Avstrijsko šolstvo v 1. 1890. s posebnim ozirom na Kranjsko. (Dalje.) tvstrija šteje 13945 šolskih in 22880 krajnib oboin; 8554 šolskib občin obsezajo samo po jedno krajno občino, 5391 pa po več. V Nižji Avstriji, Solnograški, Priinorski, Tirolski s Predarlsko, Moravski, Šleziji, Galiciji in Bukovini je število šolskih občin, ktere obsezajo po jedno samo krajno obeino večje od števila onih šolskib občin, ktere obsezajo po več krajnib občin; Dalraacija ima izključljivo samo take oboine. 14177 ali Bl'90% krajnih občin ima v Avstriji svojo ali tudi po več javnih šol; 6703 ali 29"3°/o krajnib občin je brez javne ljudske šole, pa so drugani všolani; 2000 ali 8-74°/o je pa tacili občin, ki nimajo svoje javne šole, pa tudi niso nikamor drugani všolane, izmed teb sanio v Galiciji 1912 in v Bukovini 04. Zgornja Avstrija, Solnograška, Primorska, Tirolska s Predarlsko in Ceška tacih občin splob niniajo. Po vseh avstrijskih kronovinah prevladuje število občin z javnimi šolami nad številom občin brez lastnih javnih šol; Dalmacija občin brez lastnih javnih šol sploh nitna. Od 14177 občin, ktere imajo po jedno ali več lastnih javnib ljudskih šol, jih ima v Avstriji 1247(> po jedno, 1701 pa po več tacih šol; ->S2 ima razven tega še po jedno ali več privatnih ljudskih šol. Od 2000 nikamor všolanih občin brez javnib šol iina 79 občia privatne šole, 1921 občin pa splob nobene šole. Kranjska šteje 231 šolskib občin, izined teb 113 z jedno in 118 z več kot jedno krajno občino; 232 krajnih občin inia po jedno ali več javnih ljudskih šol; 103 občin nima svojih javnih ljudskih šol in so drugam všolane, 8 občin je brez javtie šole in nikainor všolanib; 60 občin inia po več kot jedno javno ljudsko šolo, 173 po jedno, 9 pa razven javnih tudi po jedno ali več privainib ljudskih šol; S občin je brez vsake šole, bodisi javne, bodisi privatne. Za oniejitev šolske občine so pogostokrat merodajni krajevni razlogi, večja ali manjša oddaljenost od sedeža šoli itd. Vsled tega se večkrat pripeti, da nekatere občine kacega političnega ali sodiškega okraja ne pripadajo šolskemu okraju, ozironia šolski občini istega, niarveč sosednega okraja. Vsled tega se število krajnili občin jednega šolskega okoliša dostikrat bistveno loči od števila političnib občin in nasprotno. V obče je število šolskih občin veliko manjše od števila krajnih občin in pride v Avstriji sploh na jedno šolsko občino z lastilo javno ljudsko šolo 1*64- krajnih občin; v Nižji Avstriji 1'44, v Zgornji Avstriji 1-22, v Solnograški 1'21, v Stajerski 2-31, v Koroški 1*13, v Kranjski 1*49, v Primorski 1*04, v Tirolski s Predarlsko 1-06, v Češki 1*76, v Moravski 1*43, v Sleziji 1*17, v Galiciji 1*99, v Bukovini 1*39, v Dalmaciji 1*02. V teni pogledu je torej šolstvo najboljše razvito v Daimaciji, Primorski in Tirolski s Predarlsko, najslabše v Stajerski in v Galiciji. Ako pa prištejemo tem šolskim občinam še one ki imajo samo ekapoziture, ekskuredne šole ali šole za silo, postane stevilo šolskih občin večje, in vsled tega tudi razmerje nied njimi in krajnimi občinanii drugačno. Na vsako tako šolsko občino pride poteni v Avstriji 1*01 krajnih občin; posebej pa: v Nižji Avstriji 1'44, v Zgomji Avstriji 1 22, v Solnograški 1-21, v Štajerski 2-27, v Koroški 1-13, v Kranjski 1-48, v Primorski 1-04. v Tirolski s Predarlsko 106, v Ceški 1'72, v Moravski 1*42, v Šleziji 1*15, v Galiciji 1-90, v Bukovini 1*39, v Dalniaciji 1*02. Le 1701 krajnih občin je imelo v Avstriji po več kot jedno javno ljudsko šolo, v tern številu so z malimi izjemami zapopadene samo mestne in tržne občine, kmetske občine imajo veeinoma le po jedno javno ljudsko šolo. Po več kot jedno javno ljndsko solo je imelo v Ceški 397 občin, v Tirolski s Predarlsko 292, v Moravski 124, v Nižji Avstriji 123, v Galiciji 101, v Stajerski 93, v KoroŠki 91, v Primorski 90, v Dalmaciji 72, v Zgornji Avstriji 68, v Kranjski 60, v Sleziji 54, v Bukovini 19, v Solnograški 17; relativno pa: v A v s t r i j i splob 7*4°/o, v Dahnaciji 85-7°/o, v Pri- morski 48-9° v Tirolski s Predarlsko n- 391°/o, v Koroški 38 9°/o, v Kranjski 17*3°/o, v Zgornji Avstriji 13*8°/o, v Šleziji ll*7°/o, v Solnograški lO*9°/o, v Nižji Avstriji 7*5°/'o, v Štajerski 6°/o, v Bukovini 5-7°/o, v Ceški 5*5°/o, v Moravski 4-3"/» in v Bukovini le 1*6°/o. Samo po jedno javno ljudsko šolo iina v Ceški 3827 občin, v Galiciji 3189, v Moravski 1895, v Nižji Avstriji 1019, v Štajerski 590, v Tirolski 8 Predarlsko 552, v Šleziji 346, v Zgornji Avstriji 333, v Bukovini 222, v Kranjski 17Ž, v Koroški 116, v Solnograški 111, v Primorski 94 in v Dalmaciji le 10; relativno pa: v Ast riji sploh 54-5°/o, v Sleziji 74'80/o. v Soliiograški 70-3°/«, v Zgornji Avstriji 67-8°/o, v Bukovini 66-l°/o, v Moravski 65-8°/«, v Nižji Avstriji 61*8°/o, v Tirolski s Predarlsko 55*l°/o, v Češki 52*6°/o, v Galiciji 51*O°/o, v Kranjski 50.1°/u, v Koroški 49-6"/o, v Primorski 49*2°/o, v Štajerski 37-9^/u, v Dalmaciji le ll*9°/o. Javne in privatne ljudske šole iina v Avstriji sploli 532 krajnili občin, v Ceški 200, v Galieiji 56, v Moiavski 48, v Tirolski s Predarlsko 46, v Nižji Avstriji in Šleziji po 36, v Zgoniji Avstriji 27, v Štaj«rski 26, v Solnograški 14, v Primorski 13, v Kranjski J), v Koroški 8, v Bukovini 7, v Dalmaciji 6; relativno pa v Avstriji sploh 2*3°/o, v Solnograški 9-O°/o, v Šleziji 7*8°/u, v Dalmaciji 7*l°/o, v Primorski 6'8;'/«, v Zgornji Avstriji 5*5°/o, v Tirolski s Predarlsko 4-6°/o, v Koroški 3-4°/o, v Ueški 2*7°/o, v Kranjski 2*6°/.., v Nizji Avstriji 2*2u/o, v Bukovini 2-1°/», v Stajerski 1-7";«, v Moravski l*6°/o in v Galiciji O*9°/o. L<3 60 drugain všolanih občin inia po jodno ali več privatnib šol, namreč 33 na Ceškem, 12 v Galieiji, 6 v Moravski, 5 v Šleziji, 2 v Zgornji Avstriji, po 1 v Nižji Avstriji in Stajerski; le 79 nikamor všolanih občin ima po jedno ali vpc privatnih sol, nanireč 64 v Galiciji, 6 v Bukovini, 5 v Sleziji, 3 v Moravski in 1 v Nižji Avstriji. Od 1921 občin, ktere niso nikamor všolane in tudi niniajo nobene privatne šole, jih pripada 1848 Galiciji, 58 Bukovini, 8 Kranjski, 4 Štajerski, 2 Dalmaciji in 1 Koroški. Na Kranjskem je bilo torej 1890. leta 8 občin brez vsake šole sploh, namreč Gora s 360, Sv. Ana s 709, Vie z 1104, Sv. Jošt nad Polhovim Gradcem s 797, Gradišče nad Litijo z 849, Čekovnik s 343, Gojzd nad Kaninikotn s 571 in Paloviče nad Kamnikoin z 283, vse skupaj s 5026 stanovniki, to je z l*O°/o vsega stanovništva Brez vsake išole je tudi občina Sele na Koroškem s 1070 stanovniki ali O"3°/o; dalje na Štajerskem občina Solčava z 848, Pameče s 707, Rastes z 203 in Gorica pri Sevnici s 129 stanovniki, vse skupaj z 1887 stanovnikialiO-150/o skupnega stanovništva. V Galiciji je 1086837 ali 16*5°/o skupnega stanovništva brez šole, v Bukovini 51963 ali 8°/o, v Dalmaciji 9643 ali l-8°/o, v Avstriji sploh J156426 ali 4-84°/o skupnega stanovništva. Za notranji razvoj ljudskega šolstva je pri vsaki šoli važno število razredov, iz kolikih vsaka žola obstoji. Ako se ozremo najpoprej na javne ljudske šole, pokažejo se nam sledeče razmere. Izrned 17177 javnih ljudskih šol je bilo 1890. leta 8636 ali 50*30/o jednorazrednic. 4071 ali 23*7°/o dvorazrednie. 1760 ali l()-3°/o trirazrednic, 1033 ali 6°/o štirirazrednic, 1428 ali 8'3°/o petrazrednic, 209 ali 1 -2°/o šestrazrednic, 35 ali O'2°/o sedemrazrednic, 5 ali O'O3°/o osemrazrednic. Jako podučno je razmerje, v kterem so šole po številu razredov rastle. O tem nas natančno poduči sledeča pregledna tabela: Iz te tabele je razvidno, da je bilo v zadnjem dvajsetletji razširjenje šol relativno še večje, kakor snovanje novih šol. Leta 1871. n. pr. ni bilo nobene osemrazrednice, 1. 1880. pa 18; število sedemrazrednic je znašalo 1871. leta 8, 1890. leta pa 35; število šestrazrednic je narastlo iz 87 na 209; število petrazrednic iz 228 na 1428; število štirirazrednic iz 468 na 1033 itd. Absolutno je palo le število trirazrednic, relativno pa tudi število jednorazrednic. Uzrok tiči v tem, da je bilo relativno več jednorazrednic razširjenih v dvorazrednice, kakor osnovanih na novo, in ravno tako več trirazrednic razširjenih v štirirazrednice, kakor dvorazrednic v trirazrednice. 23: Kako se razdele šole glede razredov po posameznih kronovinah? Cim višje je število večrazrednic, tem močneje je šolstvo razvito. V tem obziru je Ceška na prveni rnestu; ona je poleg Moravske tudi jedina kronovina, v kateri se glede števila razredov vse vrste šol zastopane. Kranjsko šolstvo v tem pogledu solutno, slabše je pa še tirolsko, gališko, bukovinsko in dalmatinsko šolstvo. Kakor je število jednorazrednic ne le relativno, ampak tudi absoluttio, v Avstriji sploh nazadovalo, nazadovalo je tudi v veliki večini avstrijskih kronovin posebej. sicer ni nazadovalo relativno, pač pa ab- Kako je s številorn šol po razredih v posanieznih kranjskih glavarstvih posebej? Relativno najiiuuij jedaorazrednic iiua seveda Ljubljana, največ pa Kamnik; s štirirazrednicaini je ravno nasprotno; pet- in večrazrednice ne morejo priti v poštev. ker se nahajajo le v dveh glavarstvih. iDalje prili.) E. Lali. ilevilo I | Zap. 1 2 3 4 5 6 7 8 Vrsta sol jednorazrednic dvorazrednic . trirazrednic . . stirirazrednic . petrazrednic . sestrazrednic . sedemrazrednic osemrazrednic Sploh . Absolutno je 1871 7783 3007 2195 468 221 87 8 13769 1875 7544 3277 2165 578 340 118 39 — 14061 1880 9138 3356 1233 826 499 152 43 18 bilo 1885 8503 3818 1492 990 1070 170 28 8 15266J16079 1890 8636 4071 1760 1033 1428 209 35 5 17177 Relativno je 1871 56*5 21-8 16-0 3-4 1-6 0-6 01 — 100-0 1875 53-7 23-3 15-4 4-1 24 0-8 03 — 100-0 1880 59-8 22-0 8-1 5-4 3-3 1-0 0-3 0-1 100-0 bllo 1 1885 52-9 23-7 9-3 6-2 6-7 1-0 0*2 0*0 100-0 1890 50-3 237 10-3 6-0 8-3 1-2 0-2 o-o 1000 3 Nižja Avstrija Zgornja Avstrija Selnograška . . 449 172! 831 309 167 332! 158 43 2131 127: 65 72 387' 4; btajerska i 5| Koroška i 6 Kranjska 201 7 Primorska ,242 1 8j Tirolska s Predarlsko 1145 j 9! Češka j 1316:1507: 10 Moravska 11036! 631 11; Šlezija i 261 121 |12i Galicija |2797 341 113; Bukovina 219: 33 |14| Dalmacija \ 239J 44 ! Sploh in povprek . i 8636J 4071 212 79 14 140 29 24 34 70 784 233 27 95 8 11 1760 99! 35 9 76 15 27 27 31 411 130 30 121 16 6 1033 351—,— 30622-6 14'4682322-4: 10 1 -34-7 31-8 159 7 18-3 2-00-2 —i 1 53 2 27-6 9-0 5-8 3-8 0-6  12—.- 38-1 26-2 17-2 9-4 7-6 1-5, -' —¦ l'-.-47-6!36-2 8 2 4-3 3-4 0-3- —: — 1 — 62-6 20-3 7-5 8-4 O-9 — 0-3 8 1' — 59*0 17*6' 8-:-!6-66-4 1-9 0-2 2- 168-6 23-2 4 2 1-8 2*1 0 1 .—0-0 79 14 3 27-5 31-5 1(5*4 8-6 iS9 1-7.0-3 0-1 32 10 1 46-7:28-4 10 5 5-9 66 1-40*5 01) 6 2 —55-8i25-8 5-86-44*5 1-30 4' — 18 6 — 81-2:9-9 2-7 3*r>2-0*0-5|0*2'— 5 77-l!ll-6 2-8 5-61-1 1*8  _ 80-5 13-8 3*7 2-0  1428 209 35 5 50-3 23-7 10-3 6-0 8-3 1-2 0-2 0-0 34H 41 6 62 12 3 26 34 664 147 21 68 3 Absolutno štev. javnih Relativno število javnih Glavarstva o ¦ a ¦č 1 i s § a o a o .Ł. o ¦ > *n razrednic leta 1890. Črnomelj  Kamnik  Kočevje  Kranj  Krško  Litija  Ljubljana (niesto) . Ljubljana (okolica) Logatec  Novo Mesto .... Postojina  Radovljica  (Sploh . 11 26 23 24 10 14 1 18 10 23 24 17 41 2 31 3 6 7 4 4 2: 21  I 2 3 3 3 -i 3 6 6 7! l! 6i 1 201 :t)5!25;27 -; i- 31-! 1 58-01 78-8i 65 8 70-6 40-0 60-9 12-5 62-2 41-6 74-3 66-7 680 62-6 21-0i 91 171 20-6 32-0 17-4 12-5 24-1 25-0 19-3 19-4 24-0 20-3 i 10-5 10-5 9*1 3*0 11-4 5-7: — i 8-8| 16-0| 12-0! 8-7 13-0 — 37-5:25-010-3 3 4 — 16-7 12-5j 4-2 3-21 -1l-l1 — 4-0i — 8-4; 12-5 ¦ (¦ 3-2| 2-8 4-Oj 7-5 0-9! - 0-3!-