsko- veleposestvo v občino ptuj- ske mestne okolice, ptujskograjsko zemljiško go- spoščino pa sta nasledila ptujsko okrajno gla- varstvo in okrajno sodišče. S koncem fevdalne družbe s koncem zemljiške gospoščine je bila središčna vloga ptujskega -gradu v njegovem okolju doigrana. Franjo Baš OPOMBE 1 1. Po izumrtju Lesliejev je podedovala ptujskograjsko ] fidejkomisno gospoščino rodbina knezov Dietrichsteinov, | alodialni del pa je obdržala Lesliejeva vdova. Zaradi spor- j nega značaja velikih delov fidejkomisno kot alodialne za- puščine se je začela dolgoletna zapuščinska pravda. V dokaz o upravičenosti zahtev sta obe stranki zbrali obsežno gra- divo, ki ga večinoma hrani kulturnozgodovinski oddelek Mestnega muzeja v Ptuju. Iz njega črpam gradivo za na- daljnja izvajanja, zlasti iz Beschreibung der Fidei Comiss Herrschaft Ober Pettau. 19. fol. in XXIV prilog; nadalje j iz ptujskega prepisa Povodnove ptujske meščanske knjige 1 ter iz spisov o minoritskem samostanu v Ptuju {zapuščina ; M. Slekovca v arhivu Zgodovinskega društva v Mariboru). ^ Za pomoč pri uporabi gradiva se zahvaljujem tt. ravn. Fr. j Gumilarju in upr. A. Lahu. — 2. Prim. Pirchegger H., Die i Herren von Pettau. Zeitschrift des historischen Vereines \ für Steiermark. XLII. 1951, 3-36. — 3. Pirchegger H., Ge- i schichte der Stadt und Herrschaft Pettau im Mittelalter, j Izvestje gimnazije v Ptuju za 1904, 11 ss. — Kos M., Sred- ¦ njeveški urbarji za Slovenijo. I. 1939, 7 ss. — 4. Prim. ' Meli A., Beiträge zur Gesthichte der Unterthanenwesens in i Steiermark. II. Die Natural- und Geldabgaben der Unter- i thanen. MhVStmk XLI, 140. — 5. Prim. P. Santonine, Reise- j tagebücher 1485-1487 (R. Egger). 1947, 148. — 6. Za primer cen j navajam; 1 dan kmetskega dela 10 krajcarjev; 1 mernik] pšenice 3 for.; 1 mernik rži 2 for.; 1 mernik ovsa 1 for.;¦ zajec 31 kr. ; divja gos 34 kr. ; velika raca 18 kr.; odrasli j golob 6 kr. — ?. V drugem desetletju XIX. stoletja je štela ptujskogorska gospoščina 6269 prebivalcev v 1626 hišah, ki so redile na več kot 3146 oralih travnikov, več kot 2831 oralih pašnikov in na več kot 3146 oralih njiv samo 571 konj, 326 volov in 1717 krav (Schmutz C., Historisch Topo- graphisches Lexicon der Steiermark, III. 1822, 133.). 176 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA POMEN ŠOLSKIH KRONIK ZA ZGODOVINO ŠOLSTVA UVOD Ko je leta 1898 ustanovila Zaveza slovenskih učiteljskih društev Šolski muzej v Ljubljani, je hotela zbrati dokumente o razvoju šolstva na Slovenskem in prikazati napore učiteljstva za slovensko šolo, zato je takratni muzej zbiral poleg učil in učbenikov tudi »Kronike najvaž- nejših dogodkov glede na slovensko učiteljstvo in šole«. Učiteljska organizacija, ki je ustanovila in vzdrževala za raziskovanje in prikazovanje naše kulturne zgodovine tako važno ustanovo, jo je morala zaradi pomanjkanja denarnih sred- stev ukiniti. Koliko šolskih kronik in listin je zbral muzej takrat, ni znano, niti kdo je prevzel to zbirko pO' njegovi ukinitvi v letu 1910. De- želni šolski svet, ki je imel klerikalno večino, ga zaradi odnosov do- naprednega učiteljstva ni hotel podpirati, niti ga ni sam prevzel, čeprav so bile njegove zbirke dokaj velike. Razvoj šolstva po 1. 1918 pa je zahteval ob- novitev šolskega muzeja. Prva svetovna vojna je na Primorskem povzročila mnogo škode. Uničeni so bili številni šolski in drugi arhivi. Nastopil je zadnji čas za sistematično' zbiranje, urejanje in proučevanje za zgodovino šolstva in vzgoje pomembnega gradiva. Štirideset let po prvi ustanovitvi je bil leta 1938 ustanovljen Slovenski šolski muzej v Ljublja- n i, ki ima sedaj svoje nove prostore na Poljan- ski C. 30.^ Tudi sedanji muzej ima posebno zbirko : »Kartoteka osnovnih šol«. V tej zbirki ima vsaka šola svojo mapo in v njej so vloženi podatki, ki jih je poslalo upraviteljstvo muzeju. Najvažnejši dokumenti v tej kartoteki so izpiski iz šolskih kronik. Mnogi šolski upravitelji so naredili ob- širne take izpiske, nekateri pa so poslali celoten prepis šolske kronike. Izpiski obsegajo podatke o ustanovitvi šole, zgraditvi šolskega poslopja in adaptacijah, o številu oddelkov z navedbo odlokov šolskih oblasti, s katerimi so ti bili odprti ali ukinjeni. Zbrani so statistični podatki o učencih in učiteljih. Za nekatere šole so kro- nološko urejeni seznami učiteljev, s kratkimi življenjepisi. Naveden je učni in uradni jezik šole za posamezna obdobja; nadalje učbeniki, ki so se rabili pri pouku. Vpisane so tudi šolske prireditve in ponekod priloženi celo programi in lepaki. Razvidno je nadalje gospodarsko poslo- vanje šolskega odbora in premoženjsko stanje šole. Za vsako šolo bivše dravske banovine je priložen načrt šolskega okoliša s podatki o všolanih krajih. Ponekod so vloženi tudi in- špekcijski zapisniki in statistične pole za leto 1940 in 1950. Precej je fotografij šol, učiteljev, učencev, šolskih razstav in prireditev. Ti po- datki pa niso popolni za vse šole. To velja pred- vsem za šole v goriškem, tolminskem in se- žanskem okraju, za katere manjkajo podatki za čas avstrijske šolske uprave in italijanske okupacije. Za obdobje narodnoosvobodilne vojne so zbrani podatki za večino šol, manjka le nekaj poročil iz poprej navedenih okrajev. Ti podatki so tudi omogočili sestavo grafikonov za razstavo šolstva LRS v letu 1948. Nekatera poročila so skrbno sestavljena in vsebujejo ne le dogodke, povezane neposredno s šolo, temveč prikazujejo stanje v kraju in sodelovanje prebivalstva v narodno- osvobodilni borbi. Namen sestavka je, opozoriti ne le prosvetne delavce na zbiranje in dopolnjevanje gradiva za zgodovino domače šole, temveč vzbuditi zani- manje za zgodovino šolstva v širšem krogu, šol- ski muzej ima za 936 šol Ljudske republike Slo- venije urejene izpiske iz šol. kronik. Manjkajo pa podatki še za okoli 200 šol. Dopolnitev teh podatkov bo mogoča, če bodo šole zbrale potreb- ne podatke. Šolske kronike so važen vir za zgo- dovino šolstva, čeprav ta trditev ne velja za vse dosedaj že napisane, zato ker niso zbrani podatki podprti niti z dokumenti niti ni naveden vir, od koder so prepisani. Morda bodo posamezna šol. upraviteljstva ali ravnateljstva šol sledila zgledu celjske in goriške gimnazije, ki sta v letu 1952 izdali letno poročilo z zgodovinskim pregledom o razvoju šole. Podajamo v kronološkem redu izpiske nekate- rih šolskih kronik v obliki zgodovinske topogra- fije šol, ki bi jo prej ali slej lahko priredüi za posamezne okraje, če že ni mogoče, da bi šole same izdajale letna šolska poročila s sestavki iz zgodovine šole in kraja. IZPISKI NEKATERIH ŠOLSKIH KRONIK Preden preidemo k posameznim navedbam po- datkov za nekatere stare šole na Slovenskem, naj v nekaj stavkih pojasnimo razvoj šolstva. Začetek šol na Slovenskem sega v pozni sred- nji vek, ko so jih po' lateranskem koncilu (1215) Slika 1. Staro šolsko poslopje II. dekliške šole v Mariboru j v nekdanjem magdalenskem predmestju iz 1. 1872. Na tem ; prostoru je stalo prvo poslopje iz 1. 1793, prezidano 1844 i v enonadstropno, 1872 v dvonadstropno i 177 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO vzdrževali samostani in kapiteljske cerkve, da so v njih vzgajali duhovniški naraščaj. V sredini XIII. stoletja so nastale mestne šole, namenjene izobrazbi meščanov in plemičev. Le redka so po- ročila, ki omenjajo v tej dobi šole ali učitelje (scolasticusl) v raznih Hstinah na Slovenskem. Prve obširnejše podatke imamo- šele iz dobe re- formacije. Do tega časa na Slovenskem še ne moremo govoriti o slovenski osnovni šoli.^ Primož Trubar, ki je napisal prvi slovenski abecednik (1551), je utemeljitelj slovenske osnovne šole, kajti samostanskih, župnijskih in mestnih šol ne mo- remo prištevati k osnovnim šolam, ker niso bile namenjene ljudstvu, temveč izobrazbi določenih višjih družbenih razredov. Koliko je bilo šol na Slovenskem v dobi reformacije in v naslednjih dve sto letih, ni točno znano. Smatrati pa more- mo, da so bile protestantske šole v mestih, trgih in tistih krajih, kjer so predikanti zamenjali župnike in so bili luteranci v večini. Za dobo protireformacije je doslej znano večje število šol, kakor za dobo reformacije, kar potrjuje aktivnost katoliške cerkve, da bi zatrla vpliv protestantov tudi na tem področju. Iz dobe re- formacije je ohranjeno malo podatkov o šolah z izjemo večjih mest, kar priča, kako so verske komisije brezobzirno uničevale vse, kar je bilo v zvezi z luteranstvom. Z nastopom prosvetljenega absolutizma se je država pričela zanimati tudi za šolstvo. Skrb za izboljšanje prosvete ji je narekovala skrb za povečano davčno zmogljivost prebivalstva. Do takrat so obstajale v mestih, trgih in nekaterih drugih krajih šole, ki so jih vodili učitelji (Schuelmaister, Schulmeister); ti so bili pred- vsem organisti in cerkovniki, kar pričajo tudi Slika 2. Poslopje stare škofjeloške trivialke iz 1. 162? njihovi nazivi: ludi magister, ludi rector, regens chori, edituus itd. Sole so vzdrževale mestne ob- čine in župnije, obstajale pa so tudi še zasebne šole. Poučevali niso po enotnem učnem načrtu. Za čas po reformaciji je znan le učni réd šenklav- ške šole v Ljubljani,' iz katerega je razvidno, da so se učili tudi v pisanju ljudskega (= slo- venskega) jezika. Te šole so v splošnem imeno- vali nemške šole zaradi nemškega učnega jezika. Avstrijska vlada se je šele z Občim šolskim re- dom za nemške normalne, glavne in trivialne šole, ki je izšel 6. decembra 1774,* lotila ureditve šolskega vprašanja in je formalno uvedla splošno šolsko obveznost od 6. do 12. leta. Pričeli so z ustanavljanjem normalk v deželnih glavnih me- stih, glavnih šol v okrožnih, in trivialk (osnovnih šoli) v manjših mestih, trgih in sedežih župnij. Na slovenskem ozemlju so organizatorji šolstva imeli velike težave zaradi revščine prebivalstva, ki ni zmoglo stroškov in zaradi nemškega učne- ga jezika, ki ga učenci niso razumeli; zato- je bil učni uspeh majhen. V kronološkem zaporedju navajamo podatke o pričetku šole v Mariboru, Skof ji Loki, Turnišču, Ribnici na Dolenjskem, Negovi, Ptujski gori, Ja- renini, Šentilju v Slov. goricah in Kobaridu. Pri- občeni podatki nudijo vpogled v gradivo, ki ga je zbral šolski muzej v šolskih kronikah, v ljub- ljanskem Mestnem arhivu ali v literaturi, ki je navedena v opombah. Za večino šol so navedeni le od znanih začetkov (prvih beležk) do 1870. Le za nekaj šol so našteti za vso dobo. Mesto Maribor nima skupne šolske kroni- ke, temveč jo ima vsaka šola zase. Najstarejša šola v Mariboru je I. deška in njeni začetki se- gajo po podatkih v šol. kroniki do leta 1452. Imenovali so jo »Stadtschulmeisterei« in je imela 1 oddelek. Nastanjena je bila kasneje kot trivi- alka v poslopju mestnega župnišča leta 1782, po podatkih v šolski kroniki je bila povzdignjena v normalko, kar pa ne ustreza dejstvom, kajti po podatkih graške šolske komisije je bil 1776 dan le predlog za otvoritev glavne šole v Mariboru in Celju. Normalke so bile le na sedežih šol. ko- misij in že to izključuje navedbo v kroniki. Sestavljalca kronike je zavedlo najbrž dejstvo, da so na šolskih vabilih označevali šolo kot »Haupt- und Normalschule«. Šola je imela v za- četku prostore na Slomškovem trgu (velja za 1.1939). Imela je 3 oddelke z 296 učenci. S šolo je bil združen tudi tečaj za preparandiste (zato so jo prištevali k normalkam), ki se je pričel leta 1802. V kroniki je omenjena tudi nedeljska šola. Točen njen začetek ni znan, toda navedena je že leta 1814. V šolski kroniki I. dekliške šole so navedeni podatki, da je leta 1452 poučeval učitelj Ru- precht, ki je bil ugleden meščan. Dekliška šola je bila ustanovljena 1814. leta in je imela 2 od- delka. Učni jezik je bil nemški kakor na vseh takratnih šolah. Pouk se je vršil v stari bolniš- nici, ki je bila svoj čas cerkev, kasneje gledališče in nazadnje šola. V kronikah ostalih mariborskih šol so nave- deni podatki o ustanovitvi s podatki, ki smo jih 178 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA že omenili. Šola na Magdalenskem trgu je bila ustanovljena 1793. leta in je imela svoje prostore v hišici, kjer stoji sedaj dvonadstropno poslopje II. dekliške šole. Takrat so jo obiskovali otroci iz magdalenskega predmestja in iz krajev Stu- denci, Pobrežje in Radvanje. Do leta 1862 je spadala pod dekanijo Hoče, nato pod stolni ka- pitelj v Mariboru. Prvi učitelj je bil Matias Mally iz Arveža, ki je umrl leta 1834. Sledd mu je Franc Pinteritsch. Prvotno pritlično poslopje so podrli 1.1844 in nato sezidali enonadstropno stavbo. V začetku so otroci plačevali 1 fl. šolnine, kar je bilo precej za takrat. Zanimivi so podatki o uč- nem jeziku. V »Prüfungs Extract« za zimski tečaj, ki je bil zaključen 3. aprila 1859, je bilo v prvem razredu 93 učencev pri izpitu; od teh jih je 83 opravljalo tudi izpit v slovenskem je- ziku. V drugem razredu je od 90 učencev prav tako 83 bilo izprašanih v slovenskem jeziku. Do leta 1870 so uporabljali tudi slovenske učbenike oziroma dvojezične. Po letu 1871 ni v razrednih katalogih nič več podatkov o slovenskem jeziku. Nastopila je doba germanizacije, kar se vidi tudi v statističnih podatkih učencev po narodnosti. V listinskem gradivu^ je omenjen učitelj Ulrich (Scolasticus) že leta 1229 in 1243, zato moremo sklepati, da je takrat že delovala šola v Mari- boru. Leta 1273 in 1288 je v listinah žičkega samostana ugotovljen mojster Heinrich (Schul- lehrer) kot učitelj. Listina je bila sestavljena 7. marca 1273 v Marenbergu in Zičah, učitelj Heinrich je podpisan kot priča v darovalni listini v prid žičkemu samostanu. Nadaljnje gradivo za sestavo kronike navaja tudi Matej Slekovec v Popotniku' v članku: Drobtinice za zgodovino slovenskega šolstva. Tam so omenjeni učitelji (Schulmeister): Janez Hartweich (1325), Miklavž Sobris (1591) in Florijan Dominkuš (1621), po rodu Celovčan. Leta 1666 je zabeležen Martin Pistor, Miklavž Storf 1668, Mihael Winkhl 1673. Ljudevit Res 1676—1680, Jakob Prunhueber 1687, Maks Sanz 1691. V XVIII. stoletju (1723}) je uči- teljeval Franz Grill iz Hartberga. Za šole, ki so bile ustanovljene v XIX. in XX. stoletju, so zbrani potrebni podatki, ki prikazu- jejo njihov razvoj. V šolski kroniki osnovne šole v Š k oT j i Loki beremo, da je iz listin križniškega reda v Ljubljani razvidno, da je že leta 1271 bil v Loki učitelj Volflin (scholasticus), ki je bil redovnik. Župnijska šola je omenjena tudi v XIV. stoletju, ni pa točnih podatkov o šoli ali učiteljih vse do leta 1627, ko je bila ustanovljena trivialna šola, ki jo je sezidal starološki graščak Mihael Papier. Poslopje je bilo 1.1939 last Thalerjeve rodbine in šo sedaj v njem stanovanja. Na hiši je vzidana plošča z napisom: >GOT ZV ERN DIESEM VATERLANT VND DESSEN IVGENT ZVR WOLFART« (bogu v čast, tej domovini in njeni mladini v korist). Ob ustanovitvi je šola imela dva oddelka. Sta- ra šola je postala sčasoma premajhna, tretji raz- red (oddelek) je moral biti nastanjen v zaseb- nem poslopju. Iz te zadrege je škofjeloško me- ščanstvo rešila vdova Marija Spöck, ki je leta 1826 darovala svojo hišo za šolo. Na ta način je prejšnja trivialka imela 3 oddelke in je zato postala glavna šola. V 1.1855 so prezidali to po- darjeno poslopje in ga preuredili za šolo s štiri- mi oddelki. Učitelj Friderik Kramer je priobčil :>Nekoliko črtic iz zgodovine škofjeloške deške šole«,' v katerih podrobneje obravnava dobo po 1.1816. Iz poročila izvemo, da je bila ustanovljena glav- na šola 1.1825 in da so do 1.1855 imeli pouk na dveh krajih, in sicer dva oddelka v stari in dva v novi šoli. Med učitelji, ki so službovali v Škof ji Loki in jih omenjata obe kroniki, je Blaž Na- voda učiteljeval 37 let v Loki in se tudi ukvar- jal s pesništvom, na kar spominja spomenik Matevžu Kosu, vzidan na zadnji strani starološke cerkve. Za njim je nastopil službo Kramer Jože, ki je 54 let vzgajal loško mladino. Ves pouk se je vršd v tem obdobju v nemškem jeziku, prav tako je bil tudi uradni jezik in vsi spisi le nem- ški. Prvo letno poročilo, tiskano v slovenskem jeziku, je po šolski kroniki iz leta 1863. Dejan- sko je takrat izšel v slovenskem jeziku le pre- gled učencev (Razredba učencev v mestni pogla- vitni šoli v Loki), medtem ko je vabilo k javni skušnji, ki je bda istočasno za dečke glavne šole in deklice, obiskujoče dekliško industrijsko šolo v Loki, tiskano v nemškem jeziku. Prvo v slovenščini tiskano »Letno poročilo glavne deške šole v Loki« je izšlo šele leta 1866. Slovenske naloge pa so pisali od leta 1881 dalje. Zasebna dekliška šola v uršulinskem samo- stanu se je pričela 16. nov. 1782 in je imela 2 oddelka. Obiskovalo jo je 62 učenk. Deklice niso obiskovale glavne šole. Za XVII. stoletje je več podatkov v knjigi dr. Franca Kosa.* V objavljenih regestih je več- krat omenjena šola in učitelj. Na strani 70 Slika "5. Stara šola v Škofji Loki, ki jo je 1. J826 darovala Marija Spöck. Prezidana v letu 1855 179 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO (regest št. 100) je žitni račun za ileto 1621. Iz njega je razvidno, koliko je prejemal učitelj plače v naturalijah, t. j. pšenice in rži. Iz številke 157 na strani 104—106 je v obračunu dohodkov in izdatkov omenjena šola v zvezi s popravilom »mlina pod šolo«. Regesti št. 247, 258, 346, 350, 610, 611 omenjajo šolo v zvezi z mlinom v letih 1638 do 1756, kar priča, da je ta čas obstajala šola v Loki. V računu bratovščine rožnega ven- ca št. 484 na str. 264 z dne 6. junija 1669 je omenjeno, da je prejemal učitelj iz blagajne te bratovščine letno 6 gld. Prav isto je razvidno iz številk 517 na str. 272 in štev. 583 na str. 289, le da je v letu 1727, dne 18. junija, zabeleženo med izdatki 10 gld. za učitelja. Torej je imel za 4 gld. povečane dohodke. Novejša doba je v kroniki obširno obdelana, manjkajo pa podatki za nekdanjo meščansko ŠolO'. Podatki za šole v Prekmurju od XVI. do XVIII. stoletja so redki in nepopolni. V Turnišču je bila po podatkih šol. kro- nike šola ustanovljena istočasno s turniško faro v letu 1303. Takrat je fara obsegala sedanje upravne občine Turnišče, Beltinci, Crensovci in Pelano. Turnišče je bilo v tistih časih nekako kulturno središče in, kakor navajo stari zapiski, prijetno zatočišče grofov Banfijev. Prvotna šola je stala na istem mestu, kjer stoji še danes, t. j. v neposredni bližini farne cerkve. Bila je to lesena, s slamo krita (cimprana) zgradba. Slika iz leta 1587 kaže farno cerkev, župnišče in tudi šolsko zgradbo (L 1939 hranjena v župnišču). Za- piski kanoničnih vizitacij iz tistih dob potrjujejo obstoj in delovanje šole. Ta je služila najbrž za vzgojo klerikov. Obiskovali so jo otroci iz šol- skih okolišev sedanjih šol: Turnišče, Lipa, Go- milica, Nedeljica, Mala Polana in Vel. Polana. Vseh šolarjev je bilo leta 1778 okoli 50. Nekateri učenci so bili stari tudi dvajset let. Pouk ni bil obvezen, pač pa je bil za takrat drag, ker je bila visoka šolnina v denarju in naturalijah. Prostovoljna šolnina je bila ugotovljena še v pr- vih letih po 1920 v okolišu vasi Lipa, ki ima sedaj svojo šolo. V letih 1830 do 1848 je bilo postavljeno novo šolsko poslopje, ki je imelo le eno učilnico. Za- radi pomanjkanja prostorov so 1878 postavili. Slika i. Nova šola v Škofji Loki, zgrajena 1. 1932. Do 1. 1953 sta bili v njej gimnazija in osnovna šola enonadstropno zgradbo, ki še sedaj stoji, to so nekoliko prezidali leta 1939. Prvi znani šolnik je Andrej Hozjan, ki je umrl 1806; njemu je sle- dil Jožef Nemeti iz Vinice na Hrvatskem. Nje- govi potomci so poučevali na šoli vse do 1.1919. Omenjena rodbina se je pomadžarila' in je pu- stila sledove svojega dela na več rodovih tam- kajšnjega prebivalstva. Rodbina Nemeti je nad 100 let delovala v šolski službi v 'Turnišču. O tej šoli ima beležke prof. dr. Fran Kovačič v knjigi Slovenska Štajerska in Prekmurje,'" kjer omenja učitelja Ageca v Turnišču 1. 1687. Imel je šolo in stanovanje poleg župnikovega travnika. Za leto 1669 je omenjen v vizitacijskih zapiskih učitelj Matija Goričan. V Ribnici na Dolenjskem je bila šola že leta 1407. V muzejski zbirki sta kroniki deške in dekbške osnovne šole. Obširnejša je kronika dekliške šole, ki ima prilogo »Zgodovina šole Ribnica«, posneto po zapiskih dekana Antona Skubica. Navajamo le kratek izvleček. V začetku pojasni kronist nastanek šol za du- hovski naraščaj in pravi, da je poleg samostan- ske šole v Stični (1330) in župnijske šole v Kra- nju konec XIV. in začetek XV. stoletja slovela predvsem šola v Ribnici. To ni bila navadna tri- vialna šola, temveč latinska šola za izobrazbo duhovskega naraščaja, ki je učence usposabljala za vseučilišče. Ustanovljena je bila vsaj v drugi polovici XIV. stoletja. V ribniško šolo je hodil tudi Burghardt Zink," potem ko- je dovršd osnovno šolo v mestu Memmingenu na Švab- skem. Leta 1407 je prišel v Ribnico in je hodil tu v šolo sedem let, da se je pripravil za vseuči- lišče. Iz kronike, ki jo je sam spisal in jo hrani avgsburški mestni arhiv, je razvidno, kakšna je bila takratna ribniška šola. Na njej so se šolali številni kasnejši duhovniki. Ribniška šola ni imela namena vzgajati izključno duhovnike, marveč je izobraževala tudi učitelje, ki naj bi bili vsaj kleriki. Tem je potem duhovščina iz- ročala v pouk mladino. Sredi XVII. stoletja so bili v Ribnici že posvetni učitelji, ki so podpi- sani za oltarjem cerkvice sv. Jurija na Ortneku. Bili so obenem organisti in so hodili tja z du- hovnikom, da so vodili petje ob raznih sloves- nostih. V les so vdolbena imena: Simon Gradi- scher, Schulmeister, Anno 1690, Jakob Schmidt, Ludi Magister in Reifnitz, Anno 1732, Bemardus Lozhniker, ludi rector 1740, Franz Ksaver Re- pesch, ludi rector 1750. Podpisov je še več, so pa nečitljivi. Zaradi požarov, ki so trikrat uničili trg (1415, 1445, 1778), niso ohranjeni domači arhivi, zato manjkajo podatki za čas do 1780 i za šolo i za faro. Okrog leta 1790 je postala ribniška trivialka dvooddelčna, ker je v tem letu poleg učitelja učU še podučitelj. Prvi učiteljski pomočnik je bil Ivan Klibor, ki je prišel v Ribnico kot krojaški pomočnik iz Prusije. Ker je bil vešč branja in pisanja, je postal podučitelj. V poročilu dekana Humla iz leta 1814 beremo, da Klibor že 25 let vzgledno opravlja učiteljsko pomočniško, službo. Potemtakem je nastopil službo okoli leta 1790. 180 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Slika 5. Stara šola v Ribnici na Dolenjskem, zgrajena 1847 Ribniško šolo je obiskoval tudi naš največji pesnik dr. France Prešeren, vpisan je v zlati knjigi (Buch der Ehre für die Reifnitzer Schule). Kakšen ugled je šola imela, pričajo učenci iz raznih krajev, ki so se tam šolali. Učni jezik je bil nemški. Dekan Humel, ki je skrbel za šolo, je bil »nemško' navdahnjen«. Razen poprej ome- njenega Klibora je poučeval v času Prešernovega šolanja v Ribnici (1810—1812) še Anton Kromb- holz, prav tako Nemec. Ob nedeljah sta v nedelj- ski šoli poučevala v slovenskem jeziku oba ka- plana. Leta 1815 se je dekan pohvalil, da znajo skoro vsi župljani brati, kar bi bilo za takrat nekaj izrednega. Ta trditev je v protislovju s po- datki, ki jih je navedel leta 1814 v svojem po- ročilu. Všolani so bili le tisti kraji, ki niso bili od fare oddaljeni več kakor pol ure. Ribniško šolo bi moralo obiskovati 380 otrok, nevšolanih zaradi oddaljenosti je bilo 334 otrok. Izmed všo- lanih je obiskovalo redno pouk samo 31 dečkov in 15 deklic, torej le 46 otrok, ali 12,lVo všolanih, ali pa 6,4"/o vseh šoloobveznih otrok. Ker je šola bila na glasu kot zelo dobra, jo je v izvenšolski starosti (nad 12 let) obiskovalo še 21 fantov in 3 dekleta, iz nevšolanih krajev 13 učencev, iz tujih okrajev Kranjske, Trsta, Istre in celo Hr- vatske pa 33 učencev in 23 učenk. Skupno je obiskovalo pouk 98 učencev in 41 učenk, torej 139 šolarjev, kar je veljalo za čudovit obisk. Učni jezik je bil v prvem razredu »kranjski«, v drugem »kranjski« in nemški. Ta zapisek ni v skladu s poprejšnjim, ko pravi kronist, da je dekan bil »nemško navdahnjen« in da je postavil oba učitelja Nemca. Nadalje vemo, da je šele leta 1829 dovolila dunajska dvorna komisija v trivialnih šolah na Kranjskem poučevanje v kranjskem (= slovenskem) jeziku. Ta odredba se pa na mnogih šolah takrat ni izvrševala za- radi pomanjkanja znanja slovenskega jezika pri učiteljih, ki so bdi nemškega rodu. Avstrijska vlada je imela namen vpeljati nemščino kot ob- čevalni jezik po vsej Avstriji, zato :so najrajši postavljali učitelje nemške narodnosti tudi v slovenskih krajih, čeprav so zahtevali formalno znanje materinega jezika učencev od učitelja. Težave so imeli z nezadostnimi šolskimi pro- stori in ugibali so, kako bi zboljšali stanje. Po mnenju ribniške graščine (1814) naj bi se še nadalje zadovoljili s starimi prostori. Da bo več prostora za domačine, je graščina predlagala, naj izključijo in zapode domov vse tuje učence kot Kočevarje, Medicane, Postojnce in druge, ki silijo vanjo. Ta predlog je bil odbit in stavljen nov. S pomočjo posebne doklade na meso so mi- slili dobiti potrebna sredstva za izboljšanje uči- teljskih plač. Takratno revščino^ kaže tudi naro- čilo učbenikov za leto 1814, ko so naročili nekaj »Lesebuchov« (Nahmenbiichlein) in samo' dve računici za vse učence, kajti učili so se vse na pamet, ker niso imeli denarja za nakup knjig. Samostojno šolsko poslopje je Ribnica dobila šele leta 1847. Leta 1878 pa so ločili deško od dekliške šole. Deška je imela štiri, dekliška dva oddelka. Oba zavoda sta se stiskala do' leta 1907 v isti zgradbi. To leto so sezidali novo poslopje in vanj preselili deško šolo, medtem ko je de- kliška ostala v stari stavbi. Ustanovitev trivialke v Ribnici se je pripravila že leta 1778 in je leta 1874 bila že potrjena.'^ V Slovenskih goricah je med najstarejšimi va- škimi šolami šola v N e g o v i. Dr. Fran Kovačič jo postavlja v letO' 1737 (Slovenska Štajerska in Prekmurje, str. 299). V nekem računu gospoščine v Negovi iz 1. 1612 pa je omenjen učitelj Adam Škorjanc. Za njim so službovali Planina Matej, Manhart Matej, Raab Simon, Raab Janez-Jurij, Faber Koloman, Vrbnjak Franc, Markovič Simon, Ganster Franc, Domanjko Bernard, Žižek Simon in Bizjak Mihael od 1. 1768 do 1783, ki je postal tudi učitelj trivialke v Negovi. Matej Slekovec omenja Kolomana Fabra, ki je bil cerkovnik, organist in učitelj 1. 1737. Franc Ganster, ki je omenjen v graščinskih računih, je služboval od 1. 1703—1741 pri Beneditku v Slov. goricah, ni pa podatkov, ali je poprej ali kasneje prišel v Ne- govo. Enooddeična nemška trivialna šola je bila ustanovljena na temelju Občega šolskega reda (1774) leta 1783, kar je razvidno iz nekega gra- ščinskega poročila (17961). Šolski obisk je bil slab kljub obširnemu šolskemu okolišu. Všolane so bile vasi: Negova, Lokavci, Kunova, Gor. in Sp. Ivanjci. Kronika navaja za leti 1791 in 1792, da so le po 3 učenci redno obiskovali pouk, do 1. 1848 pa je obisk narastel na 152 učencev. Slika 6. Stara in nova šola v Negovi 181! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Prvotno šolsko poslopje je bilo sezidano v 1. 1784 do 1786. Razširili so ga, ko so všolali še nove kraje (1860). Leta 1879 je število učencev znašalo 565. Sola je imela do 1. 1907 tri oddelke, do 1927 štiri, nato v letih 1927—1935 pet in kas- neje šest oddelkov. V izpisku so po šolski in cerkveni kroniki na- vedeni v kronološkem redu od 1. 1768, ko je pri- čel poučevati Bizjak Mihael, do leta 1938 vsi učitelji. Mihael Bizjak je služboval od leta 1768 kot »Edituus« (cerkovnik in poduči tel j), ter od 1. 1783—1789 kot prvi učitelj. Njegov sin Matej, ki je bil rojen 1773, je služboval v Negovi od 1792 do 1793 in od 1797 do 1863, torej zdržema celih 66 let in je umrl 26. februarja 1863, star 90 let. V izpisku šolske kronike je navedenih deset živ- ljenjepisov nekdanjih učiteljev. Med okupacijo je bil uničen celoten šolski arhiv in je šolsko upraviteljstvo prejelo za razvoj šole potrebne podatke od uprave šolskega muzeja, kateri jih je svoj čas poslalo. Šola na Ptujski gori je zanimiva po učiteljski rodbini Gigler, ki je po podatkih ma- tične knjige na Ptujski gori dala vrsto učiteljev od 1. 1677—1819. Šolska kronika Giglerjev nič ne omenja, temveč prične šele z učiteljem Jožefom Razlagom, ki je tam poučeval 1. 1804. Kronika je bila sestavljena 1. 1880 po ustnem izročilu ključavničarskega mojstra Kölbetza. Takrat so poučevali v koči poleg sedanje šole (ki je last Martina Šegule) in jo je obiskovalo 5—12 otrok. Učitelj je stanoval v isti koči. Šele Jožef Rozman se je leta 1815 preselil v obrambni stolp, ki je cerkvena lastnina in še sedaj v njem stanuje organist. Šolsko poslopje (sedanja stara šola) so zgradili 1. 1832. Učencev je imela šola ta čas 38. Ko je leta 1870 bila organizirana enooddeična šola in ni učitelj več opravljal cerkovniške služ- be, se je moral izseliti iz stanovanja v obramb- nem stolpu. Matija Zadravec, ki je takrat služ- boval, je bil sam posestnik na Gori in prejemal od občine 60—70 gld. kot odškodnino za stana- rino. Šolski obisk je bil od 1. 1869 ebvezen, ven- dar je preteklo polnih 8 let, da so starši pričeli v redu pošiljati otroke v šolo. Leta 1881 je bila šola razširjena v dvooddelčno. Sedanje šolsko poslopje je zgrajeno v letih 1899—1900. Do 1. 1883 je bila nemščina uradni jezik na šoli, po- slika 7. Stara šola v Šentilju v Slov. goricah iz I. 1787. V njej je bil pouk do 1. 1869 novno jo je uvedel šolski upravitelj v 1. 1909/10. Učni jezik je bil slovenski, pač pa so nemščino poučevali kot predmet od*2 do' 6 ur na teden. Matej Slekovec je v cerkvenem arhivu našel podatke o prvih učiteljih Giglerjih.i' Jakob Gig- ler je že 1. 1677 in 1678 bil ludi magister in žu- pan. Njegov sin Mihael Gigler je bil na Gori najimenitnejša oseba in je umrl 1. 1728. Sledil mu je kot učitelj sin Gabrijel-Marija najbrže v letih 1740—1764, Filip Gigler, sin Gabrijela, je služ- boval najprej na Hajdini in se je 1786 preselil na Ptujsko goro. Za njim je učil Janez Glažar, nato Jožef Domanjko in 1. 1802 Lovro (ne Jože kakor v šol. kroniki) Razlag. Novembra 1814 je prišel na šolo sin FOipa, Franc Gigler za učitelja in cerkovnika in je tam ostal do 1. 1819. Menda ni primera v Sloveniji, da bi učiteljevali na eni sami šoli potomci ene rodbine polnih 150 let. Osnovna šola v Šentilju v Slov. goricah je povezana z jareninsko' po učitelju Ignaciju Rau- niggerju in Zinauerju, ki naj bi zamenjala uči- teljski mesti, kajti Zinauer, ki ni znal slovenski, naj bi šel v Šentilj, kjer ljudje nemški znajo, a Raunigger naj bi šel v Št. Jakob v Slov. goricah. Trivialka v Šentilju je bila ustanovljena 1787 in nameščena v poslopju današnje mežnarije. To poslopje je starejše in je stalo, preden so usta- novili šolO'. Uporabljal ga je razen cerkovnika tudi jareninski župnik, kadar je prišel v Šentilj. Leta 1869 so zidali novo šolsko poslopje, ki so ga že 1882 morali razširiti. Nemška šulferajnska enorazrednica je bila ustanovljena v tem obmej- nem predelu že leta 1889; pravico javnosti pa je dobila 1. 1901. Med šole na Primorskem, ki so bile ustanov- ljene v jožefinski dobi, spada Kobarid, kjer so leta 1785 ustanovili trivialko (K. K. Trivial- schule). Šola ni imela svojega poslopja in je učitelj poučeval v različnih zasebnih hišah. Po- datki o prvih učiteljih manjkajo vse do' 1. 1821. Prvi znani učitelj je Gašper Jug, ki je služboval od 1821 do 1837. V šolski kroniki so. za njim na- vedeni vsi učitelji do 1. 1881. Zaradi naraščajo- čega števila učencev je bila šola razširjena v štirioddelčno 1882. V Kobaridu je bila tudi pri- pravnica za srednjo šolo do 1. 1909. Vojna med Avstrijo in Italijo je prekinila pouk 20. maja 1915. Italijanske čete so takoj prvi dan zasedle Kobarid in ostale tam do oktobra 1917, ko so se umaknile po porazu. Po italijanski okupaciji Primorske 1918 je s šolskim letom 1923 bda vpe- ljana italijanščina najprej kot predmet po 5 ur tedensko. Poučeval je Italijan. Po letu 1926 je bil slovenski pouk prepovedan in leta 1931 pre- meščena zadnja slovenska učiteljica v Italijo. Na mesto slovenskih učiteljev so prišli tja ita- lijanski, ki so ostali tam do kapitulacije Italije 1943, ko so nastopili službo zopet slovenski. Po končni osvoboditvi v letu 1945 je roditeljski svet imenoval stalne učitelje. Pod zavezniško šolsko upravo je bila šola do septembra 1947. Pouk se je vršil v slovenskem jeziku od 1. 1943 dalje. Ob zaključku naj navedemo, da so za neka- Prvi tak opis sta sestavila učitelja Tomšič in o njihovi ustanovitvi in iz krajevne zgodovine. 182 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA (Učitelja Tomšič in Ivane za politični okraj Ko- čevje 1887; več avtorjev za postojnski politični okraj 1889; Vojteh Ribnikar za logaški okraj 1889.1) Zgodovina šol je prikazana tudi v dein učitelja Rajka Vrečarja: Savinjska dolina, ki je izšlo v Žalcu 1.1930 in je v njem opisanih 18 šol. Slovenci nimamo sitematično zbranega doku- mentarnega gradiva o razvoju šolstva, kakor ga imajo n. pr. Hrvati, temveč je raztreseno v šte- vilnih razpravah in študijah, priobčenih v re- vijah, zbornikih in raznih zgodovinskih opisih krajev ter v šolskih letnih poročilih. Šolskim kronikam naj bi dodali zaradi boljšega pregleda bibliografijo člankov, razprav in poročil, ki bi obsegala gradivo za zgodovino šole. Ze ponovni pregled šolskih arhivov najsta- rejših šol se izplača, ker še ni izčrpano in za- beležno vse gradivo, ki je važno za zgodovino šolstva in vzgoje. Na šolskih podstrešjih in tudi v kleteh so ponekod še stari zapiski, zvezki, ka- talogi, učbeniki in stara učila (računala, stav- nice, slike itd.)i Stare učiteljske rodbine hranijo razne podatke, prav tako leže stari spisi, ki pri- dejo v poštev za lokalno šolsko zgodovino, pri nekdanjih krajevnih šolskih nadzornikih (šolski ogleda). Ce bi šolska upraviteljstva v celoti upo- števala navodila in prošnjo muzejskega vodstva leta 1938, bi imeli danes mnogo več ohranjenega, kakor je, zato bi bilo prav, da bi vsi, ki imajo namen in voljo dopolnjevati šolske kronike, zbi- rali gradivo po navedenih smernicah in pri tem tudi upoštevali nasvete za sestavo kronik v član- ku Vilka Menarda »Kako naj pišemo šolske kro- nike«" in o svojem delu obvestili Slovenski šol- ski muzej v Ljubljani. France Ostanek OPOMBE i. Sodobna pedagogika. L. III. štev. 1-2; France Osta- nek; Nastanek in razvoj slovenskega šolskega muzeja, str. 21-30. —• 2. Dr. Vlado Schmidt: Pedagoško delo protestan- tov na Slovenskem v XVI. stoletju. Ljubljana. 1952, str. 224 v zbirki: Pedagoški tisk zv. 6. str. 10-24. — 3. Dr. Josip Gruden; Sola pri sv. Nikolaju in ljubljansko nižje šolstvo po reformacijski dobi. Poseben odtis iz Carniole, 1915, zv. 1. 2. str. 10, 19-21. — 4. Allgemeine Schulordnung für die deutsehen Normal-Haupt- und Trivialschulen in sämt- lichen Kaiserl. Königl. Erbländern. Wien 1774. Str. 24-32. — 5. Dr. Albert Muchar; Geschichte des Herzogtums Steier- mark., 215. IV. Graz. 1848. Na str. 77 in zv. V. na str. "55. — 6. Popotnik. L. Vili. 1887. Matej Slekovec: Drobtinice za zgodovino slov. šolstva, str. 9-10. — ?. Letno poročilo četverorazredne deške ljudske šole v Skofji Loki 1890/91. Friderik Kramer: Nekoliko črtic iz zgodovine škofjeloške deške šole. Str. 3-7. — 8. Dr. Franc Kos; Doneski k zgo- dovini Škofje Loke in njenega okraja. Matica Slovenska. Ljubljana. 1894, str. 396. Na str. 362. — 9. Mladi Prek- murec. L. II. 1957/38. štev. 5-6. Miroslav Kokolj; Kako so nekoč potujčevali mlade Prekmurce. str. 81. — 10. Dr. Fran Kovačič; Slovenska Štajerska in Prekmurje, zgodo- vinski opis. Matica Slovenska. Ljubljana. 1926. str. 421. Na str. 300-501. — 11. Mittheilungen des Musealvereines für Krain, 1900. Iv. Vrhovec: Der schwäbische Chronist Burg- hard Zing und die interessante Schule zu Reifnitz in Unter- krain. Str. 1-16. — 12. Mittheilungen der historischen Ver. f. Krain. 1860. str. Über den Zustand der Unterriehts-Anstalten in Krain. Franz Wilde. Str. 65-72. Na str. 71 DAS (Drž. arhiv Slovenije) Publica politica T. Nom. 4. Vol. 3. — n. Popotnik 1. 1887. Matej Slekovec, glej str. 87-88. — U. Menard Vilko: Kako naj pišemo šolske kronike. Kongres pedagoških delavcev na Bledu II. Pedagoški tisk zv. 5. Na str. 65-75. ŽELEZARNA GRADAC V BELI KRAJINI POLOŽAJ ŽELEZARSTVA SREDI PRETEKLEGA STOLETJA Sredi preteklega stoletja je gradnja železnic močno dvignila uporabo železa. Vzporedno z že- leznicami so se naglo razvijale livarne in strojne industrije, ki so v svojih obratih potrebovale vedno večje količine livarskega in kovnega že- leza ter jekla. Močno je naraščala tudi predelava železa v obrti, poraba železa v gradbeništvu in prometu, pa tudi v kmečkem gospodarstvu. Iz- reden porast potrošnje je nujno zahteval, da se poveča proizvodnja železa. Povpraševanje in dobre cene so vzbudile interes podjetnikov za gradnjo novih železarn. Koncesije je podeljevala izključno dunajska dvorna ko- mora. Toda ta je s svojim dolgotrajnim postop- kom ovirala snovanje novih fužin. Proti vsaki prošnji za koncesijo nove železarne je bilo ne- šteto ugovorov in pomislekov, češ da bo ogrožala obstoj bližnjih fužin, da bodo ostale brez rud ter da bodo zaradi kuhanja oglja za plavže preveč trpeli gozdovi, da ni kvalificiranih mojstrov in podobno. Tako so obravnavali zadevo po cela leta, preden je prišlo do končne rešitve, ki je bila mnogokrat odklonilna. Pojmljivo je, da se ob- stoječe fužine jKxl takimi ipogoji niso trudile izpopolniti svoje naprave in izkoristiti pridobitve tehnike. Marčna revolucija 1. 1848 je likvidirala tudi ta nevzdržni sistem industrijske politike in oviranja podjetnosti. Proglasda je načelo svobodne izbire poklica, obrtne dejavnosti in svobodne tekme v proizvodnji. Gospodarski liberalizem in kapita- lizem sta dobila s tem polno svobodo razmaha. Posledice so se kmalu pokazale. Iniciativa v go- spodarstvu je začela prehajati na velika bančna podjetja, pri katerih se je zbiral velekapital za gradnjo železnic in za snovanje industrijskih podjetij. Povpraševanje po železu je ustvarilo ugodno konjukturo in dalo pobudo, da so podjetniki začeli iskati nove kraje za postavitev železarn in livarn. Na Dolenjskem je tedaj že pol stoletja obratovala slovita železarna in livarna kneza Auersperga na Dvoru pri Žužemberku, ki je pre- delovala in talila rudo iz vse Dolenjske. Pri iska- nju novih baz za industrijsko dejavnost so začeli tudi na Dolenjskem iskati primernih krajev za nove fužine. Vedeli so, da so na Dolenjskem sledovi železne rude in da je bilo že v prejšnjih stoletjih mnogo železarn (n. pr. v Pasjeku pod Polšnikom, v Zavrstniku pri Litiji, pri Zibniku v bližini Radeč, v Zagradcu ob Krki in v Cabru na kranjsko-hrvaški meji). Znano je bilo tudi, da ima Dolenjska veliko neizkoriščenih gozdov. Dva glavna pogoja sta bila s tem dana. Med indu- strijci iz severnih alpskih pokrajin, ki so se pri- čeli zanimati za Dolenjsko, sta bila vitez Franc pl. Friedau, ki je imel v Donawitzu na Gornjem Štajerskem svojo železarno, ter stari industrijski rod grofa Larisch-Mönicha, ki je slovel po svojih bogatih izkušnjah v železarstvu. Franc pl. Frie- 183 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dau se je odločil postaviti novo železarno v Gra- dacu v Beli krajini, Larisch-Mönich pa je pre- vzel naprave bivše železarne v Zagradcu ter sklenil zgraditi novo moderno železarno v Po- nikvah pri Dobrem polju. SUROVINSKA BAZA GRADAŠKE ŽELEZARNE Železne rude v Beli krajini so raztresene v di- luvialnem melju, ki je debel od 2 do 47 m in se razprostira na krednem apnencu. Po Erbenu je to lahko taljivi železnjak s 40 do SO'/o železa.i Rude so raztresene v kepah, gnezdih, gomoljih in lečah ter v zelo nepravilnih skladih. Zato jih je bilo treba iskati pod rušami z razkopavanjem površine. Kjer so odkrdi večjo količino rude, so napravili plitve rove ali jame v zemljo. Te ddu- vialne gline so pogosto natrosene z ledvičkami, to je gomolji do 20 cm premera, ki so v notra- njosti votli. Voss2 navaja, da se v Beli krajini nahaja rdeči železovec Fe203, rjavi limonit 2Fe203. 3H2O, že- lezna okra, bobovec in vivianit ter peščeni rjavi železovec. Müllner' je sestavil obsežen seznam krajev v Beli krajini, kjer so kopali železno rudo, in ozna- čuje tudi vsebino železa v rudah, ki so bile v teh krajih izkopane. Ti kraji so: Dobavica, Dolenjce, Dobliče, Grm, Gradac, Griblje, Grosupelnik (70Vo Fe), dalje Hrast, Telečji vrh. Loka, Lokvica in Modruški potok (óO'/o Fe), Metlika, Petrova vas, Kučer pri Podzemlju, Pretoka, Primostek, Rosu- Ije, Semič, Sladki hrib (60°/o Fe), nadalje Topolica, Tribuče, Črnomelj, Veliki vrh, Vinji vrh, Vinja vas, Vinica, Belčji vrh in Zastava (80"/o Fe) in končno Železni hrib. Analiza žlindre s Kučerja je Müllnerju pokazala 52.8''/o železa. Müllnerjeve navedbe vzbujajo vtis, kakor da bi bila Bela krajina izredno bogata železnih rud, vendar so na posameznih krajih izkopane koli- čine zelo majhne. Pri iskanju rud so prerili skoro celo Belo krajino in pozneje tudi na drugi strani Kolpe vse bližnje in daljnje hrvaško področje. Pri tem so razkopali mnogokrat tudi obdelano zemljo in njive. Müllnerjeve navedbe glede vse- bine železa so pretirano visoke, ker je znano, da je odstotek 70''/o že praktično najčistejša ruda. Podjetnik Friedau se je dobro zavedal, da bo treba zbirati rudo na vsem razsežnem področju Bele krajine. Zato si je že od vsega začetka za- gotovil pravico rudarjenja na 76 dnevnih merah v metliškem okraju z obsegom 2,093.643.9 kva- dratnih sežnjev ter v črnomeljskem okraju na 105 dnevnih merah 3,065.391.5 kvadratnih sežnjev ter končno še v novomeškem okraju na 9 dnev- nih merah z 282.735 kvadrat, sežnji.^ Pred Frie- dauom je v Beli krajini že leta 1814 kopala rude železarna z Dvora. Zaradi dragega prevoza in majhne izdatnosti rudišč pa je nadaljnje iskanje v Beli krajini pozneje opustila. Gradaška žele- zarna je v zadnjih desetletjih svojega obratova- nja dovažala železno rudo iz Pravutine, od Ne- tretiča in od Ozlja na hrvaški strani ter iz oko- lice Adlešičev. Po Müllnerju je zbirala rudo tudi ob Krki pri Novem mestu na področju Družin- ske vasi in Sv. Petra. Nadaljnja surovinska baza je bil belokranjski premog. Tega je na področju Dobliče-Loka že leta 1838 odkril Martin Mahin. Takrat ni bilo za premog nobenega porabnika, ker ni bilo niti železnic niti industrij, da bi ga mogle porabiti za parne stroje. V gospodinjstvih pa se je po- vsod še kuhalo na odprtih ognjiščih in v kmečkih pečeh z drvmi. Zato odkritih premogovnih plasti vse do postavitve železarne in njenega parnega stroja niso mogli izkoristiti. Ob prihodu Frie- daua je bilo že splošno znano, da so v črnomelj- ski kotlini ligniti in rjavi premog v 14 plasteh, ki so bile pri Dobličah do 3 sežnje debele. V šestdesetih letih je bil premog že preiskan in je izkušnja po' Erbenu pokazala, da vsebuje 19.9 delov vode in 18.2 pepela ter da je po kalorični vrednosti 7.76 q enakovrednih 1.87 m^ drv'.' Končno je bilo za ustanovitev železarne odlo- čilno, da so h gradaškemu gospostvu spadali obsežni gozdovi, ki so merili 6.228 oralov,^ od tega 3.500 na Gorjancih. Te gozdove, dvorec in tovarniške parcele je Friedau kupil od zadnjega gradaškega graščaka Gusiča. Kuhanje oglja torej ni bilo težko organizirati. Friedau je zato prido- bil kot stalnega dobavitelja Martina Mazelleta. V lastnih gozdovih je žgal oglje v 12 kopah. Zgradili so ogljarske koče in napravili poti za dovoz oglja do železarne. Surovinska baza je torej nudila gradaški že- lezarni zadovoljive obete za uspešno obratovanje. ISKANJE RUD ODKRIVA PRAZGODOVINSKO ŽELEZARSTVO BELE KRAJINE Pri iskanju železne rude so odkrili stare utrdbe in sledove močne železarske industrije, ki je tu obstajala že sredi zadnjega tisočletja pred našim štetjem, in bogata grobišča prazgodovinskih na- selbin. Ze leta 1859'' so pol ure hoda od Gra- daca v bližini vasi Dolenjci odkopali talilno na- pravo, ki se nam je ohranila v risbi Julija Köh- lerja, tedanjega plavžarskega asistenta pri že- lezarni v Gradacu. Köhlerjeva risba navaja na- slednje dimenzije talilnice: V sredini kotanje je bil podolgast, 11.5 m dolg žleb, ki je bil 95 cm širok in 80 cm globok ter nagnjen v kotu 30" proti vzhodu. Ob straneh so bile v razdalji 95 cm od vsake strani vdolbine in v njih plohe, eliptične glinaste cevi, katerih notranjost je bila deloma napolnjena z glino, deloma z žlindro. Zdi ise, da se je tu opravljal talilni proces s podpihom iz mehov in da je lega talilnega ognjišča nag- njena z namenom, da bi žlindra iz njega laže odtekala. Pozneje so leta 18678 odkrili talilne peči za- hodno od Doblič na cesti, ki vodi proti Kopriv- niku, na kraju, kjer so bile pozneje štiri kme- tije, imenovane »pri vrtovih«. Od peči so bili vidni samo še borni ostanki, toda odkop je od- kril okrog 600 centov žlindre, kar priča, da je tu moral biti nekdaj močan talilniški center. Vso to žlindro so v teku zime na saneh izvozili v Gradac in jo tam v plavžu pretopili. Točka, kjer so odkrili ta veliki kup žlindre, je po opazovanju A. Müllnerja 30. avgusta 1890 izpostavljena moč- 184 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nim vetrovom posebno v zimskem času, ko veje sever iznad korita med Toplim vrhom in Pla- nino. Veter pričenja ob sončnem zahodu in traja pretežni del noči. Za prahistorično železarstvo so izredno po- membna odkritja na strmem hribu Kučerja iz šestdesetih let. Kučer je bil poln prahistoričnih zgradb in obdan z okopom, ki je bil zgrajen iz železne žlindre. Tudi to žlindro je gradaška že- lezarna porabila za svojo visoko peč. Müllner poroča, da so našli kose razne velikosti. Najza- nimivejša je bila 45 cm dolga, 40 cm široka in 18 cm visoka kepa.' Pod njo je bila še vidna oblika ognjišča. Najdeni kos je bil mešanica rude ter na pol staljenega železa, čisto zoglenelih kosov lesa in izgorkov oglja. Na južnem pobočju Kučerja so torej najbrž bila talilna ognjišča na veter oziroma na ročne mehove. Miillnerio je opazoval, da vlada na tem pobočju skoraj vse leto močan veter, tako da so se kmetje mnogo- krat bali za svoje slamnate strehe, da jih ne bi veter razrahljal in razpihal. Veter traja včasih nepretrgoma dva dni, mnogokrat pa po cele tedne. Kakor priča velikost najdene kepe, je mo- rala biti peč zelo razsežna. Ostali kosi, ki so bili odkopani, kažejo na manjše peči. Odkritja na Kučerju pri Podzemlju, kjer so izkopavali v letih 1886 in 1887, so dala v poznej- ših desetletjih pobudo za intenzivno" raziskova- nje belokranjskih mogil, v katerih so odkrili na 29 mestih bogata grobišča iz zgodnje hallstatske dobe, ki je že poznala in uporabljala železo. Glas o teh odkritjih je dal Kučerju in dolenjskim mogilam svetovni sloves. Pričelo se je divje raz- kopavanje,'- pri katerem si je centralna komi- sija prisvojila za dunajski prirodoslovni muzej največji del belokranjskih zakladov.Zadnje desetletje pred prvo svetovno vojno je meklcn- burška kneginja Pavla Friderika intenzivno raz- iskovala belokranjske prazgodovinske zaklade. Svoje najdbe je zbrala v 72 zabojih,'* ki so bili po prvi vojni dolga leta pod sekvestrom. Ker se jugoslovanska vlada, ki so ji bile zbirke ponu- dene, ni mogla odločiti za odkup, jih je kneginja poslala v Švico, kjer so jih proučili in uredili. Od tod je pošiljka romala v New York, kjer je bila kot »Treasures of Carniola« v Andersonovih galerijah na dražbi prodana. V ljubljanskem na- rodnem muzeju so torej ohranjeni le delni in skromni spomeniki. Glede tehnike predzgodovinskega železarstva nam manjkajo še mnogi podatki. Potrebna bi bila še izdatna raziskovanja. Veliki kupi odkopane žlindre pričajo, da so v zadnjem stoletju pr. n. e. znatno intenzivirali pridobivanje rud. Najdeni predmeti dokazujejo visoko stopnjo predelovalne tehnike in dekorativne umetnosti. Pittioni'' pri- haja na podlagi proučevanja teh kultur po naj- novejših dognanjih do utemeljene domneve, da so bili nosilci te naše mogdne kulture v predrimski dobi Iliri. USTROJ ŽELEZARNE Gradaško železarno so gradili dve leti (1856- 1857). Obratovati je pričela s 1. januarjem 1858. Po obsežnosti zgradb je bila tedaj za belokranj- ske razmere impozanten objekt. Iz arhiva Tr- govske zbornice v Ljubljani je znano, da je imela visoko peč za taljenje železne rude in 10 pražil- nih peči. O prebiralnih in drobilnih napravah železarne ni podatkov. Plavž je bil zgrajen po novi metodi ter je že imel škotsko napravo za Slika 1. Stara fotografija železarne v Gradacu 185 KRONIKA ČASOPIS t k SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO segrevanje zraka za podpih do 312» Celzija. Za pogon je bil instaliran parni stroj s 40 KS, ki so ga kurili s premogom. Pri napravi za segreva- nje zraka so tudi že uporabljali plavžne pline.i^ Naslednje leto so pri železarni zgradili še li- varno, ki je imela po Erbenu spočetka štiri ku- polnc peči. Poznejša poročila Trgovske zbornice iz leta 1870 navajajo le tri. Poleg livarne so bile strojne delavnice za obdelavo litih izdelkov.!'' Premog za obrat železarne so dobivali iz last- nega premogovnika pri Črnomlju, v katerem so bili zgradili štiri jaške in dva rova. Premogovnik so eksploatirali izključno za železarno. Leta 1860 je bil v obratu le en jašek in 1 rov. Premogov- nik se je moral stalno boriti z močnim pritiskom vode, ki je oteževala obratovanje.is Napravna glavnica železarne je po lastnih na- vedbah podjetja znašala pol milijona goldinar- jev. V Beli krajini pa krožijo vesti, da je bilo vanjo v celoti investiranih okrog 3 milijone gol- dinarjev. Obratni kapital 1. 1859 je znašal 140.000, leta 1860 pa 130.000 doldinarjev. Znaten del teh vsot so investirali pri gradbi livarne za opremo dodatnih zgradb in nabavo inventarja. Po Friedauovem načrtu je bil Gradac zamiš- ljen kot talilnica za izdelavo polfabrikatov za njegovo glavno železarno v Donawitzu, ki naj bi ji dobavljal surovo ter livarsko železo. Železarna je stala ob reki Lahinji na južni strani graščine v Gradacu. Danes o njej ni nikakega sledu več. Parcela, na kateri so stali tovarniški objekti, se še danes imenuje Tropinek. Nekateri razlagajo, da je to ime prišlo od tega, ker so domačini žlindro imenovali »tropine«. Pri plavžu in v livarni so bila važnejša opra- vila poverjena doseljenim Nemoem, ki jih je Friedau pripeljal iz gornještajerskih železarn. Mnoge družine teh doseljencev so pomrle, druge pa so se po ukinitvi železarne odselile.i« Doma- čini in doseljeni Hrvatje so bili zaposleni pri že- lezarni kot kopači rude ter kot težaki za izde- lavo in dovoz gradbenega materiala, opreme in instalacij in končno kot pomožni delavci pri gradnji in obratu železarne ter livarne. Kopanje in zbiranje rude je spričo prostra- nosti področja in zaradi rastoče oddaljenosti ru- dišč od vsega začetka povzročalo nesorazmerno visoke stroške. Železarno je pri tem močno ovi- rala rudarska desetina, ki je tudi po odpravi zemljiške desetine kljub protestom fužinarjev ostala kot fevdalna dajatev v veljavi. Plačevati jo je morala ne glede na uspeh dela. V železarni je bilo stalno zaposlenih 50 delavcev, s prido- bivanjem rud in zunanjimi deli pa si je služilo kruh še več ko 300 delavcev ter po 20 do 30 voznikov.20 PRVA KRITIČNA LETA OBRATOVANJA Prva doba obratovanja železarne ni bila uspešna. Ker je arhiv železarne uničen, ni mo- goče ugotoviti, ali je bil tega kriv talilni po- stopek ali pomanjkljivo metalurško obravna- vanje belokranjskih rud. Začetno obratovanje je bilo bolj podobno eksperimentiranju kot pravi proizvodnji. Več kampanj sc je ponesrečilo in so se končale z izgubo. Poskusi so povzročili škode na napravah in motnje v obratovanju. Tako v januarju prvega leta niso' nič produ- cirali. V februarju, juliju in avgustu pa je bila j)roizvodnja zelo majhna. Leta 1858 so izdelali 20.828 centov (po 56 kg) surovega železa. Znaten del tega železa pa ni bil sposoben za prodajo, morali so ga ponovno pretopiti in čistiti, preden so ga mogli prodati. Za pridobitev navedenih 20.828 centov surovega železa so porabili 60.794 centov železne rude, 1018 centov izpranega že- leza ter 21.882 centov apnenca, ki so ga dodali rudam kot primes. Pri taljenju rude so potrošili 33.018 sodov oglja. (Ta namera je bila v raznih krajih različna. Železarne so navadno uporab- ljale tako imenovani vordernberški sod in gre verjetno tudi tu za tak sod. V tem primeru bi držal 8 mernikov.) Za kurjavo parnega stroja so porabili 5671 centov rjavega premoga ter 83 sežnjev drv. Od pridobljenega železa so 12.830 centov prodali kot surovo železo štajerskim železarnam. Ze v drugem letu obratovanja se je pojavila kriza in zastoj. Gradaška železarna ni mogla prodati niti funta surovega železa. Pretila ji je popolna ustavitev obrata. Vodstvo je zato od- redilo, naj pretalijo rudo, ki jo imajo na zalogi, nato pa plavž ugasnejo. Dne 9. avgusta 1839 je železarna dejansko prenehala obratovati. Tega leta so bili izdelali 10.882 centov surovega železa in prebirovine. Za pridobitev so porabili 33.043 centov rud, 3165 centov izpranega železa in pre- birovine, 12.386 centov apnenca kot primes ter 17.799 sodov oglja. Ker železa niso mogli prodati v surovem sta- nju, je vodstvo železarne odločilo, da ga pre- delajo v lastni livarni v livarske izdelke. Livarna je pričela obratovati maja 1839 in je postopoma večala svojo proizvodnjo. Položaj je rešil šele odlok vojaškega erarja, ki je na prošnjo lastnika poveril železarni izdelavo nabojev, projektilov in municije iz litega železa. PREUSMERITEV ŽELEZARNE Z izdelavo topničarske municije (vojna v Ita- liji in na vzhodu) je dobilo delo tovarne novo smer, ki se ji je v desetletju 1860—70 popolnoma posvetila. Po nalogu voja.škega erarja je izde- lala železarna že v prvem letu 4798 centov litin v vrednosti 85.882 goldinarjev. Izdelava komer- cialnega blaga je bila zato omejena na neznatne partije, ki so jih pošiljali in prodajali na Reko. Leta 1860 so nakopali za gradaško železarno 54.543 centov železne rude v vrednosti 9621 gol- dinarjev in 38 krajcarjev. Proizvodnja topniških nabojev2i je v naslednjih treh letih dosegla na- .slednje količine: 1861 1862 1863 11.273 centov 13.611 9.220 „ drugih livarskih izdelkov pa: 1861 897 centov 1862 2.911 1865 2.660 „ 186 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA V pozncjšili letih je železarna izdelovala po- sebno trde Projektile za preboj ladijskih okle- pov. Vlito miinioijo je železarna dodelala za ne- posredno uporabo. Pri dobavah municije se že- lezarna ni omejevala samo na avstrijska naro- čila, marveč je kmalu pričela delati tudi za francosko armado. Najstarejši Gradačan Julij Mazelle22 se še spominja, da so prihajali fran- coski oficirji v pestrih uniformah in v popolni bojni opremi s topovi v Gradac, da preizkusijo prebojno moč krogel, ki so jih vlivali v gradaški železarni. Poskusno streljanje so priredili v bli- žini gradu na grajski parceli »Pri Kalu«. Stre- ljali so v železne plošče. V letu 1863 so predelali 18.516 centov železne rude in 26.168 centov praženih rud, 1.818 centov izpranega železa in 11.988 centov »krišpanega« železa. Za taljenje so porabili 8.797 kubičnih čevljev kupljenega ter 79.932 vaganov (po 61.5 kg) oglja iz lastnih gozdov. V parnem stroju so pokurili 11.497 centov rjavega premoga.25 Plavž je bil v obratu le tedaj, kadar se je na- bralo dovolj rude in kadar je železarna prejela večja naročila za izdelavo municije. Povprečno je obratoval vsaka dva do dva in pol leta po osem do dvanajst mesecev, dokler ni bilo sta- ljenega dovolj surovega železa za livarno. Železarna je bila urejena za izdelavo municije vseh kalibrov. Izdelovali so topovske krogle do 150 mm premera. Ko so začela naročila municije pojemati, je pričela livarna proizvajati predvsem komercialno blago. Izdelovala je podobno kakor železarna na Dvoru železne ograje, vlite nagrob- ne spomenike, železne križe in razne vrste stroj- nih delov po naročilu in modelih. Erben poroča, da so v dobrih letih izdelali nad 10.000 centov surovega železa in 3200 centov livarskih izdel- kov v vrednosti okrog 70.000 goldinarjev. Po Erbenu je v ugodnih letih proizvodnja železarne Gradac celo prekašala produkcijo železarne na Dvoru. Vendar so imeli zaradi dragih nabavnih stroškov rude nestanovitno proizvodnjo. Po zborničnih arhivskih podatkih je zuašala cena za cent surovega železa v Gradacu leta 1860 5.80 goldinarjev, livarskih izdelkov pa 10 goldinarjev. Bua je torej visoko nad povprečjem cen pri ostalih kranjskih železarnah. Iz nadaljnjih poročil TO zbornice i»snamemo, da je leta 1864 proizvodnja surovega železa padla in da je bilo tudi leto 1865 slabo. Do leta 1866 je cena surovega železa padla od 3.41 na 2.94 goldinarjev, ker se je tedaj ogromno tujega železa uvažalo v Avstrijo. Vojna 1. 1866 je po- vzročila, da je od 13 plavžev na Kranjskem samo 6 obratovalo. L. 1867 pa je povpraševanje zopet dvignilo ceno železu, 1867—1870 se je cena suro- vega železa dvignila od 3.40 do 3.74 goldinarjev, litega železa pa od 6.52 na 7.56 goldinarjev. Za- radi pomanjkanja delavstva pa železarna ni mo- gla izkoristiti ugodne konjukture, da bi povišala produkcijo. ZatO' niso niti po količini niti po vrednosti mogli doseči rekordne proizvodnje iz leta 1862.24 V železarstvu je nastal v tej dobi velik pre- obrat. Uvedba Bessemerjevih peči konec petde- ; setih let ter martiuovk v sedemdesetili letih je imela za naše fužinarstvo usodne posledice. Male železarne se niso mogle prilagoditi novim za- htevam metalurške tehnike, ki je omogočala pre- hod na masovno proizvodnjo. Železarno v Gra- dacu ta razvoj sprva ni tako neposredno zadel, ker je bila oddaljena od velikih industrijskih centrov, sčasoma pa je postal zanjo enako uso- den kakor za druge fužine na Kranjskem, Šta- jerskem in Koroškem. O delavskih razmerah v Gradacu je ohranje- nih le malo. podatkov. Iz njih izvemo, da žele- zarna v tretjem letu svojega obstoja še ni imela lastne bratovske skladnice, ki bi jo sicer kot plavžarski obrat morala imeti. Večina fužinskih delavcev in rudarjev je delala na akord. Le dni- narji so prejemali dnevne mezde od 50 do 80 krajcarjev. Na posameznega delavca je prišlo leta 1870 od 280 do 300 delovnih dni.25 Ustno iz- ročilo pravi, da so delavci pri železarni dobro služili in je ljudstvo tuje mojstre ohranilo v do- brem spominu. liORBA ŽELEZARNE ZA OBSTOJ Gradaška železarna ni imela ugodnega pro- metnega položaja za plasiranje svojih proiz- vodov. Gradac je na teresah obeh bregov La- hinje-« na višini 159 m nad morjem. Bil je od nekdaj važno križišče lokalnih cest iz vseh smeri. Od Metlike je 8 km, od Črnomlja pa 7 km oddaljen. Najbližja železniška postaja je bila v dobi, ko so ustanovili gradaško železarno. Zidani most. Pot do tja je vodila čez Gorjance do sedla »Na Vahti«, kjer prestopi v višini 635 m Gorjance v smeri proti Novemu mestu. Vsak tovor je bilo torej treba dvigati po skrajno slabi. Slika 2. Skica položaja železarne 187 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO primitivno zgrajeni, strmi in nezavarovani cesti 482 m do vrha hriba. Težki tovorni vozovi so le s težavo in v vedni nevarnosti voziU preko klanca. Za prevoz izdelkov železarne in težkih instalacij je bilo stalno treba jemati priprego, kar je podraževalo stroške. Prevoz preko Gor- jancev je bil za 50 "/o dražji kakor po drugih potih na enake razdalje. Železarna v Gradacu se je od vsega začetka zavzemala za to, da bi cesto preuredili, razširili in preložili, da bi bila varnejša in zložnejša. Vprašanje te ceste je postajalo za železarno vedno bolj pereče in s časom prav življenjskega pomena za obstoj železarne. Od leta 1864 naprej si je vsa Dolenjska z Ljubljano na čelu pri- zadevala, da bi se zgradile dolenjske železnice, vendar je trajalo skoraj 30 let, preden je stekel vlak vsaj dO' Novega mesta. Od Zidanega mosta naprej je zgradila Južna železnica progo do Zagreba in Siska in jo izročila s 1. oktobrom 1862 javnemu prometu. Iz Zagreba do Karlovca pa je družba podaljšala železniško zvezo šele s 1. junijem 1865," toda Karlovac je bil še vedno 41 km oddaljen od Gradaca, Novo mesto pa 38 km. Tudi zveza na Reko, kamor je pošiljala železarna svoje izdelke, je bila čez Gorski Kotar in čez Kočevje dolga in težavna. Po Nagodbi z Avstrijo leta 1867 so Madžari pričeli graditi železnico na Reko, ki je bila odprta 1873. Toda Vrbovsko kot najbližja po- staja na novi progi je bilo oddaljeno od Kar- lovca 77 km, od Reke pa 99 km. Za zgradbo dolenjskih železnic so bili načrti predloženi dunajskemu- ministrstvu že spomladi 1. 1873. Izvršilo se je tudi komisioniranje vseh pred- loženih variant, toda splošna gospodarska kriza je za celi dve desetletji zavlekla uresničitev prvega dela dolenjskih železnic do Novega mesta in Kočevja. Bela krajina je ostala prav do maja 1914 odrezana od sveta ter je belokranjska proga stekla tik pred izbruhom prve svetovne vojne. Odveč bi bilo pojasnjevati, da se nobena železarna v taki meri izoliranosti ne bi mogla obdržati in se uspešno boriti z železarnami, ki so bile ob železnici, ki jim je neposredno dovažala rude in premog ter odvažala izdelke. Tudi slabe poštne zveze so zelo ovirale poslo- vanje železarne. Vozna pošta je v tej dobi vozila dnevno iz Ljubljane do Novega mesta, naprej v Belo krajino in do Karlovca pa le trikrat tedensko. Kadar je železarna potrebovala kako orodje, instrumente ali druge tehnične pripomočke, ki bi jih lahko dobila po pošti, je zaradi pomanjkljive poštne zveze trpelo celo obratovanje. Poštni urad je bil oddaljen dve uri hoda od tovarne. Ta je morala pošiljati za pisma in poštne pošiljke posebnega kurirja. Ce je prispela pošiljka, je poštni urad kljub vsem prošnjam in jamstvom ni izročil kurirju, marveč so mu izročili le obvestilo, ki ga je bilo treba v železarni podpisati in vrniti pošti, nato so šele drugi dan izdali pošiljko. Ako je pošiljka prispela v četrtek popoldne v Ljubljano, jo je dobila železarna v najboljšem primeru šele v ponedeljek zjutraj, torej po štirih dneh, kolikor bi potrebovala iz Prage do Ljubljane. Uprava železarne je že februarja 1858 prosila poštno direkcijo v Trstu, da bi vpeljala vozno pošto od Novega mesta do Karlovca, da bi imeli tako direktno zvezo z Ljubljano. Prošnja je bila odbita, češ da bi ta zveza bila pasivna in da poštnemu erarju ne gre nalagati nova bremena. Tudi Trgovska zbornica se je zavzela za zadevo, toda prav tako brez uspeha. POSLEDICE GOSPODARSKE KRIZE L. 1873 Medtem ko so koroške železarne dobile že- lezniško zvezo že leta 1863, štajerske pa že 20 let poprej, so morale gorenjske železarne čakati do leta 1870 na otvoritev železniške proge Ljublja- na—Jesenice—Trbiž. Železarna v Gradacu pa ni imela niti železniških zvez niti izdatnih vodnih sil, ki bi ji olajšale konkurenčno borbo z ugod- neje baziranimi alpskimi železarnami. K vsem tem temeljnim razlikam v delovnih pogojih pa je okrog 1.1873 nastopil še nov moment, ki je imel za izolirano železarno porazne posledice. V letih 1848 do 1875 se je bilo število železarn in njihova zmogljivost v Avstriji več kot po- dvojilo. Dokler so v velikem obsegu gradili že- leznice in nova industrijska podjetja, so bile železarne polno zaposlene. Povpraševanje je utrdilo cene železarskim izdelkom. Tako sO' še konec leta 1872 plačevali surovo železo za livarne po 110 goldinarjev, belo surovo železo pa po 106 goldinarjev za tono. Na Kranjskem so železarne, ki so še delale z ogljem, pretežno izdelovale takO' imenovano zrcalno železo, ki so ga prodajali po 140 goldinarjev. To železo so v znatnih množinah pošiljali v Anglijo. Borzni polom, ki je izbruhnil pomladi leta 1873, je povzročil popoln zastoj pri gradnji že- leznic pa tudi zastoj pri ustanavljanju novih industrijskih podjetij. Privatna gradbena aktiv- nost je povsem zamrla in tudi povpraševanje po trgovskem blagu je čez noč prenehalo. Nastal je nesluten padec cen. Podjetja so morala vnov- čevati svoje zaloge pod lastnimi produkcijskimi stroški. Medtem ko so leta 1873 še gradili 835 km novih železnic, je leta 1874 dolžina novogradenj padla na 332 km, leta 1878 pa celo na 47 km in leta 1880 na 41 km.^** V teku štirih let od 1872 do 1876 je padla cena surovega železa za livarne od 110 na 47 goldinarjev, za presnano surovo železo od 106 na 45 goldinarjev,^' za zrcalno železo pa od 140 na 60 goldinarjev. Tudi pričetek vojne v Bosni in Hercegovini posledic tega ogromnega padca cen in zastoja v proizvodnji ni mogel spre- meniti. Pasivnost obratov in denarne izgube so vidno naraščale. Pritisk denarnih zavodov na dolžnike se je pojačil, breme mrtve režije pa je stopnjevalo brezupnost položaja. "Ta splošna situacija tudi gradaški železarni ni prizanesla. Podjetnik Friedau je zašel v finančne težave in upniki so proglasili nad njegovim premoženjem konkurz. V stečajnem postopku je prišla gra- daška železarna s celo posestjo v roke novo osnovanega železarskega koncema Alpinsko- montanske družbe. 188 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LIKVIDACIJA GRADACA ZARADI KONCENTRACIJE ŽELEZARN Za pravilno razumevanje nadaljnje usode gra- daške železarne moramo očrtati veliko pregru- pacijo železarn in vzroke za koncentracijo pro- izvodnje, ki je bila poverjena niontanski družbi. Alpinska montanska družba spada v krog koncernov, ki jih je ustanovil francoski fi- nančnik Bontoux. Ustanovljena je bila 1.1881 s spojitvijo devetih najmočnejših gornješta- jerskih in koroških železarn pod finančnim po- kroviteljstvom dunajske Länderbanke. Te žele- zarne so predstavljale kapitalno vrednost 73 milijonov goldinarjev in so prevzele tudi kon- kurzno maso Franca Friedaua, njegovo rudarsko posest ter železarno v Donawitzu in v Gradacu. S spojitvijo naj bi se obratovanje koncen- triralo tam, kjer so bili najugodnejši produk- cijski jJOgoji. Izvedla naj bi se delitev dela in proizvodnje med združenimi železarnami po načelu najcenejših proizvodnih stroškov. Obenem naj bi se zmanjšali izdatki za upravo z usta- novitvijo centralnega vodstva koncema. Cilj te pregrupacije je bil, da bi se avstrijske železarne mogle prilagoditi novemu položaju, ki so ga povzročili veliki tehnični preobrati v proiz- vodnji železa in ogromna konkurenca železarn v Porurju in v Angliji. Ce so avstrijske železarne hotele še naprej delati, so morale izdatno znižati produkcijske stroške. Tehnična revolucija v me- talurgiji je zahtevala velike kapitalne inve- sticije, ki jih posamezna železarna ni zmogla. Treba je bilo preurediti visoke peči na uporabo koksa namesto lesnega oglja, organizirati pro- izvodnjo litega jekla in zato zgraditi številne nove Martinove peči. Alpinka je bilo ogromno podjetje in njen ka- pital ji je omogočil, da je modernizirala zasta- rele obrate in pridobila v vodstvo najodličnejše strokovne moči. Spojitev režij in odstranitev teh- ničnih ovir sta omogočili, da se je produkcija železa, ki je znašala pri teh obratih leta 1871 110.000 ton, do leta 1885 povečala na 150.000 ton.'" Prav v času, ko je bila ustanovljena Alpinka, je pretila štajerskemu železarstvu nova nevarnost. S Tomaževim procesom pri izdelova- , nju jekla se je fosfornato železo iz čeških in moravskih železarn tako utrdilo in postalo upogljivo, da je pričelo konkurirati štajerskemu železu, ki ni vsebovalo fosfora in ki je vse dotlej daleč nadkriljevalo češkomoravsko železo. Češka konkurenca je postajala čedalje močnejša, ker so imele češke železarne v bližini izboren premog ter dobre in cenene prometne zveze, ki jih je v alpskih deželah primanjkovalo. Brez velike koncentracije pod okriljem Alpin- ke bi bile železarne na Koroškem in Štajerskem podlegle češko-moravski konkurenci. Alpinka je zgradila v Zeltwegu, Hieflau in Donawitzu viso- ke peči velike zmogljivosti, urejene na koks, in dosegla popuste na železnicah, ki so bili posebno za transport koksa odločilnega pomena. Ker ni potrebovala več lesnega oglja, je lahko prodala največji del gozdov. Na opuščenih fužinah so nastali veliki žagarski obrati in brusünice lesa. Pri izvajanju svojega daljnosežnega programa je Alpinka ustavda desetine fužin in plavžev po Štajerskem in Koroškem. Friedauova železarna v Donawitzu je bila do- ločena, da postane v koncernu montanskc druž- be najvažnejši center moderne masovne proiz- vodnje železa in jekla. Nanjo se je osredotočil glavni interes Alpinke in v konkurznem postop- ku so to vprašanje kaj lahko rešili. POD REŽIMOM ALPINSKE MONTANSKE DRUŽBE Gradaška železarna, ki je desetletja kljubovala vsem številnim neprilikam, je postala žrtev usod- nega steka opisanih dogodkov ter je delila usodo Friedauovega premoženja. Alpinka je kupila ob- sežno veleposestvo v Gradacu in okoliščnih ob- činah, železarno z vsemi instalacijami ter Dvorec za 500.000 goldinarjev. Pri izvajanju svojega pro- grama ji je bila železarna v Gradacu preveč od rok, da bi jo zanimala ohranitev obrata. O obratovanju železarne v zadnjem desetletju pred dolfončno ustanovitvijo nimamo statističnih podatkov. Belokranjska železarna je bua čedalje manj rentabilna, ker je zbiranje rude povzročalo vedno večje stroške. V zadnji fazi obratovanja so vozili rudo že iz Netretiča, ki je oddaljen 28 km, in iz Ozlja, ki je oddaljen 30 km od Gradaca." Kljub temu bi se bila gradaška žele- zarna lahko ohranila kot livarna in strojna de- lavnica za Belo krajino in bližnjo hrvaško oko- lico. Končno pa bi bile njene zgradbe in naprave, tudi če bi se železarna likvidirala, lahko služile za kako drugo industrijo. Žal je v tej smeri manjkalo iniciativnosti. Ker ni bilo interesentov, je Alpina strojne naprave demontirala in pre- nesla v Donawitz, 1.1882 pa podrla stavbne ob- jekte. Material so razprodali domačinom. Samot- no opeko so mnogi porabili pri gradbi hiš. ^ Matija Mazelle je iz nje zgradil največjo hišo v trgu. Iz ogromnih klesanih kamnitnih klad, iz katerih je bil sezidan plavž, pa so Gradačani postavili most čez Lahinjo, ki je bil v narodno- osvobodilni vojni razrušen. Od nekdanje žele- zarne je ostal le preraščen kup nepredelane že- lezne rude, katero je Müllner ocenil na 60.000 i centov.'^ Domačini so izgubili zaslužek, ki ga jim je v 25 letih svojega obstoja direktno in indirekt-1 no nudila železarna. V Beli krajini so dolgo : krožde vesti, da je Alpinka dala podreti žele- \ zarno, le da bi se iznebila konkurenčnega pod- jetja. Stvarno pa gradaška železarna ni bila in ni mogla biti konkurenca velikemu koncernu Alpinke ter bi bila tudi brez konkurza industrij- ca Friedaua doživela enako usodo, kakor so jo imeli v onih letih plavži v Železnikih. Kropi, Kamni gorici, Tržiču, na Dvoru in v Bohinju. Ob spojitvi železarn je gozdna posest Alpinke narastla na 152.318 ha. Ko so pričele moderne železarne ujwrabljati namesto oglja koks, Al- pinka ni imela več interesa, da bi upravljala te velike komplekse gozdov, ki so zahtevali nego kultur in urejeno gospodarstvo. Da bi mobilizi- rala kapital za nadaljnje investicije v centralne 189 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Železarne, je pričela odprodajati svojo gozdno posest. Tako je v devetdesetih letih odprodala tudi gradaško veleposestvo zagrebškemu podjet- niku Henriku Grünwaldu. Grünwald je kupil zemljo in gozdove v špekulativne namene. Pričel je parcelirati grajsko zemljo v Gradacu, poleg nje še Pusti Gradec pri Dragatušu in pri Vinici ter začel prodajati posamezne parcele doma- činom." KONČNA USODA GRADASKEGA VELEPOSESTVA Glavnino posesti je Grünwald prodal bivšemu lastniku cirkusa, poljskemu Zidu Emanuelu Kühnelu. Kühnel je računal, da bo po dograditvi belokranjske železnice lahko vnovčd bogate za- loge veleposestniških gozdov z velikim dobičkom. Bil je sila premožen, vendar je znal to svojo bogastvo skrbno prikrivati. On in njegova žena sta bila zelo skopušna. Kühnelova je rajši hodila bosa in nosila čevlje v roki, da ne bi obrabila podplatov. Za vzdrževanje dvorca in parka ni potrošila niti vinarja. Ko je začela streha dvorca puščati, je rajši odprla dežnik nad svojo poste- ljo, kakor da bi dala popraviti streho. Dvorec in park sta v tej dobi popolnoma propadla. Tudi bogata zbirka rud nekdanje železarne, ki je bila v dvorcu, se je porazgubila. Arhiv žele- zarne je Kühnelova prodala trgovcem kot papir za zavijanje po 2 krajcarja za kilogram. Tako je bilo uničeno gradivo, ki bi bilo za raziskovanje tehničnega dela in proučevanje socialnih razmer gradaške železarne zelo. pomembno.^^ Premogovnik Dobliče-Loka, ki je spadal k že- lezarni in pričel obratovati leta 1857, je večkrat prekinil svoje delo. Sprva je hodilo okrog 15 de- lavcev na delo v premogovnik iz bližnjih vasi. Ko je leta 1879 zašla železarna v težave, so proizvodnjo omejili in nato leta 1884 popolnoma opustili. Po Erbenovih podatkih so pridobili leta 1862 90.000 centov premoga, kar bi pomenilo 5040 ton. Ta številka se zdi pretirana, ker pre- mogovnik niti pozneje pod Jugoslavijo, ko je že obstajala belokranjska železnica, ni dosegel tako visoke proizvodnje. Erben trdi, da je proizvod- nja črnomeljskega premogovnika znatno prese- gala kočevski premogovnik, ki je pridobil leta 1860 le okrog 40.000 centov, leta 1862 pa samo 12.000 centov.35 navedbe so dokaj verjetne, ker je bila železarna glavni odjemalec premoga, medtem ko kočevski premogovnik tedaj ni imel na mestu samem nobenega industrijskega po- rabnika. Zaradi ustavitve železarne je prenehalo delo v premogovniku in je leta 1886 voda zalila rud- nik. Pozneje je premogovnik kupil podjetnik Novotny iz Prage, ki ga je leta 1922 prodal Ru- darski združbi »Belokrajina«; ta je imela sedež v Črnomlju. Leta 1930 je prevzela eksploatacijo premogovnika Sentjanška premogokopna družba Andreja Jakila. Novi lastniki so povečali proiz- vodnjo, razširili odkrivanje premogovnih plasti ter v ta namen izvrtali 23 strojnih in 13 ročnih vrtanj v globino od 60 do 300 metrov." Ko je bila pri premogovniku zgrajena električna cen- trala in instalirane črpalne naprave, se je pri- čela proizvodnja zadovoljivo razvijati. Odkrili so štiri premogovne plasti z znatno množino premoga. Kraj sam ob premogovniku je dobil ime po Mihaelu Kanižarju, ki je umrl leta 1647 in ki je bil sezidal dvorec »Okljuko«, katerega ostanki danes že skoro niso več vidni. Pozneje je bil lastnik dvorca nemški viteški red, ki ga je uporabljal za žitnico. Zato se kraj, kjer je stal dvorec, še danes imenuje »V Kaščah«. Eksploatacija rudnika v prvih povojnih letih pod Jugoslavijo kaže naslednji uspeh:" Po prvi svetovni vojni je Kühnelovo posestvo prišlo pod nadzor agrarne reforme. L. 1923 ga je s posebnim dovoljenjem kupil »Sumograd«,'^ ki je gozdove eksploatiral prvotno po neki zagreb- ški tvrdki, nato pa sam. Ko so zaradi ruskega dumpinga padle cene lesa," je »Sumograd« ure- dil na posestvu impregnacijo. Po vojni je z odločbo okrajne komisije za agrarno reformo" v Črnomlju z dne 31. januarja 1946 prešla lastninska pravica na splošno ljud- sko premoženje. V dvorcu je nastanjen deški vzgojni zavod in gradaška osnovna šola. Gradac sam pa je tudi po demontaži železarne ohranil svojo obrtno tradicijo in še danes prevladuje v njem obrtniška dejavnost. Ivan Moliorič OPOMBE i. J. Erben: Vojvodstvo kranjsko, Ljubljana 1866, str. 5i ss. — 2. W. Voss: Die Mineralien des Herzogtums Krain, 1895, Str. 2* ss. — 3. A. MUllner: Geschichte des Eisens in Krain, 1909, str. 78 ss. — 4. Bericht der Handels- und Ge- werbekammer für Krain, 1861, str. 22. — 5. J. Erben, o. e. str. 57. — 6. Bericht der Handels- und Gewerbekammer für Krain, 1861, str. 43. — ?. A. Müllner, o. c. str. 82. — 5. A. Müllner, o. c. — 9. A. Müllner, o. c. str. 79. — 10. A. Müllner, o. e. str. 80. — U. IMK, 1904, str. 188. — 12. G.MS 1934. Predzgodovina Slovenije v luči meklenburške zbirke. — /J. M. Homes: Krainische HUgelakropolen der jüngeren Hallstattzeit IX. Die Tumuli von Podzemelj, Du- naj 1915. — 14. Prehistoric Grave Material from Carniola excaveted in 1902-1914, New York 1939 (katalog). — 15. R. Pittioni: Die urgeschichtlichen Grundlagen der euro- päischen Kultur. Wien 1949, str. 213, 282, 339. — 16. gl. op. 6. — 17. Sfat. poroč. TO zbornice 1870, str. 226 s. — 18. gl. op. 6. — 19. Podatki ravnatelja L. Zupanca iz Pod- zemlja. — 20. Bericht H. G. Kammer 1861, str. 44. — 21. Stat. poroč. TO zbornice 1870, str. 252. — 22. Podatki ime- novanega in ravnatelja L. Zupanca iz Podzemlja. — 25. Stat. poroč. TO zbornice 1870, str. 246 ss. — 24. Stat. poroč. TO zbornice 1870, str. 230 ss. — 25. Stat. poroč. TO zbor- nice 1870, str. 260 ss. — 26. Krajevni leksikon Dravske ba- novine str. 128. — 2?. Mohorič, Zgodovina železniške po- litike (rokopis, str. 69). — 28. Mohorič, o. c. str. 95. — 29. Statistischer Bericht der H. G. Kammer 1875, str. 85 ss. — 30. Compass 1912, str. 314 ss. — 31. Podatki J. Mazelleta iz Gradaca 1. e. — 32. A. MUllner, o. c. str. 78. — 33« Podatki ravnatelja L. Zupanca iz Podzemlja in J. Mazelleta iz Gradaca. — 34. Podatki industrijca A. Suteja iz Za- greba. — 35. J. Erben, o. c. str. 58. — 36. Krajevni lek- sikon Dravske banovine, str. 124. — 3?. Privredni Almanah Jugoslavije, Zagreb 1930, IV. glava, str. U. — 38. Izpiski iz zemljiške knjige katastrske občine Gradac, vložek 374, 446. — 39. gl. op. 34. — 40. Izpiski iz zemljiške knjige katastrske občine Gradac. 190 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SLIKA NEKDANJE GLAZUTE OB SPODNJI LOBNICI PRI RUŠAH Če gremo iz Ruš mimo pokopališča ob Lobnici navzgor proti Smolniku, dospemo po polurni hoji do ostankov stare steklarne ali »glažute«. Ustanovitelj te steklarne je bil Benedikt Vivat, ki se je rodil 21. marca 1786 na Smolniku, hišna št. 1, umrl pa 3. septembra 1867 zaradi starostne onemoglosti prav tam, hiša št. 27.' Njegov oče Janez Vivat je bü steklarski pomočnik^ na stari glažuti nad Sumikom na Smolniku. Ta steklarna je delovala dobrih sto let.^ V njej se je mladi Benedikt izučil pri svojem očetu steklarske obrti. ' Pozneje je delal tudi po steklarnah nad Vitanjem, v Zusmu pri Kozjem ter vodil Langer- jevo steklarno na Pohorju, ki je stala nad Josip- dolom. To tovarno je končno leta 1827^ pod izredno ugodnimi pogoji prevzel v lastno posest z gozdom vred. Glavno pot, ki je vodila k tej steklarni iz Sv. Lovrenca na Pohorju v Langer- jev gozd, imenujejo stari Pohorci še danes »cesta na glažuto«. To steklarno je obdajal pragozd, v katerem so živeli še medvedi. Družinska tradicija pripoveduje, da je tudi Benedikt Vivat sam še ustrelil mladega medveda v tem gozdu. Glažuta v Langerjevem gozdu je bila zgrajena skoraj vsa iz lesa, tudi delavske stanovanjske hiše so popolnoma lesene, hiša tovarniške uprave pa deloma. Tovarna je stala v lastnikovem gozdu. Lesa za tovarniške zgradbe in drv za kurjenje talilnih peči je imela torej dovolj na razpolago, kar je bilo važno za njen obstoj. V gorskih sa- motah les tedaj ni imel nobene vrednosti, ker ni bilo cest ali železnic, da bi stavbni les in drva mogli spraviti iz pragozda v dolino in ga tam uporabiti ali spraviti v denar. Uporaba lesa je bila mogoča v gorskem gozdu le na kraju sa- mem. Tako so najstarejše pohorske glažute, zgrajene sredi gozda, izkoristile les, ki bi v na- sprotnem primeru v nedostopnem gozdu počasi strohnel in propadel. Iste razmere so omogočile in olajšale tudi selitev iz lesa zgrajenih starih glažut. Če je bil v okolici tovarne gozd že izrab- ljen, se je preseHla steklarna včasih na drugo mesto, kjer je rasilo še dosti lesa za kurjavo. Dandanes privaža železnica premog industriji, v dobi najstarejših pohorskih glažut pa je hodila steklarna za kurivom. Tako se je naša najstarejša glažuta, ki je stala tik današnjega železniškega viadukta čez Lob- nico blizu njenega izliva v Dravo, ko je pora- bila kremenine, najdene ob Dravi in ob Lobnici in požgala gozde ob njiju, leta 1692 preselila na planoto nad Sumikom,' kjer se je skoraj 100 let pozneje rodil Benedikt Vivat kot sin steklarskega pomočnika. Leta 1834 je začel Benedikt Vivat, tedaj že posestnik glažute v Langerjevi hosti, zidati novo steklarsko podjetje v dolini ob spodnji Lobnici, o katerem hočem tu poročati. Snov za to poro- čilo nam nudi stara oljnata slika (slika 1) te ste- klarne, katero je baje naslikal mariborski slikar Edvard Lind, ter podatki, ki mi jih je v razgo- vorih v zadnjih letih iz svojih spominov dala na razpolago 93-letna Ema Tribnikova, rojena Stara slika glažute 19li KRONIKA ČASOPIS zA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Vivat, vdova po šolskem nadzorniku Tribniku. ki je edina še živeča vnukinja ustanovitelja te steklarne. Kot otrok je živela do 1872 na tej glažuti. Njeni podatki se nanašajo torej — kjer ni drugih navedb — na desetletja pred 1872. Novo steklarno so imenovali po njenem usta- novitelju Novi Benediktov dol in jo s tem ime- nom Tazlikovali od Starega Benediktovega dola, od starejše Vivatove tovarne na planoti pod Klopnim vrhom ob potoku Lamprehščica, ki jo je bil ustanovil 1825 neki Zemljiška iz Prage.' Zemlja, na kateri so gradili novo steklarno, je bila močvirnata, tako da je moral Vivat prostor kanalizirati in izsušiti, da je postal uporabljiv za gradbene namene. Stari ljudje so pripovedo- vali, da se je pred leti v tem močvirju pogreznil vol in poginil. Nova zgradba, pri kateri so upo- rabljali le še malo lesa, je bila v glavnem dovr- šena 1836. Vendar nam kaže najstarejša ohra- njena slika iz 1840, da v tem letu še niso stala vsa poslopja, ki jih vidimo na poznejši sliki. Zato sem se odločil opisati mlajšo sliko, ker nam kaže steklarniško naselbino v dobi najlepšega razvoja. Nekaj let potem ko je začela obratovati tovarna v Novem Benediktovem dolu, je Vivat staro tovarno zgoraj v Langerjevi hosti popol- noma opustil. Stekla za okna v novi steklarniški naselbini je izdelala še tovarna v Langerjevi hosti. Na levi strani naše slike vodi vozna pot iz Ruš proti tovarni. Pred lesenim mostom (na sliki v levem kotu spodaj) poleg apnenice se cepi cesta. Ena pelje čez most na levi breg Lobnice (proti gledalcu) in od tod naprej in navzgor ob potoku proti Smolniku, kakor še dandanes. Druga je dovozna pot k tovarni, ki stoji na desnem bregu Lobnice. Na desni in levi strani te poti, ki vodi skozi tovarni.ško naselbino, stoje tovarniška po- slopja, ki si jih hočemo ogledati. Blizu mosta, v prvi hišici z dvema okencema na desni strani dovozne ceste je stanoval brusač za fino steklo. V dobi, o kateri poročamo, je bil to Schnobel, vešč umetnik svoje stroke, risar in brusač najfinejšega stekla. Hišica je imela vrata na cesto. V njenem spodnjem, kletnem prostoru, ki je imel dohod in vhod od mosta sem, je bila tovarniška mesarija in klet za meso. Sosedna hiša na desni strani dovozne ceste je služila kot pre- nočišče za nakupovalce s Slovaškega, ki so se pripeljali na svojih vozovih, pozneje pa kot skla- dišče za steklo. Na pobočju pod tem skladiščem so stali na robu vrta pralnica, kuhinja za svinje in svinjak. Desno od teh hišic se razteza velik tovarnarjev vrt na pobočju med dovozno cesto in Lobnioo tja proti glavnemu tovarniškemu poslopju. Upravno poslopje, v katerem je stanoval posest- nik tovarne Vivat Benedikt s svojo družino, je bilo od treh strani obdano od vrta. Pročelje hiše pa je stalo ob glavni dovozni cesti. Tam je bil tudi glavni vhod v hišo, a v pridičju na desni strani hiše je bila pisarna. Štirioglato poslopje na desnem voglu vrta ob cesti je bilo skladišče za steklo. Glavno tovarniško poslopje je največje od vseh in je stalo preko dovozne ceste. V njem sta bili vzidani 2 okrogli peči za taljenje stekla. Okoli vsake peči je bilo razvrščenih deset delavnic. Vsaka delavnica je zajemala žarečo stekleno snov iz svojega lonca. V vsaki peči je bilo torej deset loncev iz nezgorljivc gline, v katerih se je talila steklena masa. Obe peči sta obratovali menjaje se, tako da je bila trajuo le ena peč v obratu. V vsaki delavnici je delal po en steklar- ski mojster, en steklarski pomočnik in en učenec. Učenec je nosil stekleni izdelek iz delavnice v hladilno peč. Od štirih velikih oken tovarniške- ga poslopja, ki gledajo proti Lobnici, je spadalo dvoje oken na levi strani k pisarni, ki se je pozneje preselila v upravno poslopje, dvoje oken na desni strani pa k vezilnici, kjer so delavke vezale steklo v slamo, da se na transportu ni pobilo. Za tovarniškim poslopjem vidimo na sliki lončarjevo delavnico (Hafenstube), zgrajeno iz lesa, kjer so oblikovali, izdelovali in hranili lon- ce iz nezgorljivc gline, v katerih se je talila ste- klena masa. Poleg lončarjeve hišice leži kup kremenjaka, ki so ga rabili za pripravljanje steklene mase. Kremenjak so dobivali iz Zgornjega Labota (Oberlawamünd) na Koroškem, kjer je imel Vivat lasten kamnolom za kremenjak. Od tam so splavarji pripeljali velike kose kremenjaka na splavih po Dravi. Pristajali so blizu gostdne Pavla Glaserja, kjer so tudi prenočevali. Kreme- njak s Koroškega je bil jako čist in lep. Cim globlje so prišli v kamnolomu v pečino, tem lepši je bil. Mnogokrat je bil čist in prozoren kakor steklo. V začetku naselbine na levi strani dovozne ce- ste na vznožju brega vidimo dve delavski stano- vanjski hiši. V drugi, zidani hiši, sta stanovala oba slikarja na steklo; tu je bila tudi njihova delavnica. Eden od njiju, ki se je pisal Dinebur, je delal posebno lepo dovršene vžgane slike na steklo. V sosednji hiši, pred katero stoji kočija, je stanoval Edvard Vivat, sin Benediktov in obra- tovodja očetovega podjetja s svojo družino. Poleg te hiše so stale po vrsti od leve na des- no: kegljišče za delavce in uradnike, drvarnica, skladišče za orodje, vozarna in hlev. Med remizo in hlevom za konje in krave je bil na prostem studenec, čigar voda je izvirala na bregu in je tekla od vrelca v dohno skozi vodovod, ki je bil sestavljen iz železnih steklarskih cevi, tako ime- novanih pihalnikov. V zgornje nadstropje hleva se je prišlo po lesenih stopnicah, ki se na sliki še vidijo. Tu je bilo skladišče slame za vezanje stekla. Slamo so dobavljali tovarni navadno kmetje z Drav- skega polja, ker je kazala izkušnja, da je ta slama bolj mehka kakor slama iz drugih krajev. Poleg hleva vidimo zadnje poslopje na levi strani ceste pred tovarno, mizarsko delavnico, za njo, bliže bregu, še sobo ali shrambo za mo- dele. Tu so hranili veliko število lesenih oblik, ki so potrebne za oblikovanje različnih vrst in velikosti steklenih predmetov. Te oblike so bile v tej dobi še vse izrezane iz lesa. Mizar, ki jih, je delal, je imel torej važen posel v tovarni. V dobi, o kateri poročamo, je vršd to službo mizar 192 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Weinberger, spreten strokovnjak in modelar. V lesenem stolpiču na strehi mizarske delavnice je visela »Ana«, tovarniški zvon, ki so z njim zvo- nili opoldne in zvečer. V ospredju, spodaj ob vodi, vidimo najprej kovačnico, ki jo goni dotok vode iz posebnega žleba. Ob isti vodi stoji poleg kovačnice stroj- nica, kjer so drobili kremenjak, in brusilnica, kjer je šest brusačev brusilo navadno steklo. Iz- med njih so nekateri stanovali v tej hiši. Končno vidimo v vrsti teh poslopij še mlin za drobljenje materiala ali stope, ki so phale in tolkle v prah material za izdelovanje stekla. V ozadju, na bregu, stoji na levi strani hiša tovarniškega kurjača Juriča. in proti desni hiša, v kateri je bival kovač. Skupno je štela steklarniška naselbina šest- najst hišnih številk. Na prostem, za tovarno, vidimo velike skla- danice drv. Tu so drvarji zbirali drva,^ ki so priplavala po žlebu iz bližnje Lobnice, in jih zlagali. Ker tovarnar v dolini ni imel lastnega gozda, je moral zaradi dobave drv skleniti po- godbo z upravo falskega posestva. Da bi dal naslikani naselbini več življenja in mogoče tudi družinske spominske vrednosti, je slikar postavil v pokrajino, še nekaj oseb. Tako prihajata proti mostu oba tovarnarjeva sinova, Edvard in Benedikt. Na tostranskem koncu mo- sta stopa lovec Kop s svojim psom. V kočiji na cesti sedi tovarnar Benedikt Vivat, ki se je prav- kar vrnil s potovanja iz Trsta. Iz glavnega po- slopja stopa pregledovalec izdelanega stekla, to- varniški uradnik Bock z veliko knjigo pod pa- zduho. V bližini mosta vidimo na desnem bregu ob vodi ribiča pri njegovem potrpežljivem poslu, pod pralnico perice, dalje na desni pa vezalke za steklo, ki namakajo slamo v vodi, da bi po- stala 1k>1j gibka. Za njimi stoji delavec, ki od- klada stekleno žlindro. Iz kovačnice vodi hlapec novo podkovanega jezdnega konja Vivatovega. Na bregu nad steklarno je bil okoli 1865 na- sajen park. Ker tega na naši sliki še ni, je ta nastala verjetno pred tem letom. Na glažuti ni bilo gostilne. Prebivalci nasel- bine so dobivali vino iz vinske kleti upravnega poslopja. Za lažje obračunavanje vina so iipo- ' rahljali lesene ploščice kot znamke, ki so jih nazivali »rabiš«. Izdeloval jih je tovarniški mi- zar. Prejeto viiio so nakazali z vpiljenimi črti- cami im tablici, katero je imel prejemnik vina, in na tablici, ki je ostala v kleti. S polnih tablic so črtice odpilili in »rabiš« zopet uporabljali. Steklarni v Langerjevi hosti in Benediktovem dolu sta svoje steklene predmete za vsakdanjo rabo in svoje umetniške izdelke pošiljali in pro- dajali v razne kraje in dežele, tudi v tuje evrop- ske države, v Turčijo in Srednji Vzhod. V Gradcu, na Dunaju, v Trstu, v Odesi so bila skladišča Vivatovih tovarn. Da je pohorsko steklo bilo znano in cenjeno tudi v Egiptu, kaže dejstvo, da so k Vivatu poslali iz Egipta mlade Egipčane, da bi jih izučil v umetnosti steklar- stva. Egipčan, Salomini po imenu, sorodnik kra- ljevske hiše, je ostal tri leta v tovarni na Smol- niku in se je tu učil, da bi potem mogel svoji domovini koristiti kot steklarski strokovnjak. Po njegovem odhodu je Vivat prejel od egiptov- skega dvora zahvalno pismo in zlato uro v spomin. V Mariboru je imel Vivat hišo na Koroški cesti. Danes nosi ta hiša številko 12. Leta 1532 je bil njen lastnik mestni svetnik Wildenrainer, ki je branil Maribor zoper Turke.'* Proti koncu XVHI. stol. je bila tu gostdna »Pri zlatem levu«. Danes imajo v tej hiši gasilci in rešilna postaja svoj dom. Preden so stekle železnice, je bdo v Mariboru glavno skladišče steklarne in izhodišče za pošiljke bližnjim in oddaljenim naročnikom. Težki vozovi (tako imenovani pariški vozovi), natovorjeni s steklenim blagom, so prihajali iz Ruš in zavijali skozi široka uvozna vrata ste- klarniške hiše na Koroški cesti. Tu so menja- vali konjsko vprego za daljše vožnje. Marljive in spretne roke so tu prekladale in razkladale v slamo zavite občutljive steklene predmete. V tej hiši je bua tudi prodajalna stekla na drobno v pritličju na desni strani uvoznih vrat. Vhod v prodajalno je bil s Koroške ceste skozi po- sebna vrata. Ta vrata so novi gospodarji pozneje zazidali, ker jih niso rabili. V splošnem pa se na pročelju te hiše od Vivatove dobe do danes ni mnogo spremenilo. Nad uvoznimi vrati na kamenitem okviru stoje še danes črke B. V., za- četne črke imena Benedikta Vivala, in letnica 1835, pod letnico pa stara hišna številka No 177. To nam potrjuje, da je dal Benedikt Vivat hiši njeno sedanjo obliko.* Marija Wiesinger, ena iz- med hčerk Benedikta Vivala, je podedovala to hišo in jo prodala pozneje gasilcem. Za prevažanje stekla iz Ruš v Maribor in za druge prevozne potrebe ter za potovanja so slu- žili steklarni 4 vprežni konji in 2 konja za ko- čijo. Iz visoko na Pohorju stoječe steklarne v Langerjevi hosti pa so prevažali steklo z mulami v dolino. V soboto pred ruško nedeljo (septembra me- seca) je bilo posebno živo v tovarni ob spodnji Lobnici. Na ta dan je prišlo vsako leto mnogo romarjev od blizu in daleč k ruški cerkvi. Mnogi so porabili priložnost in obiskali tudi znano ste- klarno. V tovarni so za ta dan postavili in raz- stavili na dolgih mizah mnoge in razne izdelke domače proizvodnje na ogled in na prodaj. Ob- iskovalci so si radi ogledali notranjost tovarne Pogled na prostor nekdanje glažute danes KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO in steklarje pri delu. Zanimalo jih je, kako se piha in izdeluje steklo. Nabavili so si tudi ta ali oni razstavljeni predmet za spomin. Posebno radi so kupovali kot spomin na Ruše steklenice, ki so bile izdelane v obliki ruške madone. Poleti so se pripeljali na glažuto tudi Slovaki na svojih velikih samokolnicah, v katere je bil vprcžen po en konj. V vozu je bil poleg gospo- darja navadno tudi njegov hlapec in odrasli sinovi. Ti Slovaki so bili premožni ljudje. Na- ročali so v tovarni razne vrste steklenih pred- metov ter ostali na glažuti po 5—4 tedne, dokler ni bilo dovolj izdelanega in dobro s slamo zavi- tega stekla, da so z njim napolnili svoje vozove. S tem steklom so trgovali že na potu domov. Glažutarji so slovaške goste radi videli, ker so bili hvaležni in radodarni kupovalci. Po- zabili niso na nobenega delavca in na nobeno delavnico. Vsakega so obdarovali, tudi brusače stekla, slikarja na steklo, topilca. mizarja in ko- vača, ki jim je podkoval konje. Ko so odhajali, je bilo žal vsem, vsej »glažii- tarski družini«, kakor so jo imenovali. Mr. Franc Minarik OPOMBE i. Matične knjige ruške župnije. — 2. >Glasergesellec. — 3. Poročilo zbiratelja glažutarskega zgodovinskega gra- diva Jožefa Kavčiča. — 4. Rudolf Puff: Marburg I. ifH7. USODA MIKLOŠIČEVEGA SPOMENIKA V LJUTOMERU 8. avgusta 1926 je bil v Ljutomeru slovesno odkrit spomenik slavnemu rojaku ljutomerskega okraja, slavistu Francu Miklošiču, rojenemu v Radomerju pri Ljutomeru. Spomenik je stal na svojem mestu do prihoda Nemcev; v noči 8. maja 1941 so mu odtrgali glavo ter jo prihodnji dan zapeljali v gozdno grapo na Kamenščaku, oprsje in podstavek pa so spravili na občinskem dvo- rišču. Glavo je našel Kamenščanec Rudolf Steg- miiller, ki jo je najprej skril v pšenico na svoji njivi, nato pa jo zakopal na svojem dvorišču. Ko so jo Nemci pozneje iskali, je niso več našli. R. Stegmüller je pridal listek, ki je dokument časa ter zavednosti prleškega kmeta in ki se je glasil: »V naročje zemlje izročam od nemških zločincev «skrunjenega spomenika glavo veli- kega Slovenca Franca Miklošiča, ki so ga Nemci 8. majnika 1941 razbili in pozneje glavo odvrgli v gozd v jarek, kjer sem jo našel in jo rešil pred nemškimi zločinskimi rokami. Rudi Steg- müller, 12. V. 1941. Vse, kar je slovenskega, nam hoče uničiti velika oznanjevalka Hitlerjeve kid- ture, nemška barbarska mladina. Kar hočemo ohraniti, moramo skriti v naročje zemlje. To je svoboda, ki nam jo oznanjajo Nemci — uničiti Slovence.« (Ljudski glas, 5. VII. in 8. VIII. 1952.) Mestna občina Ljutomer je dala Miklošičev spomenik popraviti ter ga postaviti na prejšnje mesto na Miklošičevem trgu, kjer je bil z malo slovesnostjo ponovno odkrit 27. julija 1952. N. I. Vrabl , DRAGOTIN KETTE IN NOVO MESTO sLi veš, kako vsled sončnega obiska žarno blešči dolenjska stolica, kako po rosi vsa okolica cvete, (Irliti, kako od sreče vriska!« Na novomeški gimnaziji so svoj čas študirali znameniti možje. Omenjam samo Ivana Tavčarja, ki je kot študent zajel na Otočcu ob peneči se, z otočki posejani Krki snov za svojo romantično, novelo »Otok in Struga«, njegovega dolgoletnega političnega sobojevnika in iskrenega rodoljuba Ivana Hribarja, Slovencem zelo naklonjenega velikega admirala Antona Hausa, ki je bil z našim mojstrom — pevcem Otonom Župančičem v daljnjem svaštvu, in končno Otona Zupančiča, ki pa je bil v Novem mestu samo do četrtega gimnazijskega razreda. Ob zatonu 19. stoletja, rojstvu slovenske mo- derne, pa se je pojavil v Novem mestu Dra- gotin Kette, ki je že kot študent objavljal svoje pesmi v »Ljubljanskem Zvonu«, tedanji vodilni slovenski literarni reviji. Novomeška gimnazija se je ponašala v tisti dobi z nelaskavim vzdevkom »refugium pecca- torum« (pribežališče grešnikov). Zaslužila ga vsekakor ni, vsaj v tem smislu ne, da bi »greš- niki«, ki so se od drugod kakor iz Ljubljane, Celja, Maribora ali Gorice zatekli vanjo, morda na tem zavodu z lahkoto izdelovali. Pod dolgo- letno egido ravnatelja, pisatelj dr. Franca De- tele, je vladala na njem stroga, skoro pretirana disciplina in takratni profesorji so bili zelo zah- tevni. Gimnazijsko poslopje poleg samostanske cer- kve, zgrajeno še v dobi cesarice Marije Terezije, je bilo že ob prelomu 19. stoletja zelo staro in je s svojimi ozkimi koridorji in majhnimi, borno opremljenimi učnimi sobami vzbujalo videz, da ne bo več dolgo kljubovalo zobu časa, a stoji še dandanes, in služi kot vojašnica. Sredi meseca septembra 1896 je dospel Dra- gotin Kette v Novo mesto v spremstvu svojega protektorja, rodoljubnega pesnika Ivana Res- mana. Z malce zibajočo se hojo je stopal droben in majhen, košatih brk in s pšenično rjavo bra- dico ob strani zajetnega Ivana Resmana, čigar obraz je krasila dolga črna brada. Ivan Res- man, sošolec gimnazijskega ravnatelja dr. Detele, je menil, da bo mlademu Ketteju njegovo sprem- stvo in priporočilo, da je njegoV varovanec že mnogo obetajoč pesnik, ki objavlja svoje pesmi v »Ljubljanskem Zvonu«, pri gimnazijskem di- rektorju nemalo koristilo. Bil je v usodni zmoti. Dr. Fran Detela je bil sicer odličen, izredno prefinjen poznavalec rimskih in grških klasi- kov, ki jih je citiral, da ga je bilo veselje poslu- šati; tudi mu je tekla beseda ne samo v sloven- ščini in nemščini, temveč tudi v klasični latin- ščini neverjetno gladko. Bil je duhovit, včasih ironičen in celo sarkastičen; za dijake pa, ki so se ukvarjali s pesništvom, ni imel razume- vanja. Kar je le od daleč dišalo po svobodnem mišljenju, mu je bilo sumljivo in odvratno. Utes- njen v spone srednjeveškega dogmatizma in ves prežet s črnožoltini patriotizmom je preganjal 194 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vse, kar je razodevalo svoboden polet in napre- i dek. Iz lastne vednosti mi je znano, da je iz i dna duše sovražil velikega pesnika Heineja, ker; je bil svobodomiseln, strupen nasprotnik rimsko- ; katoliške cerkve, čeprav v svojih pesnitvah me- i stoma lasciven in frivolen. Kadar je gimnazijski ; direktor dijakom zaradi malenkostnih prekrškov ; razglašal karcerje ali izrekal stroge ukore, je : zajahal visokega paradnega konja in obsul za- j krknjene grešnike z votlo donečimi tiradami, j glasečimi se n. pr.: »Mi smo maščevalci razza- ; Ijenih postav. Nam je zaupano in poverjeno j vodstvo zavoda, ki je poklican, da vzgaja zna- i čaje.« Seveda ni ta nabuhla in osladna retorika \ niti najmanj ganila tistih, ki naj bi jih bila ^ porazda in stria. Še skoro nedorasli smo bili že ; v toliki meri razviti in kritični, da smo z rah- lim pomilovanjem zrli na gromovnika. Po vsem tem je jasno, da jc dobil študent in poet Dragotin Kette že ob sprejemu na novo- meško gimnazijo veliko črno piko, ki je ni mo- gel izbrisati ves čas svojega precej lagodnega i študija. Bil je namreč v vsakem pogledu tako I nadarjen, da je šolske predmete za prvi red mimogrede in z lahkoto obvladal, zato pa je malone ves preostali čas posvetil pesniškemu ustvarjanju in pridobivanju znanja. Ravnatelje vo nerazpoloženje proti dijakom, ki so razodevali književne ambicije, se ni omejilo ; samo na Kettejev primer. Nekaj let kasneje sta j postala deležna njegove nenaklonjenosti že po- i kojna pesnika in pisatelja Mdan Pugelj in Jože Vandot. Slednji je v slovenski nalogi, ki jo je dal v 8. gimnazijskem razredu profesor Davorin ! Majcen, slavil zasluge Primoža Trubarja za raz- voj slovenskega jezika in zapisal med drugim tudi stavek, da je bil protestantski duhovnik prepričan, da uči pravo vero. Ta stavek, ki je nanj naletel dr. Detela ob prebiranju dijaških nalog o božičnih počitnicah, je tega tako zbodel, da je zvezek konfisciral in ga nemudoma poslal i na deželni šolski svet. Slednji pa je kmalu usta- • vil preiskavo. Državni zaklad pa je plačal Jo- žetu Vandotu dva avstrijska krajcarja za nabavo novega zvezka, ker se je prejšnji v teku disci- : plinskega postopka izgubil! | Dragotin Kette se je kmalu vživel v novome- ; ško ozračje. Tovariši so ga cendi, priznavajoč mu kot pesniku neko izjemno stališče. Dijaki nižjih razredov so ga občudovali in prežali nanj ! na hodnikih gimnazijskega jKJslopja, da bi ga \ videli. Med profesorji ga je zelo cenil profesor \ slovenščine Ivan Poljanec. V drugih razredih je ; večkrat omenil, da je velik in resničen talent na gimnaziji samo pesnik Dragotin Kette. S tem njegovim priznanjem pa se ni skladalo dejstvo, da mu je dal v slovenščini samo red »pohvalno« in ne »odlično«, ki ga je bil po svojem, ostale [ sošolce daleč nadkriljujočemu znanju slovenšči- ne brezdvomno zaslužil. Kettejeve slovenske na- ; loge niso bile navadni suhoparni šolarski izdelki, ; temveč so se odlikovale od drugih po svoji lah- kotni dikciji, svojstvenem slogu, ustvarjajoči, domišljiji in tehtnih mislih. Ko je prinesel nekoč profesor Poljanec v razred zvezke in je v Kette- : jevi nalogi popravil neki, po njegovem mnenju nepravilno napisan stavek, se je vnel med učen- ¦ cem in učiteljem spor, ki se je končal tako, da je dal profesor prav dijaku. Po vsem tem se mi tudi ne zdi verjetno, da bi se bil izrazil profesor Ivan Poljanec, kakor poroča Kettejev prijatelj Fran Šešek kot izvestitelj tedanjemu uredniku »juga«, dr. Niku Zupaniču, da mu Kettejevi i soneti ne ugajajo. Ze nekaj dni po njegovem prihodu sem se : seznanil z več let starejšim Kettejem. Prišel je \ na naše stanovanje v spremstvu Frana Gove- ^ karja. Od takrat sem mu redno prinašal »Ljub- ' Ijanski Zvon«, ki je bila nanj naročena moja sestra, na njegovo stanovanje v Žabjo vas. Bila je menda novembrska številka letnika 1897, ki i sem mu jo nesel nenavadno toplega popoldneva : pred mrakom. Kakih sto korakov pred seboj sem j zagledal proti mestu stopajočega profesorja ve- ; ronauka dr. Josipa Marinka. Srečanje je bilo neizogibno. Ročno sem zataknil zvezek »Ljub- ljanskega Zvona« pod suknjič zadaj na hrbet, suknjič pa tesnO' zapel. Ustavil me je, prijazno nagovoril in vprašal, kam sem namenjen. Hitro sem se zlagal, da grem po naročilu svoje matere v Žabjo vas k ženski, ki nam je donašala mleko na dom. »Ljubljanski Zvon« in liberalni »Slovenski Narod« sta bua namreč na novomeški I gimnaziji že nekaj let dijaštvu strogo prejKive- dana po vsej priliki na pobudo takratnega ljub- ljanskega knezoškofa dr. Jakoba Missie. Razkol i med klerikalno in liberalno stranko je postal po ; letu 1892 po nekaterih ponesrečenih slogaških ; poskusih neizbežen. V sledečih letih se je vnel ; najostrejši boj med »Slovencem« in »Slovenskim ; Narodom« in se razbesnel do nezaslišane ogorče- nosti. »Slovenski narod« je pod uredništvom Mi- i roslava Malovrha z naslado objavljal pikantne zgodbice in škandale iz farovškega zatišja, ki jih seveda dijaki nismo smeli citati. »Ljubljanski [ Zvon«, ki je veljal kot napredna in svobodomi- ; selna revija, je perhorescirala in z vso zagrize- j nostjo preganjala struja dr. Antona Mahniča. i Kettejevo razmerje do sošolcev in dijakov niž- ¦ jih razredov je bilo tovariško ljubeznivo. Čeprav je bil takrat že upoštevan pesnik, ni bil prav nič ošaben in domišljav. Ni jih gledal z viška, : Novo. mesto — Breg KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dasi jih je znatno prekašal ne samo v znanju slovenščine, marveč tudi po svojih trpkih živ- ljenjskih izkušnjah in znanju tujih jezikov ter svetovne literature. Bil je šegav, šaljiv in dov- tipen. Ako je prišel v »Narodni dom«, tedanjo »Čitalnico«, in se pridružd v ozadju dvorane tovarišem, jih je že s prvimi besedami, ki jih je izpregovoril, spravil v dobro voljo in smeh. Kmalu je vzljubil v obliki polkroga na pol- otoku Krke ležeče Novo mesto, ki se je odliko- valo po svoji starinski patini. Privlačeval ga je Glavni trg in leta 1861 na njem postavljeni železni vodnjak, izdelek železarne na Dvoru. Ta vodnjak je bU pri tleh obrobljen krog iu krog s stopniščem, obstoječim iz štirih krožnih stopnic. Na stopnišču se je dvigala šestero- kotna, iz železa vlita kotanja. Iz nje se je vzpie- njal širok steber s ploščadjo, na katero so bile postavljene štiri konjske glave, bruhajoče iz odprtih žrel v curkih vodo v kotanjo. Nad konjskimi glavami je bila manjša okrogla ko- tanja s fontano, ki je iz nje pršela voda v višino in padala zopet nazaj. Ta monumentalni vodnjak je bil znamenit okras trga in tesno povezan z njim leta in leta v nerazdružljivo celoto, da si tisti, ki so živeli v takratni dobi, niso mogli misliti trga brez njegovega vodnjaka. Na žalost so občinski očetje brez razumevanja za njegov arhitektonski urbanistični pomen prodali vodnjak nekaj let pozneje na novo- meški gimnaziji nameščenemu profesorju dr. Ga- šperju Pammerju za borih 50 goldinarjev. Vod- njak je dal kupec prepeljati v Avstrijo nad Anižo in ga tamkaj poklonil svojemu rojstnemu kraju. Istotako zanimiv je bil na trgu stoječi, z umetniškim okusom zgrajeni stariiiski rotovž, pod čigar oboki je tiste čase pekel in prodajal kostanj kočevski rojak Gliebc. Znameniti sta bili tudi obe novomeški cerkvi, na najvišjem mestu polotoka ležeči, daleč na okoli vidni Kapitelj s starim gotskim prezbi- terijem, kripto in Tintorettovo sliko Nikolaja v glavnem oltarju, in frančiškanski samostan s cerkvijo. V to sO' zahajali dijaki gimnazije k strogO' obveznim šolskim mašam. Dragotin Kette, ki ga najbrž večkrat ni bilo k nedeljski šolski maši, je imel nekoč smolo. Zalotil ga je gimnazijski katehet, ki je neposredno po maši klical študente v zakristijo. Posledica je bila, da je izglasoval profesorski zbor na konferenci 18. junija 1897 zoper njega in njegovega so- šolca, pokojnega ljubljanskega odvetnika dr. Franceta Kandareja, dveurni karcer, ki ga je slovesno oznanil in diktiral sam gimnazijski ravnatelj in persona. Zadevni zapis, napisan v protokolu, seveda v nemščini, slove v slo- venskem jeziku: »Učenca 7. gimnazijskega raz- reda, Kandare in Kette, se zaradi zanemarjanja božje službe kaznujeta z dveurnim karceriem.< V istem zapisniku je tudi zabeleženo, da se prepove dijakom 7. in 8. gimnazijskega razreda zahajanje v Jakčevo gostdno zaradi raznih ne- priličnosti. Ozke, tu in tam strmo vzpenjajoče se ulice, slikoviti Breg s svojimi hišicami, prilepljenimi kakor lastovičja gnezda na skalnatih, prepadno h Krki padajočih stenah, prijazne in vesele krčme, novomeški drevored s svojimi košatimi kostanji, ki ga je Kette tako rad in pwgosto' obiskoval, vse to je pritezalo mladega pesnika in nudilo nekaterikrat snov njegovim pesnitvam. Zlasti rad je zahajal h. Krki, ki v vijugi loči mesto od Kandije, ležeče na nasprotnem bregu, in mu daje svoj jKisebni čar. Nekajkrat sem ga videl, kako je naglo hodil ob njenem bregu pod železniškim nasipom, se hipoma zamišljen ustavil, zrl na nje gladino in se nato kakor vzbujen iz sanj pognal dalje. V gostilne je rad in cesto zahajal, popil eno, kvečjemu dve čctrtinki vina, se zabaval in šalil s tovariši in podvoril natakarici. Obiskoval je znano Windisclierjevo gostilno v Kandiji, ki mu je bila, stanujočemu v bližnji Žabji vasi, pri roki in v kateri se je gostom poredno smehljala cvetoča natakarica Fani. Pogosto je bil tudi gost gostilne, ki jo je imel Anton Jakac, kjer je kraljevala polnogrudna Pepina z žametnimi očmi. Njej je za god 19. marca 1898 posvetil pesem šaljivo-prijazne vsebine. Dijaštvo je ta- krat zahajalo tudi v znano gostilno »Pri Tučku«. Tam je Dragotinu Ketteju kakor tudi drugim dijakom-nabornikom tik pred vojaškim nabo- rom pripela na prsi šopek hčerka gostilničarke Regina. O Kettejevem bivanju v Novem mestu bi bilo omeniti še naslednje, kolikor vem, doslej še nezabeleženo in nezapisano dejstvo. Ko se je namreč pesnik vrnil jeseni leta 1897 z velikih počitnic v Novo mesto, smo vsi njegovi znanci in prijatelji ostrmeli, ko smo zagledali njegov do golega obriti obraz. Navajeni na njegove brke in bradico, ga prvi hip skoro nismo spo- znali. Ključ do take presenetljive spremembe njegovega obličja nam nudi z vso verjetnostjo njegovo pismo, napisano prijatelju Franu Sesku dne 4. avgusta 1897. V njem piše, da se drži po farško, se jKinorčuje v dveh naslednjih nem- ških verzih, da vodi strica za nos, in nadaljuje slovensko, da mu stric verjame, da pojde v lemenat, in zdaj ne ve, ali on jaše strica, ali stric njega, kdo bo pa novo mašo pel, ali stric njemu, ali on stricu, je vprašanje. Prej ko ne si je jjesnik na ljubo stricu, ki se mu je želel prikupiti, dal v velikih počitnicah obriti brke in brado, da bi tako že s spremembo svoje zunanjosti vzbudil v stricu nado, da bo postal duhovnik. Na vprašanje, čemu je dal brke in brado proč, se je samo zvito nasmehnil, rekel pa nič. Kmalu so mu zrastli spet brki in bra- dica, ki jih je nosil ves čas do svoje prezgodnje smrti. Ta metamorfoza je bila samo kratka epizoda, ki ji pesnik sam ni pripisoval nobenega pomena. Nikdar več ni proti nikomur omend semenišča. Vse njegovo kasnejše ponašanje iz- pričuje, da je sleherno tako misel dokončno zavrgel. V raznih pismih po zrelostnem izpitu, opravljenem 5. julija 1898, govori enkrat o štu- diju zgodovine, drugič omenja, da si bo izbral na vseučUišču kot stroko klasične jezike, tretjič pravi, da bo študiral jus, to je tako kakor pri- bito. Silno ga je vabil in mikal Dunaj, kjer sta že bila njegova prijatelja Ivan Cankar in Oton 196 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO. KRONIKA Župančič. Na stričevo podporo sploh ni več računal. Da mu je postala misel na duhovniški stan odvratna, izhaja tudi iz njegovega pred- preet sto mur- vami, a ne dobi dovoljenja. Jurij Galšek, čigar poklic je v nemškem zapisniku označen s zuuay (čuvaj) in ki je služboval na Visoki bastiji za gradom, je prejel posebno nagrado, ker je v tem letu pridno streljal proti nevihti v oblake. Jože Vehovec prosi za službo piskača na stolpu in obenem za učiteljsko mesto. Mestni svet ga na- mesti na poskušnjo do Jurjevega naslednjega leta kot učitelja na špitalski šoli, mu v špitalu nakaže brezplačno stanovanje v stanovanju po- kojnega učitelja, čigar vdovo zaenkrat utesni, za pozneje pa ji stanovanje odpoveduje. Obenem se Janez Kolenc, »moralista absolutus« namešča za učitelja na Starem trgu (Cod I 92). y ŠOLA TOLMINSKEGA UČITELJA PETRA KOGOJA Pred sto leti je bila v Vol- čah le zasilna šola. Nemšči- ne se v njej niiso učili. Da bi se priučil tega jezika, je moral mali Volčan Jožef Kragelj, ki so ga starši namenili šolati, v šolskem letu 1853-54 v tolminsko šolo. Kragelj je bil pozneje dolgo 205 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO let dekan v Tolminu. Spisal je »Zgodovino tolmiinske šole«, katere prvi del je še ohranjen v tolminskem dekanijskem arhivu. V njej se spominja tudi lastnega šolanja v Tolminu. V šolskem letu 1853-54 sta bila na tej šoli dva učitelja. Voditelj je bd Peter Kogoj (1823-1889), doma iz Solkana. V Tolminu je učiteljeval okrog 57 let. Njegov ipomočnik je bil podučitelj Tomaž Mozetič liz Bilj. Kragelj ise je tisto leto šolal pri učitelju Kogoju, ki mu jc ostal v lepem spominu. Učili so se štiri ure na dan, dopoldne od 8. do 10. in popoldne od 2. do 4. ure. Tedanji pouk opisuje Kragelj takole: »Kar smo brali, smo morali pripovedovati z lastninili besedami, kakor smo vedeli in znali. Neznane besede so nam razlagali. Gledali smo na ločila in vedeli povedati, zakaj je tu dvo- pičje, tam vprašaj ali klicaj. Urili smo^ se v razločni pisavi. Paziti smo morali posebno naj snažnost lepopisnih zvezkov. Kdor je lepopisnico zaroazal in je bil tega sam kriv, ni ušel kazni. Imeli smo večinoma prav čedne zvezke. Še danes mi hodii na misel, koliko' časa je izgubljal Kogoj z urczovanjem gosjih peres in pa kako' težko smo čakali, da nam jih je urezal. Koliko na boljšem so učitelji, odkar pišemo z jeklenimi peresi! Učitelj je zahteval od nas znanje osnovnih štirih načinov računanja. Pvavnalii smo se po šolski knjigi dr. Franca Močnika »Anleitung zum Rechnen für die zweite und dritte Classe der Pfarr- und Hauptschulen in den k. k. Staaten«, iizdani v Trstu leta 1846. Vadili smo se po malem tudi v sestavljanju najnavadnejših pisem, ki se rabijo v vsakdanjem življenju. Taka je bila v uiojem času Kogojeva šola,« zaključuje Jožef Kragelj. . ^- J MUZEJSKE NOVICE GORIŠKI MUZEJ Dve vojni, ki jima pravimo svetovni, sta se razbesneli po goriški deželi, pobrali in uničdi sta premnogo kulturnih spome- nikov, največ v Posočju, v go- riški okolici in na Spodnjem Krasu. Pa še poprej, v deset- letju 1880—1890, po arheoloških izkopavanjih in po odkritju ne- kropole pri Sv. Luciji so pre- nesli v Trst, v muzej za zgodo- vino in umetnost, in tudi na Dunaj bogat arheološki plen (vaze, prstane, uhane, bisere iz stekla in brona, nože, sulice, igle, zapestnice). Italija je po aneksiji Goriške dobila v resti- tucijo mnogo teh arheoloških vrednot z Dunaja. Imeli smo deželni goriški mu- zej, ustanovljen v Gorici 1861, nameščen v Attenisovi baročni stavbi na Kornju v Gorici (iz 1745), ki se je ponašal z boga- timi zbirkami vseh vrst. V te prostore je odlagalo naše ljud- stvo svoje svetinje, ki so pričale o izvoru izkopanin, narodopis- nih zanimivosti in prirodoslov- nih posebnosti (Gore, Vipavsko, Kras, Brda, goriška okolica, Trenta, Trnovski gozd, Furla- nijai), vendar muzej ni izpri- čeval duhovne vsebine v kul- turno-političnem razvoju Slo- vencev ob Soči in Vipavi in spomeniško varstvo takrat še ni zajelo tiste širine, ki je svetlo znamenje naše socialistične do- be, ko navajamo ljudstvo k spoštovanju in ohranitvi njego- vih kulturno-zgodovinskih vred- not, ko hočemo, da se v mu- zejskem prostoru zrcali svoj- stvena podoba, življenje zemlje in ljudska umetnost, ki zadiha iz tople domače grude. Ob okupaciji so Italijani leta 1916 prenesli vse vrednejše mu- zejske predmete v notranjost svo- je države, a po aneksiji so leta 1924 zbrali vojaške rekvizite ter v starem muzejskem poslopju odprli »Museo della Redenzio- ne« s prikazi vojnih prizorov za mesto Gorico, a deželo so popolnoma izločili. Etnografske, arheološke in druge ostaline so namestili na Grad brez naj- manjšega sledu o slovenski pre- teklosti ali o slovenskem zna- čaju pokrajine. V muzeju na Kornju so obdržali vsaj malo galerijo slikarja Josipa Toniin- ca (30 del), goriškega rojaka slovenskega porekla. Ko se je na Goriškem znašlo »ljudstvO' brez mesta« in je za- časno prenehala povezanost med središčem in deželo, je pretilo njegovo kulturno zaostajanje, ki ga je prej fašizem tako na- črtno vsdjeval. Kulturna raven zahodnih Slovencev se je znašla v kritičnem položaju, dasi se je še oplajala v preteklosti iz so- kov žlahtne veje na slovenskem deblu. Odkar je skupščina bivše goriške oblasti v Postojni od- ločila in je za njo to potrdila okrajna skupščina v Gorici, da se namreč v Gorici zgradi kul- turni center, od tedaj postav- ljamo v ta okvir tri glavne znanstvene prosvetne ustanove, ki so: študijska knjižnica, go- riški muzej in pokrajinski arhiv. Na zborovanju slovenskih zgodovinarjev leta 1948 v Sol- kanu so vrgli prvo seme na komaj zorano goriško njivo. V Šempetru pri Gorici, kjer je nastala prva goriška gimnazija na svobodnih tleh, so ustano- vdi leta 1949 okrajno Studijsko knjižnico. Junija 1949 je pri prosvetnem oddelku tedanje goriške oblasti v Postojni pričelo delovati po- verjeništvo za spomeniško var- stvo s širokim delokrogom v štirih okrajih (Gorica, Tolmin, Sežana, Idrija). Podpisani kot poverjenik je obhodil vse glav- ne kraje zlasti v goriškem in tolminskem okraju ter je po svojih raziskovanjih sestavljal krajevno kartoteko kulturnih spomenikov, objektov, predme- tov, opuščenih knjižnic, o tem dajal mesečna poročila ter ob- enem zanesel med širše ljud- stvo smisel in zavest o pomenu spomeniškega varstva. Muzejski svet, ki je zboroval v Ljubljani od 22. do 25. maja 1950, je s polnim razumevanjem priznal izredne razmere v go- riškem okraju ter je izglasoval resolucijo: »Novo snujočemu se muzeju v Novi Gorici je treba dati formalne osnove razvoja v organizacijskem pogledu kakor tudi v pogledu prostorov«. 206 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ko se je sredi leta 1930 raz- pustüa goriška oblast, so raz- deUli preostale kredite na posa- mezne okraje. Tedaj se je spo- meniški poverjenik, premeščen v goriški okraj k oddelku za prosveto in kulturo, spočetka zaman prizadeval za dosego kre- ditov, potrebnih za goriški mu- zej in njegovo ustanovitev. Muzejsko delo se je omejilo na najnujnejše potrebe: na re- gistracijo in zaščito spomeni- kov; ni bilo muzejske ustanove ne pisarne ne kredita, pover- jenik sam je bil tri mesece še zaposlen v gimnaziji v Kanalu, vendar se je kljub tem nedo- statkom želja po ustanovitvi muzeja obdržala še nadalje. V aprilu 1951 so redki kul- turni delavci (največ profesorji) ustanovili zgodovinsko društvo za Goriško (podružnico), ki naj bi bilo glavno torišče za muzej in arhiv in ki naj bi prevzelo dediščino po starogoriškem Zgo- dovinskem društvu, vendar pa se naša podružnica ne more uspešno udejstvovati, ker so. nje- ni člani razkropljeni po raznih krajih. Z namestitvijo, gimnazije v Novi Gorici si obetamo po- živitev društva, ki se bo usme- rilo po navoddih že ustanov- ljenega centralnega Društva muzealcev in konservatorjev v Ljubljani. Slovenski zgodovinarji so spre- jeli na svojem zborovanju v Ljubljani 3. in 4. maja 1951 resolucijo: »Opozarjamo na že na zadnjih dveh zborovanjih slovenskih zgodovinarjev izra- ženo in doslej neuresničeno že- ljo, da se reši vprašanje mu- zeja, študijske knjižnice in pa , pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, ki je kot temeljna kul- turna potreba novoosvobojenih krajev splošno slovenski pro- blem.« Zgodovinsko društvo v Gorici je na razstavi lokalnega gospo- darstva od 1. do 10. maja 1951 v Solkanu aranžiralo uspel pri- kaz iz zgodovine NOB na Pri- morskem. Ob razstavi štiristoletnice slo- venske knjige v Solkanu konec septembra 1951 je sodelovala tudi muzejska uprava s starej- šimi rokopisi, zemljevidi in sta- rejšimi literarno dragocenimi knjigami. Po triletnem vztrajnem pri- zadevanju sta muzejstvo in ar- hivistika v goriškem okraju uresničila lastno ustanovo in tako prejela tudi formalno, po- trditev svojega obstoja v orga- nizacijski enoti: Okrajni muzej in arhiv v Gorici pri OLO Go- rica — oddelek za prosveto in kulturo. Ob primorskem festivalu v Ajdovščini dne 29. junija 1952 sta Studijska knjižnica in Okraj- ni muzej odprla razstavo pri- morskega tiska v prostorih gim- nazije v Šturjah pri Ajdovščini, ki je trajala do 8. julija 1952. Razstava je bila nameščena v dveh prostorih, v prvem je nu- dila prikaz primorske knjige v vsem njenem razvoju, v drugem v glavnem prikaz NOB na Pri- morskem, kar vse je prišlo do širokega izraza v sliki, v besedi in v stvari. V dneh 21. do 25. julija 1952 je Študijska knjižnica preme- stila svoj sedež v Solkan, v prvo nadstropje šolskega poslop- ja, od koder se je izselila nižja gimnazija. Istočasno je tudi mu- zej dobil tu svoje dolgo priča- kovane prostore. Obe ustanovi imata skupno pisarno, a ločeni upravi ter vsaka po dve večji sobi, kar je sicer tesno, vendar po geslu »začeti je treba«, za- časno zadovoljivo.. S 1. januarjem 1952 je bil podpisani imenovan za uprav- nika Okrajnega muzeja in ar- hiva. Administratorka Studijske knjižnice pomaga tudi v mu- zejski pisarniški upravi. (Rav- natelj knjižnice je tov. Ivan Bi- dovee.) Ker odhaja dosedanji upravnik muzeja v pokoj, je začetek februarja 1953 bil spre- jet v muzejsko službo Andrej Pavlovec kot kustos pripravnik in je s 15. marcem 1953 prevzel posle kot v. d. ravnatelja usta- nove, ki mu še do. nadaljnjega pomaga njegov prednik. Ob prvomajski proslavi maja 1953 predpoldne smo poleg Štu- dijske knjižnice odprli Okrajni muzej, recte prvo muzejsko raz- stavno zbirko. Ob tej priliki so spregovorili tov. Slavko Kreti, predsednik Sveta za prosveto in kulturo, dr. Ciril Žižek za Tu- ristično društvo in oba uprav- nika Bidovec in Zorzut za usta- novi. Zbirka je razstavljena v enem prostoru in na hodniku, v zbir- ki so pomešani predmeti, še ne sistematično znanstveno urejeni, vendar so tu okamenine, arheo- loške izkopanine, numizmatična zbirka, nekaj predmetov iz na- rodopisja, iz fevdalne dobe, vse to originalnega izvora goriške zemlje. V depoju (v delavnici) je še dragocen material iz NOB goriškega predela, ki se sedaj urejuje in mu je potrebna po- sebna razstavna soba. Tu so še arhivalije (urbarji, spisi, doku- menti, starejše knjige), dalje kvadri, podobe iz grajskih za- puščin, svetniški kipi, pa tudi podobe, izdelki goriških risbar- jev, Ijudsko-obrtnih umetnikov, podobarjev. Na terenu imamo še mnogo etnografskega mate- riala. Tudi se nam obeta arheo- loško izkopavanje na Vipav- skem. In tako bo kmalu na- stopila, kakor povsod, kriza za prostore. Ludvik Zorzut TEHNIŠKI MUZEJ NA JESENICAH Gorenjski kot spada med naj- starejša železarska ozemlja na Slovenskem. 24. avgusta 1381 je izšel ortenburški rudarski red z navodili o obratovanju posa- meznih rudnikov, plavžev in kovačnic tudi v povirju Save in 1906 so porušili zadnji zgodo- vinski plavž na Javorniku. Zgo- dovinska železarska dejavnost je dala pečat vsemu življenju v dolinah obeh Sav in uteme- ljila današnjo jeseniško žele- zarno, ki je dejanska naslednica zgodovinskih rudnikov in fužin Bohinja, Radovne, Mojstrane, Javornika ter obrobnih pobočij. Vendar je šele osvoboditev s prehodom jeseniške železarne v ljudsko last omogočila smotrno muzejsko zbiranje železarskih spomenikov, ki naj vodi k pro- učevanju in ponazarjanju ne- kdanje železarske proizvodnje na Jesenicah in v jeseniškem železarskem okolišu. Pobudo za ustanovitev železar- skega muzeja na Jesenicah je dal minister za industrijo Fr. I^- skošek, prve organizacijske pri- jeme pa je izvršil predsed. Teh- niškega muzeja Slovenije prof. 207 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ^GODOVINO inž. C. Rt'kar do jwmladi 1950, ko je bil iz tovarišev Avg. Ku- harja, Fr. Torkarja st.. Fr. Tor- karja nil., SI. Smoleja, L. Višnar- jain Mat. Sušnika sestavljen pri- pravljalni odbor za ustanovitev železarskega muzeja na Jeseni- cah, ki ga jc na predlog Teh- niškega muzeja Slovenije mini- strstvo za znanost in kulturo LRS potrddo 17. maja 1950. De- lovni načrt je pripravil prvi predsednik pripravljalnega od- bora Avgust Kuhar. V smislu tega načrta je odbor pričel z delom kot zbirni urad za že- lezarski muzej, oskrbel najnuj- nejši prostor za zbirke v Kosovi graščini, namestitev tajnika Ma- tije Sušnika po železarni, se zlasti v zadevah o varstvu teh- niških spomenikov ozko povezal z železarno, v organizacijskih pa s Tehniškim muzejem Slo- venije, ki je kril glavne mate- rialne izdatke ter pritegnil k delu lepo vrsto novih sodelav- cev. Po odhodu A. Kuharja v Ravne na Koroškem 1. novem- bra 1950 je bil izvoljen za pred- sednika inž. Janko Torkar, ki mu je po njegovi premestitvi v Ljubljano sledil predsednik Fr. Torkar mlajši. V zvezi z na- predkom v začetnem zbiranju gradiva na Jesenicah in s po- rastom sodelavcev je nastala potreba po razširitvi odbora, ki je pod predsednikom Fr. Tor- karjem ml. 3. julija 1951 pre- imenoval dotedanji zbirni urad v Tehniški muzej Jesenice. 20. januarja 1953 je upravni odbor železarne na Jesenicah v smislu osnutka za bodoči muzejski za- kon LRS sklenil, da prevzame muzej v svoj sestav in je v zvezi s tem imenoval muzejski odbor, ki ga tvorijo: Slavko Smolej (upravnik), Janko Smo- lej, Miloš Magolič, Aut. Grošelj, Fr. Treven, Matevž Kalan in Marjan Dolinšek. Prvi obračun o svojem delu je podal jeseniški muzej 26. junija 1951 ob deset- letnici ustanovitve OF z raz- stavo zbranih železarskozgodo- vinskih predmetov v organiza- ciji SI. Smoleja in Fr. Torkarja ml. Razstava, ki jo je obiskalo v 14 dneh nad 4500 ljudi, jc pokazala domače rude, njihovo taljenje in predelovanje, pota in vrste izvoza izdelkov ter delno jeseniško železarstvo v umetnosti. Odprla je vprašanje muzejskih prostorov; za te je bila prvotno namenjena Zoisova graščina na Javorniku, za ka- tero pa se je izkazalo, da je za Jeseničane preveč oddaljena. Po uvidevnosti železarne z glav- nim direktorjem V. Ropretom, ki je upoštevala muzejske jki- trebe tudi v načrtih za tekoče in bodoče novogradnje, sta bili določeni za muzej graščina ne- kdanjih železarskih podjetnikov Ruardov in sosednja železarska cerkev na Savi; zadnja je bila predana muzeju poleti 1952, na- mestitev muzeja v Ruardovi graščini pa se pripravlja. Potrebo po prostorih je ute- meljila načrtna zbirna delav- nost. Ko je bilo do razstave 1931 pregledano spomeniško železar- sko gradivo v prvi vrsti na Je- senicah, Javorniku, Koroški Beli in pri Sv. Križu, so šle delovne zajednice 1951 na Bevšco in v Bohinj, kjer so bile poleg pre- gleda železarskih zgodovinskih predmetov v skupnosti z jese- niškim društvom inženirjev in tehnikov zavarovane tudi raz- valine plavža v Nomnju. Na- daljnje zbirno delo poleti 1952 v Bohinju je vodilo k spome- niški preučitvi nekdanjega že- lezarskega naselja Stare Fužine in pomembnim zbirkam za zgo- dovino bohinjskega tovornlštva in kovaštva. Za topografijo že- lezarskih spomenikov važno jc bilo 1952 raziskovanje rudar- skih jam in fužin na Bevšci, pobočju Stola, Savskih Jamah in Lepenah nad Javorniškim rovtom z razvalinami nekdanje pražilne peči. Tehniški muzej je v sestavu Tehniškega muzeja Slovenije pripravil zbirke, ki so ustrezni temelji za prihodnje znanstveno razstavno delo. Največje pri- znanje za njegove uspehe je mlademu muzeju izkazala jese- niška železarna, ki ga je kot prvo podjetje v Sloveniji pre- vzela v svojo upravo in tako pokazala pot, po kateri morejo postati naši muzeji ustanove za ponazarjanje izsledkov znan- stvenega dela v korist posebne- ga izobraževanja in splošne ljudske omike. Jasno pa je, da muzej ne bo mogel opravljati svoje funkcije, dokler ne dobi obljubljenih prostorov. ^ IZ NAŠIH REVIJ Junija letošnjega leta je izšel šesti in sedmi zvezek ^Zgodo- oinskega časopisai:, ki ga je Zgodovinsko društvo za Slove- nijo poklonilo vodilnemu sloven- skemu zgodovinarju prof. Milku Kosu ob 60-letnici njegovega rojstva kot Kosov zbornik. Iz izredno bogate in pestre vsebine tega zvezka, v katerem so poleg slovenskih sodelovali tudi šte- vilni srbski in hrvatski ter ne- kateri inozemski znanstveniki, navajamo le članke, ki se tičejo slovenskega ozemlja in obrav- navajo probleme jjolitične, pravne in gospodarske zgodo- vine. — France Gr ivec iz- podbija v svojem članku »Pre- pir o Metodovih ječah« (str. 159 do 17Q) mnenje nekaterih zgo- dovinarjev in slavistov, da je bil Metod 1. 870 prijet v Pano- niji in zagovarja stališče, da je Metod odšel tega leta na Mo- ravsko, kjer ga je ujel passauski škof Hermanrich, ki je prišel na Moravsko po zmagi Svetopolka nad Rastislavom. Metod je bil zaprt najprej v Niederaltaichu, nato pa v Ellv^fangenu na Svab- skem. — Bogo Grafenauer je pod naslovom »Vprašanje konca Kocljeve vlade v Spodnji Panoniji« (str. 171—190) prispe- val nekaj novih dokazov, da se dogodki, ki jih opisuje Kon- stantin Porfirogenet v 30. pogl. De administrando imperio, ti- čejo upora Ljudevita Posav- skega proti mejnemu grofu Ka- dolaju in pokristjanjenja Hrva- tov v začetku IX. stol. — Va- silij M e 1 i k je po proučitvi virov in analiz imen, navedenih v zvezi z bitko pri Ljubljani v času madžarskih navalov, po- trdil pravilnost trditve Franca Kosa, da viri o omenjeni bitki niso verodostojni. Vest o bitki pri Ljubljani pri Simonu de Kezi in v Madžarski kroniki je izmišljena. Vsa sklepanja in razpravljanja na podlagi po- ročila »o bitki pri Ljubljani so torej prazna in ničeva, za zna- nost brez vsake koristi«. (Vpra- šanje bitke pri Ljubljani v dobi madžarskih navalov str. 202 do 217.) — Metod Mikuž raz- pravlja o vprašanju »Ali je na- rodnoosvobodilna borba prepre- čila priključitev Štajerske in Gorenjske k nemškemu rajhu« 208 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA (str. 733—767i). V začetku sept. 1941 je bil Hitlerju sicer pred- ložen v podpis načrt o pri- ključitvi Sp. štajerske. Koroške in Gorenjske, toda Hitler ukaza ni podpisal, ker se je prav tedaj okrepilo partizansko gibanje na Štajerskem :in Gorenjskem. V zvezi s temi dogodki je Miiller- Haccius na štabnih razgovorih v Gradcu 1941 22. dec. izjavil, da po vsem tem na priključitev Gorenjske in Štajerske ni mi- sliti, kajti Nemci so hoteli pri- ključiti le »pomirjeno«, za pri- ključitev »godno« deželo. Nobe- nega dvoma ne more biti, da je prav NOB naših narodov in slo- venskega še posebej toliko vpli- vala na dokončno odločbo Ber- lina, da ne čas ne obe deželi nista bili »godni« za priklju- čitev. — France S k e r 1 poroča o »Nacističnih deportacijah Slo- vencev v letu 1941« (str. 768 do 797). Smernice za odstranitev slovanskih elementov, ki bi mo- gli ovirati ponemčenje Sp. Šta- jerske in Gorenjske, je izdelal šef civilne uprave za Sp. Šta- jersko, Überreither. Po prvotni njegovi zamisli naj bi bilo iz- seljenih 260.000 Slovencev v Srbijo na ozemlje med Donavo in Kragujevcem. Na zagrebški konferenci 4. VI. 1941 je bilo število izseljencev znižano na 170.000 in izselitev usmerjena razen v Srbijo tudi v NDH, ki bi zato izselila ustrezno število Srbov v Srbijo. Sistem izselje- valnega načrta je na Štajerskem predvideval 4 valove. Z Go- renjske naj bi bilo po Himmler- jevem konceptu izseljenih sto tisoč ljudi in sicer v treh va- lovih. Prvi val bi zajel inteli- : genoo, drugi val osebe, ki so se priselile na Gorenjsko po 1.1919, tretji val pa prebivalce 20 km širokega pasu med Št. Vidom in Litijo. Ta izselitveni načrt ni bil v celoti izveden zaradi raz- voja partizanskega pokreta na Gorenjskem, zaradi nesporazu- ma med Himmlerjem in Görin- ,gom glede števila izseljencev z Gorenjske in zaradi splošnega neugodnega položaja Nemčije 1941. Povsem je bd spremenjen načrt glede preselitve prebival- stva v obsavskem in obsotel- skem pasu. Ker NDH teh izse- ljencev ni hotela sprejeti, so jih Nemci poslali na Saško in v Šlezijo, v njihove domove pa naselili Kočevarje. Končni re- zultati tega preseljevanja so bili precej drugačni, kot so si jih Nemci sprva zamislili. — V raz- pravi »K predzgodovini mest in meščanstva na starokarantan- skih tleh« (str. 218—245) obrav- nava Fran Zwitter pomen izrazov civitas in urbs v virih do vključno XII. stol. in ugo- tavlja, da pomeni civitas raz- valine rimskega mesta ali sred- njeveškega gradu, urbs pa titrd- bo, medtem ko je izraz burgum ali burgus sinonim za forum, torej tržno naselje. Dotika se tudi vprašanja odnosa vasi do trga oz. mesta in zaključuje na osnovi primerjave tlorisov in analize pisanih virov, da so se le redki pomembnejši trgi (oz. mesta) razvili iz vaških naselij. — Ljudmil Hauptmann proučuje »Razvoj družabnih razmer v Radovljiškem kotu do krize XV. stol.« (str. 270—284). Zaradi geografske osamljenosti radovljiškega kota se je nem- ško gospostvo tu izražalo le v organizaciji kraljeve domene, katere glavno oporišče je bil Blejski grad s pristavo. Toda ta kraljeva domena je bila že v XI. stol. razdeljena na tri dele: briksenško gospostvo Bled, bri- žinsko Dovje in domeno mejne- ga grofa, ki je v XII. stol. pri- padla Ortenburžanom. Vmes so ležali manjši alodi, ki so bili v rokah svobodnih slovenskih ple- mičev, ki v XII. stol. izginejo iz listin, v XIII. stol. se njihovi potomci javljajo kot kmetje- kasazi. Ko je v XIII. stol. iz- bruhnila borba za Kranjsko, je militarizem zahteval pove- čanje produkcije. Fevdalci so zvišali dajatve, ki so jih poslej zahtevali predvsem v žitu, za 100 do 300 »/o, kar je bilo zaradi nizkih dajatev 1.1253 mogoče. — Pavle B 1 a z n i k je prispeval »Doneske k historični topogra- fiji ljubljanske okolice« (str. 391 do 397)i. S pomočjo urbarjev, rektifikacijskih dominikalnih ak- tov in franciscejskega katastra je lokaliziral več krajevnih imen, na katera je naletel pri obravnavanju zemljiških gospo- stev v ljubljanski okolici. — Sergij Vilfan priobčuje raz- pravo o »Zgodovini neposrednih davkov in arestnega postopka v srednjeveški Ljubljani« (str. 417 do 442). S pravnozgodovinskim obravnavanjem privilegija iz 1. 1320 in pritegnitvijo drugih večinoma srednjeveških virov analizira glavne vrste srednje- veških davkov v Ljubljani, njih značilnosti in razvoj, v drugem delu razprave pa ugotavlja, da drugi člen privilegija uzakonju- je tako imenovani arestni posto- pek, s katerim je upnik na dolž- nikovem premoženju zavaroval svojo terjatev. Ferdo G e s t r i n prikazuje »Gospodarsko in so- cialno strukturo gornjegrajske posesti po urbarju 1. 1426« (str. 473 do 514). Prevladujoča gospo- darska panoga je bilo kmetijstvo. Sejali so predvsem pšenico, oves, rž, proso, fižol in lan. Drobnica, posebno ovce, ki so jih gojili v znatno večji meri kot danes, govedo in prašiči so bile naj- pomembnejše vrste domačih ži- vali. Pod vplivom prehoda iz naturalnega gospodarstva v de- narno so tudi v Gornjem gradu podložniki plačevali svoje služ- nosti v vedno večji meri v de- narju. Prevedba naturalnih da- jatev v denarne se je izvršila v področjih kasnejše koloniza- cije, torej v goratem predelu, medtem ko so se v ravninskih predelih ohranile dajatve v na- turalijah. — Marija Verb i č opisuje »Položaj idrijskega de- lavca v XVI. stol.« (str. 531 do 551). Ze v XVI. stol. je bil v Idriji pomemben delavski sloj z vsemi značilnimi potezami modernega proletariata. Prvi rudarji so prišli iz Schwaza in drugih nemških rudnikov, I>ozneje pa so služili v rudniku slovenski kmetje iz idrijske oko- lice. Rudarji so se delili v mezd- ne delavce in pogodbene ko- pače. Mezdni delavci so preje- mali tedensko plačo, deloma v žitu deloma v denarju. Pod- jetniki in njihovi upravitelji so zaračunavali cene žitu in dru- gim najnujnejšim življenjskim potrebščinam više kot bi smeli. V drugi jKilovici XVI. stol. so cene življenjskim potrebščinam stalno rasle, medtem ko so ostale mezde delavcev neizpremenjene. Tako delavci pri izplačevanju mezd niso prejeli nikakega de- narja, ostali so celo dolžniki f)odjetja. To se je ponavljalo leto za letom in povzročilo upor vseh delavcev 1. 1579. Pogod- beni kopači so bili združeni v skupine, katerim so podjetniki 209 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO oziroma vladar odstopili v za- kup določen del rudnika ozi- roma jašek. Pogodbeni kopači so morali na svoje stroške iz- ločati iz rude živo srebro. Tudi z živežem so se morali sami oskrbeti. Pogodbenim kopačem so pri delu pomagale njihove žene in otroci, zlasti tistim, ki so bili za delo nesposobni. Ob koncu XVI. stol. jc bila že tridesetina delavcev za delo nesposobna. Vendar je šele Marija Terezija leta 1747 izdala odlok o spre- jemu idrijskih rudarjev v ljub' Ijansko zavetišče. — Razprava Modesta G od i e »Razvoj cest- nega omrežja na Kranjskem in Primorskem v XVI. in XVII. stol.« (str. 612—618) prikazuje slabo vzdrževanje cest v XVI. in XVII. stoletju ter razne v glav- nem brezuspešne poskuse za njih popravilo. Šele Karel VI.se je energično lotil izgraditve cest- nega omrežja. — Ignacij Vo je se ukvarja s problemom »Kaj- žarstva v logaškem gospostvu« (str. 620—622). Proučevanje vi- cedomskih urbarjev iz 1. 1496, 1515 in 1527 in logaškega urbar- ja iz 1. 1718 ga je dovedlo do zaključka, da se kajžarji, ki jih istoveti s podružniki (Untersas- sen) in rovtarji, pojavljajo v logaškem gospostvu v večjem številu že konec XV. stol., ven- dar ne v vseh županijah ena- komerno. Zelo zgodaj in v ve- likem številu so se kajžarji pojavili v županijah, ki leže ob cesti Ljubljana—Trst in je v njih cvetelo tovorništvo, nadalje v županijah, kjer je bila mlajša kolonizacija. Logaški urbarji na- vajajo tri vrste kajžarjev: po- družnike, lastnike domcev in take, ki imajo koče. — Jože Šo r n postavlja v razpravi »Za- četki suknarne kranjskih dežel- nih stanov« (str. 665—685) trdi- tev, da je nastala suknarna za- radi obveze kranjskih deželnih stanov, da bodo Vojni krajini dobavili letno 5000 vatlov sukna. Privilegij za ustanovitev suk- narne so stanovi dobili 1.1724. Manufaktura je začela poslo- vati 1725 v kapucinskem pred- mestju v Ljubljani, od leta 1727 pa na Selu. Vodstvo pod- jetja je bilo v rokah inšpektorja, ki je bil podrejen stanovskemu odboru oziroma njegovemu pred- sedniku. Glavni ravnatelj pod- jetja je bil vsakokratni dežel- ni glavar. Delavoi so bili na- stanjeni po večini v poslopjih suknarne. Delovna disciplina jc bila zelo stroga zlasti po pro- cesu 1. 1729 proti delavcem, ob- toženim sabotaže in nedopustne prilastitve materiala. Uvedena je bila osebna odgovornost de- lovodij za vsak kos sukna, po- godbena mezda, 13 K-urni de- lavnik, globa za vsako zamudo. — Josip Z o n t a r prilkazuje nastanek in bistvo deželsko-sod- nega reda za Kranjsko z dne 18. februarja 1535. (Kranjski sodni red za deželska sodišča iz 1. 1535, str. 566—587.) Sodni red obsega splošna načela o izvr- ševanju deželskega sodstva, do- ločitev pristojnosti kranjskih deželskih sodišč, kazenskoprav- ne in kazensikoprocesne določ- be. Red je omejil delovanje deželslkega sodnika pri areta- ciji in torturi. Deželski sodnik je upravičen do »krvavega denarja« v znesku 1 funta in 1 feniga kot pristojbine za ogled mrtvecev. Krvavi denar je bil v starejši fazi razvoja sodna globa, ki je zapadla v primeru ranitve in se razširila na vse telesne poškodbe z ubojem vred. Ko pa je prešlo na Kranjskem in Štajerskem sodstvo glede ra- nitev na nižja sodišča, se je dajatev omejila na primere ubo- ja in samomora ter postala končno deželsko-sodna pristoj- bina za ogled mrtvecev. — Jan- ko P o 1 e C obravnava »Uvedbo občin na Kranjskem 1849/50« (str. 686 do 732). Prvi načrt za uvedbo upravnih občin na Kranjskem je bil izdelan že v drugi polovici XVIII. stol. leta 1768, toda čas in razmere za izvedbo tega načrta še niso bili zreli. Šele revolucionarna pre- obrazba uprave v francoski Ili- riji je ustvarila za to potrebne pogoje. Kranjska je bila razde- ljena v 124 komun kot najniž- jih upravnih instanc. Avstrijske oblasti so to razdelitev obdržale. Komune so postale glavne ob- čine z višjim občinskim načel- nikom na čelu in so obsegale po več katastrskih občin ali pod- občin z občinskimi načelniki na čelu. Tudi Stadionov provizo- rični obč. zakon z dne 17. 111. 1849 je določil kot osnovo za najnižjo upravno enoto kata- strsko občino. Združitev več ka- tastrskih občin v eno krajevno občino naj se izvrši le tam, kjer si to prizadete občine same žele, oziroma nimajo sredstev, da bi vršile posle, ki spadajo v kom- petenco upravne občine. Zakon so izvedli okrožni uradi oziroma okrajna oblastva do junija 1850 ter ustanovili 497 kraj. občin. V. letnik »Borca« prinaša ne- kaj zanimivih prispevkov k zgo- dovini NOB v različnih pre- delih naše ožje domovine. Ob pričakovanju zloma Italije se je GŠS reorganiziral. Razdelil se je v tri oddelke: operativni, organizacijski in obveščevalni ter vzpostavil lastno radijsko zvezo z Vrhovnim štabom. Nje- gov komandant je postal Franc Rozman-Stane. 5. aprila 1943 je GŠS poslal namestnika ko- mandanta Jako Avšiča na Pri- morsko, da je z Gregorčičevo in Gradnikovo brigado prodrl v Beneško Slovenijo. Po vrnitvi iz Beneške Slovenije sta obe bri- gadi vršili le bataljonske akcije. Pozneje sta bili združeni v III. SNOUB Ivana Gradnika. V zač. avgusta je ta brigada krenila na Notranjsko in se skupno s Prešernovo vključda v XV. di- vizijo. V Slov. JPrimorju je ostal le Primorski odred z dvema ba- taljonoma, ki sta operirala na Vipavskem in v Trnovskem go- zdu. — 13. jul. 1943 je bda z ukazom GŠS ustanovljena v Davči VIII. Gorenjska udarna brigada Franceta Prešerna, ki se je po borbah z Nemci pozneje prebila v ljubljansko pokrajino. Mesec dni pred Prešernovo bri- gado, 14. jun. 1943, je bila po ukazu GŠS ustanovljena Štajer- ska brigada, ki je bda kot VI. brigada vključena v sklop 11. divizije NOV in PO Slovenije. Imenovala se je tudi Šlandrova brigada. Takoj po ustanovitvi je morala kreniti na Dolenjsko v sestav XV. divizije. To se ji je posrečilo šele po težkih bojih na položajih med Moravčami, Trojanami in Savo. V XV. di- vizijo se je vključila na polo- žajih pri Trebelnem. (Franček Saje: Ustanovitev novih brigad in prvih divizij, št. 6/7 str. 179 do 183; št. 8 str. 233—237.) — 6. okt. 1943, ko je divjala so- vražna ofenziva čez Istro, je Operativni štab za zahodno Slo- venijo osnoval v Slov. Primorju tri divizije: Triglavsko, Trža- ško in Goriško. V obdobju od 210 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA scjit. tlo okt. jc v Slovenskem Primorju nastalo 7 novih brigad (1., 2., 3. Soška, Goriška, Tol- minska, Janka Prcmrla-Vojka in Srečka Kosovela). (Ivo J u - v a n č i č : Nastanek primor- skih brigad, št. 8 str. 227—230.) Začetke delavskega gibanja na Slovenskem osvetljuje članek Ferda G e s t r i n a »Prvi kora- • ki delavskega gibanja in odmevi pariške komune na Slovenskem« v kulturno-prosvetni delavski reviji ^Socialistična miseh (I. 1953, št. 5, str. 293—301, št. 6, 360 do 368). Po revolucionarnem letu 1848, ko so odpravili v Avstriji fevdalne vezi, se je pospešil razvoj kapitalizma tudi na Slo- venskem. Tudi pri nas se je raz- širila kapitalistična proizvodnja in se poglabljali kapitalistični odnosi. Izkoriščanje delavcev je bilo vedno hujše. Delovni čas je trajal, kakor v času manufak- tur, 12—16 ur dnevno. Plače ni- so dosegale niti življenjskega minima. Pod vodstvom rokodel- skih pomočnikov, katerih polo- žaj ni bil nič boljši in ki so se v tujini seznanili z delavskim gibanjem, so začela v 60. letih XIX. stol. nastajati po večjih in- dustrijskih središčih delavska strokovna in izobraževalna dru- štva. Predsednik in ideološki vodja ljubljanskega društva je bil v prvih letih po pariški ko- muni krojaški pomočnik Matija Kune, Mostov in Wagnerjev uče- nec, ki je ljubljanske delavce vodil po poti razredne borbe, mednarodne solidarnosti in in- ternacionalizma. Višek sociali- stične miselnosti v prvem raz- dobju slovenskega delavskega gibanja pod vplivom pariške komune pa zaznamujemo v delu Franca Zeleznikarja. Prispevek k zgodovini delavskega gibanja je tudi članek Rudija K y o v - skega »Prva prvomajska pro- slava slovenskega delavstva« (Socialistična misel I. 1953 št. 7 str. 445—464). Glede na pri- prave delavskih strank za pro- slavo l.maja in na nasprotne priprave kapitalistov je bil 1. maj 1890 osrednji dogodek v svetovni politiki tega leta. Tudi avstrijsko delavstvo, ki se je 1889 pod Adlerjevim vodstvom združilo v avstr. soc. dem. stran- ko, je kljub odporu buržoazije, ki je praznovanje l.maja raz- glasila za nezakonito kršenje i delovne pogodbe ter mobilizira- la vojsko, žandarmerijo in poli- cijo, izvedlo prvomajske prosla- ve. Slovenski delavci niso za- ostajaH za svojimi stanovskimi tovariši v Avstriji. Prvomajske proslave so se vršile v Ljubljani (dopoldne zborovanje v hotelu »Evropi«, popoldne zabava v go- stilni »Pod Iložnikom), v Trstu, rudarskih revirjih in drugih in- dustrijskih središčih na Štajer- skem. 1. maj pa ni bil samo slavnosten, temveč tudi borben dan delavstva. Sledile so mu stavke v vsej Avstriji in tudi na slovenskem ozemlju. V članku »Književnost in go- spodarstvo« (Nooa obzorja VI. 1953., 2—6) prikazuje Teply Bogo, kako kapitalistični razvoj in meščansko življenje odsevata v naši književnosti v stoletju pred marčno revolucijo. Pohlin in Vodnik se navdušujeta za in- dustrijski in kapitalistični na- predek. Volkmer, Dajnko in Drabosnjak opisujejo podežel- sko rokodelstvo. Njihove pesmi so zanimive z etnografskega stališča, ker nas poučujejo o načinu proizvodnje ter vsebu- jejo domače izraze za različno orodje in izdelke. Prevozništvo, splavarstvo in čolnarstvo ope- vajo Zemlja, Dajnko, Lipoid. Socialni problemi pa zanimajo Linharta, Cbeličarje (Prešerna, Kastelica, Zupana) Drabosnja- ka, Slomška, Volkmerja in tudi druge. :i,Gozdarski vestnik« (IX/1953, št. 6/7, str. 185—195) prinaša Valenčičev članek »Vloga steklarn pri izkoriščanju gozdov na Kranjskem«, v katerem opi- suje nastanek, razvoj in propad steklarn na Javorniku, v Dolžu pri Stopičah pod Gorjanci, v Dragi na Kočevskem ter v Špi- taliču in povzema, da so ste- klarne na Kranjskem nastajale le v tistih krajih, kjer gozdovi niso bili dovolj izkoriščeni in da so pustile v gozdovih sle- dove, ki se deloma poznajo še danes; kočevske gozdove so z izsekavanjem »nekoristnega« bu- kovega lesa načrtno spreminjali v iglaste gozdove, ki so obetali večje koristi. Vse tri kranjske steklarne, ki so istočasno obra- tovale in so uporabljale drva kot kurivo, so prenehale z obra- tovanjem pred 100 leti. Majda Smole IZ NAŠIH KRAJEV (1. IV. — 51. Vll.1955) Krajevno časopisje je v tej dobi objavilo precej prispevkov za poznavanje domače pretek- losti. Večina člankov je še ved- no nastala iz aktualnih potreb (proslave, obletnice in jjodj, manj je opaziti načrtno delo. Nekateri časopisi posvečajo prav malo ali nič pozornosti popularizaciji poznavanja do- mače zgodovine, čeprav bi bile možnosti za to. V večji meri kot doslej bi morali pritegniti k sodelovanju v tej smeri zlasti strokovne moči n. pr. učitelje in profesorje na podeželju. ZgodoDimke preglede od naj- starejših časov do danes za me- sto Slovensko Bistrico podaja Daniel Omerzu v obšir- nem sestavku v nadaljevanjih v Glasniku delovnih ljudi občine Slovenska Bistrica št. 1, 1. I. — št. 14, 15. VII. Ob sedemstolet- nici mesta Kostanjevice prinaša Posavski tednik (št. 29, 25. VII. — št. 30, l.VIII.) pre- gled zgodovine tega mesta v te- ku stoletij. Isti tednik objavlja v št. 28-32, 18. VIL - 15. VIIL pregledni članek Olafa Lavren- čiča o Krškem in Krškem polju v luči zgodovine. O zani- mivi zgodovinski preteklosti mesta Kamnika in o njego- vih najvažnejših kulturno-umet- niških spomenikih ter proble- matiki kamniškega mestnega muzeja izvemo iz daljšega član- ka v Ljudskih novicah št. 14, 3. IV. Ob pripravah za Okrajni festival v Mozirju daje nekaj zgodovinskih črtic o Mozirju od najstarejše dobe do danes Savinjski vestnik št. 25, 27. VI. Kratek oris zgodovine Slo- venskih Konjic dobimo v Tovarišu št. 26, 26. VI. V šte- vilki, posvečeni I. ljubljanskemu festivalu, prinaša Tovariš (št. 27, 3. VIL) Josipa Mala poljuden pregled zgodovine ljubljan- skega mesta in življenja v njem »od stavb na koleh do ne- botičnika«. Pregled zgodovine Dolenjske in njenih mest podaja Tovariš št. 23, 19. VI. Peter Pavlovič (Lavo Cermelj) objavlja pregled o preteklosti mesta Kopra (Tovariš št. 22, 29. V.). Tržiški vestnik št. 8, 9. IV. obravnava preteklost in bodočnost Ljubeljskega 211 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO prehoda. Črtice iz zgodovine obrtniške dejavnosti v Novem mestu in na Dolenjskem sploh daje Obrtnik št. 10, 20. V., Bogo Teply pa opisuje razvojno pot mariborske obrti skozi sto- letja (ravno tam št. 13, 5. VlI.). O zgodovini odnosov Vati- kana do Slovencev od VII. stoletja dalje je prispeval daljšo razpravo Franček Saje (Dolenjski list št. 13—30, 17. IV. do 31.VIIj). Arheološke najdbe vzbujajo zanimanje in pozornost ljudstva in zato je v naših časopisih ob- javljenih vedno precej poročil o raznih izkopavanjih. Glas Go- renjske št. 18, I. V., prinaša po- ročilo o zanimivi najdbi naših naravoslovcev, ki so pri izkopa- vanju v L a z n i k a r j e v i zi- jalki, nedaleč nad Golnikom od- krili ostanke ognjišča z ogljem in pepelom ter kostmi jamskega medveda. To je prva odkrita lovska postaja fosilnega človeka na Gorenjskem. Marko Aljančič poroča (ravno tam št. 27, 4. VII.) o najdbi ostankov ledenodobne- ga slona, na katere so naleteli delavci pri kopanju gline v opekarni v Bobovku pri Kranju. V Dobovi so pri arheološkem izkopavanju odkri- li žarno grobišče, enako v D o - bah pri Kostanjevici, kjer so našli devet žar (Posavski tednik št. 20, 23. V.). V Velikem O b r e ž u pri Dobovi so našli arheologi doslej najstarejše žga- no grobišče v Sloveniji z najd- bami skeletov in pridevkov, ki bodo obogatili zbirke Posavske- ga muzeja v Brežicah (ravnO' tam št. 26, 4. VIL). Zanimivo repor- tažo z obiska pri arheoloških izkopavanjih v Šempetru objavlja Mladina št. 29, 28. VI. Alojzij Bolta obnavlja ob začet- ku letošnjih izkopavanj v Šem- petru najvažnejše rezultate lan- skoletnega dela (Savinjski vest- nik št. 21, 30. V.) ter poroča o arheoloških najdbah na R i f - n i k u pri Šentjurju, v La- škem in Mozirju (ravno tam št. 23, 13. VI.). V Kranju so pri urejevanju parka okoli novega Prešernovega spomenika odkrili prve zanesljive staroslo- vanske sledi v tem mestu. Po- leg skeletov in predmetov iz XVIII. stoletja so našli tudi najdbe iz X. stoletja — iz t. im. ketlaške periode — in sicer štiri bronaste polmesečne uhane, pr- stane, obsenčnike, igle in odlom- ke keramike (Glas Gorenjske št. 13, U.IV.). V daljšem članku s fotografijami glavnih najdb prikazuje dr. Jože Kastelic naj- važnejše rezultate kranjskih iz- kopavanj (ravno tam št. 18—19, I.V. — 9.V.). Cene Avguštin opisuje nadaljnje uspehe teh iz- kopavanj, ko je bilo odkrito 180 staroslovanskih grobov (ravno tam št. 24, 13. VI.) ter podaja končne rezultate ob končanem izkopavanju. Odkopano je bilo skupno nad 300 skeletov s šte- vilnimi najdbami predmetov. Najpomembnejšo najdbo pred- stavljajo trije srebrni uhani naj- starejše slovenske kulture — ke- stelske, ki dokazujejo obstoj slovanske naselbine v Kranju že v VIL oziroma VIII. stoletju (ravno tam št. 29, 18. VIL). V za- puščeni gramozni jami v vasi Sel a pri Brežicah so našli grobišče, verjetno staroslovan- sko (Posavski tednik št. 28, 18. VIL). V srednji vek nas vpelje pre- gled zgodovine Beneške Slovenije od naselitve Slo- vencev do tja v srednji vek, ki ga je sestavd Ivan Trinko (Ma- tajur št. 64—65, 1.-13. V. do 16. —31. V.). Zgodovinski opis sred- njeveških cerkvic v Beneški Sloveniji, pomembnih unietnost- no-zgodovinskih spomenikov in njihove slikarske in kiparske opreme nam dokazuje, da je Be- neška Slovenija živela nekoč v živih kulturnih stikih z ostalim slov. ozemljem (ravno tam št. 66 —69,1.-15. VI. do 16.—31. VIL). Ob 500-letnici ustanovitve prve slovenske zavarovalne ustanove, bratovščine Slovencev v furlan- skem Vidmu, ki je bila usta- novljena 17. septembra 1452 in je uspešno delovala nad 340 let, objavlja članek Tovariš št. 14, 3. IV. To bratovščino lahko šte- jemo za predhodnico slovenske- ga in sploh jugoslovanskega za- varovalstva. Člani te bratovšči- ne so bili namreč zavarovani za primer bolezni in drugih živ- ljenjskih neprilik, za pogrebne stroške in celo za doto. V Vid- mu hranijo statut te bratovščine iz leta 1479. Pregled zgodovine gradu Socerba pri Trstu in njegove slovenske okolice od srednjega veka dalje objavlja Slovenski Jadran št. 30, 22. VII. Iz novejše dobe prinaša Sa- vinjski vestnik št. 18, 19. V., ob otvoritvi novega gledališča v Celju odlomke G. Grobelnika iz zgodovine celjskega gledali- škega doma od časov stare Av- strije do danes. Ob stoletnici celjske gimnazije objavlja dr. Pavel Strmšek spomine dr. R. Brenčiča iz življenja na tej gimnaziji pred 50 leti (ravno tam št.i22, 6. VI.). Hrastniški grad je bil dograjen leta 1894 v slogu gradu Miramara pri Tr- stu. Grad je dala zgraditi hči Franca viteza Gossletha, ustano- vitelja hrastniške kemične to- varne, ki je začel kariero kot mizarski mojster ter izdelal opremo za grad Miramar, kar mu je prineslo plemiški naslov. Zato je dala njegova hči zgra- diti grad v stilu Miramara (Za- savski vestnik št. 16, 23. IV.). Go- zdarski vestnik XI (1953), str. 147—150 prinaša v rubriki »Iz zgodovine slov. gozdarstva« se- stavek inž. V. Mikuletiča o zgo- dovini trnovskega go- zda »edinstvenega objekta z iz- redno gospodarsko važnostjo ne le za Goriško, temveč za vso našo republiko«. Viri za prouče- vanje njegove preteklosti so bili na žalost v veliki meri uničeni, ko sta med II. svetovno vojno zgorela arhiva gozdnih uprav v Lokvah in Predmeji. V Ajdov- ščini odkrite votivne table in nagrobni napisi pričajo, da so imeli tu že Rimljani organizira- no gozdarsko službo. Za sred- njeveško in novejšo zgodovino daje mnogo podatkov delo C. R. v. Czoerniga: Das Land Görz und Gradisca iz leta 1873. Ti kraji se prvič omenjajo 1.1001, ko so prišli pod oglejski patriar- hat. Kasneje so bili tod deželni gospodje goriški grofje, od leta 1500 pa Habsburžani. Leta 1533 se omenja tu nek Hieronim iz Zadra kot »vrhovni mojster go- zdov«. Sedem let kasneje, leta 1540, je velikanski požar uničil vehk del gozda, ki se je takrat zmanjšal na današnjo površino. Kasnejši gozdarji so skušali omejiti uničevanje gozda in divjačine, kar je marsikateri plačal z življenjem. Prvi uredit- veni elaborat je iz leta 1770, kasneje jih je bilo izdelanih še več, zadnji je iz let 1931/1940. O zgodovini gradu Š t a t e n - b e r g a ob Dravinji, ene od na- 212 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Šili najlepših baročnih umetnin, ki je bil po osvoboditvi teme- ljito obnovljen in preurejen v udobno in moderno letovišče, prinaša članek Ptujski tednik št. 25, 19. VI. Leta 1635 je bil v Šaleški dolini kmetski upor (Velenjski rudar št. 6, 10. VI.). Ravno tam najdemo kratko zgo- dovino »Velenjskega jezera«, ki je nastalo zaradi odkopavanja premoga pod zemljiščem, zaradi česar se je to pogreznilo in je nastalo kadunjo zalila voda. O pohorskih coklah, prastari vrsti domače obutve, prinaša Kmečki glas št. 27, 8. VIL zani- miv etnografski zapisek od dr. I'\ Mišica. Ivo. Pirkovič se znova dotika pozabljenega punta do- lenjskih kmetov leta 1809 proti Francozom (Dolenjski list št. 20, 22. V.). Viktor Pirnat ob- javlja epizodo z Uskoki slavne- ga izumitelja ladijskega vijaka Ressla, ki je v letih 1817—1821 kot C. kr. gozdar služboval v ple- terskih gozdovih (ravno tam št. 25, 26. VIj). Jože Zand jen piše ob 80-letnici Vajenske šole v No- vem mestu o zgodovini te šole. Delovati je začela s šol- skim letom 1872/1873 kot Obrt- no-nadaljevalna šola. Prvo ob- dobje traja do leta 1906, ko začno mojstri zavestno pošiljati vajence v šolo in ko se prične razvijati res prava strokovna šola (ravno tam št. 10, 20. V). Leta 1868 je bilo- ustanovljeno Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Novem mestu, ki je izobrazilo cele generacije obrtnih pomočnikov. Kasneje je bilo ustanovljeno še mojstrsko rokodelsko društvo in napredno Obrtno društvo., ki je imelo svoj pomočniški odsek. Vsa ta dru- • štva so znatno prispevala h kul- turno-prosvetnemu življenju no- vomeških obrtnikov (Obrtnik št. 11, 5. VI.). Ljudske novice so objavde nadaljevanje zgodovin- skih črtic A. Potočnika iz zgo- dovine ljubljanskega me- sta: Vodnikov trg (št. 14, 3. IV.), Krekov trg (št. 15—18, 10. IV. — I.V.), Ljubljanski potres pred 58 leti (št. 17, 24. IV.), Mestni trg (št. 19—24, 8. V. — 12. VI.). Mi- roslav Pahor obravnava odnose med Trstom in Benetkami v XVII. stoletju, ko so skušale že propadajoče Benetke ovirati vzfHjn Trsta (Slovenski Jadran št. 19, 8.V.). Življenjepis Gori- čana Edvarda Rusjana, pr- vega jugoslovanskega letalca, prinaša Soča št. 298—299, 25. IV. — 1. V.). Pregled trpljenja in borbe slovenskega ljudstva v Istri od leta 1918 in za časa fašizma daje članek v Tovarišu št. 22, 29. V. Nekaj podatkov iz zgodovine vinogradov in vin daje Kmečki glas št. 13, 1. IV., obšir- nejšo zgodovino vinogradništva v Goriških Brdih od rimskih časov, ko je bila Akvileja cen- ter trgovine z vinom, preko sred- njega veka z močnim razvojem vinogradov in ko se že omenjajo nekatere še danes znane vrste vin, do novejših časov, ko so briški vinogradi po uničenju v I. svetovni vojni znova oživeli, pa objavlja Soča št. 306, 20. VI. Vladimir Bonač poroča v Ve- čeru št. 123, 24. V. na podlagi drugega povojnega štetja, ki je bilo 1953, o prebivalstvu Slovenije. To je od leta 1948 na- raslo za 70.775 in doseglo število. 1,463.961 ljudi. Prirastek je zna- šal 5,09 «/o ali letno 1 Vo. Glavna demografska tendenca je izred- no hiter dvig števila prebivalcev zaradi visokega števila rojstev in manjše umrljivosti dojenčkov. Glede sorazmerja med moškim in ženskim prebivalstvom je omeniti, da je prišlo 1.1948 na 100 moških 113 žensk, 1.1953 pa le 111. Najbolj je naraslo prebi- valstvo, v mestih, nato v indu- strijskih središčih, najmanj pa na podeželju. V Ljubljani, Ma- riboru in Celju živi četrt mili- jona prebivalcev ali šestina vseh prebivalcev LRS. Najvišji po- rast ima Ljubljana, kjer je šte- vilo prebivalstva od leta 1948 naraslo za 16.719 ljudi. Od teh je 9000 rojenih v mestu, 8000 pa je doseljencev. Na deželi se je najbolj {>ovečalo število prebi- valstva na Gorenjskem in Šta- jerskem tam, kjer je v bližini možnost nekmečke zaposlitve, ter na Kočevskem, kjer teče ko- lonizacija jK) Nemcih zapuščene zemlje. Padec pa izkazujejo pa- sivni okraj Sežana (za 32 "/o) in okraj Murska Sobota (za 0,7 "/o). Na Dolenjskem in ostalem Pri- morskem je število prebivalstva sicer naraslo, a zelo malo. Od člankov, ki se bavijo z zgodovino indmtrijskih podjetij, je omeniti kratek prikaz na- stanka tovarne »Plamen« v Kropi, ki se je razvila iz leta 1894 ustanovljene žebljarske za- druge (Glas Gorenjske št. 19, 9.V.). Pri Šmihelu nad La- škim kopljejo premog že 163 let, ker so tam domačini začeli ii- koriščati nahajališča že 1. 1790. Deset let zatem je posegla vmes takratna rudarska oblast, ki je položila kasneje t. im. jamske mere. Miloš Ulrih piše o nastan- ku in razvoju rudnika Z a b u - k o v C a , ki je začel obratovati leta 1799, ko je bila podeljena prva jamska mera »Ana« v ob- močju sedanjega III. revirja. Tudi rudnik Litija ima za sabo že daljšo preteklost (Za- savski vestnik št. 26, 1. VIL). Jože Vrabič opisuje rudno bo- gastvo Šaleške doline in borbo velenjskih rudarjev, da si ga osvojijo (Velenjski rudar št. 4/5—6, I.V. — 10. VI). Zgodo- vinski pregled železarstva v Mežiški dolini od XVIIL stoletja dalje in uvod iz mono- grafije Ivana Mohoriča o Meži- ški dolini in njeni zanimivi zgo- dovinski problematiki prinaša Tovariš št. 16, 17. VI. Dr. F. Mi- šic poroča o pohorskih glažutah, od katerih so prve na- stale konec XVII. stoletja, ter obravnava na kratko, nastanek in razvoj glažut ob Sp. Lobnici, pri Stari Glažuti, Glažuta ali Geltnarica, Stari Benediktov dol in Novi Benediktov dol, Jo- sipdol, Langerswald, v Rakovcu in Oplotnici. Ena od največjih je bda glažuta Benedikta Vivala Novi Benediktov dol, ki je bila ustanovljena leta 1837 in je za- poslovala 200 do 250 delavcev (Kmečki glas št. 22, 3. VI.). Prispevki za zgodovino delav- skega gibanja bi bili članki kot na pr. opis praznovanja prvega maja idrijskih rudarjev pred petdesetimi leti (Primorske novice št. 18, 1. V.). Stane Terčak objavlja pregled zgodovine na- prednega gibanja v Celju od časov stare Jugoslavije do uni- čenja prve celjske čete 27. avgu- sta 1941 (Savinjski vestnik št. 28, 18. VIL). Zasavski vestnik št. 20 do 28, 20. V. — 15. VIL prinaša odlomke iz zgodovine delavske- ga gibanja v Zagorju (po spomi- nih starih rudarjev) od XIX. sto- letja do leta 1939. Ravno tam št. 20, 20. V. najdemo prisi)evek k zgodovini delavskih izobraže- valnih društev »Svobode« in 213 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO »Vesne« v Zagorju. Ob 29. oblet- nici dogodkov v Trbovljah, ko je dne 1. junija 1924 padlo pod streli domačih fašistov-Or- junašev 5 trboveljskih rudarjev in bil zažgan Rudarski dom, opisuje te dogodke Zasavski vestnik št. 21, 27. V. Koroški fu- žinar št. 4, I.V. objavlja iz ar- hiva Prežihovega Voranca pre- gled ustanovitve in dela organi- zacije komunistov na Ravnah v letih 1920—1930. To organiza- cijo je ustanovil Lovro Kuhar l.maja 1920 še pred kongresom KP J v Vukovaru, kamor je šel od šestih delegatov iz Slovenije tudi eden iz Raven. V P o d - kraju je bila ustanovljena ce- lica KP septembra 1939. O tem in o nadaljnjem delu in borbah piše spomine Beno Kotnik-Host- nik (ravno tam). Mnogo člankov zajema snov iz obdobja narodivoiasooboclilne borbe. V obširnem sestavku pod naslovom »Rojstvo Kokrškega odreda« obravnava Franc Štefe- Miško dogodke in dejstva iz zgo- dovine narodnoosvobodilnega gi- banja na Gorenjskem, ki so v zvezi z nastankom in raz- vojem Kokrškega odreda (Glas Gorenjske št. 16—30, 18. IV. — 25. VIL). Karel Plestenjak opi- ¦ suje v zvezi z 11. obletnico usta- novitve Kokrškega odreda zgo- dovinske spomenike iz NOB, delavnice in bunkerje tega odre- da (ravno tam št. 24, 13. VL). Primorske novice št. 14, 3. IV. dajejo nekaj podatkov o prvih poganjkih osvobodilnega giba- nja v Vipavi leta 1941, dalj- ši pregled Borbe Kobariške za svobodo in priključitev k FLRJ, od časov prve svetovne vojne do osvoboditve pa v šte- vdki 29, 17. VII. Dne 18. VI. 1942 so bili ustreljeni prvi talci v Celju (Savinjski vestnik št. 24, 20. VL). Pred I. Koroškim parti- zanskim srečanjem v Mežici piše Okrogar Tone-Nestl ob de- seti obletnici I. Koroškega bata- ljona o napadu na orožniško postajo v Beli (Večer št. 100, 28. VL). Temu I. Koroškemu par- tizanskemu srečanju je posveče- na cela številka Koroškega fuži- narja (št. 4, I.V.). V njej objav- lja Bogdan Zolnir iz gradiva Muzeja NO v Slovenjem Gradcu obširen pregled razvoja NOB v Mežiški dolini od začetka okupacije leta 1941 do osvobo- ditve. Beno Kotnik podaja iz kronike NOB na področju ob- čine Ravne na Koroškem pregled dogodkov 1941 do^ 1945. Pregled prve faze razvoja NOB v občini Tržišče prinaša Posavski tednik št. 15, 18. IV. V rubriki »Kronika našega upo- ra« prikazuje Ptujski tednik št. 15, 10. IV. razvoj partizanstva v Slovenskih goricah. France Šušteršič se spominja 11. obletnice ustanovitve partizan- ske čete na Rakeku, iz ka- tere je izšel narodni heroj Ivan Turšič-Iztok (Slovenski Jadran št. 14, 3. IV.). Ob deseti obletnici velikih borb v Brkinih daje pregled dogodkov Janko Valen- tinčič (ravno tam št. 23, 5. VI.). Svoje spomine na Kosovelovo XIX. udarno brigado v prvi ofenzivi je prisi>eval Edo Kodrič (ravno tam št. 21—31, 22. V. — 31. VIL). Pregled NOB v So- če rbskem okraju je objav- ljen ravno tam št. 29, 17. VII. O nastanku prvega letaka v Šentjernejski dolini proti izsekavanju gozdov na Gorjan- cih od strani fašističnega oku- patorja piše Jože Zamljen-Drej- če (Dolenjski list št. 14, 10. IV.). Se o prvem letaku in borbi proti ropanju naših gozdov na Dolenj- skem daje nekaj dopolnil Ivo Pirkovič (ravno tam št. 25—26, 26. IV. — 3. VIL). Obširne sezna- me žrtev narodnoosvobodilne borbe okraja Kočevje in ostalih dolenjskih krajev, ki so padli kot talci, v internaciji ali v borbi, najdemo ravno tam št. 16, 24. IV.; št. 20, 22. V. ; št. 22, 5. VL; št. 25, 26. VL; št. 26, 3. VIL; št. 28, 17. VIL; št. 30, 31. VII. Pe- ter Romanic piše ob deveti ob- letnici o prvi novinarski konfe- renci, ki je bila 5. in 6. ma- ja 1944 v Metliki. Konfe- renca je bila važna prelomnica v razvoju in krepitvi novinar- stva, ki je imelo izredno važno vlogo v NOB (ravno tam št. 18, 8. V.). Ivan Pavlin poroča, kako je bil ohranjen novomeški most, da ga niso umikajoči se Nemci razstrelili dne 8. maja 1945 (ravno tamj). O prvih talcih na Dolenjskem, ki so padli 28. aprila 1942 pri Radohovi va- si, in o dogodkih iz tega časa piše Janko Jarc (ravno tam št.'28^29, 17. VIL — 24. VIL). Tovariš št. 16, 17. IV. objavlja članek Pavla Zauc^rja-Matjaža ob deseti obletnici ustanovitve 1. Koroškega bataljona, ki je odigral pomembno vlogo v NOB. Ravno tam objavlja Peter Tomazin svoje spomine na na- pad na Mežico 3. aprila 1943, ko so jo partizani zasedli, ka- znovali štiri največje narodne izdajalce v tem okraju, nabrali mnogo orožja ter močno dvignili borbeno zavest ljudstva. Pregled osvobodilnega boja v Slovenski Istri od leta 1941 naprej naj- demo v Tovarišu št. 22, 29. V., strnjen pregled razvoja NOB na Dolenjskem od Janka Jar- ca pa ravno tam št. 25, 19. VI. Pot Primorske v svobodo in pregled borbe primorskega ljudstva proti fašističnemu jar- mu do osvoboditve je opisana ravno tam št. 29, 17. VIL Vsi časopisi so ob prezgodnji in zato tragični smrti tovariša Borisa Kidriča objavili članke z odlomki iz njegovega življenja in udejstvovanja in osvetlili njegovo važno vlogo v narodnoosvobodilni borbi in po- vojni graditvi socializma. Članki ob raznih obletnicah so objavljeni zelo pogosto v na- šem krajevnem časopisju. Ob 450-letnici idrijskega rud- nika priobčuje Kmečki glas št. 21, 27. V. kratek pregled njego- ve zgodovine. Dr. Draško Vdfan se spominja v kratkem članku (Tovariš št. 24, 12. VI.) 200-let- nice ljubljanske babiške šole, ustanovljene leta 1753, ka- tere zgodovino je obširneje ob- delal v posebni brošuri dr. Vito Lavrič. Letos smO' praznovali 160-letnioo rojstva Jos. R e s s - 1 a , izumitelja ladijskega vija- ka, ki je pretežni del svojega življenja deloval na Slovenskem in tudi leta 1857 umrl v Ljub- ljani (Tovariš št. 28, 10. VIL). Ob 150-letnici hrastniškega rudnika je izšla slavnostna šte- vilka Zasavskega vestnika (št. 26, I.VIL), v kateri je orisana zgo- dovina rudnika. Obenem pra- znuje hrastniška rudarska god- ba svoj 100-letni jubilej. Ob 100-letnici rojstva Ivana V r - ho v ca, zgodovinarja Ljublja- ne in Novega mesta, so v Ljub- ljani odkrili spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši (Dolenj- ski list št. 22, 5. VL). Sola v G o - r e n j i vasi je praznovala 100-letnico svojega obstoja (Glas Gorenjske št. 22, 29. V.). V član- 214 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ŽGODOVtNO KÖONlKÄ ku Z naslovom »Od Južnega So- kola do Partizana« se spominja prof. Drago Ulaga 90-letnice ustanovitve Južnega So- kola, ustanovljenega 1. okto- bra 1863 v Ljubljani, ki je po- stal poleg že leta 1861 ustanov- ljene Čitalnice važna in za ta- kratno dobO' napredna organiza- cija, ki je zbirala okrog sebe za- vedne Slovence. Savinjski vest- nik, št. 26, 4. VII. prinaša članek, posvečen 80-letnici celjske cinkarne, ki jo je leta 1873 usta- novil avstrijski erar. Cinkarna je tedaj dobivala cinkovo rudo iz rudnika v Rablju ter iz Ko- roške in Tirolske. V teku let se je vedno bolj širila. Po I. sve- tovni vojni je postala last drža- ve, ki pa jo je prepustila del- niški družbi Cinkarna d.d.; ta je precej izpopolnila proizvod- njo. Medtem ko ni okupator v drugi svetovni vojni nič gradil, je po osvoboditvi tovarna do- segla velik napredek ter deluje sedaj tam 9—10 destilacijskih peči. Proizvodnja se je od leta 1929 dvignila za približno 2,5- krat. Svojo 50-letnico je prazno- vala letos tudi tovarna čevljev Triglav (prej Peko) v Tržiču (Glas Gorenjske št. 18, 1. V.). Jože Košar opisuje ob 50-letnici Zgodovinskega društva in Stu- dijske knjižnice v Mariboru razvoj in delO' obeh jubilantov (Večer št. 132, 6. VI.). Leta 1903 — torej pred 50 leti — je bil ustanovljen Murski Sokol v Ljutomeru, ki je odigral pomembno vlogo v nacionalnem boju proti Nemcem (Obmurski tednik št. 24 12. VL). Bralko Rot se spominja ob 50-letnici smrti Simona R u t a r j a , velikega primorskega zgodovinarja, ar- heologa in zemljepisca (Sloven- ski Jadran št. 18, 1. V.). Rudar- ska godba na Senovem je letos praznovala 25-letnico ob- stoja (Posavski tednik št. 25, 27. VI.). O muzejski dejavnosti v K r a- n j u in o problemu kranjskega muzeja piše Cene Avguštin (Glas Gorenjske št. 30, 25. VII.) ter omenja predlog, da bi se mu- zej namestil v starem kranj- skem gradu Kieselsteinu. Kmeč- ki glas št. 26, l.VII. opozarja bralce na muzej Gozdarskega inštituta Slovenije, ki je name- ščen v B i s t r i. Q ZGODOVINSKO BRANJE Ptujski zbornik 1897—1953. Ptuj 1953. 111 str. 4». Izdalo Muzejsko društvo v Ptuju. Ure- dil uredniški odbor. Tisk Celj- ske tiskarne v Celju. Broširano. Zbornik je izdalo Muzejsko društvo, »da proslavi 60-letnico svojega delovanja in sfwmin ter delo mož, ki so. si stekli pri od- krivanju preteklosti ptujskih tal od ilirskih preko rimskih in staroslovanskih do današnjih časov nevenljivih zaslug« in da z njim pozdravi VIII. zborova- nje slovenskih zgodovinarjev, ki je bilo v teh dneh v Ptuju. Naj podamo v tem kratkem prikazu le bežen pregled vsebi- ne. Karel Šepcc prikazuje v uvodnem članku delovanje dru- štva v 60 letih njegovega obsto- ja in poudarja njegove zasluge za proučevanje ptujske pretek- losti. Fran Alič nam oriše živ- ljenje in delovanje štirih lokal- nih zgodovinarjev, »ki so pri- pravljali, ustanovili in voddi Ptujski muzej«: Simona Povod- na (1753—1841)., Ferdinanda Raispa (1818—1898), Franca Fer- ka (1844—1925) in Viktorja Skra- barja (1877—1938). Dr. Mihovil Abramič podaja kratek pregled zgodovine rimskega Poetovia od bakrene dobe do konca IV. sto- letja, ko v zgodovini izginejo vesti o njem. Dr. Josip Klemene opisuje bronasto zgodnjekrščan- sko svetilko., ki je bila izkopana leta 1951 na Zgornjem Bregu. Rudolf Bratanič piše o razvoju rimskega denarstva od najsta- rejše dobe do propada rimske države in obenem opozarja na bogastvo numizmatične zbirke Ptujskega uzeja, zlasti kar se tiče rimskih novcev. Josip Ko- rošec poroča o stanju slovanske arheologije na področju Ptuja, od prve najdbe slovenskega grobišča na Hajdini leta 1907 do najnovejših izkopavanj in podaja glavne značilnosti najdb. Paola Korošec poudarja pomen slovanskega grobišča na Turni- šču blizu Ptuja za slovansko arheologijo v Sloveniji pred- vsem zaradi izredno dragocenih pridevkov, ki so se našli v gro- bovih. Daljšo razpravo o ptuj- ski mestni župnijski cerkvi — enem od najzanimivejših umet- nostnih spomenikov Slovenije — je prispeval Marjan Zadnikar. Po obraviiavi dosedanje litefa^ ture o njej ter proučevanju po- sameznih stavbnih delov prihaja do zaključka, da je morala pr- votna romanska cerkev nastati v drugi polovici XII. ali v za- četku XIII. stoletja. Emilijan Cevc razpravlja o konzolnih maskah v župni cerkvi na Haj- dini, poprsju na ptujski mestni lekarni, maskah na ptujskem mestnem stolpu, v cerkvi na Ptujski gori ter na stopnišču ptujskega minoritskega samosta- na ter ugotavlja po primerjanju gradiva, da gre tu nedvomno za vpliv arhitekta in kiparja Petra Parterja, graditelja praške stol- nice sv. Vida v drugi polovici XIV. stoletja, ki je to stolnico okrasil s podobnimi maskami, v Ptuju in okolici pa kak njegov učenec. Anton Stupica podaja stilni oris plastične skupine Marijinega Oznanjenja iz celj- skega oltarja na Ptujski gori z zaključkom, da je ta skupina nastala okrog leta 1440. Po zbir- kah ptujske galerije slik, name- ščene v Ptujskem gradu, nas vodi v svojem prispevku Jože Curk. Galerija obsega dela od gotike XIH. stoletja preko ba- roka, biedermeierja in slikarstva druge polovice XIX. stoletja do modernega slikarstva ter je nad- vse poučno dopolnilo muzejskih zbirk. Tončica Urbas nam daje strnjen pregled narodnoosvobo- dilne borbe v Ptuju in ptujskem okraju z njenimi specifičnostmi. Slede mu odlomki iz dnevnika M. U. od aprila do julija 1941, prvih dni nacistične okupacije v Ptuju. Šentjurc—Glušič—Bra- čič opisujejo zadnje dneve na- rodnega heroja Jožeta Lacka, ki je umrl v ptujskih zaporih 18. avgusta 1942 po zverinskem mučenju od strani gestapovcev. Dominik Glušič se spominja ju- naške smrti zadnjega Lackovega aktivnega soborca Osojnika, ki je padel po podlem izdajstvu na Sdvestrovo 1942. Franc Kot- nik opisuje nastanek slovenske pravljice o Makalonci. Dr. Vla- dimir Murko objavlja svoje spo- mine na očetova potovanja po sledovih srbsko-hrvatske narod- ne epike. Končno podaja Janez Petrovčič obširen pregled go- spodarske strukture ptujskega okraja. ^ 215 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SLOVENCI NAJSTAREJŠI SMUČARJI V SREDNJI EVROPI Prvotno domovino smuči in smučarstva nam je iskati v Skandinaviji in najsevernejših predelih Rusije, kjer so si pre- bivalci zaradi ogromne oddalje- nosti med posameznimi naselji in visokega snega že v pradav- nini omislili za zimo posebno prometno sredstvo: smuči. Ne- Vse smučarske potrebičine prodaja SLOVENIJA ŠPORT LJUBLJANA, TITOVA 18 Podružnice v Mariboru, Celju, Novem mestu, Solkanu ter na Jesenicah kateri zgodovinarji so mišljenja, da so smuči stare nad 4000 let, pri čemer se sklicujejo na kraj Balingsti na Švedskem, kjer so odkrili v skale vsekane jjodobe smučarjev. Med prvimi poroča o rabi smuči zgodovinar Pavel Diakon (okoli 1. 800 po n. š.), ko piše med drugim, da imajo Scri- tobini na Lofotih smuči (shije). V 10. in 11. stoletju so bdi ne- kateri norveški kralji prav dobri smučarji in o švedskem kralju Gustavu Adolfu je znano, da je na svojih pohodih na Poljsko 1. 1610 imel s seboj tudi 4000 vojakov-smučarjev. Najstarejše poročilo o smučeh in smučanju v Evropi je Valva- sorjevo iz 1. 1684. V četrti knjigi svojega znamenitega dela »Sla- va Vojvodine Kranjske« poroča Valvasor med drugim, da imajo kmetje ponekod na Kranjskem, zlasti okoli Turjaka nenavadno iznajdbo, na kateri se pozimi z neverjetno hitrostjo peljejo s hriba v dolino. Dalje govori Valvasor o dveh deščicah, ki sta četrt palca debeli, pol čevlja široki, pet čevljev dolgi, spredaj pa navzgor ukrivljeni. Na sredi deščice je usnjen jermen, v ka- terega se vtaknejo noge. Poleg tega ima kmet močno palico v rokah, s katero krmari po hribu navzdol. — Upravičena je do- mneva, da se Valvasorjevo po- ročilo o smučanju nanaša na staro ljudsko smučanje na Blo- kah na Notranjskem, kjer je bilo še do druge svetovne vojne pozimi zelo udomačeno. V zadnjih desetletjih je ljud- sko smučanje na Blokah zelo zaslovelo v mednarodnem kul- turnem svetu. Švedski zgodo- vinar Wiklund mu je posvetil večjo razpravo, o njem je dalje pisal znani nemški športni pi- satelj Carl J. Luther, ki je med drugim potrdil, da smo Slo- venci najstarejši smučarji v Al- stare bloške smuči pah in v Srednji Evropi. Kako ceni tujina naše staro ljudsko smučarstvo, o tem najbolje priča dejstvo, da so bloške smuči raz- stavljene v muzejih mnogih ev- ropskih mest, zlasti pa seveda v Skandinaviji. Kot pionirja v raziskovanju bloškega smučanja bi mogli imenovati Rudolfa Badjuro, ki je pred vojno zbral o njem mnogo gradiva in ga uporabil v svoji »Smuški termi- nologiji«. L. 1953 je pričel blo- ško smučarstvo temeljito raz- iskavati Etnografski muzej v Ljubljani in upati je, da bomo po njegovi zaslugi kaj kmalu dobili čim pojK)lnejšo podobo te nase stare smuške kulture. Tiskano in izdano v Ljubljani 1954. Tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Klišeje izdelala klišarna tiskarne »Slov. poročevalca«. Odgovorni urednik Zvone Mikavič, za izdajatelja odgovarja Jože Sorn. 216 EXCHANGE: "Kronika^', Ljubljanr - YagOElavia Mostni trg 2?/III, THE CHRONICLE The Review for Slovene Local History LA CHRONIQUE Revue d'histoire locale slovene „. CHRC:iIT^ Zeitschrift fuer Lokal- geschichtó Sloweniens Year I.No,, 5 Appears annualy three times Summaries s Ljubljana 1955 Année I,No. 3. Parait trois fois par an Re sume ss Jahrgao^ I. Nr, 3 Erscheint dreimal jaehrlich Zusamirenf assungens The Meeting of Delegates of tlis Slovene People at Kočevje (October is-^ -3rdj^ 19^5) - p.l55 L'Assemblee des deputes de la nation slovene "a Kočevje. - Die Tagimg der Abgeordneten des slowenischen Volkes in Kočevje. Dr. Metod Mikuž In the days from October ist to 5rd 19^3 a Meeting of the Delegc'.-es of the ,?lovene People was taking place at Kočevje; 01' the liberated territory, in the midst of Slovenia cccupied by t.ie fascists. There were 572 delegates present, elected thoughout Slovenia, The author first discusses the 'development of the war for tne national liberation up to the time of 'chis meet:-ng- Then he gives a derailed evaluation of the significance and ,»lace ci' thi.3 meeting in the history of -^he Slovene people. The significance of this meeting is based above all in the fact that the Slovene peoüle for the first time in i-^s history could elect its real political leadership and the democratic representation, the so called Slovene Committee for the National Liberation (SNOO) j consisting of 3.2o membres. The second great significance of this meeting lies in the fact that here the delegates for the II session of the Antifascist Council for the Nacional Liberation of Jugoslavia (AVNO^) have been elected. With this the delegates at t^ie Kočevje Meeting stneF.ied the desire ox the Slovene people to bind still in the future -che destiny of the Slovene people with that of other peopxes of Jugo- slavia, Furthermore the Kočevje Meeting accepted on basis of the given reports a large number of decrees and measures planned;to lead the war of the national liberation to its successful end. Les problemes historiographiques du Littoral Slovene p.159 The historiographical problems of the Sloveno Littoral,- Einige Proble.ae der Geschichtsschreibiing im. Slowenischen Ku.e3tenland. Andrej Savli Dans son article, I'auteur expose les problemes principaux d'historiographie locale du Littoral Slovene (ancienne Venétie - 2 - Julienne) jterritoii8 yougoslave, réceniment libere de^ls domination italienne. A travers des sie-cles, ce pays, en qualite de ':erritoire ^ limitrophe, a subi des changements ler plus diffe'rents qui ont trouve leur reflat aussi dans son histoire. L'historiographe local aura a rcchercher des matéria-ox fort intere ss an"C_s de l'epoque f eodale, absolutiste et napoleonienne, des temps ou les relations co^merciales et le trafic entre l'Autricha et 1es-regions de l'Italie du Nord Rtaient tres intensifs; il y trouver§ des donne'es aocndantes sur ¦exploitation economiquo du pays a l'epoque du capitalisme croissant <:jt sur le mouvement ouvrier slovene c.d Trieste et de Gorice. Mais ii y aura aussi des probleme s tpeciaux fort si-cnif icatif 3 pour le^ Littoral: 1'emigration des habitants (qvii fut accentuéé sous le regime fasciste) dans les pays les plus dix^ers et les plus eloignes (l'Italie, l'Egypte, le Bresil, l'Amérique du. Nord e'-c); les intrigues de ^ l'irredenti sme et do l'imperia Ij.sme Italiens? les combats acharnes entre les Autrichiens-Hongrois et lea Italiens de 1915 a 1917 sur .la riviere de So cd (löonzo) et leur repercassion dans la vie des indigenes (la destruction, la disette, 1'evacuation); 1'occupation italiemie du territoire de 1918 - 19^j? et les changements nationaiuc et administratifs qui en furent la consequence; l'histoire du pa3''S au temps des combats pour la liberation 19^2 - 19^5. The Robellion in the Bela krajina p o 163 Le soulevement dans la Bela krajinae - Der Aufstand in Bela krajina, Janko Jsrc The author concludes with this article hie description of the development of the resistance movement in Bela krajina, tne region in the southern part of Slovenia. He deals particularly with the attack on a patrol of the Italian fascists on Septembre 6th, 19^1 mear Griblje. This attack caused greai c]urm among the command of the Italian army, that enjoined on their soldiers the Littermost ...adiness during each of their movements. These measures, getting more and more severe, could nevertheless not intimidate the Slovene partisans? on the contrary; they ever and agai^. with the alvays fresh power started the battio s with the occupator. This first T^^eat attack was followed by new ones, that were by and by changed into an uninterrupted armed struggle, and gc. finally such proportions as not foreseen even by the command of the lualian army in the occupied Slovene territory. Das Schloss Ptuj und seine Umgebung in der Neuzeit . P-171 Le Chateau de Ptuj et Bes environs dans I'age moderne.- The Castle of Ptuj and its Surroundings in Modern Age. Franjo Baš Nachderr. die Habsburger im Jahre 1511 als Nachfolger des Erzstifts Salzburg das Eigentum des Schlosses Ptuj angetreten hatten, - 3 - wechselte es im Lauf der Jahrhunderte sowohl seine unmittelbaren Besitzer als auch seine Eigentuemer. Seit es 1663 zum Leslie, ¦ sehen FideikomisB erklaert war, erlitt sein Besitz fast keine Veraender^jins gen mehu« Das SchioSS Ptuj war durch lange Jahrhunderte ein Herrschaftssitz und dadurch sowohl ein Wirtschafts- als auch Ver= waltungsZentrum fuer seine Untertanen. Der Bereich dieses Besitzes wird durch die Karte auf Seite 171 veranschaulicht, Ai^gfuerlicher wird insbesondere die Robotpflicht der Untertanen beschrieben; waiters werden ihre Naturalabgaben angefuert» Poiätjwirtschaftlich ist die Herrschaft unbedeutend, ebenso ist die Viezucht der Untertanen noch zu Beginn des XIX. Jahrhunderts recht primitiv. Die haeufige Verpachtung der Herrschaft liess keine fortschrittlichen wirtsch,".fts liehen Bestrebungen c^ufkommen. Das Schloss blieb eben nur e±n vers alteter Sammelpunkt fuer feudale Abgaben. Mit der Grundabloosund fiel auch diese seine letzte Funktion. L'importance des chroniques scolaires pour l*histoire de 1'instruction publique en Slovenie ~ p. 177 Die Bedeutung dar Scimlchroniken fuer die Geschichte das Unterrichtsv;esens in Slowenien,- The importance o;^ the Schoolchronicles for the History of the public instructionc Prance Ostanek Dans_^les ecoles primaires de Sloveniej I'habitude de noter toua les evenements de quelque importance dans un livre special, nomme chronique scolaire, date depuis 1'introduction de l'enseigne= ment primaire obligatoire vers la fin du XVIII siede. Oes chnoni=: Ques renferment toute une foule de petits details sur I'histoire de differentes localités et peuvent servire la recherche d'un bistoriographe loöal. Ce sont les instituteurs eux-m%ies qui, les premiers, ont reconnu 1'importance^de ces notes modestes et cai, en 1898, ont fonde le Musee scolaire a Ljubljana sous le patronage de l'Union des associations des instittiteurs Slovenes. Iis y ont rassemblé eatre sucre une grande quantite de yieilles chroniques scolaires et de photographies des bStiments ou les écoles ont é'te installees. Mais faute d'argent, le musé'e fut aboli^en 191o. Apres ^ premiere guerre mondiale, le developpement des ecoles a reclame le renouvellement de ce musee qui eut lieu en 1958, Depuis la libe= r ,t;ion, en 19^5> il a fait des progres sensibles, Dans le present article, 1'auteur^cite toute une serie de données historiques interessantes, depouillees de ces chroniques, qui contribuent a I'histoire de 1'instruction publique de Slovenie, Das Eisenwerk Gradac in Bela krajina p. 185 La fonderie de fer de Gradac dans la Bela krajina,- „ 4 - ; • The In?czi-Works at Gradac in Bela krajina. Ivan Mohorič Ms in der Mitte des vergangenen Jahrhunderts die Anfrage nach Eisen wesenblich gestiegen war, hedijirfte es nur hoch der wirt= i*<^haftlichfeh Entfesselung, um nach dem Jahre 184-8 die Tendenz z^i* • Gruendtihg neuer Eisenwerke zu befördern. In Folge dieser Tendenz entstand in Bela krajina das Eisenwerk Gradac, welches in den Jahren 185ß - 1857 erbaut wurde, Ihre Rohmaterial - Basis war in der Haupts Sache Bela krajina, wo die'Eisenverr'?beIG\ir!,g schon in vorgeiächichtae liehen Zeiten statt; end. Das Werk begann mit dem Betrieb am 1. Jaenner 1858. Nach den ersten kritischen Jahren, wurde die Erzeugung ?,uf die Artillerieprojektile -"Jimgestellt. Ir. Folge mangelhafter Bahnverbindung deL?. Eisenwerkes mit den Absatzpiaetzen, weiters in Folge des Wirtschaftckrisis,im Jahre 1873 und schliesslich wegen immer wachsender Konkurrenz, verkaufte der Unoernehmer Priedau das Werk dar AlpinenmontangeSeilschaft. In Ausfuehrung ihrer Konzen= trationspolitik stellte letztere den Betrieb Gradac ein. Eine Darstellung der ehemaligen Glashuette an der unteren Lobnica bei Ruše - p, 191 Le tableau de 1'ancienne verrerie au bord de la Lobnica pres de Ruše. - The picture of the Former Glass - Eorks at Lobnica near Ruše .J :: .Franc Minarik " Der Verfasser gibt a\if Hand eines alten Geraaeldes eine umfangreiche Beschreibung dar ehemaligen Glashuette, die nach dihrem Besitzror Benedict Vivat, "Novi Benediktov dol'' genannt wurde. Die Glashuette wurde um das Jahr 1836 in Betrieb gesetzt und v/ar in jener Zeit eine der groessten auf slowenischen Bod^n. Sie be= schaeftigte 2oo bis 25o Arbeiter und hatte ihren Ab&atsplatz auch im Auslande, vor-allem in Tm-kei \md im Nahen Osten. Aus der vor= liegenden Beschreibmg bekommen wir ein gujes Bild ueber die Groesse und Arbeitsweise dieser Glashuette, The Fate of the Miklošič Monument at Ljutomer,- Le sort du buste de Miklošič a Ljutomer.- Das Schicksal des Miklošič ¦• Denkmales in Ljutomer. - ; - P. 194. Nike I. Vrabl Le poete Dragotin Kette et la ville de Novo iresto.- p. 194 The Poet Dragotin Kette and the town Novo mesto, - ; Der Dichter Dragotin Kette und die Staa': !"ovo mesto. ~ y ~ Ivan Vasic L'autcur publicises m^moires sur I'une des figures les plus marquantes do la litterature slovene de la fin XIX siede, Dragotin Kette, Il yeiaquisse les influences principa?.es que lo se jour dans la ville de Novo mesto a exerce sur se s noc^siess^ la ragion pittoresque et idyllique, traversée de la Krka, riviere d'un ver"!: profond et avec des recions mysterieux, les cbS^jeaux romantiques et r@veurs, disse^mines un peu partout sur les collines vinicoles, le miSeu social et culturel d'une petite bourgade provinciale avec se s traditions re'actionnaires et habitudes petites bourgeoises, la fa^on de vivre ini peu gaillarde et étourdie du poete, méléo de sentiments du desenchantement dans l'amour. Il y a aussi des ma= teriaux tres abondants pour 1'explication de la poesie de ce noete qui compte parmi les plus airnables et philosophlquement les plus profonde' de toute la littérature slovene. Some Remarks on the Regulative Plan of Urbanisation for the town of Ljubljana, (pc2ol, 2o3). ^ ^ Observations sur le plan .^egulateur general de Ljubljana,- Einige Berne rkijingen zum urbani st i sehen Regulationsplan fuer die Stadt Ljubljana, N. Šumi - arch. I. Spinčič In this review a proposal for a regulative plan of ; urbanisation for the tov/n of"" Ljubljana is er. .losed as an appendix. The accompanying explanations and note.o ^o this plan; are supplied by the Arts historian N. šumi a.nd by the architect I^ Bpinčič. The former explains the present appearance of Ljubljana on the basis of its historical background, the formation of the older, medieval part of the town in corcord with some urbanistic rules valid at ; that time, and the formation of the more recent parts of the tovm. Eg calls our attention to the propesali^ made by tho architect labiani, "'ho soon after the Ljubljana earthquake (1895) tried to fix the basic lines of the future development of the town, using an interesting combination of a natural central line -jnd the three side-lines upon the former (page 2ol). Fabiani'a proposals have been partly realized, especially in the part of the town built under the influence of the Viennese secession. The architect Spinčič has a different opinion about the development of the old town, where he sees above all a certain lack of planning? furthermore he emphasises the infliience exercised by tJie architect Plečnik upon the formation of the present appearanc«=> of Ljubljana, Finally he tries to give the basic traitr of the principles used by the authors of the proposed regulative plan of urbanisation^ The two reporters do not give essential obsar/aticns about the plan itself - the plan has so far been only proposed., li- si not yet accepted. In memoriam + Josip Mravljak (p,2o4) The Archives narrate (p.2o5) Les Archives racontent Die Archive erzaelen - 6 The News form Museiims (p.2o6) Nouvclles da musees Museums Nachrichten Form our Reviews - Revue de nos revues - Aus unseren Zeitschriften. p.2o8 Form our Places - De nos localites - Aus unseren Orten p.211 New hooks about the Local History - Oevr-es sur l'histoire locale - Lokalgeschichtliche Neuerscheinungen p.211 The picture on the coyer: Maribor during the first half of the 18th century. ' _^ Illustration d'enveloppe: Maribor dans la premier moitie du XVIII siede. ; Umschlagsbild: Maribor in der ersten Haelfte des XVIIT.. i Jahrhunderts* \ Priloga povzetkov za Kroniko 1/5«1953. Izdaja Zgodovinsko društvo za Slovenijo - Sekcija za lokalno zgodovino (predstavnik Jože Šorn). '^^c-ovorni urednik Zvone Miklavič. Trgovsko podjetje »UMETNINA« LJUBLJANA, Resljeva c. 16, tel 22-835 v tej poslovalnici prodajamo izrecno antikvarične predmete ter obveščamo cenjene stranke, da v ta namen sprejemamo v komisijsko prodajo sledeče predmete: V lesu: Stilno pohištvo vseh dob: renesanse, baroka, rokokoja, empira in secesije. Posamezne ko- made kot: sekreterje, tabernakelj-omare, kotne omare, podstavke za kipe, mizice, stole in podobno. Vse vrste kipov (tudi sakralnega značaja), starinske šatulje, lesoreze, okvire, svečnike, intarzije in podobno. V kovini: Kipce, okvire, cinaste posode in krožnike, pisalne pribore, ure, orožje, medalje, plakete, ordene, razne značke, sklepance ter razne starinske izdelke v železu, bakru, bronu, me- denini in kositru. V tekstilu: Narodne noše, ornamentirane prte in druge izdelke ljudske umetnosti. V steklu in porcelanu: Kompletne starinske servise, posamezne šale, kipce, figure, podnose, svečnike, lestence in kristal. Poleg gornjega posredujemo tudi prodajo raznih arhivalij, listin, rokopisov in podobnega. Ker je nova poslovalnica v dosedanjih prostorih naše poslovalnice »Pohištvo«, obve- ščamo cenjene stranke, da se je poslovalnica »Pohištvo« preselila na Jurčičev trg št. 2. TJee Ma^o sfitajama: ^fitafemaksč&, ^JKastnL ttg^ 7, te.^- 23-175 TRGOVSKO PODJETJE LJUBLJANA, Wolfoval se priporoča za obisk v svojih specialnih poslovalnicah ROKAVIČAR, Titova 1 MODA, Nazor jeva 5 MANON, Prešernov trg 3 NOGAVICAR, Nazorjeva 3 DOJENČEK, Cankarjeva 7 PERILO, Miklošičeva 12 OKRAS, Čopova 54 VRVARNA, Trubarjeva 31 GLASBILA, Wolfova 4 Obiščite nas! Postregli vam bomo solidno in strokovno! KEMOSERVIS Ljubljana TRG REVOLUCIJE 15 Uvoz in trgovina z laboratorijskimi kemikalijami, aparati, steklovi- no in drugimi potrebščinami. Oskrbujemo vse znanstvene, zdravstvene in industrijske laboratorije po dnevnih najnižjih cenah. V primeru večjih naročil dajemo poseben popust. STROKOVNO PREBARVAM Vaš usnjeni plašč, površnik, aktovko, kovček in vse usnjene prevleke! Pošljete lahko po pošti in plačate po povzetju. ^obrarc 3'erdJiiaiid Barvanje in obnavljanje usnjenih predmetov LJUBLJANA, STARI TRG 17 Kamnoseško podjetje Naravni kamen LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 32 Telefon št. 20-210, NB 6P4-T-321 Predelujemo vse vrste marmora in gra- nita za oblogo sten. stopnic in tlakov ter vršimo oblaganje, izdelujemo vsa graver- ska, kiparska in ostala arhitektonska dela v marmoru. Za cenjeno naročilo se priporočamo. ^ IZVAŽAMO: MEHAK ŽAGAN LES TRD 2AGAN LES ZABOJE TESAN LES ŽELEZNIŠKE PRAGE DRVA ZA KURJAVO OGLJE FURNIR VEZANE FLOSCE PANEL PLOSCE LESOVINSKE PLOSCE (LESONIT) PARKETE i LESENE HISE PISARNIŠKO IN STANOVANJSKO POHISTVO STOLE IZ UPOGNJENEGA LESA LESNO GALANTERIJO Sprejema gojence in gojenlce v starosti 10 do 12 let Pogoji za sprejem: 1. Dovršena osnovna šola 2. Uspešno opravljen sprejemni izpit D'ijaki morajo poleg Srednje baletne šole obiskovati gimnazijo ali 'kako drugo srednjo splošno-izobraževalno ali stro- kovno šolo. V srednjem veku je bila Ljubljana — kot vsa ostala mesta tega časa — uma- zano mesto. Smeti so odmetavali kar na ceste, ki jih ni nihče snažil. Se v XVIII. stoletju so Mestni trg pometali le dva- krat letno. Skrb za pometanje cest je bila poverjena takrat delno zakupnikom, delno pa raznim poklicem: sodarjem, stolonošam, prevoznikom, sodnim slu- gam in celo kaznjencem. Zato je razum- ljivo, da je bila snaga še vedno zelo po- manjkljiva. Smeti so morali odmetavati v Ljubljanico. Danes pa vzorno skrbi za vzdrževanje snage v mestu podjetje Povšetova ulica 27 Telefon 21-925 Ljubljana, Likozarjeva 8 Telefon 21-856 — poštni predal 356 Prodaja na debelo in drobno vse vrste tobačnih izdelkov, vžigalic in vrednotnic na vsem ozemlju Ljudske republike Slovenije Obiščite poslovalnice TRGOVSKEGA PODJETJA LJUBLJANA, TRUBARJEVA CESTA l/II »Ciciban« Miklošičeva 18 Čopova ulica 3 »Pri vodnjaku« — Ciril Metodova 21 Titova cesta 10 Vodnikov trg 2 Vodnikov trg 5 Smartinska cesta 15 Titova cesta 51 Trubarjeva cesta 11 Velika izbira vseh vrst tekstilnega blaga! Kvalitetno blago, vedno po najugodnejših cenah! Postregli vam bomo najbolje! Priporoča se TRGOVSKO PODJETJE »M AN U F AKTU RA« Ljubljana STROJNO TOVIlRNa TRBOVLJE V Trbovljah (prej Strojna tovarna JIha Marinko" Trbovlje) Projektiramo, izdelujemo ih montiramo kompletne transportne naprave za vse veje industrije, gradbeništva, metalurgije in rudarstva. Kot specialna tovarna za rudarsko opremo izdelujemo kompletne šahtne in separacijske naprave z vsemi pripadajočimi stroji. Izdelujemo investicijsko opremo po dostavljenih načrtih. Zahtevajte specialne prospekte in ponudbe! Tovarna kovinske embalaže Ljubljana Proizvaja vse vrste litografirane embalaže, kot embalažo za pre- hransko industrijo, gospodinjsko embalažo, bonboniere za čokolado, kakao in bonbone ter razne vrste litografiranih in ponikljanih plad- njev. Razen tega izdelujemo elek- trične aparate za gospodinjstvo, kot n. pr. električne kuhalnike, odprte in zaprte, električne likal- nike in prenosne električne peči. Izdelujemo tudi pribor za avtomo- bile in kolesa, in sicer avtomobil- ske žaromete velike in male, zad- nje svetilke, stop svetilke, zračne zgoščevalke za avtomobile in ko- lesa ter zvonce za kolesa. Poleg tega izdelujemo tudi pločevinaste litografirane otroške igrače itd. Ljubljana, Kardeljeva ó Telefon 22-156 SPECIALNA IZDELOVALNICA VSEH VRST OKVIROV DllAGlII KOVIN Ljubljana, Ilirska ulica 6 Telefon 21-620 Čiščenje zlata in srebra Iz teh kovin izdelujemo zobno zlato in srebro v vseh zlitinah in velikostih Podjetje za tuzemske in mednarodne transporte Izvršuje vse posle lokalne in mednarodne špedicije, prevaža vse vrste blaga s kamioni in vprcžnimi vozili, vskladlščuje blago v lastnih skladiščih In opravlja vse usluge v zvezi s prevozom In oddajo blaga v Izvozu, uvoza, tranzitu in lokalnem prometu Lastne poslovalnice v Mariboru, Zagrebu, Rijeki, Jesenicah, Celju, Prevaljah, Novi Gorici in Beogradu Veletrgovina s prehranskim blagom nudi svojim cenjenim odjemalcem bogato izbiro prehranskega in kolonialnega blaga prvovrstne kakovosti in po najnižjih dnevnih cenah Vsem cenjenim strankam sporočamo, da se je podjetje »2ito« centrala s svojimi podružnicami v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in Kočevju s 1. X. 1053 reorganiziralo tako, da so iz zgoraj navedenih podružnic osnovana samostojna padjetja, in sicer: Trgovsko podjetje »MOKA« Ljubljana, Parmova ul. 33 Trgovsko podjetje »ZRNO« Maribor Trgovsko podjetje »ZITAR« Celje Trgovsko podjetje »KLAS« Kočevje Trgovsko podjetje »KLASJE« Kranj Predmet njihovega poslovanja je nakup in prodaja žitaric, stročnic in mlevskih izdelkov za grosistično omrežje in maloprodajalce. Bivša centrala »Žito«, ki je obdržala isto firmo, kupuje in prodaja v va-^ gonskih količinah vse vrste žitaric, mlevskih izdelkov, stročnic in slame. Uvaža in izvaža gornje blago po tozadevnih predpisih. Kot stransko dejavnoist prevzema v shranjevanje vagonske količine v to vrsto trgovine »padajočega blaga. Uskladiščuje v isvojih silosih in m-ehaniziranih skladiščih. Telefon: Trgovsko podjetje »Zlto« 23-141, 20-079 Uprava žitnih silosov 23-141 Direktor 20-377 Vsem delovnim kolektivom želimo mnogo uspeha v letu 1954 TOVARNA ZA ELEKTROTEHNIKO i N FINO MEHANIKO Proizvaja in promptno dobavlja vsem odjemalcem: TONSKI KINOPROJEKTOR NP 2 izpopolnjen eksportni tip — za normalni zvočni 35 mm — film za srednje in večje dvorane, z bobni za film dolžine 1200 m. Izpopolnjena konstrukcija naših kinopro- jektorjev omogoča prikazovanje tro- dimenzionalnih filmov, če uporabimo dva v ta namen opremljena projektorja. KINOPOJAČALNIK KO-04 je visoko kvaliteten pojačevalec, sestav- ljen od treh panelov. PRENOSNA TONSKA KINOAPARATURA OP-2 za ozki film 16 mm v treh priročnih kovčkih s projektorjem, kinopojačeval- cem in zvočnikom. Zahtevajte naše ponudbe! Izdelujemo vse načrte za opremo kino- dvoran in kino kabin. V VSAKO DVORANO KINOPROJEKTOR TOVARNE »ISKRA«, Izdeluje in nudi vse vrste vezalk,za čevlje; bombažne, športne, make in svilene Bombažne in svilene trakove Bombažne in svilene vrvice Elastiko vseh širin Elastične mrežice za ženska kolesa tovarna e 1 e k t re m a t eri a 1 a Črnuče pri Liubijani POSTA CRNUCE ŽELEZNIŠKA POSTAJA CRNUCE TELEFON: INTERURBAN LJUBLJANA 22-205 BRZOJAV: ELMA CRNUCE Serijsko izdelujemo: Instalacijski material: Stikala N/o in P/o, vodotesna sti- kala, vtične puše, vtikače, natikala, lestenčne in wecco sponke, okove E 27 in E 40, varovalne elemente, oklepne varovalke, števčne plošče, Pešel material in likalnike. Izolacijski material: Oljno platno in papir, bougier cevi, oljne trakove 10 do 30 mm širine. Transformatorje: Preizkusne transformatorje 220, 500 do 3000 V, zaščitne transfor- matorje prenosne in stabilne 220 24 V in 380 24 V; 80 VA — Apa- rate za točkasto varjenje: za varje- nje pločevine do debeline 6 mm — Aparate za obločno varjenje; do 200 A varilnega toka. Po naročilu izdelujemo: Specialne suhe transformatorje do učinka 100 kVA in napetosti 10.000 V. Suhe transformatorje za regu- lacijo razsvetljave v gledališčih. Neonske transformatorje 220 2 X 3000 V; 120 VA. V popravilo in previjanje prevzemamo vse vrste generetor- jev in motorjev. Slaséiearna in pekarna Jßeäina LJUBLJ.\NA, POLJANSKA C. 11 Nudimo vara v svojih poslovalnicah: I. »Jagoda«, Miklošičeva cesta 13 TI. Masarykova cesta 14 III. Trubarjeva cesta 76 IV. Trubarjeva cesta 25 vedno sveže slaščičarske izdelke in dnevno sveži kruh ORTOPEDSKO PODJETJE LJUBLJANA, VRAZOV TRG i Telefon 21-364 Izdelujemo vse vrste ortopedskili pripo- močkov in medicinske bandaže iz doma- čega in uvoženega materiala za vojne invalide, zavarovance socialnega zavaro- vanja in privatnike. iOVfiOa IEKST1LUIH IH USNJARSKIH POMO!lllH SREDSTEV LJUBLJAN.4, Zaloška 54 Brzojavni naslov: TEOL Ljubljana Telefon: centrala 20-064, direktor 20-042, komerciala 23-108 PROIZVAJA : Za tekstilno Industrijo: Sredstva za pranje, izkuhavanje in detaširanje Sredstva za barvanje, egaliziranje in aviviranje Sredstva za apretiranje in impregniranje Sredstva za maščenje in valjkanje Sredstva za oinakanje Sredstva za mazanje tekalnih obročkov in Cotton strojev Za usnjarsko Industrijo: Sredstva za maščenje usnja Sredstva za mehčanje usnja Za kovinsko industrijo: Antikorotično vrtalno olje Po želji odjenialcev dostavljamo podrobna navodila za uporabo, naš strokovni kader pa opravlja uvajanje izöellwv ali poskuse v laboratoriju Hoteli, restavracije, internati: Izdelujemo za vas vse vrste šte- dilnikov najnovejših konstrukcij in velikosti, ogrevalne mize, boj- lerje vseh velikosti, razne toplot- ne in ventilacijske naprave, razne kotle za kuho, pralne stroje in peči za slaščičarje. Gradbena podjetja: Izdelujemo stopniške ograje, pol- žasta stopnišča, balkonske ograje, železna ostrešja, tovorna dvigala, izložbe, železne portale, železna okna, okenska okrižja, strešna svetlobna okna, smučna vrata, ci- sterne, rezervoarje v poljubni ve- likosti iz železa in aluminija. Kmetovalci: Izdelujemo brzoparilnike, ročne in motorne gnojnične črpalke in po- pravljamo vse vrste poljedelskih strojev. Maribor, Glavni trg 7 Telefon 29 -46 in 31-44 V interesu vseh trgovskih podjetij je, da si pred nakupom ogledajo naše bogate zaloge tekstilnega blaga iz vseh tovarn Jugoslavije Vedno najnovejši vzorci! Nizka cene! Prvovrstna postrežba! Projektantsko podjetje izdeluje urbanistične projekte za urejevanje obstoječih in izgradnjo novih mest in krajev (industrij- skih, turističnih in ostalih centrov) in to regionalne, krajevne in zazi- dalne projekte — projekte splošne arhitekture — projekte za indu- strijske naprave — specialne pro- jekte za mlekarne — projekte za kanalizacijo — statiko za vse vr- ste konstrukcij visokih in nizkih gradenj Sedež podjetja je: LJUBLJANA, TITOVA C. la/III TELEFON 21-316 IN 23-062 GRADBENO PODJETJE REMONT IV LJUBLJANA. Kolezijska 4 TELEFON 22-393 i Gradimo stavbne objekte Izvršujemo vsa tekoča popravila na stavbah V svojem sestavu imamo lastne delavnice: ključavničarstvo, mizarstvo, zidarstvo, tesarstvo, ter kleparstvo in instalacije Med našimi deli je nova servisna postaja „Jugopetrola" ter novi „Figovec"l .s svojimi obrati Vič, Brdo in OpeiaLaiiJb J^an, LJUBLJANA Tržaška cesta 66 Strokovna popravila radijskih sprejemnikov, električnih kuhalnikov in peči ter vseh ostalih električnih termičnih aparatov KLEMENC VIKTOR LJUBLJANA, Čevljarska ul. 2 (pri Čevljarskem mostu) Telefon 22-086 Postrežba solidna in hitra! Trgovsko podjetje LJUBLJANA Masarykova cesta 5/II Telefon 20-570 in 20-745 s svojimi poslovalnicami na: DOLENJSKI CESTI 44, TESARSKI UL. 3, TRŽAŠKI CESTI 22, RIMSKI CESTI 21, VILHARJEVI CESTI IN V POLJU nudi cenjenim odjemalcem prvovrstni vi- solcokaloričnl rjavi premog vseh vrst za peči in centralne kurjave, velenjski lig- nit ter drva vseh vrst po najnižjih konkurenčnih cenah. Zahtevajte ponudbe! Solidna in točna postrežba! Pogrebni zavod ŽALE LJUBLJANA Telefon 21-961 Oskrbništvo pokopališča telefon 22-082 Vrtnarstvo in cvetličarna telefon 22-082 Pogrebi, prepeijave, oskrba grobov, venci in šopki Nestno gradbeno podietie Naribor TELEFON 26-34 in 27-38 Izvršujemo vse vrste visokih gradenj vključno z vsemi obrtniškimi storitvami po konkurenčnih cenah OBRTNA ZBORNICA LRS LIUBLIANA Komenskega 12 TeUien 21-762 predstavlja obrtništvo Ljudske republike Slovenije in povezuje vse okrajne obrtne zbornice na področju Ljud- ske republike Slovenije. Naloge zbornice so zlasti: sodelovanje z državnimi organi pri pospeševanju obrti, pri pravilnem izvajanju državne obrtne politike ter pri strokovnem, kulturnem in idejno političnem dviganju obrtniških kadrov; organizacijsko utrjuje okrajne in mestne obrtne zbornice; predlaga čla- ne za mojstrske izpitne komisije; vodi razvid o obrtni- štvu v Ljudski republiki Sloveniji; zbira, obdeluje in analizira statistične podatke o stanju obrtništva in svoje izsledke priobčuje Državnemu sekretariatu za gospodar- stvo Ljudske skupščine LRS. Organi Obrtne zbornice Ljudske republike Slovenije so skupščina, upravni in nadzorni odbor. Skupščino Obrtne zbornice LR Slovenije sestavljajo izvoljeni zastopniki okrajnih in mestnih obrtnih zbornic. SPLOŠNO GRADBENO P O O J E T J E direkcija Ljubljana Titova cesta 38 POSTNI PREDAL 240 TEKOČI RACUN NB LJUBLJANA ST. 604-T-34 BRZOJAVNI NASLOV: »SLOVENIJA-CESTE« — LJUBLJANA TELEFON: 21-807, 20-744, 23-505 Dejavnost: Graditev vseh vrst nizkih, visokih ter vodnih objektov. Dobavljanje porfirnega agregata v vseh granulacijah. Specialnost: Gradnja cest z raznimi sistemi vozišč, večjih mostnih konstruk- cij in predorov. Polaganje litega asfalta in asialt-betona. Podjetje INSIALACIJA LJUBLJANA Slomškova ulica št. 4 izvršuje: centralne kurjave toplozračne in klima naprave vodovodne instalacije stavbno kleparstvo ter strelovode TELEFON št. 20-933 in 22-96S