d*B pmnAov eicipt ■ HülidiJ». bmUU io Sundays sad PROSVETA .YEAR a^LO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrvdniAkl in upravnlftkl prontorl: M67 S. LawndaU» A v«. Offie« of Publication: 2657 South LawndaU A v«. Trlvphonv, Rockwell 4D04 i m* m ^ for Komentarji krvavega poteka dvajset let, kar „ila »vetovna vojna, ki ^la direktno in indi-dvajset milijonov ljudi itiri cesarstva in dala največjim socialnim pre-| v tgodovini «veta. io silnih dogodkov in. glo-, preobratov ni zgodovina r«rej natrpala v tako krat-^o dvajsetih let kakor baš |g 1914 do danea. Kajti m vojna, čeprav oficiel Ujufena pred šestnajstimi |fcdanes razburja ves «vet njimi posledicami. Ugodni kapitalizem, ki je kvnem odgovoren za to naj-katastrofo človeštva v tai krščanske civilizacije . s svetovno vojno tak u-da ie ni videti nobenega poja, da bi ga preibolel. Kalnem se je hotel z vojno u-H iu razširiti delokrog svo-I kkori&anja, namesto tega t pa polomil hrbtenico. Igočne monarhije v Evropi, i «ponašale, da bodo "več-itale pokonci, cela vrsta di-ij, ki so trdile, da izhajajo Boga, in sam kapitalistični pdarski sistem, o katerem l zdelo, da je sezidan na ska-fcraltarja—vse to se je se-v kratkih štirih letih. Mo-uje in dinastije so se razpr-v nič, kapitalizem pa, ves lan, še šepavsa, naslonjen vojo zadnjo berglo fašizma. nhovite so spremembe, ki le izvršene v zadnjih dvaj- I letih. Človek, ki je dobro II predvojni svet in potem I poteku vojne in kaosu po-tga «veta, bi ne mogel vpr-da je vse to bilo mogoče v eiju posameznika, če bi m videl in doživel. ► izbruhu svetovne vojne W htno nihče ne bil verjel, l v nekaj letih mogočna av-opska monarhija ležala v »linah, da se bo razkadilo icarstvo, nemško cesarstvo »*ko cesarstvo—da se bodo (h razvalinah pojavile obe-k demokratične republike, > P» bodo čez nekaj let po-"ile pod diktaturami, bolj ritimi—v Nemčiji in Av-i!—kot so bili bivši monarhe ne bi verjel tega, toda »je. Jtovno vojno na zavezniški * in povojno rekonstrukci-•plošnem je financirala v Amerika. Ameriški ka-jn »e je silno razbohotil **hl n« račun milijonskih so padale štiri leta v Ppl :n na račun smrtnega u-^Pod katerim je omahnil kapitalizem. Težišče . ,h f,,lar,c se je ob koncu 'Preselilo iz Londona v ,ork' kjer je še dane«, ¡¡"i* vojna je prinesla A-"Pariteto, "zlate ča-" >®ko varljivi in plehki ■ti navidezno pozlačeni ča-r™ mal(» »nanj R0 petimi **Vrme|0 tudi v Ameriki prm v prihodnjih večina nas, ""no lahko pri-',,!*ije do danes '•«•»ha. Minneapolis, 28. jul.—S pro-klamacijo obsednega stanja je prešla zadnji četrtek popoldne vsa policijska oblast tega mesta v—roke vojaštva. Governer Olson je v svoji proklamaciji tudi odredil, da jo morajo listi objaviti dva dni zaporedoma in ne priobčati vesti ali člankov, ki bi oviraji vojaško oblast. Governer se je odločil za to draat&no akcijo radi arogantno-sti podjetnikov, ki so zavrgli vse pogoje zastopnikov zveznega delavskima odbora za končanje stavka voznikov tovornih avtov, češ, 4a so za štrajk odgovorni —"komunisti in rdečkarji" Vladna posredovalca duhovnik Francis J. Haas in E. H. Dunnigan sta obema strankama predlagala tovarniške volitve za delavske zastopnike pri 144 izmed 166 po stavki prizadetih družb ter pogajanja za kolektivno pogodbo na višji minimalni mezdni lestvici kakor sedanja. Podjetniki so zavrgli obe točki, češ, da "ne maramo sedeti pri isti mizi s komunisti". Uni ja voznikov je te pogoje sprejela. Takoj, ko je vojaštvo prevzelo mesto, so izginili z ulic vsi tovorni avti, ki so vozili (pod poli cijsko protekcijo razen tistih, ki imajo vojaško dovoljenje. Prevažati se smejo le življeneke potrebščine. Reakcija kipi jeze nad far-marskim delavskim governer-jem, iki oči v ki no .misli, če vojaštvo lahko služi v rokah kapitalističnih oblasti za razbijanje stavk, zakaj ne bi služilo za kro-tenje openšaparjev ? Governer Olson je obtožil finančne interese, bankirje in drugi velebiz-nis, da je odgovoren za sedanjo stavko in da drži nazaj poravnavo iste na način kot predlagata zvezna posredovalca. Proti obsednemu stanju v Minneaipolisu je zakričalo vse reakcionarno časopisje. Navadno ga v velikih delavskih stavkah pozdravlja in kliče oblasti, naj proti stavkarjem postopajo z železno pestjo. V tem slučaju je drugače. Minnesota ima farmarako de-delavško vlado in governer je na strani stavkarjev. Ce bi bil na strani openšaparjev, bi reakcija smatrala razglas obsednega itarpa kot "edini izhod" in moj-«terska poteza. Priitaaišiai delavci na zapada ta vračajo aa delo Dosegli no toliko, da bodo družbe odslovile stavkokaze Socialisti aevtralai v avstrijski civilni vojal "Fašisti naj le ubijajo faAlste, - mi pa čuvajmo svoje moči za naš dan!" je bil njihov klic San Francisco, Cal., 28. jul.— Pristaniščni delavci, ki so od-glasovalli štiri proti enemu, da njihov spor lahko rešuje razsodišče, se vrnejo takoj ns delo. Federalni posredovalni odbor je včeraj naznanil, da so bossje sprejeli zahtevo stavkarjev, da morajo biti stavkokazi prej odstavljeni prodno se oni vrnejo na delo. Družbe so se precej časa upirale temu, vendar so *e podale. Federalni odbor je odredil volitve zastopnikov v uniji mornarjev za kolektivno pogajanje. Ameriški halon ■ stratosfero! padeI Rapid City, So. Dak. — T rije vojaški letalci, ki so se v soboto zjutraj dvignili čez U milj visoko v stratosfero, so čez 10 ur srečno prišli na tla * pedalom* Balon, ki se je pokvaril. je uničen; padel je 12 milj sevemozapadno od tu z gondolo vred. Dunaj, 28. jul. — Avstrijski socialisti so striktno nevtralni v civilni vojni med Hitlerjevimi ;n Starhembergovimi fašisti v Avstriji. Nimajo nobene zveze s pučem, niti z umorom Doilfua-sa —vsa ta tragikomedija ni vredna ne ene kapljice delavske krvi. Včeraj je po Dunaju krožii letak, ki je bil na skrivaj izdan po centralnem odboru socialistične stranke. Letak se deloma glaisi: "Sodrugi! Dne 25. julija se Je zgodilo to, kar se je zgodilo v Nemčiji 30. junija. Fašisti se pobijajamed seboj! Pustimo jih, naj se pobijajo, naj fašisti pobijajo fašiste! To znači, da v A v* striji kakor v Nemčiji prihaj« konec fašizma, čuvajmo svojo kri in pripravimo se za naš protifašistični dan, ki prihaja!*' Istočasno so socialisti na Dunaju razširili poročilo, ki se glasi, da vsak nepristranski opazovalec v Avstriji mora priznati, da je masa avstrijskega delavstva sprejela Dollfussovo smrt na znanje z zadovoljnostjo kot smrt pirata, ki je komaj 4an poprej ukazal obesiti mladega delavca. Iz Gradca poročajo, da se je tamkaj več komunistov pridružilo nacijem v boju zoper avstrijske fašiste. Obsedao staaje razglala-bo v Miaaeapollsa Na tisoče ubitih in ranjenih v civilni vojni v Avstriji zastoj venca SKI KLAVMÜKI STAVKI Stavka je radi "čizljenja" pogodbe. V spor so posegle zvezne oblasti Governer Olson je razsrdil ve-letrgovce, ko je postavil trg pod kontrolo milice Minneapolis, Minn., 28. jul.— Governer Olson, farmer-laborit, je izpolnil svojo grožnjo z obsednim stanjem v četrtek, ko so veletrgovci zavrgli pogoje miru, katere sta predložila federalna posredovalca Haas in Dunnigan. Stavkujoči vozniki tovornih avtov so pogoje sprejeli. Takoj na to je Olson razglasil obsedno stanje—prvo v zgodovini Minnesota—in poslal 4000 miličnikov na ulice. Milica ima navodilo, da strogo pazi na mir in mestni tng, kjer so skladišča z blagom, je docela zaprt, izvzem-ši kolikor so stavkujoči vozniki Že prej odvažali najnujnejše potrebščine. Governer je odredil, da morajo vsi dnevniki v Minneapolisu dvakrat Objaviti njegov razglas obsednega stanja; prepovedani so bili vsi shodi in sestanki več koeto oseb, tudi pikniki v mejah okraja. Za vsako zborovanje ali veselico je trebe vprašati vojaško poveljstvo za dovoljenje. Delodajalci so odklonili poboje za mir iz razloga, da nočejo imeti nobenega opravka s "komunističnim vodstvom" stavku-jočih voznikov in "ves ta štraik ni drugega kot komunistična zarota". Federalna posredovslca mislita drugače in Izjavila sta, da bi bila stavka nopotrebna. Če bi ne bili bossje tako trmoglavi. "Citizens' Alliance" rill meščanska zveza, organizacija pod jetnikov In reakcionarjev, neprenehoma nspsda Olsons, češ. da drži s "komunisti". Governer je odgovoril, da Je "Citizens' Alliance" majhna klika zagrizen-cev, ki sovražijo vs* delavske organizacije in najrrjšl bi Jih u-topili v žlici vode. Unija lončarskih delavcev zahteva zvišanje Liverpool, O. — MihI narod na unija lončarskih delavcev Je podjetniški zveri naslovila zahtevo za zvišanje plač za 2^. Sedanja pogodba poteče I. oktobra. Unija tudi zahteva odalovl-tev omož^nih di-lavk, če mož zasluži več ko $20 na ted«-n. Pod jetniki imajo sejo U dni. Chicago, 28. jul. — Konec stavke v čikaških klavnicah še ni na vidiku, ker so posredovalci naleteli na večje ovire. Zadnje dni je v stavko insiegla tudi zvezna relifna administracija radi tisočev glav živine, katere imajo klavnice "procesirati" za vladno Surplus korporacrjb. Kapitalistični časopisi v tem mestu prelivajo krokodilske solze za to Živino, ker je zastavkalo 1500 krmilcev in napajalcev. Ker je družba, ki obratuje živinske staje v klavnicah, zavzela stališče, da ne ve zakaj prav za prav je stavka in se nima o čehi pogajati z unijo, so zvezni posredovalci včeraj namignili, da bo NRA "udarila" s pravilni* kom, ki je izdelan, ne pa še odobren, in s tem končala stavko. Spor se suče okrog minimalne plače in diskriminacije. Delavci pravijo, da družba ščiplje pogodbo na vseh krajih in diskri-minira proti starejšim delavcem. Pred stavko zadnjo jesen so delali 48 ur na teden. Sodnik Sullivan, ki je bil poklican za razsodnika, je določil znižanje de-Mvnika na 40 ur In zv»anje plač za . Mislil je, da bo zaslužek znašal pod tem aranžmom več ko prej, Izkuzalo se je obratno. Druga stvar je, da si je ekel ne zamrzne". Klavnice ne sprejemajo neibene živine. Starci v javni aboiaici čepeli kakor mahe Devetintridenet mrtvih v štirilr dneh v čikaškem zavodu. Preiskava te afere Besne guerilske bitke oa Štajerskem in Koroftem med faftisti dveh barv. Na atotine hitlerjevcev zbežalo iz Gornje Radgone v Jugoslavijo. Italija neprestano grozi z intervencijo. V lielgradu tudi grozijo, da bo Jugoslavija mobilizirala, če Italijani vpadejo v Avstrijo Kohlerjeve policija stre-Ije aa stevkerje V velikih nemirih je bil ubit en stavkar, 87 pa ranjenih. Stat-karjl razbili Šipe Kohlerjeve tovarne Sheboygan, Wis., 28. Jul. — Včeraj, v petek, Je prišlo v Koh-lers Village, kjer ima veliko tovarno za kopalniško opremo In poljedelske stroje bivši governer Kohler in kjer je stavka za priznanje delavske unije že skoraj dva tedna. V tej "idilični" vasi je prišlo do velikih spopadov med privatno Kohler j evo policijo in stavkarji, v katerih je obležal en delavec mrtev, 37 pa ranjenih. Nemiri so se pričeli dopoldan, ko so po železnici skušali dostaviti en vagon premoga k tovarni. Stavkarji so to preprečili, nakar je poveljnik Kohlerjeve policije s pomočjo šerifa mobiliziral 300 mož izredne policije, prej je pa imel 100 mož. Vest o tem jačenju privatne policije se je naglo razširila. Iz DUNAJ. 2tt. jul. — Nocoj bi bil skoro uspel nov nacljskl puč na Dunaju. Pučlstl so nameravali oNvobodttt 144 tovarišev, ki zaradi umora Dollfusas čakajo na vojno xodtMe v vojašnici v Msrokaner uHcl. toda hajntve-rovd so izvohali, kaj se pripravlja In >»o puč pravočasno odvrnili. Dr. Kurt Schuschnlgg Je zamenjal knesa Starhemberga kot kancelar. Hchuachnlgg Je zagrizen monarhlst. Civilna vojna na Atsjerskem in Koroškem se nadsljuje. Dunaj, 28. Jul,—V Avstriji besni civihia vojna med hitlar-Jevci in klcrofsšisti «e tretji dan. Na tisoče je že mrtvih in ranjenih ; računa se, da je že Čez 8000 ubitih. Na Dunaju in v severnem delu Avstrije so le praske, najhujši boji pa divjajo na Štajerskem In Koroškem, kjer so na-ciji zelo močni. Glavna «ila armade In 'Helmwehra Je odšla tja, a še vedno prihajajo klici na pomoč. Iz Kima iioročajo, da Je Italijanska armada pripravljena na meji za invazijo. Musaollni Ja obvestil Francijo, Anglijo In Sheboygana, kjer stanuje veliko _ . Wfß WfUM _ _ Kohlerjevlh delavcev, in is bliž- Cehoalovakljo, da bodo (talijan- njih mest so pričele prihajati nove trume piketov. Popoldan se jih je zbrslo 1500, Ta masa delavstva se ju pri čela gibati kot odgovor na Ju rišanje Kohlerjeve policije, ki Je bila dopoldne prodrla piketn kordon in pričela razganjat stavkarje. In ko so slednji dobi 11 ojačanje, so navalili na tovar no in druga isislopja ter Jih pričeli bombardirati s kamenjem. V enem poslopju ni ostalo niti eno okno celo. Boj med KohierJevo policijo in delavstvom Je trajal dve url. Po dveh urah so se stavkarji vsled velike premoči oborožene sile umaknili In odpeljali ubitega Lee j a Lakefiekla ter 37 ra njencev v Sheboygan. V službo so bili imklirani vsi zdravniki. Policija je rabila puške, plinske bombe In kr»i|»eljee. Stavkarji so imeli le palice, kljub tomu so se pa držali dve uri. Predhodnik državne delavske federacije Henry Ohl Jr. J« v omoč. |ake čete In v adir al a Avstrijo "brez nmpovedi, če bo notranja situacija to zahtevala", Istočasno Je prišla vest iz Belgrade, da bo Jugoslavija takoj mobilizirala svojo armado, ako Italija invadira Avstrijo. Dunaj Je vojaški tabor. Včeraj je bilo m tisto izolirano od juga in edina zveza je bila radio. Mesto je isiplavljeno z divjimi govoricami in ljudstvo J« v največji paniki. Ječe so polne jetnikov. Vojašnice in atare tovarne spreminjajo v začaane zapore za aretirane hitlerjevce, katerih je na tisoče. Včeraj so se v enem teh zavrov spopadli naciji in komunisti z noži In krožniki. Knez Htarhemberg, Dollfus-sov naslednik, Je dejal sinoči v svojem govoru v radio, da Av« strija se ne umakne niti za en palač od Dollfiuaaove politik«. 0-zmerjal je natije v Nomčlji In rekitl, da vao to ueart*čo je pri-nesl^ Hitlerjev« propaganda. Dun«J, 28. jul. — Dognsno je, da fkškt, ki J« ubil Dollfusss, Je stanje brefc vsaki« formalne My jiJ«Hoy bivši vojaški tovariš, s mi-J katerim slabila »kopaj pri enem Alfonzu ajfitira za ll«lwl>url«n« Pariz, 2H. jul. Hivši španski 0 oseb, Ušla tam Je ne verjame, da je vročin« s«m« kriv« tolikih Jrtev v okr«Jnl u-boiaicl; verj«me toliko manj. 'idkar Je prejel kopo pritožti. kaj vse počenjajo s starci In «Ur-kami v t«m zavodu. Uveden« j« bila prei«k«v« In vb« evidem« Iki predložena okrajni tí-'epo-rvU. d«nes okrog 4000 o*«h. Starci in stark«' *o oblet1 «»tie v poletni vročini ensko kakor f»ozirnl, v težkih, volnenih oblekah. Dajejo jim težko in alabo hr«rio t*rin«atop« jHilku v svetovni vojni, Piše se Otto Penetta iti «t«r je .'Ml let. (/krog 30 tmcijev a Penetto vrni, ki ao vodili napad na vladno ps-l«čo z«dnJo sredo, pride v pondeljek preti vojno stališče, Dollfuas Je bil danea pokopan z velikimi vojaškimi Častmi. Pokopali so ga |*oli*g vojakov, ki so padli v civilni vojni s soriall-»ti v zadnjem februarju. VčersJ so bile najhujše bitk« a pučlati n« fttsjetskem in Koroškem, in sicer v l*obnu, o-krog Gornje Itadjfotie ob meji JutfOMlavjje, blizu Liezen« in ▼ drugih kr«jlh, ns Koroškem p« v Hji «e vrše tudi ns Salcburftkem in TlroUkem V teh bojih po juini Avstriji brst proti br«tu, sin priganjajo Jih k delu ns polju' proti očetu in vrtmih To Je krivo, da so prijateljem Riromaki začeli repa ti kakor mu-! podivjali! j h«, ko j« jjfitumla vročin«. i (f«l¿* na t. «tram.) in prijatelji proti K«kor d« ao l^udj« PROSVETA THE ENL!GHTEIfll«KT CI ILO IM LAMTNIXA ^¡¡JS^ WASOONK rOUP<»«NR JEPMOTK Orsaa .1 ^ H»«* •I Mr «W Naročnina: « MraW drtUe. tf raua o» «raeweat. Manu- arripla will »'* return ad. Na»lov ta vae, War ima atlk • IUU« i PHOSVETA Mil M U»adal. A»*.. CH«a«a. »ItoaU Glasovi Domač drobiž Obiski izletnikov Chicago. — V soboto zjutraj je navalila prava človečka po-plava v urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Prišli »o izletniki iz Clevelanda in raznih drugih krajev. Med prvimi, ki no »e javili iz Clevelanda, »o bili: Marian Končan, Dorothy Pultz, Fr. Kwolski, Kate Rwoiski, J je odobraval tudi Leo Krzycki, ki je imel na zborovanju ognjevit govor. Delati moramo v smislu gesla, da je socializem upanje človeštva, je rekel Krzycki. Med delavci je potrebna sloga, da bodo lahko vodili boj proti kapitalizmu in KONEC INKVIZICIJE Prvi Jo je ustavil Napoleon Bo. naparte, odpravljena pa je bila šele pred sto leti Zborovanja se je udeležila tudi Mary Yamnik iz Imperial, Pa. Na poti proti domu sva se vozila skupno z neko ameriško družino iz Pittsburgha in na njeno željo sva zapela par slovenskih pesmi, da je bil bolj kratek čas. Zborovanje v Readingu ae je vršilo v znamenju sloge. Zborovanja so se udeležili prominent-ne osebnosti v stranki, med temi Jarties Maurer, kandidat doc. stranke za zveznega senatorja. On je imel imeniten govor, kakršnega nisem pričakoval, ker sem slišal, da je bil bolan. Maurer je ponovno pokazal svojo bo-jevitost in vsak delavec, ki ima kaj prepričanja v sebi, bi moral glasovati zanj pri prihodnjih volitvah. Zborovanja soc. stranke se je udeležilo 140 delegatov. Dne 12. avgusta bo imela soc. organizacija okraja Westmoreland piknik v Oakdale Parku, Route 71, ki je oddaljen tri milje od West Newtona. Glavni govornik bo dr. Jesse H. Holmes, soc. kandidat za governerja in profesor filozofije na Swarthmore kolegiju. On poučuje na tem kolegiju že 35 let In je tudi predsednik državne učiteljske federacije, ki je včlanjena v Ameriški delavski federaciji, v distriktu Philadelphia. Holmes je izvrsten govornik, kar je pokazal na banketu, ki je bil prirejen njemu v počast zadnjo pomlad, V Pittsburghu. S svojim govorom je napravil velik vtis na tej priredbi, katere se je udeležilo 240 oseb. Na rojake v bližnjih in oddaljenih krajih apeliram, da se u-deleže piknika dne 12. avgusta. S tem boste pokazali, da ste za solidarnost med delavstvom in njegovo osvoboditev iz kapitalističnega suženjstva. Holmes too govoril v prihodnjih mesecih v več krajih Pennsylvanije. Tisti, ki ga žele dobiti v svoje naselbine, naj se obrnejo na soc. stranko, 122—9th st., Pittsburgh, Pa. V okolici Greensburga bo govoril 1., 2. in 3. avgusta, v Expor-tu 4. avgusta, ako ne bo datum spremenjen; 7. avgusta v Jean-nette, 8. v Vandercriftu, 8. septembra v Herminie, 9. v New Kensingtonu. Pazite na vesti v lokalnih listih, da boste vedeli, kje bo govoril. Udeležujte se njegovih shodov, da bodo uspešni. Holmesovi shodi stanejo $10 in polovico kolekte; aranžira jih glavni stan soc. stranke v Pittsburghu. — Anton Zornik. Pred sto leti, 15. julija 1834, je španski kralj s posebnim dekretom ustavil delovanje inkvizicije v področju svoje države. S tem je Španija kot zadnja država v Evropi odpravila sramotno gonjo, ki je zahtevala ogromno žrtev in pahnila Španijo v splošno pomilovanje civiliziranega sveta. Liorente, zgodovinar inkvizicije na španskem, je izračunal, da je zahtevala strahovlada tega gibanja samo v španski državi do 1. 1808 nič manj ko 32,000 žrtev. K tem pa je treba prišteti se 18,000 oseb, ki so bile sežgane in effigie, in 291,000 ljudi, ki so morali prenašati strašne muke, ki pa so se često kljub vsemu končale s smrtjo. Pod vplivom Pombalovega re-formističnega gibanja na Portugalskem je španska inkvizicija izgubila mnogo na svoji moči že sredi 18. stoletja. Kljub temu pa je bilo v zadnjih desetletjih imenovanega stoletja okoli 400Q procesov, ki so obravnavali lažje primere. Napoleon I. je 1. 1808 prvič prepovedal inkvizicijo. Njegova prepoved pa ni ostala dolgo v veljavi, kajti kmalu po povratku Burbonov je Ferdinand VII. obnovil inkvizitorsko delovanje in mu vrnil vse stare pravice . . . Ustavna revolucija lota 1820 je izposlovala ponovno uki njenje inkvizicije, ki pa ni dolgo trajalo, kajti že 1. 1825 se je inkvizicijsko. gibanje zopet okre pilo in restavriralo. Šele po kar-listovski vstaji po Ferdinandovi smrti (1833), ko se je morala Izabela nasloniti na liberalni režim, so odbile inkviziciji zaslužene zadnje ure. Zadnja žrtev inkvizicije je bil neki učitelj, ki je padel 1. 1826. Zaradi njega je velel sestaviti škof v Valenciji posebno sodišče, ki ga je obsodilo na smrt na garotti, predhodnici giljotine. —Federated Picturaa. Nacijska revolta v Nemčiji i Ernst Roehm, vrhovni poveljnik Hitlerjevih napadalnih čet in minister brez portfelja, ki je bil ustreljen. žavami. Najboljše bo, da prepustimo to zadevo Rusom samim, oni jo bodo že iztuhtali; saj so znali skonštruirati celo avtomatične radio-postaje za meteorološka (vremenska) poročila, ki jih drugod še nikjer nimajo. Te postaje imajo silno natančen mehanizem, ki vsako podnebna spremembo avtomatično registrirajo in avtomatično dalje oddajajo, brez človekove pomoči. Teh ¡postaj se bodo posluževali v polarnih krajih Rusije in Sibirije, kjer ne bo več treba ljudem zmrzovati pri nadziranju radijskih postaj. DESET ZAPOVEDI ZA ŽEN SKO LEPOTO Nemiri v tobačni *P*iiii v petkovih «ifred.h j« bi ranjenih, p«^ morala umakniti pred t rimi manami York, Pa., 28. juh—Pet oseb j« bilo ranjenih pri rajanjih spopadih med tot mi delavci — izdelovalci a — in policijo ter nkebi N so nastali pred tovarno ' Brooks & Co., ko je skuša peljati voz cigar iz tovan V akciji je bilo več tisoč karjev in simpatikov, ki spopadu obkolili vse i>o , prizadete tovarne in sklen napravijo skebanju konec, °;ino množico bojevitega a je bila policija prisilj, umakniti, nakar je tudi vi Brooksove tovarne zaključ pošiljatev ostane doma. Na stavki so delavci i vetih družbah, ki so bile penšaparski zvezi določei avantgarda za zdrubitev — unijskega gibanja v te —j in okraju. Temu skli ostale unije odgovorile ključkom, da bodo skrb« stavka Azdelovakev smo bo zgubljena. Ta zaklju delavstvo uresničilo z v masnim piketiranjem in ganjem tovarn. Za poravnavo spora »o ... posredovalci državne zveznega delavskega depa ta. Podjetniki do zdaj i hoteli pristati na sestane stopniki stavkarjev. Na li sta so tudi zastopniki d milice. RUSIJA IMA NAJVEČ RADIJSKIH POSTAJ Članarine ne zmore "Kaj spet pijete? Saj ste vendar član "protialkoholne lige"?" "Sem bil, pa sem izstopil, ker nisem več zmogel Članarine." Sovjetska Rusija spada med države, ki imajo najgostejio in najširšo mrežo radio-oddajnih postaj. Angleška z Irsko (brez domini jonov) šteje 5,763,000 odjemalcev, Nemčija 4,635,000 in so ti dve državi procentualno menda na prvem mestu. Ce pa se vzame absolutno število, ju pa nadkriljuje po vsej verjetnosti Rusija, dasiravno se radi pomanjkljive statistike ne da točno ugotoviti število njenih radio-poslušalcev. Rusija poseduje eno postajo s 500 lov, štiri po 100 kw, eno s 50 kw, eno s 40 kw, eno s 36 kvv, eno s 25 kw, šest s po 20 kw, devetnajst s po 10 kvv in celo vrsto malih postaj izpod 10 kw. Skupna antenska energija ruskih radio-oddajnih postaj znaža 1444 kvv. Sedaj pa pripravljajo gradnjo nove velikanske radio-oddajne postaje, ki bo imela nič manj kot 1200 kw, ki bo daleč nadkri-Ijevala najmočnejše postaje po vsem svetu, i? tem bo Rusija na en mah podvojila moč svojih •ad»o-postaj. Inozemski strokovnjaki sicer zmajujejo z glava-ni, češ, da se bo ta nova postaja »ri današnjem stanju radio-teh-'ike morala boriti z velikimi te ir. Gorice pri Ljubljani. V Ame-| roiie nego kričanje. Olo iveri-riki Je bila 23 let In tu zapušča na U džunglr se marsikaj nauči, tri sinove In (MU> hčer.- Daljo je' pa ne bi človek, ki Jc razum umrfn Mary Sajovee. roj. Klakom vrnil V Detroit, leAil zborovanja toclaliatične Stavka v San Franciscu: Vojaštvo pripravljeno na pokolj. Ameriški strokovnjak za žen sko lepoto Karol, ki je tudi lastnik newyorškega varleteja "Va nities", je nedavno objavil de set zapovedi za žensko lepoto Glasijo se: Ne podcenjuj, a tudi ne prece njuj svoje lepote! Ne zabavaj se preveč! Nič ne poruši zdravja in lepote tako hi tro in nepopravljivo kakor pre več zabavno življenje. Bodi zmerna v jedi in pijači Ne moži se prezgodaj. Dolž nosti gospodinje in matere so preveč naporne za organizem mlade ženske. Ne kadi in ne pij alkoholnih pijač! Ne pozabi, da je zdravje temelj lepote. Ne zahtevaj laskanja in ne nasedaj mu! Zavedaj se pa, da je samozavest često sovražnica le pote. Ne uganjaj preveč športa Šport pospešuje pretirani raz voj mišic in jemlje liniji nežnost in harmonijo. Ne obupuj, ko začne trkati starost na vrata! Sprejmi jo dostojanstveno. Ne obnašaj se pr 40 letih tako, kakor da ti je komaj 18 let! Ne barvaj si las! Neguješ jih lahko, toda izbero barve prepusti naravi, ki je pametnejša o« tebe in ve, kaj se ti najbolje pri leže. Ne šminkaj se! Tudi puder u-porabljaj z zmernostjo, in niko- li ne pozabi na to, kar jc prav ZARO AGA JE IMEL RAKA "United Press" poroča iz Carigrada, da je pokazala preiska va na carigrajski vseu^iliški kli niki, da je Zaro aga, ki ga mimogrede povedano, zdaj po smrti cenijo samo na sto let življe nja, umrl za rakom, kateri pa mu ni povzročil nobenih bolečin. Carigrajski mestni svet je sklenil postaviti na grob turškega Metuzaloma spomenik ter pri tej priliki našteti vse važne dogodke, ki so se odigrale za Za ro agovega življenja. Zarad privlačnosti bo nosil spomenik kot datum rojstva letnico 1777. SPANJE IN LEfOTA Sranje daje človeku lepoto in I svetost bolj nego vsi drugI Či-i niteljl, pravijo ameriška dekleta in se tudi ravnajo po tem na činu. Vsako ameriško dekle si zaradi tega prizadeva, da spi I najmanj osem ur dnevno. To je i minimum za žensko, ki hoče o-«tati lepa. Američanke polagajo , manjšo važnost na dieto kakor na dovolj spalnega odmora. Za , njih eksistirajo trije faktorji j mladostne svežosti in lepote; zrak, voda in šport. Brez njih bi i se njihova lepota osula kakor cvetje, kadar zapade slana. Vladni posredovalec d« Omaho Omaha, Nefb., 28. jul, kaj je dospel tajnik dela pokrajinskega odbora Blume z namenom, da poi za končanje stavke na cei leznici, ki je stoodstotni stavki je 400 tramvaji! lavcev, ki niso hoteli i zadnjega odloka arbitra; jim je priznala le par zvišanja. Voditelji stavke praviji glavno vprašanje spora nje unije in ne plač. NA TISOČE UBITIH I NJENIH V CIVILNI \ V AVSTRIJI (Nadaljevanje s L «trai V Leobnu je bil ubit n hoven, ki je bil s puško za stražo v zvoniku cerkv Središče nacijskih pučii Koroškem je v Wolfe«b< Št. Vidu. Vladne čete so naskočile St. Vid in ubile cijev, a so ga kasneje « Nekatera mesta so že ' menjala gospodarje, n» še v rokah nacijev. Pučisti so večinoma fantje, ki so večinoma v obleki. Veliko Število teh prej v Hehnwehru. V : na Štajerskem, kjer je i slej najhujša bitka. w dilo 5000 naeijev, večine darjev, ki jih hajmverovflki častni». ^ in hajmverovci so se « pred njimi, toda ka*n«j« šla vojaAka pomoč z ^ je namerila topove ns P« tedaj so se poda!i. Bli«u cijev je bilo ubitih, na strani pa šest vojakov^ Berlin. 28. jul.—H;tl^r rai naredil velik umik j* strijo. Odprl je ta«r k Avstriji, pn-rov«^ ubežnemu avstnj ,, govoriti v rad.« » .„vem prav tako y avstrijskim v Avstrijo pomsR»' 0 varišem, obenem je Franca Psi**« w Avstriji. Par** J* " telj avstrij»*** Miklasa .j Nacijski Mi ostro napa^in ^ ki Je bil 1* pred kratki" raj sti ob tu. ci ju kov v Ali alf U ntr^ ^ to aH 5U-ja prii.H)«/1' domovi«« . H , »Tojcr» » c° Yesti iz Jugoslavije I j rovov so __________________J (iitirm» p•roHlm ll Jafoalari)«.) groze in nič čudnega ni, Če je rudniško vodstvo naroČilo orožnikom in policistom (poslali so jih iz Ljubljane), da se ne smejo pokazati ha cesto. Tako je bilo v vseh rudnikih. Povsod iso §e onesveščali, povsod so nosili ll jam v bolnišnice nefcavestnfe, oslabele radarje. Vsi smo bili slabi, oslabeli do skrajnosti; dobivali smo si-cter svpio vodo in kompresor je deloval, toda V rovu, kjer nas je bilo nad sto rudarjev skupaj, je postal zrak vseeno slab. Tudi nislfto imeli kajpak nič ogrinjal ležali smo na deskah in mnogi so se prehlad lil in kašljali. Če bi trajal itrajk še kak dan, dva, bi nosili iz Rudnikov mrliče. Bili pa smo vai res kakor eden in nihče ni okleval vztrajati do amHi, Če treba. Mene je mučilo posebno to, da nisem mogel spati. iftiel sem za sabp cel šiht napornega dela na odkopu, prinesel «<*ip e sabo kakor po navadi \e ra*jhpn kos kruha in čutaro kave, k«r pa sem použil še med flctonL Potem smo ostali notri. BlifcU 60 ur pod zemljo, brez hrane In brez spanja, to me je E,trujaIo in ne vem, kako bi bilo ez kak dan, dva. Vsega skupaj Sehi spal kvečjemu dve uri. Ko sebi se predsinočnjim vrnil do-m9v, sem pojedel malo kavo, po- ctrAJK RUDAR-^»UO »in otroci so se v skrbeh Ji** ^tov ter ves bTLuiega večera stražite KS »* 2dft° LJ* kakega «vojega zabelili so namreč v ¿j odbor-na dan, da l^al ženam, kako je * Ljfcnje bila situacija še u Od daleč in blizu so pri-tliudje k rudniku, vsa do-u bila kakor mrtva, le se gnetle žene m Žene vedo, da m in drugi. - 1 možje preslabo hranj«^ Mi neodporni ter da bodo ¡Veli podlegati slabemu Lu zraku in stradanju, rudarji» ki so videti kakor ¡ti saj zaslužijo na mesec m do 400 Din, doma pte , kopo otrok. Ti otroci so i dabotni in v Mfki veČini rknlozni, da jih pravnik* n «poznajo nespodobne za pvinje šole. Odtod grozil pivskih kolonijah, odtod pje obupanih žena, odtod lujoči pogledi malih otrok, ae držali materam za krila:: jt naš ata, ali spi, da ga ni |¡-odtod jok in krik, ki je dni zagrinjal vse rudarske jt. like «o z otroki demonstri- pred občinskimi pisarnami, u «o obljubljali, da bodo dnji dan prisostvovali po-ijim v Ljubljani ter pod-luhteve rudarjev, ietrtek so bila napoveda-njinja v Ljubljani. To je litji dan štrajka. rudnikih so se začeli rudar-bvešcati od slabosti. Zdrav-B-na čigavo željo, ni zna-ibiskali rudarje v jami ter ¡•iskali. ' i nas je ležal med nami ruti ga je še sama kost in Doma ga je čakalo devet ; in žena. Njegov zaslužek Din na šiht, torej na meto? 500'Din. Odbijejo mu prispevke, tako da znaša n plača okrog 400 Din. 11 ¿lanska družina s tem li lahko misliš. Ko je pri-hvnik do tega rudarja,— Kristus suh in porasel je m krajčnikih — ter mu Mlo, je dejal drugim ruti l»le boste morali pa pult». Takoj mora v bolniš- i" 80 se oglasili, "skleni-,n če je slabo z njim, Ure tu." Ivnik je osupnil ob tem Prestrašil se je. Naj- * prvič po tem odgovoru B. iz kakšnega obupa se I rudarji. *b' vam povedal," je reji ne mislim delati iz vas J^rc, kakor si morda * '(|da tale tu je tako ■ večera gotovo ne bo u- zdaj, boste dali ven ? K*J mrliče v ne boste ! lm'-ti moo*lnnlk v Berlinu Francois Poncet in je dobil popolno zadoščenje. Zdaj pa poročajo iz zanesljivega vira, da ta "velesila" nI Francija, temveč — Vatikan. Katoliški krogi, s katerimi simpatizira nemški podkancelar v on 1'apon, «o hoteli z ugodnostmi, ki bi se naj jim priznale v konkordatu, doseči, da bi sam papež posredoval v spravljivem praven med Berlinom In drugimi avetOVnM me-tropolaml. H pomočjo papeža so tudi skušali izposlovati Nemčiji dokaj časten povratek v fcenevo. Papež naj bi s svojimi zvezami skušal razbiti obroč, ki ga je mednarodna diplomacija skovala o-krog Nemčije. Ministerialni svetnik Clauson Je padel kot žrtev svojih patrlo-tlčnlh prizadevanj za ozdravljenj« nemškega ljudstva, kajti on je bil tisti, ki Je s Papanovo vednostjo pripravil podz«mske zveze s papizmom. Kot dokaz /.a te trditve se navajajo naslednja dejstva: Od Hitlerja so vplivni člnlte-IJi žo ponovno zahtevali razpust rjavih udarnikov. Tt» zahteve si» stavili predvsem veMndustrlJcI in gospodarstveniki, ki ai niso prikrivali dejstva, da Je HA ognjišče boljševiških tendenc. Hit-ler je dolgo okleval. Pred mesecem dni je poslal Koehma na dopust. Osem dni pred svojo smrtjo pa Je Koehtn obiskal Hitlerja. Izvedel Je bil i>nmreč, da Je Hitlerjev posebni odposlanec ,von Ribbentropp obljubil v l/)ndo-nu in Parizu razpust rjavih u-darnlkov. Koehm Je zaradi ti«-ga zahteval od kantelarja konkretnih pojasnil, Hitler so Je nekaj časa Izmikal in nekdaj največja prijatelja ata ae razSla kot Idejna nasprotnika. Nato ae Je Koehm peljal v Monakovo, kjer je sklical aestanek svojih «veslih, da bi utrdil Hitlerjevo pozicijo proti r«*akcljl. Toda preden se Je to zpodllo, i*' padel kot žrtev Kuehrerjeve oavet«, Kaj se vse Isliko x»t»mII v me-težil revolueije, najsi Jo vrtijo tudi "<»d zgoraj", nazorno kaf«* primer smrti glaabenoga sotrudnika "MUnchener Me nest« Narh-rlehten", Ta ffio> Je bil Mlahl-helmovee In *<< ni nikoli udej. atvovai v politik» I/dan j« bil ukaz za uatrelilev W i i I y J a Mrhmidta, voditelja skupine rja* vlh udarnikov. Kkarkutorjl »mrinih |a»veli pM ao naleteli na dr. Kchmidta na tjlifi in ga niso vprašali, če j« (travi sli ne. I', strelih ao ga * piiiolo na restl, Pozneje a«' J« liUtab,. da J« mož končal p« fiomodl, WiMyJa fehmldta. ki ko k» Iskali, ao ramrač I« pol ur« prej ustrelili na njegovem domu. FROSVETÄ H»!»!!!*, 36. Štefan je medtem tiho svetoval Maheuju, naj pošlje Katarino naprej, da bi obvestila Maheu j-ko in jo obzirno pripravila na novico. Oče, ki je «trt hodil za noailnko, je s kretnjo privolH; in delde je steklo naprej, ker so »e že pribli- UlL t! ' ^ , Vi. Toda voz, ta dobro poznani mrki zaboj, je bil ie najavljen. Ženske, vse ob pamet, so prišle na cesto, nekaj jih je preplašeno teklo vozu naproti. Kmalu jih je bilo trideset, nato petdeset, vse je obhajala groza. Saj je nekdo vendar mrtev! Kdo je to? Istorija, ki jo je bil pripovedoval L e v a q u e in katera jih je pomirila, jih je zdaj zgrabila kakor mora; ni samo eden, ampak deset jih je poginilo, in jih bodo pripeljali z vozom drugega za drugim. Katarina je našla mater vznemirjeno zaradi zle slutnje, in ko je zjecljsla prve besede, je mati kriknila: Zaman je dekle ugovarjalo in pripovedovalo • Jeanlinu. Maheujka je ni poslušala, pač pa je planila ven. In ko je videla voz, ki je zavil mimo cerkve, je prebledela in skoro bi bila padla. Ženske, neme od ganotja, ao na pragih iztezale vratove, druge pa so sledile vozu in trepetale, pred kHtero hi*° ** bo Hpre" vi bil otroka po laseh, tako srč-kan fantiček je bil to!" je godrnjala debeluška na klopL "Uh, hvala boga, da ga ni l Jaz bi ne pustila otroka k takemu lumpu--" je govorila druga. Čudno, zakaj je stiskal pesti pod pazduhami? Kaj so storile e temne, žilave roke? Kaj so storili tem ubogim, žilavim ro-cam? kakor toča. (Dalj« prihodnji«.» Peen: V PARKU Pred hišo pravice je park. Sicer je majhen, a je le pravi park, nič mu ne manjka. Drevesa so, so rožni grmiči, pristrižena trava in ob nasutih poteh rjavo pleskane klopi. Celo spomenika ne manjka. Imenovali bi ga lahko "Preizkušena Hvaležnost". Rahlo oblečena ženska kleči pred možem znanosti, ki ima dolge, povešene ruše. Prostor, kjer stoji danes mož znanosti, je zavzemal poprej starejši gospod s plešo in z razčcsano brado. Ob usodni url pa so ga pre-vkini ljudje natihoma odstranili, hvaležno klečeča ženska, oblečena v rahlo obleko {m je ostala, še opazila ni spremembe na piedestalu. Res. ta t|»omenik zasluti ime "Preizkušena Hvaležnost" . . . Ah. pa pustimo spomenik in hvaležno damo. ki kleči pred njim! Klečala bo naprej, četudi ■ skačejo na piedestal in frče a njega s kinematograf »ko brzino kakršnikoli gospodje! V parku smo in v parku je lepo, mimo. Ženske in otroci ne zahajajo sem. Zidovi »o preblizu Po klopeh, rjavo plesksnlh, .posedajo «Uri ljudje in brezposelni Stari ljudje. Oni ne hodijo daleč. Ta zeleni otoček med sivimi bloki hiš, med štirimi cestami jim zadostuje. V senci drevesa je tako prijetno in košček neba, če ga gledaš skozi okenca prepletenih vej — je tako neskončno lep! O, stari ljudje vedo ceno vsaki še tako majceni stvari. Mravlja na zeleni bilki, d it. najdrobnejše tivljenjce vzburka v Človeku mogočna doc-živetja — takrat, kadar se poslavlja . . . Brezposelni. Njim je pač vseeno. Sediš tu ali tam. reka dere mimo. Težko je zapluti v njo, če si enkrat obležal na produ. Da, v parku posedajo še drugi ljudje. Tisti, ki se odpravljajo v hišo pravice in tisti, ki so že prišli iz nje. Otroci pa poredko zaidejo sem. Zadnjič, ko sem bil v parku, je pricapljal s svojo materjo majčken, dveleten fanttfek. Mati je prisedla na klop k dvema starima ženskama, drobiž j skakljal po peščeni poti Vsak otrok nosi solno- s seboj. Ta svetloglavi paglavček je i otl\el ves park. Skakljal je nem | ln tja. čebljal, grebel po jw«ku ln m* podil za vrabci. Nedaleč na klopi je sedel *«■ moten človek. Umazan klobuk si je bil potisnil globoko na oči in strmel je nepremično predse tla. Neobrit, z osivelimi brki, raztrgani, zalosani obleki, z zevaj očim i čevlji na bosih nogah roke krčevito prekrižane v naročju. Sedel je tam mrk in nepremičen. Bog ve, kakšen nesrečnež. O, v tem parku sede včasi zagonetni zaznamovanci. Malček se je bil pravkar zapodil za vrabcem, ki se mu je u makil na vejo. Obstal je pred mrkim razcapancem in ga ogovoril: "Tic! Tica!" Očividno je iskal pomoči pri lovu na vrabca "Tic—tiča!" je ponovil še en krat in stopil korak bližje. "Skočite vendar ponj, ta Judež mu še iahko kaj napravi!" sta nagovarjali razburjeni star ki otrokovo mater. Ta pa je od kimala. ' Mah Je stal pred neznancem ki ni niti dvignil očesa, in ga še enkrat smehljaje pozval "Ti-lc!" Se nižje je sklonil glavo neznanec, In dobro sem videl, kako je stisnil pesti pod pazduhami. Mali pa ga je veselo pograbil za koleno: "Hop, tic, h*p?" Zaman. Mali pa ne odneha. Skloni se na klop, pobira z noticami, hop — že je pri neznancu na klopi. Ta se še bolj zakrkne \ ase in — molči. Drobit ga gle- Ne preveč sonca! Najboljše zaščitno sredstvo je mazilno olje.—Negovanje rok Sonce je dobro, zdravilno in vse, kar moreš lepega povedati, toda preveč dobrega, kakor znano, ni dobro. To velja zlasti za mlada dekleta in ženske, ki si hočejo ohraniti lepo kožo. Kajti sonce jim kožo lahko tako izsu-ii in pokvari, da se ne da potem z ničemer več izboljšati. Zato je treba pravočasno skrbeti za zaščitna sredstva. Različna mazilna olja pri tem mnogo pomagajo, da si lahko brez skrbi privoščiš sončno kopel. Posebno po kopanju se ne postavljaj na sonce, ne da bi si prej namazal kože s kakšnim o-ljem ali primerno kremo. Marsikateri obraz ne prenese mila. Takšno kožo je treba zvečer namazati s kremo ali oljem. Po četrt ure si obraz na lahko obrišemo s koščkom vate, toda ne smemo ga drgniti. Zjutraj u-porabljamo mrzlo vodo, morebi ti celo tekočo mrzlo vodo. Po tej hladni kopeli se namažemo spet s kremo. Pudru se vsaj poleti odrecimo, ker maši kožne luknjice in ne da osvežujočemu zraku do kože. Proti gubam na čelu pomaga vsaj delno dobra krema in lahka masaža s kazalcem od nosne korenine proti sencem. Neobhodno potrebno je, da si tudi oči varujemo sonca. Pri merna zaščitna očala morda ni so prelepa, a za to v tem pri meru vendar ne gre. Posebno pri vožnjah z avtomobilom, ko lesom, jadranju (kakor tudi pri zimskem športu) ne bi smel i meti nihče nezaščitenih oči. Za roke, ki v soncu rade raz pokajo, si pripraviš dobro umi valno sredstvo sam: zmešaš e-nake dele glicerina, citronovega soka. vode in kolinske vode. tem sredstvom si roke dobro o^ drgneš in pustiš, da ga koža vsrka. Celo roke, ki jim je škodilo gospodinjsko delo, moreš na U način spet popraviti. V sončnih mesecih se kaj ra-di izsušijo lasje. Tega se obva-ruješ na ta način, da si vsakih H dni kožo na glavi dobro odrgni z olivnim oljem in pustil potem, da učinkuje preko noči Drugi dan si lase običajno umi-ješ ,in sicer z navadnim zelenim milom. Oplahneš s čisto, pri pla-vih laseh pa s kamilično vodo. Drobno ovseno moko z rožno vodo zamešaš v gosto kašo, ki jo na det>elo naložiš na obraz. KaAa se posuši in jo pustiš kakšne pol ur« na obrazu, na kar jo odstra- —t'«ivr«u4 | Francoski militaristi so si zamislili stolp 6600 čevlj« in četrtj visok za zračno obrambo Pariza. Gornja risba stolp v načrtu. Letala se bodo zatekala pod jeklene nI tem stolpu, kjer bodo varna pred sovražnimi bombami. niš z vato, ki si jo namočila v vodi, kateri si primešala nekaj rožne vode. Koža na obrazu bo uspevala potem posebno dobro. V poletnem času si maži tudi obrvi in trepalnice z maščobo. ZEMLJA SE SUŠI Nerazveaeljiva vest pariške Akademije znanosti. — Nova bolezen se širi po Evropi Največja doba vročine in najbolj suho leto tridesetih let sta dala francoski Akademiji znanosti v Parizu pobudo za teorijo, da se naš planet suši. Ta proces, ki uničuje življenje, nima izvora v pomanjkanju vode. Izkušnje namreč uče, da se zaloge vode na zemlji niso zmanjšale. Pač pa so spremenile svojo smer tople zračne struje, ki ovirajo nastajanje megel in oblakov. Ta sprememba je pokazala posebno na greenlandski obali značilne učin ke. Pristanišča na vzhodnem delu Greenlanda so odprta za plovbo, dočim so bila prej zamrznjena. vTudi v pogledu medjcine se že čutijo vplivi suše. Na Angleškem se pojavlja bolef^n, podobna angini. Na wimfcledon-skem tenišču so pri ladnjjh športnih tekmah prvič li, da so mnogi igrale nenadoma zboleli. T« se zdaj že širi čez vso Njen izvor moramo isk prašenju zraka. Bole» čenja s -kratko, toda vii čino. V južni Franciji je letos toplota rekordno 42 C. Iz Chamonixa ] da so se začeli ledniki tajati mnogo prej kako no. Hudourniki oo na mestih prestopili strugi plavili pokrajine. HUMOR Ona: "Oče mi vsako rojstni dan podari kak knjigo." On: "Tedaj morate prav obilno knjižnico! * Učitelj: "Povej mi < to, da je zemlja ukroji Učenec: "Vozovnica na potovanja, gonpod , • Sinček: "Oče, katere je bilanca?" Oče: "Zapomni si sin: Bilanca je vedno 1 spola, ker zmerom var ka." . TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA tiskarsko obrt spadajoča ( Tiska vabila za veselice in shode, viti t n'^ knjige, koledarje, letake itd. v slovaškem, češkem, nemškem. angleAkem j Ajj VODSTVO TISKARNE APEIJKA M S.N.PJ. DA TISKOVINE V SVOJI TISKAKM X, * J.fvn tt«k*m# Vsa pojasnila *<>***» One »nwrt» PUHU po informal* w , S.N.P.J. PRINTE» 2657-59 SO. * Telefon Hock**» 1 CHICAGO. IU- Tam m šob« m tel j« tudi ™