Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghcga 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Pia/./.a Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 /6464
Poštnina plačana v gotovini
tednik
LIST
Posamezna štev. 80.— lir
NAROČNINA četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b's S E T T I M A N A I, E
ŠT. 842
TRST, ČETRTEK 20. MAJA 1071, GORICA
LET. XX.
fffJOf/ ti a
Založba »Borec« v Ljubljani podpira načelno in gmotno pobudo, da bi izšla knjiga spominov in dokumentacijskega materiala o raznih ilegalnih puntarskih gibanjih slovenske narodne manjšine v Italiji od 1918 pa do druge svetovne vojne. To naj bi bila po zamisli uredništva te knjige neke vrste zgodovina »narodnoosvobodilnih bojev Slovencev in Hrvatov v Italiji v medvojnem obdobju«. To pobudo še bolj osvetljuje dejstvo, da je taista založba lani izdala knjigo »Preporodov-oi«, o upornem vrenju slovenskih srednješolcev Proti Avstriji, tik pred prvo svetovno vojno, in ki so jih tudi zadele zaporne kazni avstrijskega tribunala-
Ena najmočnejših in najbolj dolgotrajnih slovenskih ilegalnih primorskih organizacij pod fašistično Italijo, ki se je spoprijemala v ilegalnih podtalnih sabotažnih dejanjih in v pravem gverilskem bojevanju z oboroženimi fašisti, je bila T.I.C.R. Nastala je raznih brezimnih ilegalnih gibanj in organizacij in je v letih po Bazovici prevzela ime T1GR od ilegalne organizacije nn Pivki in na notranjskem Krasu, ker so obsežene v tej nekoliko romantični kratici začetne črke mest in pokrajin, ki so v njih prebivali pod fašizmom Slovenci in Hrvati v Italiji (Trst. Istra. Gorica, Reka).
O TIGR-u se v povojni Sloveniji ni pisalo. Zdaj pa zgodovina te organizacije zanima seveda primorske Slovence obakraj državne meje, pa tudi jugoslovanske narode, ker so vsa ta puntarska gibanja Slovencev in Hrvatov v Italiji med dvema vojnama, zlasti pa še vodilne ilegalne organizacije TIGR dokaz, kako je jugoslovanskim narodom, kjerkoli živijo, tudi zunaj državnih niej, prirojeno, da se upirajo, in da se zavojevalcem ozemelj, naseljenim po enem izmed jugoslovanskih narodov, ne obetajo nič kaj mirni časi pri takem puntarskem prebivalstvu.
Prav te dni pa poteka 30 let, kar je v Mali gori nad Ribnico padel v boju dne 13. maja 1941 eden izmed glavnih voditeljev TIGR-a Danilo Zelen. Bil je doma iz Senožeč na Krasu, študent strojne tehnike univerze v Ljubljani, ki se je od 1928 nenehno bojeval s skupino pravcih gverilcev po vseh krajih Primorske pod Italijo. V dveh velikih procesih (bazoviški 1930 in decembrski 1941 proti vsem slovenskim političnim skupinam v takratni fašistični Italiji) in še v drugih manjših procesih pred posebnim fašističnim tribunalom so grmeli fašistični državni tožilci, ob velikanskem protislovenskem in protihrvaškem hrupu vesoljnega fašističnega tiska, proti sabotažnim akcijam, atentatom, napadom s strelnim o-rožjem in atentatom proti prometnim sredstvom.
Danilu Zelenu se je posrečilo spraviti v enotno ilegalno skupino ne samo slovenske in hrvaške narodno zavedne ljudi, ampak tudi izrazito ideološke skupine katoličanov, komunistov in ljudi drugih političnih prepričanj. Sodelovanje Pinha Tomažiča, Dujca in drugih slovenskih pri-morskih komunistov nekaj časa pred ustanovit-
vEvr
Zadnji čas se v Italiji veliko govori in piše o poskusu fašističnega puča, ki ga je baje pripravljal Borghese s skrajno »zunajparlamentarno« desnico. Ta Borghese je nekam izginil, aretirali pa so skupino njegovih pristašev. Nekateri so videli v tem dozdevnem pripravljanju fašističnega udara veliko nevarnost za italijansko demokracijo, drugi pa menijo, da je vse skupaj zelo pretirano iz raznih posebnih političnih ozirov s strani nekaterih strank ali celo iz razlogov zunanje politike (Titov obisk, za katerega je bilo baje treba pripraviti protifašistično »vzdušje« ).
Pri tem pa se je treba vprašati, ali v Italiji in sploh v Evropi obstoji nevarnost za obnovitev fašizma? Popolnoma zanikati tako nevarnost bi bilo lahkomiselno, pretiravati jo pa je škodljivo. Da bi lahko prišel fašizem v Italiji ali v Nemčiji legalno spet na oblast, ni verjetno in je dejansko skoro nemogoče. Pač pa bi se lahko zgodilo, da bi prišel fašizem v Italiji ali v kakšni drugi državi na oblast z državnim udarom v primeru kake velike politične zmede, kot se začenja kazati v Italiji, ko vsak vleče na svojo stran in le še malokdo misli na celoto. V takih razmerah, ko bi izgledalo, da bo postala država plen skrajne, neodgovorne demakokije, bi se znalo zgoditi, da bi izkoristili priložnost skrajni desničarji ob pomoči vojaških krogov, politikov in gospodarstve-
vijo OF in narodnoosvobodilni boji seveda ni godila ideološko dogmatičnim duhovom. Že leta 1935 pa je izvršni odbor KPI v emigraciji, verjetno po navodilih Kominterne, podpisal pakt s TlGR-om, ki je v njem KPI izjavila, da priznava pravico do samoodločitve Slovencem in Hrvatom v Italiji. Mimo Grieca in Gennara je podpisal to izjavo še delegat KPI za Julijsko krajino Visintin, za slovensko ilegalno organizacijo pa Zelen in druga dva člana vodstva.
Ko je zbruhnila druga svetovna vojna 1939, je TIGR še bolj okrepil svoj boj prot fašistični Italiji, da bi opozoril nefašistične države na nerešeni problem slovenske in hrvaške narodne manjšine v Italiji.
Te dni se tridesetletnice Zelenove smrti v boju spominjajo Slovenci z ene in druge strani državne meje. Živ je skoraj še ves rod, ki je doživljal boj Danila Zelena, z njim sodeloval in občutil na svoji koži mučilno maščevalnost in sovraštvo fašistične Italije. Antifašistična Italija v emigraciji in podtalna v Italiji je poznala prav dobro Danila Zelena in njegovo ilegalno organizacijo, ki je bila eden izmed posebno krepkih členov antifašistične fronte italijanskih političnih strank proti fašistični pošasti.
Pozdraviti je sedanjo uvidevnost slovenskih u-radnih krogov, da znajo ceniti upornost Slovencev in Hrvatov pod Italijo med dvema vojnama. Saj so šli po stari tradiciji jugoslovanskih narodov.
nikov, ki bi podlegli paniki. To bi se lahko zgodilo tudi v kaki drugi državi. Taka država bi postala po fašističnem udaru kolišče tudi za druge fašizme v Evropi, ker bi se tam pripravljali, šolali in vežbali fašisti iz raznih držav ter bi dobivali podporo za svoj propagandni tisk in svoje akcije. Za prvo fašistično državo bi lahko sledila druga in tako naprej, kot pri širjenju kuge. To so dokazali dogodki med obema svetovnima vojnama. Zato je treba odločno preprečiti že prvi fašistični udar in s političnim prosvetijevanjem ter demokratično vzgojo dokončno odpraviti nevarnost fašizma, pa naj si nadene kakršnokoli ime in naj se pojavi kjer koli.
50 - letnica marežanskega upora
V	nedeljo, 15. Em., so v Marezigah, slovenski istrski vasi nedaleč od Kopra, slovesno obhajali 50-letnico znanega marežanskega upora proti fašistom. V dvorani Zadružnega doma je najprej bila slovenska seja koprske skupščine, ki se je je poleg drugih gostov udeležil predsednik slovenske vlade Stane Kavčič.
Predsednik koprske skupščine Miro Kocjan je kratko orisal razvoj koprske občine in celotne slovenske obale v povojnem času. Koper, ki je bil še do leta 1954 majhno in nerazvito mesto, šteje danes nad 20 tisoč prebivalcev ter ima sorazmerno močno indu strijo, razvit turizem in promet. Predsednik Kocjan je poudaril, da imata Koper in vsa slovenska obala velike možnosti za nadaljnji razvoj, in je tudi nakazal nekaj smernic, po katerih bo delovala koprska skupščina. Na sejii so podelili nagrade 5 občanom, ki imajo posebne zasluge na raznih področjih gospodarskega, kulturnega in sploh družbenega življenja.
Na velikem zborovanju, ki je bilo na prostem, je zatem govoril predsednik Stane Kavčič, ki je najprej poudaril velik moralno-po-litični pomen marežanskega upora za ves protifašistični boj slovenskega ljudstva na Primorskem in tudi v ostalih slovenskih pokrajinah. Kavčič je nato omenil sedanji politični in gospodarski položaj v Sloveniji ter Jugoslaviji ter naglasil pomen ustavnih sprememb za nadaljnji samostojnejši razvoj posameznih jugoslovanskih narodov, kar je tudi jamstvo za utrditev jugoslovanske samou-pravljavske skupnosti same. Na koncu pa je kot poslanec koprskega področja govoril o perspektivah nadaljnjega razvoja slovenske obale.
Proslava 50-letnice marežanskega upora je bila združena 'S proslavo 30-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte.
MSVETI I
Politični odnosi med Was h ing tonom in Pekingom se nahajajo že kaka dva meseca v stanju ipopuščanja in medsebojnega iskanja. To napol uradno NTixonovo politiko pozdravljajo z velikim veseljem tudi nekatere socialistične države, članice varšavskega pakta.
Med te države spada tudi Romunija, katere voditelji vztrajno poudarjajo pravico vseh držav do samostojne politične linije in sebi prikladne uprave na vseh stopnjah, še posebej se za tako samostojno smer i nza nevmešavamje v notranje zadeve drugih držav zavzema romunski ministrski predsednik Oeaiusescu, ki je imel pred nedavnim časom tudi daljše razgovore z ameriškim predsednikom Nibconam. Romunija in Združene drža. ve so navezale tesne jše [politične'in trgovinske zveze. Obenem je Causescu nagovarjal Ni-xona, naj čimpreje naveže široke in tesne stike s Kitajsko, čeprav predstavlja druga kitajska republika, Formoza, ovire za te stike.
Obe svetovni velesili, Amerika in Kitajska, morata poiskati skupno politično pot v interesu svetovnega miru, trdijo romunski in drugi državniki. Opozarjajo tudi na 'stalno rastočo moč Sovjetske zveze. V Sredozemlju ima veliko vojno mornarico, v Indijskem oceanu in na Cejlonu številna letalska oporišča. V sodljivih izstrelkih je pa baje že prehitela Združene države.
SAMO V ZNAMENJU POLITIČNEGA REALIZMA
V Vidmu je izšla prva številka nove revije za kulturne, politične in gospodarske zadeve naše dežele »II Punto«. U-reja jo Carlo Alberto Bonesi. Revija bo izhajala mesečno. Letna naročnina znaša 5000 lir. Revija prinaša med drugim članek o vprašanju nekdanje cone »B« po Titovem obisku v Rimu in meni, da je treba pri dokončni rešitvi tega vprašanja realistično izhajati iz dejstva, da je Italilja izšla iz druge svetovne vojne kot premaganka, Jugoslavija pa kot zmagovalka, in da se upošteva politično težo o-beh držav in da gre predvsem za to, da prebivalstvo na obeh straneh prispeva k skupni blaginji. Ne sme se popuščati nacionalnim skrajnežem.
X OPOMINI
Oglašajo se pa v samih Združenih državah glasovi proti taki politiki. Obrambni minister je prav odločno nastopil proti zbliža-nju Amerike s Kitajsko. Nixona opominja, naj ne naseda sirenskim glasovom o splošnem bratstvu.
Ce bodo Združene države vzpostavile kake trgovinske stike s Kitajsko, pravi minister Laird, bo Mao že na kakšen način dobavljal ameriško blago Sovjetom, ki se 'bodo še bolj okrepili v tekmi proti Ameriki.
Po mnenju večine svetovnega tiska so pa prav take spodbude, kakor tudi opomini za odnose med Belo hišo dm Kitajsko še pre-u ranjeni.
OPOZORILO AVTOMOBILISTOM
den naših zvestih bralcev iz dolinske občine nas je opozorili na prdblem. 'kii zadeva avto-bornih ste. ki 'so kakorkdli telesno ovirani1 (s hibami, protezami 'M.) Prt rednii revizifji vozniških dovoljenj se namreč dogaija, da taki ovto-mobihsti oidlalšaljo s pregledi in se javijo pri It. Avtomobilističnem 'kiubu šele malo- pred iizte-kom roka. Toda dd tam, jih poSlijeljo na specialne zdravniške preglede, k'i se lahko zavlečejo tudi za mesec dnli din še preoelj več. V vseh tem času pa ne smejo vozltji avta dokler ne dobe pozitivnega zdravniškega potrdila.
V interesu takih avtomobilistov je torej, da se vedno čiimprej prijavijo za preglede lin da imaijo tako dovolj časa za vse zdravstvene preglede, preden se izteče rolk veljavnosti vozniških dovoljenj.
V imenu vseh talkah avtomobilistov se zahvaljujemo bravcu, ki 'tudi sam spada v to kategorijo voznikov, za prtljažno opozorilo.
Uredniktvo
ŠOLSKI ZAKLJUČEK
Po vsej državi se bo letošnji šolski pouk končal dne 9. junija, šolske klopi bo zapustilo štiri milijone 900 tisoč osnovnošolskih otrok, dva milijona 600 tisoč dijakov nižjih in en milijon 500 tisoč višjih srednjih šol.
Zaključna ocenjevanja bodo borala biti objavljena že 13. junija. Naslednji dan so na vrsti izpiti na osnovnih in nižjih srednjih šolah. Mature se bodo pa začele dne 1. julija. V vse j državi je zanje priglašenih 235 tisoč kandidatov iz višjiih srednjih šol.
RADiO TRST M
♦ NEDELJA, 23. maja, ob: 8 30 Kmetijska cd-daja; 9.00 Sv. maša. iz župne cerkve v Rcljainu;
9	45 Glasba za harfo; 10 00 Mercerjev godalni orkester; 10.15 Poslušali boiste; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaija za naijmlaljše; 1135 Rimgairafa za na še malčke; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Na božna glasba; 12.15 Vera in naš čas-, 12.3° Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kdaij, zakaj...; 13.30 Glasba ipo željah; 14.45 Glasba diz vsega sveta; 15.30 R. Simoni »Zaton«. (Prevedla J. Kosmačeva - RO); 17.40 Revija zborovskega, petja; 19.45 Bednarik »Praltika«; 19.00 Lahka glasba;
19.30 Filmska glasba; 20.00 Šport; 20.30 Naši kraji in ljuidije v slovenskii umetnosti; 21.00 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba.
♦ PONEDELJEK, 24. maja, ob; 11.40 Radio za šote (za srednje šote); 12.10 Pomenek s poslušav-kami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13-30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški malndoltaski ansambel; 17.20 Za mlade pošlušavce: 18.15 Umetnost, 'književnost in prireditve; 18.30 Radio za šole (za srednje šole); ll8-50 Deželni skladatelji. Kogoj: Andante (vidliinist Ozim, pianist Lipovšek); Samospevi (sopr. Olga Jež, pianist Jakob Jež); 19.10 »Odvej nik za vsakogar-; 19.15 Zbor »Antonio Illers berg«; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Glasbene raz glednice; 21.00 Kulturni Odmevi; 21.30 S loven 9ki solisti.
♦ TOREK, 25. maija, db: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Bednarik: »Pratika«; 12.25 Za vsako-gar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za milaide pošlušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Otroci ip>ojo; 19.10 Zgodbe iz življenja v laidjedeloici; 19.25 Mešalni zbor »Ldjze Bratuž* iz Gorice; 19.40 Glasbeni bestJsellerji; 20.00 Šport:
20.30 Donizeitti: »Ljubezenski napitek«, opera v 2 dejanjih.
♦ SREDA, 26. maja, ob: 11.40 Radio za šole (za
I.	stopnjo osnovnih šol); 12.00 Pianist Garner; 12.10 Brali smo za vals; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13-30 Glasba po željah; 17 20 Za mlade poslušav ce; 18.15 Umetnost; 18-30 Radio za šdle (za I stopnjo osnovnih šol); 18.50 Koncertisti naše dežele; 19.10 Higiena ta zdravje; 19.20 Jazzovsk) ansambli; 19.40 »Gor ta dol po sred’ vas'i«; 20.00 šport; 20.35 Sirnf. koncert; 21.20 Za vašo 'knjižno polico.
♦ ČETRTEK, 27. maija, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Saksofonist Coleman, 12.10 Po društvih ta krožkih: Prosvetno društvo »Srečko Kosovel« iz Ronk; 12.2'5 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glaislbapo željah; 17.20 Za mlade 'pošlušavce; 18.15 Umetnoist;18.30 Ban: Srečko Kumar iin njegov zbor; 19.10 Pisani balončki, rad. 'tednik za najmlajše; 19.30 Izbrali 'smo za vas; 20.00 Šport;
20.35 R. di S. Secondo: »Poveljnik morija ta duš«. (Prevedla N. Konjedičeva - RO); 21.35 Zalbavni orkester itaTiijaniske Radiotelevizije; 21.55 Nežno ta tiho.
♦ PETEK, 26. maija, ob: 11.40 Radio za šdle (za II stopnjo osnovnih šol); 12.15 Slovenska ljudska u-metmost ta obrt,; 12.20 Za vsakogar nekalj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za milade pošlušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Raidio za šole (za II. stopnjo o-snovnih šol); 18.50 Soiddbnli sloveniSki skladatelji', 19.25 Vdkalmi kvartet ta tercet vodi Vrabec; 19.40 Novosti v naši diskoteki; 20.00 Šport; 20.35 Gdspo-darstvo ta delio; 20.50 Koncertt operne glasbe;
21.35 Folklorni plesi.
♦ SOBO'TA, 29. maija, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Veseli matirvi; 12.10 Tone Penko: Skrivnostni svet žuželk; 12.25 Za vsakogar nekaj;
13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; T5:55 Oddaija za avtomobiliste; 16.10 Operetne melodije; 16.30 Dekameron »Martellino« (G. Boccaccio - A. Budal - L. Reharjeva). Izva-jaljo diljaJki Slovenskih višjih srednjih šol v Trstu; 16.50 Znani pevoi; 17-20 Za milaide pošlušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Nepozalbne melodije; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Otroški z!bor RTV Beo grad; 20.00 Šport; 20.50 »Probleme je treba reše vati zakonito ta po predpisih* (M. Pugelj B Grabner - RO).
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. • Reg. na sodi šču v Trstu dne 20. 4. 1954, štev. 157 • Odgovorni urednik: Drago Leglša »Tiska tiskarna Graphls,Trsti
Mednarodno srečanje
V Portorožu se je zaključilo večdnevno mednarodno srečanje Pen Kluba, svetovne pisateljske organizacije. Priredil ga je slaven, ski center Pen Kluba, udeležilo se ga je 240 pisateljev iz 34 držav, ti so pa predstavljali še večje število centrov, kajti pisateljska organizacija ni organizirana po državah ampak po literaturah. V Sloveniji se je vrši! že leta 1965 mednarodni kongres na Bledu. Tokrat je šlo za občasno srečanje, kjer razpravljajo o literaturi in položaju pisatelja v svetu. Tema, ki je privabila toliko odličnih udeležencev, je 'bila posvečena vprašanju: »Zakaj pišemo?« Vprašanje so razčlenili na štiri okrogle mize. Znani filozof in pisatelj Avstrijec Ernest Fischer je govoril o ustvarjalnem pisanju kot subjektivnem izrazu ali kot sredstvu moralne in socialne akcije. Hrvat Antun Šoljan je predsedoval okrogli mizi z naslovom: »Pisanje kot negacija smrti«,
Pen Kluba v Portorožu
»Trajnost kot kriteriji vrednotenja«. Ameriški pisatelj in predsednik ameriškega Pen Oluba Charles Flood je govoril o vprašanju, ali je književnost nadomestilo za religijo in moralne sisteme, medtem ko je francoz Rob-be-Grillet orisal temo: »Ustvarjalno pisanje kot sredstvo za navezovanje stikov skozi čas in prostor«.
Debat se je odeležilo zelo veliko število pisateljev. Vendar, poleg izredno bogate tematike in doprinosa posameznih pisateljev v diskusijah, so bil i plodovi ti tudi stiki med udeleženci različnih svetovnih nazo rov, ki so prišiti iz različnih kulturnih okolij in političnih ustrojev, še zlasti pomembna je bila prisotnost močne ruske delegacije. Rusi niso člani Pen Kluba in se zelo redko udeležu jejo — kot opazovalci podobnih prireditev. Značilno je to, da so se zadnjič (nadaljevanje na 6. strani)
Odprto /tlamo:
Slovenski dijaki o radiu Trst A
Kot smo sporočili prejšnji teden, objavljamo tokrat odprto pismo, ki so nam ga poslali dijaki slovenskega klasičnega in znanstvenega liceja v Trstu o slovenskih oddajah tržaške radijske postaje, ker se nam zdi obravnavana tema izredno zanimiva in važna. Prav bi bilo, če bi nam o istih argumentih pisali tudi naši bravci, saj bi vodstvo tržaške radijske postaje pri bodočem programiranju na tak način razpolagalo z željami širšega kroga svojih poslušavcev■	Uredništvo
Ob okupaciji smo izrazili tudi svoje kritike do ustanov, ki poleg šole nosijo glavno odgovornost za slovensko kulturno Stvarnost na Tržaškem. To pismo je sad našega tedanjega in poznejšega dela.
SlovenSki Radio po našem mnenju ne ustreza dovolj pričakovanjem in Vlogi, ki mu je dodeljena v okviru manjšinskega življenja. Priznavamo, da se je naša postaja že precej izboljšala in da to tudi stalno skuša, vendar še vedno opažamo hude 'pomanjkljivosti. Morda naša kritika laihko prispeva k razširitvi slovenske radijske publike. Zaivedaimo se, da je naša postaja močno vezana in odvisna, ter da je njena svoboda dokaj omejena, je pa tudi res, da se mora vztrajno in Odločno boriti za lastno avtonomijo. Vsaj v notranjih odnosih pa mora pokazati težnjo k sodobnejšemu in manj togemu upravljanju.
Naša osnovna in glavna kritika velja načinu oz. Sistemu upravljanja na slovenski postaji. Vsi sodelavci bi morali imeti določeno avtonomijo ih s tem pravico do isodbe iri selekcije. Kvalitetna uprava ne pomeni samo vrha, k!i (Si pridržuje vso in edino pravico do programiranja, odločanja to zavračanja. Pomenli 'predvsem široko razvejan, svoboden in sposoben krog urednikov, časnikarjev, .režiserjev, asistentov in napovedovavcev. Ali kraitko- radio ne srne biti mehanizem, kjer prihajajo navodila od zgoraj, ampak široka ta sposobna delovna Skupnost.
Vse do danes smo v programih 'pogrešali več svežine, aktualnosti din odprtosti. To je lahko odvisno od vodštva, sodelavcev in osebne odgovornosti osebja, predvsem pa od načina delovanja celotne postaje. Uprava, kjer ima glavno besedo le nekaj oseb, ne more dati kvaliteti programov tistega lica, ki bi jii ga dalo isodobno, skup no delo, kjer iima vsak posameznik možnost, da uveljavi svojo osebno kompetenco, ne pa da le odigra uradno mu dodeljeno Vlogo, preko katere jo vsak korak, beseda ali ukrep zamah v prazno, ker to ni več njegova ištvar. Kajti vsakdo, ki pove svoje mnenje, mora biti upoštevan.
Naj preidemo zdalj k posameznim oddajam. Tudi tu velja: v mejah avtonomije je treba nare ditl čim več in težiti k samostojnosti.
l. Slovenska poročila naj ne bodo 'pomanjkljivi ta kdaj spremenj eni 'posnetki 'italijanskih po. ročil, vsaj enkrat na dan naj bodo daljša to izčrpnejša, obsegajo naj torej vesti, iz vseh pod ročtij slovenskega kulturnega, političnega ta gospodarskega žiVijenlja. Večja pažhja naj se posveča slovnici ta izgovarjavi.
2. Oddaje s socialnega in političnega področja tPregled tiska, Teden v Italiji) so v taki obliki! ta na taki ravni brez smisla. Nekaj minut na ban zahtevnega poslušavca ne more zadovoljiti, sj je problematika široka ta kampleksna. Časnikarski oddelek (ali kdor to pripravlja) pa s tem važnim momentom pomete z nekaj citati iz dnev nega 'tiska ter z nekaj suhimi sestavki. Pogreša mo direktnih posegov, debat ta sploh bolj živega In prizadeltega nastopa, kar bi govorilo o razgle danosti ta kompetenci Odgovornih.
3. Oddaje o kulturnih dogodkih se pogosto omejujejo na gOlo taformaJtivnost. Krog sodelav cev je preozek, nemogoče je, da bi sam zmogel
ustvarjati reaJlno ta pisano podobo kulturnega življenja.
Najmočneje čutimo pomanjkanje angažiranih in temelljlitih ocen tudi tujih knijiig ta revij name sto pogostega površnega citiranja ta kratkih obnov. (Vneseni bi lahko bili odlomki1, daljši 'pogovori z avtorji in bralci 'itd.) Dalje te oddaje ne nudijo celostnega pogleda na kulturno dogajanje pri nas, v matični domovini ta v evropskem ter svetovnem prostoru, ta to predvsem Sz dveh raz logov: najprej so prekratke ta preredke, drugič pa niSo široko načrtno zasnovane ta dajejo Vtis zlepljenih, z raznih koncev neorgansko polovi)e nih vesti. Vse bi moralo biti bolj živo ta temelji tejše.
4. Kratki sestavki, kot so govorjena enciklopedija ta ostali, ki se baVijO z znanoštjo, so pre več razdrobljeni in preredki. Morda bi bilo- bo Ije določiti Stalen večerni čas za to ta združiti več snovi. Vsaj mi bi laže ta bolje sledili.
5. Otroške oddaje. Za otroke vlada odločno premalo zanimanja. Dvomimo, da je vodstvo kdaj skušalo priltli v direkten stik s 'to naj mlajšo publiko, otrok se vendar ne bo sam odločil ta na pisal pogumno pitano o svojih željah. Trenutno imajo pravljico enkrat na teden ta otroško od dajo eno. Kak'o se bodo naučil pošlušdti ta vzlj u biti 'slovenski spored? Tega se tudi pozneje ne bodo privadili. Primeren bi bil sestavek vsak večer, recimo zgodbica za lahko noč ta Otroške pesmi. Ob tem bi lahko razpisali natečaj ali po vabili k .sodelovanju nove, mlajše sodelavce.
Glede izbora nedeljskih praVIjiičrtih iger bi bilo treba bolj pazUtj na vzgojo sooiallnega čuta Otrok.
6. Glede mladinskih oddaj bi se lahko razpisali. Predvsem čakamo na možnost, da bi imeli take oddaje, kot jih sami želimo, ne takih, kot drugi mislijo, da jih želimo. Večina mladih je že navezanih na italijanske programe 'in ražlogov gotovo ne manjka.
a) niso dobre mladinske oddaje že zato, ker zaradi nagrad prihajajo mnoga pisma ta odgovori.
b) nii rečeno, da mora biti mladinska oddaja u-smerjena strogo zabavno, da bo mlada in priljubljena.
c) prej je mlada oddaja tista, ki je posvečena mlademu doraščajočemu človeku, se z njo u-kvairjajo psihologi, socialMi delavci, starši in mladina sama, ki navaja k razmišljanju. Treba je uskladiti razvedrilo z zahtevnim programom, a vedno na visoki ravni.
7. Dramske Oddaje. Med temi 'je odločno prevelik izbor iz Italijanskih del, več bi bilo treba novejših, pa 'tudi klasičnih-domačih ta tujih. V celoti 'izbor na zadovoljiv, na mesec slišimo pretežno dve igri, Ikli nas vsebinsko pritegneta. Kri-tiičnejši ta zahtevnejši izbor je res potreben. Tudi igralska izvedba često ni prepričljiva ta izdelana. RO ni številen, med middiitai je gotovo mnogo talentov, ki bi ga lahko okreplili. A kakšno realno možnost imajo, da pridejo zraven ta se igralsko izoblikujejo? V to smer uradno ni bil storjen še noben korak. (Sicer ne vemo, kdo o tem Odloča). To, kar so študentske oddaje, je prej priložnosten izbor igralcev ta diletantstvo
kot pa vzgoja mladega kadra. Na splošno daje dramškl spored razen nekaterih 'izjem 'na visoki ravni Vtis enoličnosti. Večkrat RO 'logično- ne more 'iz puhlega dela ustvariti umetnine, pa tudi drugače eden ali dva režiserja in išta skupina igralcev ne morejo temeljito 'naštudirati prav vsake oddaje, saj je teh več na teden. Preveč je ponovitev! Isto velja za SG-
8. Glasbene- oddaje. Nedvoumno je glasbeni program pester, a kriterij 'izbire je često drugačen od -našega okusa. Glasbenih oddaj ne poslušajo samo strokovnjaki, zato nas zanimajo predvsem vzgojno-glasbene oddaje, zato so- nam všeč tiste, ki jih 'pripravlja J- Ban. Želimo manij celih oper, raje en večer 'lepših odlomkov s komentarjem. Odločno -premalo 'je narodne glasbe in zborovskega Slovenskega petja. V primerjavi z 'lahko glasbo ta -tujimi pesmimi 'je naše petje 'potisnjeno na zadnjo stopnico. Morda bi se dal napraviti tudi ciklus predavanj o narodni pesmi, da bi jo spoznali v njeml umetniški ta zgodovinski velja-vi. Na splošno 'bi se uredniki glasbenih oddaj morali ozirati predvsem na to, da. posredujejo glasbeno ktaturo na dostopen način 'ta 'jo naredijo privlačno.
9. Športne oddaje. Potrebujejo ure'dnika s široko športno kulturo ta razgledanostjo. Za naše zanimanje so 'prekratke in včasih prav nerodno sestavljene. Največkrat so športne novice povzete 'iz nedirektnih virov ta torej niso več zank mlive in aktualne. Samo slovenskemu športu bi
(Dalje na 7. strani)
Pisma uredništvu
Dragi Igor!
Midva se že toliko poznava — mislim še iz časov ADRIJE — da lahko govoriva na isti valovni dolžini ta ne na kaki razdalji 'stari-mladi. Razen tega se mi zdi, 'da je mdjih osem zim spričo današnje podaljšane življenjske dobe prekr-helk zid, da bi ga z mladostnim elanom, ki mi ga daje pred petimi tedni rojena hčerka, ne mogel prebiti. Prijatelj, 'k'i v čaisu koraka še za Teboj iin sedi z nama v svetu, me v tem prepričanju potrjuje: z njim se zelo ddbro razumem. Toliko v pdjasniio, zakaj še oglašam na Tvoji mladinski strani.
To pismo pa Ti pišem zato, ker me je Tvoj zadrtj® nepodpisani članek (prepričan sem, da je ime pomotoma izpadlo ali zašlo pod drugi članek na isti strani) nekoliko■ prizadel. Prizadel me je prav zato, ker se kolikor toliko že pozna v-a. Zdaj, 'kot veš, teče že drugo leto, kar spet sodelujeva nekje na istih okopih. Oba sediva v istem svetu SS, v katerega sva bila izvoljena In vendar, glej, napisal si članek, v katerem govoriš o »narta politikih« ta govoriš o pričakovanjih, o kritiki, o tveganju, k-ot bi ne sedel 'tudi Ti v ‘tistem svetu. Nam, svoj-im kolegom, deliš nauke to kritike, od nas nekaj pričakuješ. A Ti Si vendar tudi v svetu! Ne vem, zakaj tistih kritik in pričakovanj ne sprožiš tam! Zabarikadiraš se enostavno za »diskusije« ta »publicistiko« in govoriš o stvareh, kot da bi Ti ne bil poleg. Ne vem, zakaj problemov, ki so po Tvojem tako pekoči, ne sprožiš v -svetu. Kritizirati ta gledati iz neke -razdalje na skupr.oist, v kateri sodeluješ, se mi zdi nepošteno do nais.ki se v taisti skupnosti truditao — tudi v Tvojem imenu.
Končno, govoriti o besedah, ki da so na občnem zberu »pjudale v -prazno« — ker Si, že tako zapilsal — to je lahko samo Stvar vtisa. Morda je kdo drugi imel drugačen vtis ta se mu je zdelo, da so bile drugačne besede tiste, ki' iso par dale v prazno-. Toda 'tudi o tem bi moral soditi kdo drugi iz večje razdalje. O tem ne moreva presojati midva, ki sva na Občnem zboru sedela in sodelovala.	MARIJ
Tvoj kolega v svetu
Važna seja treh občinskih uprav
Prisotni so sklenili povabiti konzoroialno skupščino, naj čimprej prične razpravljati in sklepati o novem pravilniku za tehnično službo, in sicer na osnovi priporočil in smernic, ki so bile predmet razprave na posvetovalni seji občinskih predstavnikov. Sklenjeno je dalje bilo, da bodo o tem vprašanju razpravljali in sklepali občinski sveti.
Udeleženci so nato poslušali poročilo predsednika Kraškega vodovoda Srečka Colje o stanju dobave vode na območju konzorcija. Iz poročila izhaja, da je to stanje pred dnevi postalo kritično, zaradi česar je predsednik sporočil, da bo konzorcij toplo priporočil s posebnim razglasom uporabnikom, naj ne namakajo vrtov, naj ne perejo avtomobilov in naj vsi varčujejo z vodo. Po poročilu predsednika Colje bi ta omejitev trajala okrog 45 dni, ko se bodo zaključila dela za izpopolni-) tev vodovodnega omrežja, ki so v teku. i
Nabrežina SESTANEK ZA ŠOLSKE PREVOZE
V	torek, 18. t.m., so se na županstvu v Nabrežini sestali predstavniki občinske uprave, srednjih šol in staršev učencev s teh šol. Med drugimi so se seje udeležili župan dr. Drago Legiša, ravnateljica slovenske srednje šole prof. Ivana Antonini, ravnatelj italijanske srednje šole prof. RimalMi in predsednik šolskega patronata Remo De Angeli«.
Prisotni so temeljito proučili vprašanje brezplačnega prevoza učencev v šolo, ki ni billo doslej zadovoljivo rešeno. Predsednik šolskega patronata je pojasnil vzroke, zaradi katerih ni bilo doslej mogoče vprašanje prevoza tako urediti, kot ustreza potrebam učencev in šole.
Po daljši razpravi je bilo na seji sklenjeno, da bo šolski patronat s pomočjo občinske uprave zagotovil brezplačni prevoz učencev v šolo do konca šolskega leta, medtem ko je bilo prej javljeno, da bo to trajalo do srede tega meseca. Sklonjeno je dalje bilo, da bo šolski patronat s sodelovanjem Občinske u-prave čimprej sestavil podrobnejši načrt za prevoz učencev v šolskem letu 1971-72. Načelno je bilo tudi sklenjeno, naj se za to službo nabavita dva šolska avtobusa.
‘Polemika okoli „Mosta"
V	ponedeljek, 17. maja, t.m., so se na županstvu v Zgoniku zbrali rja skupni posvetovalni seji Občinski predstavniki iz Zgonika, Repentabra in Devina - Nabrežine. Za zgoni-ško občino sta se seje udeležila župan Jože Guštin in podžupan dr. Jan Godnič. Za repen-taborsko občino so bili prisotni župan Mihael Guštin, odbornik Ivan Kutin in svetovalec Karlo Guštin. Za devinsko . nabrežinsko občino pa sta se seje udeležila župan dr. Drago Legiša in odbornik Vittorino Caldi. Prisotni so dalje bili predsednik Konzorci ja za tehnično, zdravniško in živinozdravniško službo Ferruccio Šuc, predsednik Kraškega vodovoda Srečko Colja, vodja konzoi cialne tehnične silužbe inž. Fulvio Uxa in občinski tajnik za Devin - Nabrežino in Zgonik dr. Mario Ger bimi.
Na seji so vzeli v pretres delo in naloge konzorcija za tehnično službo ter razpravljali
o	možnostih take preureditve konzorcija, da bi bilo njegovo delo bolj učinkovito in bolje ustrezalo potrebam in zahtevam razvoja vseh treh zainteresiranih občin. V tej zvezi so proučili osnutek novega pravilnika za skupni tehnični urad, ki med drugim predvideva razširitev sedanjega organika in razbremenitev določenih manjših dolžnosti, ki naj bi jih od. slej opravljale neposredno občinske uprave same.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB
Trst, Ul. Doinizetti 3-1.
VERA IN LJUBEZEN V POTROŠNIŠKI DRUŽ BI je naslov predavanja, (ki ga bo -imel v soboto. 22. maja, urednik Ognjišča FRANCE BOLE.
Začetek ob 19. Vabljeni vsi!
— o —
KONCERT MARIJINIH PESMI NA VEJNI
V	nedeljo, 23. malja, na praznik Marije Matere in Kraljice, bo ob 16.30 v svetišču na Vejni sv. maša in po maši koncert Marijanih pesmi.
Koncert, ki ga prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu, je mišljen kot prispevek, k pri pravam na svetovni m arij otoški kongres, ki bo prihodnjega avgušta v Zagrebu.
— o —
ŠOLA GLASBENE MATICE - TRST
V	soboto, 22. maja, Ob 20.30 v mali dvorani Kul-turega doma
I. ZAKLJUČNA AKADEMIJA
Na sporedu bodo 'Skladbe za solopetlje, klavir, violino,klarinet, in mladiniSki pevski zbor »Kra ški 'slavček« iz Devina - Nabrežine.
II. ZAKLJUČNA AKADEMIJA
bo v sredo, 26. t.m., Ob 20.30.
Vljudno vabljeni!	Vstop	prosti
— o —
Prosvetni društvi Tabor z OpčJin iin Ivan Grbec iZ Skednja priredita v nedeljo 23. t.m. ob 18. uri v Kulturnem domu
RIBIČIČEV VEČER v (počastitev spomina našega uspešnega mladinskega pisatelja Josilpa Ribičiča.
Na sporedu 'bosta dve mladinski igri: dvode jainka Škrati in enodejanka Čudodelna srajca. Uvodno besedo bos pregovorili Miroslav Košuta.
V	zadnji številki Mladike (5-1971) ih Novega liista (13.5.71) sta izšla dva zapisa o revi/ji Most. Zapis v Mladiki je podpilsal pisec pod psevdonimom »Ko«, zapis v Novem listu v rubriki Mladinske skupine pa Igor (aias vsem znani Igor Tuta).
Nimamo navade, da bi Odgovarjali svojim kritikom, venldar se nam v tem primeru zdi potrebno, da na omenjena zapisa pribijemo nekaj dejstev in izrazimo nekaj svojih misli, to pa zato. tukajšnjo javnost glede vsebine in ciljev naše re-ker utegneta zapisa dokaj (napačno informirati vilje.
Ugotavljamo, da je osnovna teza v obeh zapisih zelo ipodoibna. Odtod tudi naš skuipen odgovor Obema piscema, ki očitajo Mostu, da ni re-vtilja, »ki bi živela iz naše stvarnosti za naše potrebe« oziroma, kakor piše »Ko« v Mladiki »komu je revija namenjena: slovenskemu ali italijanskemu Občinstvu?«. Reviji se nadalje očita še to, da teži na eni strani preveč v »določeno ljubljansko duhovno revščitno«, na drugi strani pa v »tržaško provincialno kulturo«. Namesto teh »grdih« in »nevarnih« teženj, ki nam jih očita Tuta, bi se morali zamisliti, »kaj si želi naš tukajšnji človek in kakšno revijo bi mu bilo treba ponuditi«. Končno »revija bi morala zoipet osvojita svOj prvotni napredni in krščanski koncept, da bo 'lahko spet postala zanimiva za tukajšnjega bravca«.
Ob takšnem pisanju si ne moremo kaij, da se ne bi spomnili tiiStih Prešernovih verzov, kjer pisar uči učenca, kakšne verze naij piše, da bo sprejel in čislan Od svojih sorojakov:
»Od mene pesem vsaka je prekleta, ki nima prav iSkvvenSkega imena, naj še tako prijetno bo zapeta.«
In pa
»bom pel: gosenice kaj na repo vair’je, kak’ prideluje se krompir najiboffiji; kako odpravljajo se ovcam garje preganjata ušivim glavam gnide, loviti miš’ učil bom gospodarje«.
Tako Prešeren pred stopetdesetimi leti. Podo ba je, da Obstajajo v naši zgodovini neke osnov-
ne silnice, ki se kljub napredku od generacije do generacije ponavljajo.
Namreč, če vzamemo v roke štiri številke Mosta, ki so izšle v zadnjem, najbolj kritiziranem letniku, in malo pregledamo gradivo v njih. najdemo spilse, o katerih lahko z mirno velstjo rečemo, da obravnavajo problematiko našega vsakdanjega kulturnega in političnega dne, Od razko-danjega kulturnega im političnega dne, od razgovora z občinskim odbornikom Rafkom Dolharjem, do rubrike »Med miltom In Stvarnostjo«, v kateri Vremec skoraj izključno Obravnava domačo zamejsko problematiko, seveda s svojega osebnega: zornega kota (v informacijo nekaj naslovov iz te rubrike: Mitični fevet Prešernovih proslav, ARCI ali volk v ovčji koži, Škoda je vsakega talenta, Proslava zavetnika časnikarjev v Trstu in Gorici, iitd.), pa še Lokarjevo rubriko »Med revitjamii, knjigami in ljudmi« (Trie-ste št. 88, Introduziione a Trieste, Problemi št. 86 in Novi lilsit 12. marca 1970, Tuj tisk o nas itd.), pa do dvojezičnih tekstov, ob kalterem se spotikata oba kritika, ki pa po našem skromnem rnne-nj u gredo v živo tukajšnje najbolj .pereče kulturne problemaltike. Gre za poskuls dialoga z Italijani o 'stvareh, ki zadevajo obojestranske interese, o katerih se v Skupnih forumih dosedaj ni dosti govorilo. Mišiiimo, da ni vzdržna teza, da bi bilo moč dliialog o meji alli pa vprašanje funkcije tržaškega prostora spraviti med »grde in nevarne« poskuse ali pa med Stvari, ki so sad po oni strani »določene ljubljanske duhovne revščine« po drugi Strani pa » tržaškega provincialnega uboštva«.
Ne vemo, če tudi Lino Legiša spada med »določeno ljubljansko duhovno revščilno«, vsekakor se nam zdi, da so njegove milsli o funkciji tržaške kulture, ki jiih je iznesel na lanskoletnem srečanju učiteljev iz vse Slovenije v Novi Gorici, katere je komentiral in delno povzel Primorski dnevnik (4.10.1970), aktualne in vredne upoštevanja. Citiramo: »Ko je dr. Lino Legiša sklepal svOje razmišljanje o deležu Primorske v slovenski besedni umetniški zakladnici, je začutil, da so narodnostni to domoljubni motivi le del (Nadall. na 0. strani)
Js Q Iti*
Sporočilo Sindikata slovenske šole
rak, ki maj pomaga odpraviti nesmiselne in krivične omejitve habilitaoijSkifa izpitov, za
Izpod Matajurja JAVNA DELA
V mnogih krajih in dolinah pod Matajurjem so začeli graditi in 'popravljati ceste ter bregove nekaterih hudournikov.
V Terski dolini so že začeli z deli za zgrad-njo nove ceste, ki bo vezala Čento z vasicami Bulfoni, Kuja, Smrdeča. Za to turistično cesto so se domačimi že več let potegovali, kajiti le z njo se bo dvignil tujski promet v teh krajih. Dela so preračunana na 300 milijonov lir in bodo končana v enem letu, če se ne bo spet kaj zataknilo.
V Ahtenski občini so začeli urejevati in utrjevati bregove hudournika Maline, ki vsako leto odplahuje dosti plodne zemlje. Ko bo hudournik ukročen, bodo speljali po bregovih tudi novo cesto za lokalni promet.
Ministrstvo za javna dela je nakazalo 50 milijonov lir za asfaltiranje ceste v Gorenji Brnas. Cestišče bodo tudi razširili, da bo dobra povezava s špetrom.
V tej in sovodenjiski občini bodo uredili tudi pokrajinsko cesto, ki pelje najprej ob rečici Aborni na Matajur. Razširili bodo tudi cesto v vaseh Trpeč in Sovodnje, kjer se je promet večkrat zagozdil. Popravila je prevzelo neko domače podjetje.
Prav bi bilo, da bi domače ljudi in podjetja pri javnih delih bolj upoštevali im tudi, da bi se žc končno pripravil širok načrt za celotno ureditev cestnega omrežja v Beneški Sloveniji in za popolno ureditev hudour niških strug.
XXXVII.
Tu naj tudi omenim, da pomeni na Norveškem in Švedskem počitniška hišica (ki jim pravijo v Sloveniji z »lepo« in napačno tujo besedo vikind — angleško vveekend pomeni namreč »konec tedna«, torej oddih za konec tedna in nikakor ne kakšne počitniške hiše) res samo hišico ali bolje kočo in tako jim tudi pravijo: hytte, kar pomeni koča a'li uta po slovensko. To so lesene koče, od čisto primitivnih do udobno urejenih z več prostori, a na zunaj so vedno preproste, a pobarvane tako, da se Skladajo z okolico. Nikjer je ne motijo ali kvarijo. Ljudje preživljajo v njih res samo oddih, bodisi pozimi bodisi poleti, in občine ne dovolujejo, da bi se ljudje od drugod v njih stolno naselili in tako spreminjali strukturo prebivalstva ali povzročali komplikacije (napeljava kanalizacije, tbka itd.). Kjer se je to poskušalo, so občine odločno nastopile- Tako skrbe na Norveškem za varstvo narave in urbanistiko ter organsko strukturo prebivav-stva, četudi imajo dovolj prostora, saj meri Norveška kar 324.219 kvadratnih kilometrov ter je za tretjino večja od Zahodne Nemčije. Na kvadratni kilometer pride komaj 11,4 ljudi, (v Sloveniji nad 80).
Hamar je največje norveško mesto v notranjosti (proč od morske obale) in šteje 13.000 prebivavcev. Je čedno in snažno mestece. Nekdaj je bil tam sedež škofije in na to še spominjajo 'slikovite razvaline nekdanje srednjeveške škofijske cerkve, okrog katerih je zdaj urejen muzej na prostem, eden izmed tolikih na Norveškem. Hiše stojijo po večini vsaka i zase, razen čisto v osrčju mesta, in tako na-1
Sindikat slovenskih šolnikov v Gonioi nas obvešča, da je poslal v torek prosvetnemu ministru v Rim posebno vilogo, ki ®e tiče priznanja habilitacijskih izpitov iz slovenščine in slovenskega slovstva, 'ki so jih že pred leti opravili mnogi profesorji slovenskih srednjih šol v Gorici in Trstu.
Izpiti so bili v Rimu, pozneje tudi v Trstu pred rednimi ministrskimi komisijami in z veljavnostjo kot drugi podobni izpiti.
Pozneje so pa nekatere strani začele tolmačiti, da so ti izpiti veljavni za italijanske šole in ne za šole s slovenskim učnim jezikom. Večje absurdnosti si pač ni mogoče misliti.
Zato je poslanec Albin Škerk vložil pred nekaj dnevi posebno interpelacijo na ministra Misasija z zahtevo, da se odpravijo krivične omejitve veljavnosti teh izpitov in da morajo ti veljati tudi za slovenske srednje šole v Italiji, kar je pač samo po sebi umevno, kot veljajo izpiti iz nemščine v Južnem Tirdlu tudi za nemške šole in ne samo kot usposob-Ijenostni izpit za poučevanje tujega jezika na italijanskih šolah.
Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici se zahvaljuje poslancu šfcerku za njegov ko-
pravi mesto nekoliko raztresen vtis, kot kakšen tipičen počitniški kraj. Vse 'je precej moderno, celo stolnica, ki ije bila zgrajena šele leta 1863, 'I. 1954 pa prezidana. Iz Hamarja je doma žena sedanjega nemškega kanclerja Willyja Brandta, ki se rad še zdaj poda tja na poletne počitnice. Brandt je namreč kot študent pobegnil iz nacistične Nemčije in živel kot begunec na Norveškem ter se tam poročil. Šele eno leto po vojni 'se je vrnil v Nemčijo, najprej 'kot dopisnik norveških dnevnikov na nurnberškem procesu proti vojnim zločincem, nato pa za stalno in se pridružil social-no-demokratski stranki v Zahodnem Berlinu, kjer je kmalu postal župan, s čimer se je začela njegova politična pot navzgor. Zagrizeni stari nacisti mu še danes očitajo njegovo begunstvo, ki ga tolmačijo kot »izdajo« nad Nemčijo, seveda hitlerjansko. Pametni Nemci se temu smejejo.
Za Homarjem je bil razgled skozi okna vagona na jezero Mjossa vedno lepši in pokrajina postaja vse samotnejša. Le tu pa tam je videti kakšno kmetijo, z značilnim jamborom, na katerem plapola v rahlem vetru norveška zastava. Pokrajina je bila oblita od poletnega sonca, ki se je bleščalo v vodi, travniki so bili polni cvetja- Vsepovsod je bilo videti tiste lise temnorožnatega in bledordeče-ga cvetja, ki sem ga že omenil. Proga pelje po večini tik ob jezeru. Le tu pa tam je 'bilo opaziti na vodi kak čoln. Okrog redkih kmetij stoje značilni nizki norveški kozolci, ki pa so drugače čisto enaki slovenskim. Na grebenih v ozadju se črnijo smrekovi gozdi, ki segajo tupatam na dolgih polotokih daleč v jezero.
(dalje)
katere so mnogi profesorji veliko žrtvovali v trudu in stroških.
☆
PREHOD NA SOLKANSKI CESTI
Že več časa se kaže nujna potreba po preureditvi obmejnega prehoda na Svetogorski ali Solkanski cesti.
Potrebo dokazujejo tudi same številke prehodov. Leta 1969 se je poslužilo tega prehoda 720 tisoč oseb s prepustnicami in 350 tisoč avtomobilov. Leta 1970 sta ti dve številki narasli na en milijon oseb in na pol milijona vozil.
Prehod je pa še vedno drugega razreda, to se pravi uporaben, samo s prepustnicami in ne s potnimi listi.
Pred štirinajstimi dnevi pa so na jugoslovanski strani že zgradili posebno moderno lopo na obmejnem pristajališču, s tremi stezami in 'dvema kontrolnima kabinama.
Pričakuje se, da bodo podobno uredili ta blok tudi na italijanski 'strani, da bo že vse pripravljeno za prehode tudi s potnimi listi. Na ta način ibo postal ta blok prve kategorije in bo Občutno olajšal mednarodni promet pri Rdeči hiši.
Obmejne Oblasti imajo v načrtu, da bi tudi šempeterski Obmejni prehod postavili v prvo kategorijo, z vsemi potrebnimi prometnimi napravami in za prehode s potnimi listi.
Tudi za turizem bo nova prehodna uredba izrednega pomena.
STAR GORIČAN
Pred dnevi je bil odlikovan z zlato svetinjo oerkovnik goriške stolnice Pepi Makuc, ki ga pozna ves starejši goriški rod. Malo manj kot pol stoletja zvesto opravlja 'svojo cerkovniškoslužbo v stolnici. Po Makučevi zaslugi so se Ohranili marsikateri zgodovinski cerkveni paramenti. On je pred leti našel tudi izgubljeni zvon cerkvice sv. Antona iz 13. stoletja.
Zvonovi in pritrkavanje so bili njegovo priljubljeno opravilo skozi vsa leta službe.
NOVA VZGOJA
Po sodobnih načelih se bosta spremenila tudi poug in priprava za duhovski poklic v semeniščih. Mladi semeniščniki marajo priti čimbolj v stik s svojimi sodobniki, spoznati morajo še pred 'posvečenjem življenje v svetu.
Zato so goriški semeniščniki že letos obiskovali zunanje srednje šole, in 'sicer štirje nižjo gimnazijo, sedem klasični licej, šest jih je pa hodilo na učiteljišče.
Vpeljala 'se je namreč novost, da ni potrebna za vstop v bogoslovje klasična matura, ampak tudi z znanstvenega liceja ali učiteljišča. Gojenci bodo morali le polagati izpite iz latinščine in filozofije. Da bodo prišli semeniščniki še bolj v stik s svetom, bodo tri nedelje v mesecu preživeli doma, le eno pa v zavodu. Bogoslovje pa bo tudi za goriške semeniščnike še vedno v Trstu. Pripomniti bi morali, da bi bila potrebna tudi v semeniščih kaka uredba glede učenja 'slovenščine, ki bi jo moral tudi vsak dušni pastir poznati.
POTOVANJE PO SKANDINAVIJI
------------   VIATICUS	---------
Polemika	okol
(Nadaljevanje s 4. stran D
širokega registra izražanja besednih ustvarjav-cev Primorske. Umetmilkii niso zapadaili v nacionalistične izbruhe ter se zapirali pred svetom im razmerami. Zajčutiflli so potrebo po mostovih sporazumevanja— Razumljivo, da so bili Primorci posebej poklicani, da zildaJjo mostove medsboj-raega spoznanja...” Če citirano velja za umetnike, toliko bod'j smemo redi, da vetja ta ugotovitev, in hkrati imperaitiv, za kulturnike. Imamo Občutek, da bi nekaiteri pri nas hoteti določati, kakšna naj bo kulturna dejavnost, kaij je primerno oziroma neprimerno', skratka nekateri hočejo —- tokrat dovOlj jasno iin glasno — vnašati v nijeno sfero izrazite izvenkultume interese.
Kritika v Mladiki najbolj peče »naše razmetavanje javnega denarja«, ker je Vernierov članek »Trst in vzhodna meja — politika in čustva« izšel tudi v reviji Trieste. Resnica na ljubo je treba povedati, da je avtor na prošnjo Alojza Rebule — k:i je bil takrat še urednik Mošta— dal članek Mostu im tudi reviji Trieiste. Revija Trieste je članek objavila pred nami, ker pač redno izhaja, kot je tudi naravno, da 'je tednik Novi lisi objavil Pahorjev govor ob podelitvi literarne nagrade Vstajenje pred mesečnikom Mladika. Ali naj zato tudi Mladiko obtožimo, da razmetava javni denar? Če bi mi kaj takega storili, bi nam lahko kdo odvrnil, da spričo pomanjkanja dejstev, začenjamo proces proti namenom! To pa je pralksa, ki jo poznamo 'te totalitarnih režimov V9eh časov, desnih ih levih, religioznih in ateističnih, nacionalističnih itn imternaciomalistič-nlih.
Navsezadnje je prevod Vemierovega, članka, ki ga je oskrbel Mošt, ponatisnilo v sobotni prilogi ljubljansko DELO na Vidnem mestu im s pomembnimi uvodnimi besedami. Torej tudi ljubljansko Delo razmetava javna denar, ko poma-tiskuje članke fiiz Mosta! Ali se pisec v Mladiki sploh zaveda sme&nosti svojih tez?
Tako v našem kakor tudi v primeru ljubljanskega Dela gre za tipično kulturno dejavnost, gre torej za širjenje informacij, gre za poglabljanje medsebojnega spoznavanja, dejavnost, ki v kulturnih ih svobodoljubnih deželah ni bila nikoli sporna ih predmet kritike-Če naj na tem mestu potegnemo nekaj zaključkov iz vsega tega, je umestno 'podčrtati, da razlike med nami in našimi kritiki obstajajo v gledanju na programško politiko. Igor Tuta — in tudi »Ko« — želita, da bi opustili na eni strani povezavo z Ljubljano, na drugi z italijansko tukajšnjo kulturo. Paštavljamo jima vprašanje, kaj bi Od revije, ki jsi je postavila za oiilj osredotočiti svojo dejavnost na kulturno problematiko — in ne na politično, kar itak dela skoraj ves naš periodičen tisk — še oštalo, če bi svoje zanimanje usmerila edinole ta .izključno na problematiko, ki seže od Fernetičev do Nabrežine in od miljskih hribov do Bazovice? Ali ne govorimo stalno o u-stvarjanj u enotnega slovenskega kulturnega prostora?
Mi lahko z določenim ponosom trdimo, da smo ta enotni kulturni prostor pomagali soustvarjati in to v časih, ko so padali na nas očitki »agentov komunizma« oziroma »italijanskih vohunov«, takrat, ko so naši sodelavci iz »določene ljubljanske duhovne revščine« tvegali procese. (Kje so takrat biili oni drugi, pokončni in kremeniti kulturniki?). Most ni od vsega začetka priznaval nobenih mej med slovenskimi kulturnimi ustvarjalci, zato je razen piscev iz ožje domovine lahko pritegnil tudi pilsce iz zdomstva in pa iz ožjega fin šiiršega zamejstva, pisce
99
zelo različnih idejnih nazorov. Tuto spominjamo, da je Most prVi primer po vojni Sproščenega sodelovanja piscev različnih taborov to štran in onkraj meje. Samo nekaj imen: Smole, Zajc, Rožanc, Mrak, Truhlar, Hočevar, Ambrožič, Kos, Pribac, Detela, Marlakova, Zagoričnik, Zidar, in zakaj ne, tudi Kermauner. Ali laihko to dejstvo, ki je eden pomembnejših momentov v povojni slovenski kulturi, imenujemo nezdrava transfuzija? Ali nekdo, ki take stvari piše, ne kaže, da v bistvu vsemu temu dogajanju ni sledil lin Mosta sploh ni prebiral?
In da preidemo, končno, h kamnu spotike: prav zato, ker smo med prvimi in dosledno razbijali meje in pregrade med Slovenci in ustvarjali enotni kulturni prostor med njimi, danes lahko brez kakršnega koli občutka servilnosti iin kompleksa manjvrednosti, gremo še korak naprej in začenjajmo razbijati meje med tukaj živečima narodnostnima skupinama. To je sicer tvegana pobuda, katere se pa nismo lotili zato, da bi drugim vsiljevali' svdje Stvari in svoja hotenja, temveč se je ta pobuda razvila v številki 26-27, takrat še povsem 'sporazumno z bivšim sourednikom Rebulo ta nato, v naslednji stopnji, na ipObudo v Trstu živečega istrskega pisatelja Guida Migiie. Mislimo, da Italijanski1 Trst ni tako provincialen, kot ga skušajo nekateri prikazati
—	pa tudi, ko bi bil, bi kulturniki nikoli ne
smOli vreči in nikakor ne prvi, kot na žalost nekateri počenljdjo, puške v koruzo —. Če pa slo venske zamejske politične organizacije, ki žago varjajo ptinoiip samostojnosti zamejskega politi £ nega -in kulturnega delovanja, sodelujejo v poli tičniih koalicijah z vsedržavnimi italijanskimi strankami in imenujejo zato tudi svoje slovenske predstavnike v razne gospodarske, kulturne on druge komisije (allii velja očitek provincialnost) samo za našo dejavnost?), če se celo naš kritik Igor Tuta zavzema za to, da bi se Mladinska skupina, v kateri deluje, ne izolirala Od tržaške, hočeš nočeš pretežno italijanske' Stvarnosti, saj sodeluje omenjena skupina v mestnem protifaši stičnem odboru, poitem si lahko tudi kulturna revija, ne da bi se pregrešila proti principu samostojnosti, jemlje pravico, da usmeri svoja pri zadevanja v tisto smer, ki se ji zdi v tem trenutku n-ajbdlj pomembna. Cilj je preboj izolacije med slovensko in italijansko kulturo. V tej smeri se v Trstu poraja marsikaj zanimivega, tako gre vrednotiti Skupno gostovanje slovenskega in ituliljanškega tržaškega gledališča po Jugoslaviji itd. Ta cilij skušamo mi uresničiti s sredstvi, ki so nam na razpolago, ln v okviru možnosti, ki jih -imamo. Odpovedujemo se le eni možnosti, ti sti, da bi se zadovoljili z lastno samozadostnost jo in da bi se šli — dandanes klavrne — mučenike v izolaciji, 'ki bi si jo izbrali sami.
Za uredništvo Mosta
Aleš Lokar
Vladimir Vremec
Mednarodno srečanje Pen Kluba v Portorožu
(nadaljevanje z 2. strani)
udeležili ravno blejskega kongfeša. Na portoroškem srečanju sta nastopila Bandarev in Dimišič. Ta se je zahvalil za gostoljubni sprejem, v nadaljnjem izvajanju pa je nastopil proti zahodni 'revanšistični’ literaturi. Matej Bor je v odgovoru poudaril zadovoljstvo nad rusko udeležbo, se delno strinjal z Dim-šičevimi izvajanji, a je izjavil med drugim, da ni lahko določiti kriterija progresivnosti, tembolj ker literatura rešuje te probleme na drugih ravneh kot znanost. Rusko delegacijo je vodil bivši ruski veleposlanik na Kitajskem Ponomarenko, ki se je dolgo razgo-varjal kar v kitajščini s pisateljico HAN SUINovo.
Prisotnost te zelo znane pisateljice je dala srečanju še posebno razsežnost. Han Suyinova je zelo plodovita pisateljica, napisala je okrog trideset knjig, ki so prevedene v vse svetovne jezike, živi v Hong Kongu, a je zelo blizu najvišjim krogom Rdeče Kitajske. Izvira iz aristokratske kitajske družine, sama pravi, da ne more spremeniti svojega razrednega pokolenja, kar bi bilo nepristno, a je z vsem srcem na strani Nove Kitajske, ker vidi v Mao Tse Tungovi revoluciji najbolj avtentični razvoj Kitajske v dvajsetem stoletju. Vse njene knjige, ki so svetovni best sellerji, so nekje napeljane na ta motiv. Njena knjiga »Gora je mlada« je bila prevedena tudi v slovenščino. V ko-kozmopolitski pisateljski družbi nismo opazili čeških ali slovaških predstavnikov. Velja-
lo	bi še poudariti pristnost in aktivno sodelovanje Nemca Heimricha Bolla, ki bo verqet-ni kandidat za Nobelovo nagrado. Ignazio Si-lone je poslal pozdravno pismo, kjer se oprošča, ker je zaradi bolezni zadržan, poudarja pa, da z velikim zanimanjem sledi mednarodni literaturi, tudi, večkrat, odličnim, pre-
vodom iz slovenščine in srbohrvaščine Poudarja, da ne bo nikoli pozabil na leta skupne borbe za svobodo in proti fašizmu.
Z vesel jem se spominja srečanja s slovenskimi tržaškimi kulturnimi delavci ob u-prizoritvi »Prigode ubogega kristjana« in izraža zadovolj.tsvo nad tem, da je slovenska televizija predvajala isto delo. Pismo, ki ga je prebral v francoščini Marc Allyn, se zaključuje s temi besedami: »Kljub vsem razlikam, ki lahko obstajajo med razvojem položaja v posameznih državah, ostane vedno skupno upanje v mir in blaginjo naših naro-rodov.«
Med nastopi slovenskih udeležencev povzemamo prispevek Bojana Štiha, ki je izjavil, da je vprašanje, čemu pisati, pravzaprav postavljeno kot začetek dialoga s samim seboj vseh tistih, ki pišejo ali vsaj poskušajo pisati. Vedeti moramo, da je pisateljev dialog s seboj pravzaprav monolog in hkrati edini možni način eki/slence lite nature. Nastopil je tudi Boris Pahor, ki je opozoril na element narodnosti v sodobni planetarni civilizaciji.
Vzporedno s srečanjem so se vršile tudi razne vzporedne prireditve. Zanimiva je bila razstava prevodov v slovenščini in iz nje v Piranu. Med temi je bila razstavljena tudi pravkar izdana predizdaja zbirke Kosovelovih pesmi v italijanščini. Ravnatelj kopenske založbe »Lipa« Črtomir Kolenc je pa priredil srečanje Ob izidu slovenskega prevoda romana »Kapitan Lafortune« Yvesa Gandona, predsednika francoskega centra Pen Kluba. Bilo je tudi nekaj sprejemov, osrednji pri predsedniku Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije Stanetu Kavčiču. Velika zasluga za visoko raven in odličen potek srečanja gre zlasti predsednici slavonskega centra Pen Kluba Miri Miheličevi in Bogdanu Pogačniku.
hmetifotitc*
Ustanoviti je treba pokrajinski odbor za kmečki turizem
Kmečki turizem — osmice, vinske razstave in podobno — je posebna dejavnost, ki zavzema v razvitejših evropskih deželah vedno pomembnejše mesto in kateremu zato posvečajo precej pozornosti, saj predstavlja za kmetovalca dokaj pomemben vir dodatnih dohodkov, za širše prebivalstvo pa posebno privlačnost. Brez 'kmečkega turizma bi npr Dunaj ne imel svojega slovitega Grinzinga, Tržačani pa ne bi bili tako veseli ljudje.
V naši deželi sicer deluje posebna ustanova, ki si je postavila za cilj svojega delovanja širjenje kmečkega turizma, vendar dose-daj ni pokazala dosti zanimanja za našo pokrajino. Predlagam, zato, da ustanovimo pokrajinski odbor AGRITURIST-a (tako se o-menjena ustanova imenuje), kajti naloge, ki bi jih moral tak odbor reševati, so številne in neodložljive. K odboru bi morali pristopiti bodisi kmetijski kot tudi turistični strokovnjaki pa tudi predstavniki pokrajine in občinskih uprav in ne nazadnje predstavniki kmetovalcev, saj gre v bistvu za to, da se vključi čimveč kmetovalcev in njihovih predstavnikov v pobude, ki zadevajo kmetijsko dejavnost. Odbor naj bi skušal obračati po zor nos t javnosti in samih kmetovalcev za vprašanja razvoja kmečkega turizma pri nas.
V podrobnem gre za podpiran je pobud na področju kmečkega turizma, za širjenje' vsa-kršnekoli oblike ovrednotenja tipičnih in
pristnih kmetijskih pridelkov, krajevnih šeg, za isikanje bolj ustreznih oblik uporabe prostega časa. Odbor bi seveda ne smel pustiti v nemar vprašanja lova in ohranitve divjačine v za naše področje primernem obsegu. Ena izmed najvažnejših nalog odbora bi nadalje bila skrb za večanje zanimanja turističnega sektorja za kmečki turizem. V tem oziru še zdaleč niso bile izkoriščene vse možnosti, ki se ponujajo kar same od sebe, pomislimo samo na to, kako lepo bi posebno priletni tuji turis ti spre jeli obisk kake k raške osmice ali vinske razstave. Predvsem pa bi moral odbor dajati pobude za razne študije in pobude na tem področju, naj ti obliko tehnične službe -nekako posvetovalnico — ki bi bila seveda brezplačna, tako za kmetovalce same kot tudi za razne občinske uprave in ustanove za vsa vprašanja, in teh je nešteto, ki se tičejo kmečkega turizma. Naj navedemo samo vprašanje tipizacije raznih kmetijskih pridelkov, s katero je lažje usmerjati pozornost potrošnikov na določene pridelke, širjenje zanimanja za tradicionalne kmečke jedi (v tem oziru bi | bilo potrebno organizirati tudi ustrezne kuharske tečaje), nadalje organiziranje raznih natečajev tako npr. natečaja za Olepšanje dvorišč in podobno. Določeno pozornost bi kazalo posvetiti tudi ogledu tovrstnih pobud drugod v deželi in državi ali celo v tujini (pomislimo na zelo razširjene in dobro obisko-
tedenski pregled
ATLETIKA - DEŽELNO PRVENSTVO
V	DESETEROBOJU
Borovec Vojko Cesar je v soboto in nedeljo postal deželni prvak v desetero'boju. To je naj-veoji uspeh toga vestnega altJleta lin obenem njegov novi rekord v telj disciplini. Zbrali je namreč kar 6.112 'točk, 193 več kolt nijegov glavni.tekmec Tassini, itn s tem dokončno potrdil, da spada v sam državni vrb deseteroboj cev. Če upoštevamo, da smo šele na začetku atletske sezone, lahko letos pričakujemo od našega športnika še boljših rezultatov. Zelo delaven Borov odsek za altiletiko je na tem tekmovanlju osvOjil tudi ekip no prvo mesto, salj je poleg prvega mesta Cesarja zasedel še Švab čeltrto mesto med člani, medtem ko je bil Stojam Samota deseti. Med mladinci sta Ruzzier ta Kodrič osvojila drugo ta tretje mesto, nadebudni Prašelj pa je pri mlaJjših mladincih zasedal deseto mesto. Požrtvovalni lahko aJ tleti Bora so tako še enkralt dokazali, da z resno pripravo im pod dobrim strokovnim vodstvom (tu mislimo predvsem na Cesarja, ki poleg nastopanja tudi trenira zlasti' mlaljše altlete) lahko doseže odlične rezultate. Skoda le, da je med našo mladino premalo zanimanja za to lepo disciplino, saj se danes skoro vsi športniki skušajo Uveljaviti v bolj masovnih ta spektakularnih aktivnostih, pozablijaljO pa, da je atletika naij-Papdlnejši šport, ki je neobhddno potreben za u-veljavitev na kalteremkoli drugem področju.
NOGOMET
FINALE ZA VSTOP V II. AMATERSKO LIGO BREG - ZARJA 4:0 (2:0)
Nihče ni pričakoval, da bo v odločilni dodatni tekmi, ki je pomenila celo prvenstvo, Breg s tako lahkoto odpravil Bazovce. Na stadionu v
DOMAČEGA ŠPORTA
(JI. Flavia se je ob določeni uri za pričetek te važne tekme zbralo rekordno število naviljačev, ki so z glasnim bodrerfjem skušali pomagati svojim ljubljencem. Vsi so se zavedali važnosti in prestiža zmage na tej tekmi; neodločen izlild ni bil namreč sprejemljiv za nikogar, saj je napočil že skraJjni čas, da se dokončno vidi, katera izmed naših ekip si zasluži napredovanje.
Tekma se 'je torelj razumljivo pričela nekoliko živčno. Že po prvih udairdilh pa smo opazili, da je Breg bolje organiziral svoje vrste ta zlasti, da je njegova Obramba popolnoma onemogočila matj-boljša Zarjtaa naipadalca: Žagairija ta Kalca. Na žalost je prvi gol padel že v deseti minuti ta to je biil avtogOl, kli ga je dosegel Bazovec Metlika. To je dokončno potrlo igralce Zarje, ki so postali čedallje bolj živčni in tako lahek plen razigranih Dolinčamov. Tekma je odslej [potekala le v eno smer ta pOleg treh zadetkov Brežanov smo bili priča še več zapravljenim priložnostim s strani plavih.
če 'so si Brežani popolnoma zaslužili zmago, pa moramo ob zaključku tega nadvse zanimivega prvenstva ugotoviti, da Zarja ni bila vredna tako pekočega poraza, glede na igro, ki jo 'je pdkaizalla skozi celotno prvenstvo. Tako se tore1) Breg po enem letu vrača v II. amatersko ligo. Kar je maij-večji uspeh zlasti vodstva te ekipe, pa ie dejstvo, da sestavljajo danes to mdšfcvo izključno domači igralci, ki bodo s svojo požrtvovalnostjo ta navezanostjo na društvene barve dosegli še marsikateri uspeh.
BALINANJE - III. TROFEJA GAJE
Nedeljski turnir za dvojice, ki ga je odlično organizirala domača Galja, je popolnoma uspel. Organliizaltorjem je bilo tudi vreme zelo naklonjeno ta Skoro vse tekme, ki so se Odvijale na kar
Ivane francoske jahalne postaje). Kmetovalci
I	bi se tako najbolje prepričali o pomenu kmečkega turizma. Skratka, obrniti bi bilo treba pozornost za kmečki turizem na vseh mogočih ravneh, predvsem pa skrbeti, da kmečki turizem dobi mesto, ki ga zasluži in za katerega obstajajo več kot ugodni pogoji razvoja tudi pri nas.	Vladimir	Vremec
SLOVENSKI DIJAKI...
(Nadaljevanje s 3. strani)
bilo treba nujno posvetiti več čaisa. Im šport niso samo rezultalti, ampak tudi vse Oblike športnega življenja, kot so priprave, težave, notranje dogajanje v ekiipah, liltd. Športnih sodelavcev je premalo, zato 'je zelo omejema možnost hitrih povezav im 'direktnih vesti. Vsaka športna pamOga je širok 'svet zaJse, zalto se me more vsega športa lotevati le nekalj oseb.
10.	Na koncu še nekaj splošnih pripomb Radio Trst A ne skrbi dovolj za popularizacijo svojih Oddaj. V tilSku bi lahko izhajalo več rednih opozoril na nove aili lizrednejše oddaje (na pobuido postaje same) ta predvsem podirob nejših ta točnejših sporedov. Vodstvo naij se žalnima za priljubljenost oddaj in to stalno ta prizadeto (tudi ankete!). Omogoči nalj več obiskov rajznih osebnosti, odpetih debalt ta živega, neposrednega pristopa k sodobnosti.
—	o —
. Tega pisma nismo napisali iz golega veselja dO polemike ampak z ždijo, da se raven postaje res dvigne to da so 'tudi naše kritike merodaijne Zalto želimo ne samo, da nam odgovorni prisluhnejo, temveč tudli Odgovorijo — z besedo in dejanjem.
Dijaki drž. znan. liceja France Prešeren
osemnajstih igriščih, so bile zelo kakovostne ta dobro Obiskane. Vstop v finale sta si priborili ekipi Societa Nezio z Opčin 'ter ekipa Pošta. Zmaga 'je po enakovredni iin zagrizeni igri pripadla ekipi Nevio v postavi Giralldi - Maraspin* ki je tako osvojila trofejo Gaje, dve zlati kolajni ter dvaljselt tisoč lilr. Drugouvrščeni par pa je dobil pokal dežele Furlanije - Julijske krajine, zlalto kOlajmo ter enako vsoto kot prvi.
MLADINSKE IGRE
Občinska faza mladinskih iger 'se bliža koncu ta kmalu bodo na sporedu tekme za pokrajinsko prvenstvo. V tržaški občini so se Borova dekleta odlično odrezala zlasti v odbojki, kjer so neporažena zaključila prvenstvo ta s tem posta, vila resno hipoteko na dokončno osvojitev pokrajinskega prvenstva. V devinsko - mabrežtoski Občini se je zaključilo tekmovanje v odbojki ta atletiki. Pri ženskah so prepričljivo osvojile prvo mesto mladinke SokOla. V atletiki pa naj omenimo zlasti Odlična rezultatta Marije Brecelj ter Vide Legiiša, ki sta, klijub temu da sta nastopili v Skoku v višino neposredno po prvenstveni teknil v odbojki, zasedli drugo ta 'tretje mesto z značka 120, ki je le za pet centimetrov nižja od rezultata, ki ga je dosegla zmagovalka na tekmovanjih tržaške Občine. Poleg tega je še Grassijeva prepričljivo zmagala v metu ta tako postavila resno hipoteko, da poseže v sam po-kraJjdtnski vrh v tej disciplini-	ketna
Im BoHom
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V	sotoOto, 22. t. m. ob 20.30 v ŠTANDREŽU v nedeljo, 23. t.m. ob 20. uri v DOBERDOBU
Vitalliamo Bramcati
RAFFAELLE
(komedija v treh dejanjih s prologom)
iiiiitiZiiiii
.1 i
■E ~
1 i
N a
.« S
J2 aJ
I 1
E !
fr >y
d
rri
m js
ra >c/l
XI
£ M . P o
’3 ^
§ rt
8P .g
.V o
s' I
O O
l-i *
C/)
O
•S >{/) ££ Ih
rt
1
M
g
v
7 &
n0
M