GLAS NARODA
Se pol Mi	HM i	k	I	ML000 Btflflffitf.
I	*** 8loven8kih	v Ameriki. ___I	1
TBLEPON: 2876 CORTLANDT.	Entered a- Second Cla« Matter, September 21, 1903, at the Po* Office at New York, N. Y., under tbe Act ol Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 COJRTLANDT,
NO 219. — STEV 219.	NEW YORK, THURSDAY. SEPTEMBER 18, 1919. — ČETRTEK, 18. SEPTEMBRA, 1919.	VOLUME XXVII. — LETNIK XXVII.
Kaj bo z reškim j jj
pristaniščem ?
Washington, D. C, 17. septembra. — Razna italjanska poročila naznanjajo, da J« italjanska vlada sablokirala Reko s suhega in t morja. D'Annunzio je s svojimi četami popolnoma obkoljen.
Italjanska vlada je sklonila, da zaenkrat se i.e bo poslala čet proti poblaznelemu pesniku. To s« bo zgodilo edinole v slučaju, da bc začel kaj rogovifcU.
Italjanski ministrski predsednik je izjavil, da rc bo moral pesnik zagovarjati pred italjanzkim vojnim sodisčem. Ista usoda bo zadela tudi njegove častnike.
Člani parUke konference so začeli gledati celo zadevo v povsem novi luči.
Driava Srbov, Hrvatov in 81ovenev bo dobila celo dalmatinska obal razen Zadržki bo prosto pristanišče.
Jugoslovani bodo tudi dobili večino dalmatinskih otokov.
Italija bo dobila mandat nad Albanijo.
Severni Epir bc kontrolirala Grška.
Albansko pristanišče Avion*, bo pod italijanska nadvlado.
Meje med Italijo in Jugoslavijo bodo predrugačili.
Oba naroda bodo dobila večje koncesije. (Italjani sploh ne mo rt to imeti na čisto riovenzkem osemliu nikakih koncesij. Op. ur.)
PARIŠKI
KOMENTARJI
Izzivanje najvišjega zavezniškega sveta bo najbrž dovedlo do anarhije in novih vojn.
Pariz, K r;ineija. 1«. sHt'iulii'ii.—
:i*ruste (iauvain. uradnik •-lour-t:al des Dehats'. jc priobčil trpek komentar elede dela. katero so iz-\ rsili možje, ki so pred devetimi meseci pričeli s tako visokimi u-p.-.nji nanovo urejevati pomlajeni svet "v katerem bodo lahko ži-\eli junaki".
Sprva optimistični sn postal" č!;mki Oanvaina vedno bolj in bolj pesimistični, l'ol-m ko j«- o-pozoril na nevarnosti politike odbijanja delikatnih problemov v 11 n panj n. da s«* bodo rešili saiiii na i vtomatičeu aein. ima sedaj kaliva in melanholično zadovoljstva pripomb«*. "ila so prišle divje «ro ».i najvišjega sveta domov k va-lenju
Korak I)* Aliiiuezia j«> korak pn H »t i. katero jc šel (iaribaldi in o botavljanje zavezniških voditeljev triede Kek»* je spravilo Evropo na rob prepada. Nobeno pretiravanje i* i reči, da je najboljše inform i ivno francosko mnenje naravnost trdo od strahu vsprieo iz«rledo\ ;.;» bodočnost.
Stvar pa postane še hujša, če pomisli človek. da je položaj z o-7- i rotil na Reko logična posledica dopinlkov v Budimpešti. Kakor hitro so bili t-nkrat Rumiitiei \ stanu oditi 7. zdravo kožo kljub svojim izzivanjem mirovne kon-f«*reneo, je bilo povsem logično pričakovati, da bodo tudi drugi sledili temu vzgledu ter . stavili najvišji svet pred dovršeno dejstvo. katero bo moral svet. čeprav 7. obotavljanjem, konet-no priznati. Ali bo sedaj nastopila Grška v Traeiji ali Poljska v Sleziji? Kot stoje stvari sedaj, se pomika iztočna Evropa naravnost proti vojni in anarhiji.
Po naporni razpravi tekom ee-lepa dneva ni mogla konferenca storiti ničesar drugejra kot dati izraza pobožni želji, da bo italjanska vlada v stanu rešiti ta problem brez moči, da ust raja D'An-nitnzio pri svojem sklepu in v tem oz i ril lahko verujemo pesniku. S svojim tovarišem, Sem Benellijem, se vidi sedaj v polni slavi dramatičnega domoljubja. l'e bi se k temu dodalo v danem slučaju še nmčenisko krono, bi ne pomenilo i to zanj ničesar drugega kot iz-polr°nje njegovih najlepših sanj. |Če pa se ni javno mnenje v Ita-jliji mogočno izpremenilo izza preteklega poletja — in malo znamenj je za to, — potem ga njegovi rojaki ne bodo poslali na tr-rjevo pot mučeništva. Veliko bolj vrjeten je polni rimski triumf na Kapitolu. Soglasno z informacijami tukajšnjih Italjanov je dvignil korak D'Annunzija v Italiji tak val nacionalističnega razpoloji; rja kot je bil oni, ki se je poja-* i* vsled akeije Wilsona koncem maja.
Naj reče Niti v parlamentu kar hoče. Dejstvo je, da je italjanska armada in velik del italjanskega r.a roda k svojim srcem na strani pesnika. Ni mogoče misliti, da bi bili vojaki, ki smatrajo njega in njegove sledilce za junake, pripravljeni boriti se proti njemu. Nemogoče je eelo, da bi bil Nitti v staonu izvesti navidezno bloka-i «to ali navidezen pritisk proti nje-j mu.
—----
LLOYD QEOEOE BO PRIŠEL V AMEKIKO.
London, Anglija, 17. septembra. I Thomas Howell, kanadski narodni tajnik mednarodne bratovšči-jne je danes izjavil, da bo angleški ministrski predsednik Lloyd Gttrgt tbttil ^fffft^
j USODA CARSKEGA
GOZDU BJALISTOKA
i _
Edeči križ je izpremenil slavno carjevo lovsko kočo v bjalisto-
škem gozdu v dom za otroke.
Bjalistok, poljska. 22. avgusta. 1 i Pismeno poročilo Ass. Press . — Ameriški Rdeči križ je izpremenil slavno privatno lovsko kočo prej-šiijiega »arja Nikolaja v "i-ar-skem gozdu* v bližini Bjalistoka i v za vet iš<e '.a vojne sirote. Nekateri teli otrok prihajajo narav-i «-st i/. Bjalistoka, nekoč cvctoče-■: > rusko poljskega mesta, ki je šiel« ](K 1.0(H) prebivalcev, ki pa je sedaj skrajno siromašno ter pol-i o beguncev i/ vseh delov Rusi-Večina sirot. katere je spravil i.iakaj Rdeči križ. pa prihaja iz bolj oddaljenih krajev. Zapustili .*■•» jih sorodniki in prijatelji. — !•• male begunce, ki so prišli iz v-«-h delov Rusije, kamor so jih pognali vojni dogodki.
Privatna lovska koča prejšnjega carja stoji v sredini gozdov. To je dvonadstropno poslopje iz I 'sa in kamena ter zgrajeno na na-< in ruskih kmečkih hiš. široke \trande. ki tečejo kroir cele koče. <iclajo na obiskovalca nt is kot da i ima pred sebo j hotel v kakem ko pa I išči! v Združenih državah. V poslopju je 120 sob in najbolj razkošno opremljena je ohednica, ki | s. nahaja v pritličju. Obsega nekako petdeset kvadratnih čevljev iter izdelana, iz temnega orehovega lesa. Pred vojno je krasilo ste-, ne r»(K) glav medvedov, jelenov, lisic in drugihž ivali. Ko so pri-Amerikanci, ie bila ohednica
i
j prazna. Na stičen način seo bile I oropane pohištva vse ostale sobe v poslopju.
' Lovska koča se nahaja sredi |drevja ter je opaziti le senipatai.* i prazna mesta, kjer so Nemci iz-j sekali les tekom okupacije, i Amerikanci so opremili carsko i kočo iz svojega skladišča v Bja-jlistoku. Tozadevne zaloge so privedli v mesto po ozkotirni želez-J liici, katero so zgradili Nemci in iz avtomobili. Prve sirote so prišle iz Bjalistoka, ostale pa v času, ko ,it: pričel prihajati nazaj val beguncev iz Rusije. Amerikanci so ukrenili vse potrebno za liastanje-i.je 10,000 vojnih sirote ter nabirajo sedaj poljsko osohje, ki bo prevzelo varstvo nad temi sirotami.
(Poročilo pozablja omeniti največjo znamenitost bjalistoških gozdov in to je čreda evropske-! ga bizona ali bnfala, ki je v drugih delih Evrope izmrl. Kaj se je zgodilo s to čredo evropskih biz-pov, ni znano, vendar pa kažejo vsa zar menja, da so jih Nemei ali polovili ali pa postrelili). *
AVSTRALIJA SE ZAVZEMA ZA ntsKO.
Sydney, Avstralija. 17. septem-ibra. — Zakonodajska skupščina je spiejela resolucijo, ki odobrava irske zahteve za odcepljenje od Anglije.
-	DENARNE POftlLJATVE V
-	ISTRO, 3T1 OORI&KO IN
NOTRANJ8KO.
Izvršujemo denarna izplačil* i popolnoma sanesljivo in sedanjin i razmeram primerno tudi hitro p< celi Istri, na Goriiksm in tndi na Notranjskem po ozemlju ki je sa ! redečo po italjanski armadi
Jamčimo aH farantimamo m rsako poiOjatev, toda za kake mo goče zamude v izplačilu ne more mo prevaeti nikake obveznoetL
50 lir............$ 6.00
! 100 lir............$ 11.40
j 500 lir............% 56.50
1000 lir............$113.00
Denar nam poslati je najbolj« po D uw ml ki Foetal Money Orlu ali pa po Vow Torti Bank Draft
nmimiK uym
NARODNA STAVKA V PONDEUEK ?
Narodna stavka jeklarskih delavcev bo najbrž proglašena že prihodnji ponedeljek.
Pittsburgh, Pa.. 17. septembra. IVfinitlven sklep, t*e bo postala t. trod na stavka v jeklarski indu striji pravoinočna dne 22. septembra ali če bo preložena na čas po /aključenju industrijalne. konic-renče, ki se bo vršila v Wash i 11 g-tonu dne 6. oktobra, bo storjen taka j danes od strani narodnega komiteja American Federation of 1 abor za organiziranje jeklarskih in železninarskih delavcev.
Ko je bilo objavljeno, da bo razpravljal komitej le o načrtih za stavko, je postalo vsakemu jasno, da bo odločeno to vprašanje. Znano je. da bodo nekateri člani ko-hiiteja stavili predlog, naj se preloži starko na čas po zaključeni industrijalni konferenci v Washington u.
Nekateri delavski voditelji tukaj pričakujejo, da bo razpoloženje proti preložitvi stavke zelo močno v komiteju, dočim so drugi mnenja, da sc bodo pristaši načrta za preložitev stavke pošteno borili za preti log predsednika Wilsona.
Narodni komitej je sestavljen v zastopnikov štiriindvajsetih linij in drugih delavskih organizacij 111 med temi- je' ena najbolj močnih Amalgamated Association of Iron, Steel and Tin Workers. 1'i ho nastopila danes za stavko soglasno z onimi, ki so v tesnem siiku s položajem.
Članstvo različnih unij, ki so zastopane v komiteju, je soglasno z izjavami nekaterih odločno za stavko.
William Z. Foster, tajnik organizacijskega komiteja, je izjavil:
—	Edinole popolno priznanje psincipijev. za katere se bore jeklarski in železninarski delavci, bo zavleklo izbruh stavke. Ne-unijske družbe v jeklarski industriji liani morajo dati definitiv-na zagotovila, da bodo poslušale naše pritožbe. Kolektivno pogajanje, osemurni delavnik in izbolj sanje delavskih pogojev so stvari, o katerih se hočemo pogajati.
United States Steel Corpora tion bi seveda rada videla, da bi bila stavka preložena. Kedaj počne vse, kar je v njeni moči, da se i;'nebi linijskih delavcev.
—	Čim bolj bo zavlečena stavka, tem bolj bodo družbe oborožene proti njej. Lahko pa rečete s popolno gotovostjo, da stavka ne bo preložena, razven če se stavi konferenci ponudbe. Te ponudbe pa morajo vsebovati nekaj več kot enostavne obljube. Za jamčit i morajo možem večino njih zahtev.
Nameravana stavka bo baje obsegala vse panoge, ki so v stiku z jeklarsko industrijo. Ce se bodo upanja voditeljev izpolnila, bo stavka prizadela tudi železne rove na severo-zapadu in transpor-
taeijo na jezerih.
———__________
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA'% NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.	J
STAVKA POLICIJE t?*'
V BOSTONU
—- • i
Bostonska policija je določila čas za glasovanje glede unije. — Ognjegasci proti stavki.
Boston, Mass.. 16. septembra.—• Cslužbenci požarnega depart men-ta se ne bodo pridružili simpatij-ski stavki v pomoč stavkujoeim policistom. To je bilo objavljeno t-.aiies po sesta\ku ravnateljev kluba ognjegascev, ki predstavlja devetdeset odstotkov ognjegascev v mestu. Glasovanje je bilo su-piasno. Ob istem času je požar-1 i komisar John Murphv objavil, da ima dosti vzroka za domneva-1 je, da bodo ostali ognjegasci zvesti občini.
V celem pa se je pričel drugi teden stavke brez kake materi-.lalne izpremembe v položaju. V-nija policistov in strokovne unije, ki so žc sprejele stavko, ra-kajo na sklep še preostalih unij, ki niso še glasovale.
Policijcki komisar, kojega od-
ioke jc odobril governer Coolidge, je objavil, da se pečajo oblasti z 1 .'konstrukcijo policijske slitžbe, <Ih pa se v istem času pripravljajo za vse slučaje.
Objava, da sta se župan Peters iti policijski komisar Curtis dogovorila, da bosta zvišala plače policistov za najmanj tristo dolarjev, bo imela najbrž za posledico, tla se bo v kratkem priglasilo veliko število novih kandidat >v za policijsko službo. Najmanjša plača policistov bi znašala v takem slučaju $1400.
Čeprav je glasovalo 100 unij za sinipati.jsko stavko ter bodo danes glasovale še nadaljne, vključno brzojavno unijo, je agitacija zu splošno stavko očividno opešala. Konečna akcija ne bo vpri-/orjena pred rednim sestankom Central Lobor unije v nedeljo, ko bo poseben komitej, ki šteje «:la-sovanje posameznih unij, predložil svoje poročilo.
Guy Oyster, tajnik Samuela Gompersa, ki se je včeraj posvetoval z linijskimi voditelji ter policijskim komisarjem, bo najbrž ostal tukaj še par dni.
Sedaj ni čuti nobenih govorov več glede splošne stavke in nikakih pretenj iz ust delavskih zastopnikov. Delavski voditelij niso pretili tekom svojega sestanka s komisarjem ter tudi niso izdali nikakih pretilnih proklamacij.
Delavski voditelji so mogoče zu simpatijsko stavko, a so postali Veliko manj bojeviti odkar jim je znano, da je glavno vodstvo American Federation of Labor proti stavkam varnostnih organov in proti splošni stavki v podporo takih stavkarjev.
ouzt?'}!
NOVA TURŠKA VLADA. «
Pariz, Francija, 17. septembra. Iviamil paša, prejšnji turški veliki vezir, je organiziral v Erzerumu, v Mali Aziji, nacijonalistično vlado ter sklical v &ivas nacijonali-'stičen kongres.
TEŽKA NALOGA
MIN. NITTI-JA
■	1
Delegati se vprašujejo kdo bo vrgel D * Anntinzia iz mesta, če Italija tega ne bo mogla storiti.
Pariz, Francija. 17. septembra. 1 eprav j»- xkciiil najvišji svet vče-liij, da bo of.<-ij**liio ignorira! čin if 'Annmi/.ia na K«-ki in •Vprav mi Mcvilni dele«ra«ti iniit-nja. da je treba Niualrati to za dovtip. jc to i<<-kaj več kot dovtip in nekaj.j kar mora uravnati takoj. Po j točila italjan^k«* vlade, ki «»0 do-' spela danes v Pariz, da bo izbac ncnje tega blaznega poeta iz Re- • kc veliko težja naloga kot pa zbi- j jati «-ciieiie š;ile. Po celi Italiji jej opaziti splošno razpoloženje za' I»' Aiinuiizija in vsled uniakne-i»ja zavezniških čet iz mesta, je ostalo slednje pod polno kontrolo tega pustolovca.
Skoro nobenega dvoma pa ni, j drf se bo mirovna konferenca za« sedaj vzdržala vsake akcije v tej f /i. dr v i in nobenega oficijehiega j znaka ni, kako dolgo bi čakala' mirovna konferenca na akcijo Ita-| I i je v tej zadevi.
Cgotovila iz Rima, ki nosijo j a>c znake, da so inspirirana in k\ , izjavljajo, da je rešitev reškega vprašanja odvisna od akcije Ame-1 i kancev, ne ugajajo ameriškim; delegatom, ki dolže Italjane zavlačevanja. Pravijo, da menjajo slednji tako pogosto svoje načrte. t«.i Amerikanci ne vedo, glede katere stvari naj sodijo.
Neki član delegacije je izjavil:
— Italjani morajo spoznati, da » o morejo potegniti več kart potem ko jih imajo že pet, — s čemur je hotel reči, da morajo sta-\ iti Italjani kak določen predlog, nakar bodo Amerikanei storili svoje korake.
Kljub temu pa je resnično, daj . ui prišel od predsednika "Wilsona tukak odgovor na zadnji predlog, j ki je bil hrzojavljen v Washing-) ton. To pdmeni, da se mora nekdoI podvizati, če se hoče reško vpra-šanje rešiti v desetih dneh.
Poročila iz Reke pravijo, da ima D'Annunzio pri sebi v mestu nekako 26,000 čet. Očividno je, a a bi 1500 Angležev in Francozov, ki so odšli iz mesta v soboto, ne moglo ničesar opraviti ali izpremeniti položaj, tudi če bi hoteli storiti kaj takega. Razvente-J ara pa kažejo vsa znamenja, da se! cela Italija zavzema za pesnika. Ce ne bo mogla priti mirovna konferenca v desetih dneh do nobenega definitivnega sklepa, bo ostal D'Annunzio ie dolgo na Reki. Ce ne bo mogla Italija spraviti D'Annunzija iz Reke, kdo ga bo potem? To je vprašanje, ki si ga dr.nes vsakdo stavi v Parizu.
London, Anglija. 16. septembra. Soglasno s poročili, ki so prišla danes semkaj, so imele odredbe itsljanake vlade za poseldico, da; j c Reka popolnoma izolirana.
Tukaj izjavljajo, da je bil na-! črt za zased en je Reke od strani j nerednih čet. katerim je poveljeval D* Annnnzio, zasnovan v Be-n«*takah. Prefekt v Benetkah je bi! že odstavljen iz urada in italjanska artilerija, ki se je že pri-, pravijala, da stopi na stran ust*-| fcv, je bila' odstranjena iz me-
rov". s tem hoče reči ta klepetulja. da lahko polasti Italija celega Italkana in bližnjega iztoka. I.ahko si mislimo, kako no se I Anirb-ži smejali, ko so čuli te blazne čenče. Italija ne more niti ga {1 iti z uiaziiiceiu. ker je odvisna I od vitega »veta. najbolj pa od jAnglije in Amerike).
Ta list ui edini, ki dviga pre-•tiini glas. Opaziti je vedno večje 'nezadovoljstvo proti Angliji, kajti Italija ne pozabi rada. najmanj p.t zapostavljanja. C'e bi stala A11-
ija v pričetku pogajanj na stra-::i Italije ti-r podpirala njene za-hft-ve (H«lft Reke. zi imela M'daj :UVOOO.O(X) hvaležnih duš. ki bi storile zanjo \se ter bile pripravljene doprinesti katerokoli žrtev.
Tako pravi poročilo iz Milana in to poročilo ni nič drugega kot od m v blazne napihnjenosti in mega-lomanije, nu«kateri so zboleli me-nulajni italjanski krogi).
t
BODOČNOST LUKSEMBURGA.
Luksemburg. 6. septembra. — (Pismeno poiočilo). — V veliki vojvodiui Luksemburg se bo vršilo takoj po dobrenju mirovne pogodbe ljudsko glasovanje, ki bo določilo ali naj se izpremeni sedanjo bliko vlade in ali naj se de-j/eia v ekonomskem ozira združi 'z Helgijo ali Francijo. V sedanjem «":isu predstavlja vlailo svet petnajstih članov ter poslanska zbor-1'ica. ki šteje .Vi članov. V deželi najti dve politični stranki, li-1 leralno in konservativno, ki se l^M-ita v nazorih kako tlaleč naj Sv-ga upi i v cerkve v političnih za-cievah in tudi v tem, če naj se nasloni dežela na Francijo ali na Uelgijo. Vojvodino vlada v resni-"i predsednik sveta, ki je imenovan od vojvodinje na nasvet veči-jte poslanske zbornice, soglasno z J<b'<čajnini parlamentarnim sistemom.
Dežela, ki je pred kratkim o-fieijelno vložila prošnjo, naj se jo pripusti v Ligo narodov, je bila preje v carinski zvezi z Nemčijo, a ta carinska zveza je bila v mirovni pogodbi izrecno razveljavljena. Nemci so pred kratkim postavili carinska poslopja na meji proti Ltiksemburgu ter pobirali v'soko carino za skoro vse predmete. Francozi in Belgijci pa hočejo pridobiti deželo zase ter pobirajo vsled tega malenkostne ca-»ino in	1» približno pet-
Cfcjzt predmetov.
D ANMUKIO BO 08TAL. — PRAVI MILAK8K1 LIST. j
Milan, Italija. 17. septembra.— ( in IAimutizija je prišel večmi ^ Itbljanov kot presenečenje. Klic: Ib-ku ali mu rt! — jc bil na ustni-. 1 ch številnih in želja, da se združi to me*to na Kvarneru z "Ma-teijo Italijo ', j«' bita globoko ti-J koreninj^na v sr**:h tisočerih. Ni-J I do. ki je obiskal vojaške voj*-| ske bolnice v Otlih dtieh. ko je o-b.lodanil pretUednik Wilson svojo poslanico glede Reke. ne bo po-zabil na dotične prizore. Pohah-lejni, mrzlični ali jetični so ptiza-1»• 1 i na svoje bolečine ter se sko-I«' uprli, da uidejo ter zavarujejo to preganjano dete italjaiinke-; a .ladraita. 1 Iz tega laliko poznamo, kako daleč	italjaii-t.ka zaslepljenost. Potem ko so čifutski megalomatii napolnili glavo italjanskega naroda z vseli.1 mogočimi lažmi in potvarjauji r< siti<-e. izrabljajo se<laj to naivno prepričanj*- nepoučenih ltalja-1 ov v svoje •imazaue svrhe.) Treba je pripomniti, da so bili ti re-\ • ži zelo nevedni, da pa jim je njih pamrt rekla, da ni njih misija še dopolnjena in da se nahajajo njih bratje še vedno v sovražnih rokah. (Zakaj pa Italja 1 i ničesar nočejo vedeti o naših .Slovencih, ki so prišli šele sedaj v sovražne roke? Hinavščina slavi ( : edaj svoje orgije!).
Vsakdo, ki pozna italjanski zna-čaj, je lahko videl vnaprej možnost takega pohoda. I>' Annunzio in le pesnik, temveč tndi vojak ler hranitelj zatiranih (Slovencev' in Hrvatov?). r/. dejanji in z besedami je bil v tesnem stiku z reškimi patrioti ter imel močnega podpornika v milanskem listu *'Popolo d'Italia", ki je stalno priobčeval dopis- iz teg« mesta, iz katerih je bilo razvidno, da hoče postati popolnoma neodvisno nI* pa popolnoma italjansko. Da-j naitnji komentarji so zelo simpa*' tvtični in list nam zagotavlja, daj /e D' Anunzio trdno sklenil ostatt v mestu, dokler ae ne za jamči nje-gi prostosti. Postopati hoče s 'tujimi zasedniki' na dvorijiv način ter pomagati pri odpotovanjn Angležev na mesta, kjer ko bolj potrebni. Milanski list ne pričakuje robene sitnosti iz Pariza, k večjemu kak protest.
— (> pa bi bilo, — tako pravi naprej, — stališče prejšnjih zaveznikov neprijazno, potem naj se pazijo. Italija lahko izpremeni svoj tek. Lahke se prične zanimati ii.iitcčcf zadere, "ki ji bo-4« dale m* bt«£ aeisžrpljivih vi-
Cena kronam vedno pada
Poilljamo denar na Kranjsko, itajerzko, Hrvatsko, v Slavonije« Bočno in Hercegovino popolnoma zanealjivo in ae lan jim razmerain primerno tndi hitro.
Jatnftmo ali garantiramo na vsako poftUjatev, toda za kako bmk f oie zamude v izplačila ne moremo prevzeti nikake obveznosti.
Sedaj polijemo v staro domovino, naprimer: 100 kron .... $ 2.70	1000 kron .... $ 23.80
300 kron----$ 7,35	5000 kron____$ 119.00
500 kron----$ 12-20	10000 kron____$238.00
Denar nam pozlati je najbolje po Domestic Festal Money Order ali pe po Hew Ycr* Bank Draft.
YfBB&tUHXIAXnBt •	Ml.______Btm Terftc. X. %
»GLAS NAKOPA*1
SLOTZXD0 rUBUUDM OOM7AW *
i i tfotrtMH^toMi Boroagk s< Msibsttsa. .Ntw York City. Jt Y._
hMtotM	M te iMrtto to Zt pot uu » testes	Tot« W J 4
OMd« ...................... H« Za Wrt	m	*««
'f1 ................. f-JJ 2m pol' leta ..................
la Mirt kla	_ _ __ ____—	km
g* sola Mt ■ msste Kav fMk HM1 2a Evropa a* «li|Ma	w
• CA« NAHODA rVaM «f «*a Feeew.l __ ^il |f«ry <ar uo^pt Sundays aa* MHM
lubatrtpHwi »arty	___
APvt^l®®****'^ an	___
-i————————	1 1 L	* ■	'
Denial breg podplaa In osebno«*! m m prloMuj«)*. Dwar aaj a« bUaorott poftUJatt po Monay ^ _ ,	__
wn wriMftrt kraja naro^ntj^T^p^mo.^^	teopsts SI I SIM
~g L A S NAHODA"	___ _ _
— n , m>Utll Boroug* of Manhattan. N«V I« OMf. W-
Tetefont SS7S CartlanOt.	___
Dopisi
_ TtLAS SAROITA. IQ. sept 101 P
REPORT OF THE CONDITION Of the FRANK SAKSER Private Banker. New York. N. Y. at cloee of business ->n the 12th day of
SeptemDer 1*19. RESOURCES:
Stock and bond investments, via: Public securitile*	$32.C40.<-3
Private wcuritl«	Ii.SftS.«!'
Real »tate owned	37 OflO.e©
Monjcage uwned	y.fiGo.Oo
'.oans and dincnuntji secured bv other collateral	StH
Loan*. discount* r»nd bills pur-chas»wi not secured by collateral	i| .12 r>u«- from foreign banka and banker« 412.50 Due from Truut Campanile, banks and hankers «1.<>3?.?2 I >e posit.* with express and steamship « ompanies 310.72 Cash 2.017.C2 Customers" liability on acceptance 1.5S7.C3
$167. MM. C7
INABILITIES:
Permanent capital	S 25.ftOO.ft«"
Surplus	1?3.1M.6.1 4Vman«l certificate« of
de|>n*ir	«.215.65 Funds held awaiting
transmission ahrmd	C.129 80 T»ne steamship romua-
nies for tickets sold	325.05 Rills payable including Indebtedness for money borrowed, represented by notes. irertlfiinltcs
nt iIh|Mi<u! ur otherwise	G.640.04
$167.W4 67
Ko jirebiram easoj.ise. sem nekoč tudi < »pazil. UaUo se nek-.lo i/ i»-a«re vedno joče /n K. Z. in T š Ako mu lako krivo vitli p:1, naj ure tudi dot »en i za njima.
Kot sem omenil sta hotel*. ta dvii «~rvnl:a prodati KSKJ tnj-poin. kakor Judež Iskarjot Kristusa- Kaj taki človek zasluži ' Ni«* drugega kakor št-rik za vrat. i.« ;«a okf»li pa •s«.
Vidim t udi. da nodo slovenska društva mogoče -časom.« združila. To je k:'..i boljšega. kaj in ' Ko 'ni kak član KSKJ to predlagal da hi t• k!i na<a Jerlnota /tiružil., o. kako hitro hi nepridiprav K. Z kritiziral. s«-v»-da hi re-kel, no tega storiti, kajti to so i dečka rji in Rog v«* se kaj
Spoštovani in i eitatelji. ne ozirajte na to. kar -;ta ta -.Iva počenjala in mir kazlla t*t«-<L člani in «'laiiieauii. Ni jih meti nami in tu hudo več, upam. nikoli v naš* sredi kajti mi ljubimo mir in mir hočemo držati med M-boj. 1'pam. da boste .pridno pr:st upali k .!»-«!-noti '::iteri še niste v njej.
K sklepni mojega dopisa pozdravljam v«e Slevenee in Slovenke v Združenih dizavali in K.i-nadi.
Prijatelj (Masa Naroda A. Z.
# • •
Mi nhso.jamo življenje marsikaterega človeka, posmehujemo se njegovim jiogreškom. karamo j«--•,'ovo prenagljenost in ne poinisii-nio da ta . lov« k zuahiti mnogokrat pretaka bridke ^olz.e, ker mu manjka moči in potrpljenja izvršiti to, kar si ie namenil.
Svobodna Mie1.
* • *
.. Mir na prostor navezan iti! Ti hodi na poti alai v samoti, med šumom življenja ali \ tihoti povsndi se lahko nemir te poloti? N«- išči ga torej med šumom sveia. in !te na plesišči, in ne v gledišči, miru in pa sreče le v srcu si iS«*i. le >redi srea je pokoj doma!
Simon lire^orčič • * * *
Miru ne najde revež, ak preišče \>e kraj«. kar jih strup pokriva r.eha -
šele v pokoju tihem hladne hiše. !,i j>e!je vanju t- mita pot pogreba, [o»čl.:o -mrt mu čela pot ubr:še.
Fran Pivšei.u.
•	a *
Mi-« I nekatera je i-Uri podolma hliskovo hitra, živa, sposobna, tla nam v duhu plamen zaneti. ti-> č druifih misli plamen .»nsveti.
Anton M—dved.
•	a #
Mlad človek in star prs sta -i ercki» po umu: mibeden se i*e p«-
So!»ša	.lr»sip Ju Kič.
•	* 4
| ker kadarkoli prime za pero, zara-■čuua.
■ Kuj sta pa vendar naredila ta( Ipreeastita gospoda za Jugoslavijo") Vprašani in želim izvedeti K*sit sta poslala stari kraj. ali sta £>».lilo Avstrijo razbila in Jugoslavijo naredila .' Kar sta srospoda storila, sta storila /;; plačilo Za napredek naselbine >e še do dan; s nista izkazala nič, za Srbijo -ta na i kričala.
Dragi K., trk ni se po č -lu. pa -e rapraviš kakšno zab..v«» kosilo ali Jvežerjo, pa boš tudi nekaj Ti napravil za sh»vensko naselbino ozi-louia za svojo korist. K. p«*-ivlja j(!l:is Naroda iia fajt. T«»r«J na
\noge!
| Zthij že oglašajo v Neslogi: l)«--llavci, jH»ilj»irajte delavski* poiljt J ji' To je njih geslo. Priiuojkus! Delavei. delavsko podjetje se imenuje! Nob d v home! Kavno pri Kii. podjetju s, neke vist»- .uad-fi.ilri skehi. ki preel i>edolgim >*nso:n skebali. ko so -o delavci po-iranjoli za boljšo jnavieo. tkiiie-pa zastopajo »!elav-!;«» j»cjt.e.j IMiiki>.i Sln.i ' Oruanizatoi- 1-«a i' tj.i jc ]»< >«• v prav**in --asji
v.-Sal. Na i od' lio "•«•, iu>i(m1 katoi^ki poiiebu.1« , dajl» nam z.i .c'j. ni d«*-!;'.\^ki katoliški dnevnik! Dajie nam* Taki s,» '»ili kkti. tl>»pi>i In meni ilajie, ker "i:i-eiu iiikdar
-jt ' In da .te u:»m, to -iiši ^le-l.i uit »lan li-tih vsak«» nedeljo z h.»/j. •_*a nii-sta. daj'e. iliipe jn še da, t**' Delavsko ]>'.,|jetj.- še kr-mižljavo nerojeno napaila duh: o stojeve laraiie s hinavci, h Jjš*-v;ki itd. Ali je 1<» dela\-ko podjetje* Drag« iiuilfi. sodite, :>!i ,ie še bilo \ ell i š.eviiki li-ta da -e ne hi ni-padalo ali sramotilo ubogega tie !av»-a ' Proč s tt» !*r«i<>hi.|o'
Toda za danes naj bo d,>v«Jj; Va- po/dravlja	1'launiat.
Joliet, Il\.
Tukajšnje i!-l:iv>k« l.izmere so pM-eej pov«»l. ne. ali -en. pa i,;.ko-i r ne >vetnj*u« hoditi /«t delom, kajti čas prihaja, ko ho trpin šel trkati na miljonska vrita ni tl"-mat i irosjpxle kajiitaliste. Trpin se je že naveličal jmbirati drobtin«-. kri ere so odpadale od njih lmg.it«1 ol.i »ženili miz. Pi 'cMkovai i je še burnih čsusov. prei'.no -e bodo zmehčali gospinlje kapitalisti kajti njih navada je. ko trpin za:»n»>i bol.iši košček kruli t da mu dajo bulee v hrbet. \ič se :ie bati. samo slogo, kajti v .;logi .:«• moč. Kako naj trpin sedaj živi, ko ima tako skromni zaslužek napram tej draginji'
Tudi narava se že pripravlja k časnemu počitku Rožiee na vr;u Izdaja.:o svoj zadnji ev. t ij, , udi listje se poslavlja <»<l svojeya drevesa.
Vsem ljubiteljem in članom KSKJ. je znano, da je črv i/.jeo.al in iz.j'*dal, tja bo prišel do si* ea. Kes je veliko izjedel ta rv in njegov pomočnik K. «>ba s:a jo hotela takorekoč uničiti. Ali sin delala '/a napredek Jeduote:' (Jo lovu ne, airipak sla ralun^la lepe svoiiee. Ah, ti Pavle in r.ej ridi j ravi ska z, boliš" ji bil-J. «!:» <'i bila ta čas porabila v kakšen drug namen.
Brooklyn, N. j
Cenjenemu aheinstvu Grea*er! New Vorka vljudno poročanm: da prirf di slovensko pevsko društvo j "Slovan * svoj prvi je-enski d»-v-žinski večer v soboto 20. septembra na 211 (Jraham Ave. in Stagg Sti. v lirooklvini. Zabave bo d*-volj; igrala ho izborna godita za ples. Tor-j na svidenje v soboto večer. Vas vljudno vabi
"t>lovan"\
Vandling, Pa
Vsem rejak««m in rojakinjam je že dobro znano, kaj je zapustiU! -trašna vojna v stari domovini.j Doka/.ujejo nam iglična pisma.' ki jih prejemamo <*d svojeev iz domovine iz katerih je razvidno da )*■ najhujše po.-lediee zapustila I ri neštitili nedolžnih otročičih ki morajo umirati gladu. Ti nedolžni otročiči trkajo na :iaša srea in nas kličejo na pomoč.
Vj rašani vas, slovi nski o "t* t je in matere, bratje in -e-11«-, itMi v lem krittčii«-ia času j»re/rli »las* Ne in ne* Pomagat! ho i'e io vsak po svoji um i In kako pomagat ?
V različnih časopisih ste že či-lali. da je JKZ v tem oziru do d. -i.i-s najve- storilo za to kori-tuo -tvar. Nr.tlal^e so Je<ln-<te po-lale :ia \-a kiJjevu.i din-1 v a naliiral-ne j Ih za prt-iovulji.e pii-'p»4vsi Ha n;:j -e člani i'i članice p-v u-
di.io in »re lo mi hiše do blš*- t 'l
j-obirajo darila v ta namen.
Na zadnji meseni >eji driištv.i M "d narodu a Zveza št. 124 <NJM. v K i rest I'itv, Pa.; -«» bile razde-jene na' iralne pole in je t-i i ue#j mož eno prine> d domov Ko mi je pojasnil stvar, sem se takoj napotila k -e-'.r: Mariji Ostanek i-1 i -e tlogovofi!i. tla greva pobirat prispevke v namen K-s >va iskali tukajšnje rojake ki -» n..ju po v-'k l dobro sprejeli. Xub-a-i -va	ktitero svoto sv.f po-
slali »lavnemu tajniku SNP-F Na Tem mestu	vsem tlar«»va!een:
ta;Ie:>še zahvaljujeva Jer:> a Cebular in Marija Ostanek, liahiralkl.
HENRY J. SCHNITZER STATE BANK i
ENA NAJSTAREJŠIH BANK, KI STOJI POD STALNO
DRŽAVNO KONTROLO RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE S POLNO GARANCIJO
PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ČRTE PO ORIGL
__NALNI CENI
IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJO
KI ial« potovati v staro domovino, ki žele poslati denar ali kateri tnalo opraviti katerokoli zadevo v atari domovini, naj te obrnejo na na-io banko, ki sluil svojim rojakom te preko 25 let v popolno sadivot)-atvo, pošteno In sigurno.
VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNILA dobi vsakdc takoj v ' materinskem Jeziku.
Henry J. Schnitzer State Bank
141 Washington Street	New York, N. Y.
POGLAVITNA KAZEN
je kazen moža ali ženske, ki dir 1 pušča sistemu, da se tnfieira z ne-, varnimi strupi, ki se razširijo po j sistemu in krvi vsled neredne pre-j have, to je zaprt je. Iznebite se trp i I jen ja ter uporabljajte največje ■ Idažilo na svetu >a trpeče. "Uživajte Laxearin, najboljšo stvar j zaprtje, dispepsijo, kisel žel od t* cr, neprebavo, ledične nerednosti, jetrne bo)ezni in bolečine v drobu. i To je jako dober eistilee krvi. Celo zdravljenje, (i šfcatelj $5.24. ena škatlja $1.04 s t; kso vred. V le-, karuah ne prodajajo. Laxal Meui-ieines Company, G64 Laxal Bld~.s ;4:k"> Fourth Ave, Pittsburgh, Pa. f * % A i:	(Adv.)
Mi v m smo zal.iubl.ieni vase, a v.;aki o sebi odločno taji it> in vsakemu tudi poda se. ko —- brani le svojo zav*--* plemenito.
Anion Medv*e«l # e ^
Mladost je keliii. i.iulezen je blagoslovljeno vino v njem' ihv-madežna, neoskrunjena ljubezen, ki je sama sebi užitek in pla-ilo.. Tako bo>gata j>* 1.-■ub«»zen. t:»ko ,» «•-polna, da bolestno in nemirno išče struge, kamor hi se izlila. Zaiiv.ii.'
•'•«•. ne odus^v.ia odprti!t -oU iš"e da bi jih oblairodarila odprtih src da hi jih najHniln svetlobo . . To je vse hrepenenje, to je mlaadost!	Ivan Vsnkii
Uspehi v dvafsetili dneh ali se vtm 1 pa vrne denar.
Nuga-Tone
Ce ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam^jSPMf * Xž> spomin mraci in vaše telo mraci, če ste se že nave-	'
heal, jemati pomirljiva in narkotična. ,«red»tva. iK>tem |M»ku-
fajte Nun-a-Tone. in irr-rrvidrli bo^te. kako hitro se b-.ste	/M
c-Utih druiracne«ra človeka! Devet dentin rteveikih bolezni, kot	lA
izpchavsnje. anani.ja. revmatične l«.l«-zni. »riavobol. nevralirija \	TMfctJT iBKk
napnmer ^laln tek. nenreba-a. v..-ri>vi iu kolcanje zai.rtje	Vl^^^T^^HI
i>omanjkanje enerjrije. (»omanjkanje živahnosti, nervosnont ne!	\iWjf
>I>eeno!.t. izhaja IZ pomanjkanja živčne moči, redke zvodenele krvi	ll®
in slane krvne eirkulacije.	Sjfcr- JB*: ^Bfff
rivTieiO "f*	'^lovanje telesa je odvisno od živčne sile za <roje W	J/P
življenje m delovanje. Zlvcna „,oč je r.oirlavitna stvar za želodec. MM. + Pi \ i' S?? • ' "I"5'«"-"	^ krvno cirkulacijo. Nuea-Tone J t	' \ LlL . \
J.- najbolj uspešno zdA v i] o za nervozne in fizično izdelane Lka"'/%Mfr	V
Ker sentoji ,z osmero važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih'
pr«lp,,ujejo najslavnejši zdravniki. Nuea-Ton,- je bol-at nk / ffi^KtiS*'^ relezo in fosforju — ter je hrana krvi in živcem.	'WPemXSWT
•NuK-a-Tone proizvaja življenje v jetra, ter ojačuje čreva da MEB«« f redno Jeljujejo. Oživlja led,Ve ter izganja iz njih strupene s^ 'J^^T, >-1 Stavbne Nic v ec vetrov in koloanja, težke -a(h- in pokritem	^irr
jezika. -Nič vec bolečin in bolezni! Nuira-Tone daje čudoviti tek	Y*». Mt,
dobro prebavo, stanovitne Živec ter zdravo okrepčujoče spanje"	Vi. » F	j
Mu^a-Tone obov'ati kn. uredi krvno cirkulacijo ter prižene žarenje zdravja r.a lice in jasnost v „či. Gradi močne in p..-tavne može zdri-vej*e m krasnejse ženske. Nu^-a-Tone ne vsebuje omamljivih sred.«tev. ne zdrav.!, katerih se človek navadi Zavit je v pripraven zavojček.
Foknt je s sladkorjem, uirodnem okusa. u.-cMlen za jer.ati. Poskušajte ^a Priporočili jra boste vsem svo.uni prijateljem	rnpuroem
GABANCIJA—Cena Nuga-Tr.ne je e„ (»i.OOJ dolar z» .teklenico V^ steklenica vsebuje devetde.et (90) tablet, polno me.ečno zdr.vfj^r Vi Uhko kupite iest skatelj. šestmesečno zdravUenje za pet (SSOO) dolarjev Jemaite Tone dvajset (20) dni. Ce niste zadovoljni z uspehom VrnT. pr^t^ek z.Tno I ik/ljo
prevzamemo^ixiko	V'ditF	~ — ^ti niU Z™*' — K
-r-KO NAROČATE, SE POSLUŽITE TECA KUPONA___
National Laboratory. S. -ti r,;{7 South De::rl«.rn St.. t hi. aro. tli.
Gospodje:—Prosim, dobite priloženo..............za kar mi poilj.te.....
steklenic Nutra-Tone.	*	..............
Ime .............................
Cesta in itv. ali R. F. D...............
M^o................................ Država........
ZASTONJ VSEM
KI TRPE NA NADUHI
Novo domače zdravilo, katero mora vsakdo rabiti bras neprOtks in lz«uba čaaa Imamo nor način, kako cdravlU naduho in telimo, da poskusile na nai račun. Nič ne d«, ako Je to *e dolga bolezen. jJl pa M Je pojavila i«*-le ored kratkim, ako de slučajna all pa kronična naduha, naroči U morate brezplačno poaktt&njo na-•e«a najina. Na to ae ne (leda, v kaki klimi it vi te, ne deda se na vafto starost ali opravilo, ako na muči naduha, nsJ način vas bo takoj ozdravil.
Posebno telimo poeta U onim, ld M nahajaj« navidez v obupnem stanju, kjer niso pomagala vsakovrstna vdihavanja, brizganja, zdravila opija. dimi. patentirano kajenje itd., telimo pokazati vsakomur, da J« ta novi način določen, da všteti vsalio tetko dihanja, vsa hropenj« is vsa ^strašne napade takoj aj^vsej^aaa
,ta ke dsn— in pričnite s tm način« takoj. Ne SaUJitedsaarja. Najbolje ja. te »atljste Hitel
nmn KUPON EA (umm
raoknm asuka co.. im «rx
Niagara and Hwisaa Sta.* Buffalo. N. T.
wmm e* m m	mm mm mm
•••••••••■■•••»••••■a
Zdravim samo moške.
Dr. Holer Je nzjHtzreJil slovenski sdravnik, ApecJsUst v Pttte-tonrgba In Ima 28-letno lafcuinjo v zdravljenju mofikth boJeznL
tžaatrupljenje krvi sdrsvl s
slovitim 600, ki ga J« ------
profesor dr. Ebrllcli. Ako imgts Izpuščaje In mozolc po telesu, v grla, ako vam Izpadajo Isojs, ves boU v kosteh, prldlta 1» ttlrtU vas bos krt. Nikakor as Čakajte, kajti te boieseo ss pr* aese naprej.
Vso Izločevanje ls kanala ga izpuščanje vode zdravim po naj-oureJAl metodi In v kolikor sse-goče kratkem črnim. Kadar spoznate, da nimate več moške motil. of čakajte, temveč pridite ta vrnil v a iti bom moško moti.
Kilo ozdravite t tO orab trs*
Bolečine v mehurju, od te '	sar prihajajo bolečino t farne«
Slovenski zdravnik«	In krito, palenjo prt ssoknaj«
In ostale bolečine te vrste zdravim s največjo gotovostjo.
BevsMtiseas, trganje, bolečine, stekline, UAaJ, ikraflje ts irags l koine Mol ki nastanejo vsled nečiste krvi, oadravla v kratkem lasa. da al treba letati.
Uradne are: V ponedeljek, srede In petek od K #aUaJ do I. popoldne. V torek, četrtek ta soboto od K sjotiaj do ti nroften. V aatio-ijc <*o 2. popoldne.	|
Po potiti ne delnjste. Pridite ooebno. Ne pozabite Ime In titevtlSs
Dr KOLER, 638 PENN AVE
PITTSBUROH.'IPA.;	1
POZOKI	POZOSI
IsSel te nov obSlrnl eenlk
domaČih nu^dna
ZDSULVOs
(prtpsrofiateb »s tupaika Kastega.) Pol« vsakega stiravlla Js na kratk razloženo, sa kaj In pri kateri Whs ss rabi	.
Ta cenik bo vodnik k vaSema sdravj« PlMte psoJ nrissas PiiJtem ga brss
MATH. FSKDXB*
te 771. City H aH tta
NCW YONK. N. V. I	Nesreča so prigo-
' flH di — bodita priprav-
d&foll Ptin-Kipelkr
^-iralwl Paztt* na zank ailDBO.
Vi ste lahko zdravi
Ce se a ste zdraviti pri prvem In najboljiem zdravnklu v Plttanurghu. DOKTORJU OSBORNU, v katerega uradu ae govori čisto slovenstl In ki as nahaja na »13 Smtthfleld Street, drugo nadstropje. Dobite oa lahko. On jamči aa pravo zdravljenje vate bolezni, zdravi pa vse bolezni, moik« ^^^^^^ in tenake. Posebno ss pazi, da hitro In trajno ozdrsvl
^^H^^^Ha vse privatne bolezni molkih. K njtnu se lahko a zaupa-Htt^ nJem obrnete. On zna varovati tajnost. K nJemu prtha-Jajo ljudje od blizu in	zdravi. NJsgovs ca.
ne so zmerne, zdravljenje najboljše. On Ima svojo tast-no lekarno In vse električne atroje za pregledovanja. On ^^^■^^^^Hjj^D zdravi vaakega enako: bogatina In slromsks. Pojdtts k ntemu In se sami prepričajte. Pazite na naslov:
PROFESOR DOKTOR OSOORNE
113 SaitMiaU SZmI. ,1	Pifetarp. h.
I V STARO DOMOVINO
■ ^nfflm TirajflkT aH tntabntanj^ isbriae ter razna dni Bill Ufa t. obrnite m m	MOJA FKAKTlCMA ZZKU-B
StllVA TAM OA&AmBA DOBO DELO.
1	ANTON XBASNUL	f
I	JAVNI MOTAM	j
Mner nuno otoka, g«» f* spremila
ilo meje, kjer nevarnof*, preuo-ha. Oovore. <la w ho to ponavljalo.
--- ■. -—- \
Promet po Donavi. "" - ^
Kakorhitro bodo odstranjene T* mine v Dnnsri, otvori na Donavi reAen	promet ii
Rnmu«i> m O^rftko in v Nm iko Avstrijo. .	>r ^
Pristauiako poveljauitvo v Za-iiSrii je izdslo naredbo, da bodo atrogo kaxnovan»> ladje, ki bi ** pribtiiale v zadarkkik vodah p«p i>ikn. kntero trmi na pmfi Reka-! Bpltt. kadar plnje ta mimo Zt,-ri ra Nsdalje jim preti z kaznijo.1 ako bi dviimile ti morja omot <*a-aopiaov ali kark<»ii bi Wlo rrieno a pa mik s. Z ozimna na to rta dne J so. sa. fakala dva italijanska, isstsniz roka na prihod parni k* »* V ie^rs/la * in mu šla eelo na*-imfL	^	da drži
Proga Split-Reka.
Johnstown ra.
Jukajžnji organi/i r.i ni »It-laVi-i pre*m»frarji so ]>riredili v -loiii,s-tov. iiti veliko parado na Lami* nay.	,
. Tukaj sc je sedaj začelo malo bolj delati; pred par inesefl j»a ni bilo monocf dobiti dela. |	11 i/t* I* Call
I
Chicago, DI.
!'red nekako 4. nit sen se je C-i-i:»to svarilo in tu-ilo tukaj t'hira-giirje. iia naj pustij j »n nikdar ve"
ritajo tebe (»las Narotla Radoveden srni dr&gi li^t koliko na-:*0i"nikov si izgubil od tistega C-asn.
J .Mi dobri farani, ki so se jio-ti pilili na I te v. K. Z. in faro sv. ^t»'t'ana. /e danes izdajajo df-brt-^a župnika, kateri res skrbi <i*i marljivo dela za napredek sebi in jioteni. kar ostaut, p;t fari.
V neki številki Nesk*2fe sem »"-i-ihI dopis izpod peresa L K. iz Chi-i-aee On opisuje d obrodelni na-.lieii in veliko '/aslui'o nekaterih •jfo^podov v Clii^agi, ki so sinili najviše dobrega za s-liieaško nas4*l-j oino iu .1 uii^lavijo. Ta .študiiaui , gospod Le K. je ravno tak. kakor .petelinov rvp, dan^s tukaj. Jutri tam. Vprašal bi k«.i sta >n jmmI.i ■ :if;rot!ila. Prvi	je zmota! ne-
katere ehieaake Slove«ee tako, da ,da'.M-s, ne trdo. kje da s.» N.iredil
j«» v Chieaffi ^>or med dobrimi kalo-lieaui. ki polagoma ot>u.Vajo «crk« v. «»n n.vV imeti le dve stranki (kakor se j«- sam izrazil, da dve morata biti), on hoče imeti tri On nije in ruje proti dobrim, ;.la jih potem lažje naziva hnljSr-' vike in rine nf>s tam, kamor ga ni potretia Kaj pa je Mike tVgare storil dobrega T Ali kaj pri i-erkvi. pri dništvih ali izvrn * Kateremu rojaku ie kaj pomagal' Odgovo; j«» ta: Ako kdo hrče, da je elan eerkve. ima sedež i:i plaeati pa inoia Ako hoee biti elan d rušiva Jtdnot«-, mora plakati ase^ment. Koliko je pa storil kateremu ro-[jakii zastonj? Za plafiilo vse.
Mm	D'Annunzio
o
I/za r-asa. ko je prevzel zavezniški najvišji svet kontrolo nad| lieko, ie bila v tem mestu kombinirana posadka, sestojeea iz ameri-j hI ib. italjanskih, franeoakiU in angleških vojakov.
Posadki je poveljeval Italjan, ki pa ni smel ničesar napraviti tia svojo roko, pač pa vse v soglasju r naročili iz Pariza.
IM jugoslovanske armade je bil na Sušakii.
Spor /astran Heke med Jugoslovani in Italjani je zainteresiral ves svet Z .Jugoslovani so simpatizirali vsi odkritesrčneži. \aspro-1 t ovali so jim edinole Italjani ter gospoda pariške mirovne konfe-rei« e. ki je zadnji čas dovolj jasoo pokazala, da jo že zdavnaj porabila prineipe, katere bi morala izvršiti.
Komedija na Reki je bila komedija v pravem pomenu besede.« ltaljanske oblasti so morale vedeti, kaj namerava D'Annunzio. — J)rugar-e bi ne bilo mogoče, da bi ran prišla potno«"- na italijanskih boj n ib ladjah in da bi smela njegova "armada" preko ozemlja, ki je zasedeno od izključno italjanskih vojakov.
Na Reko je pr šel I) Annunzio kakor po maski. Nobena živa daša ga ni vntavljala.
Tudi poveljstvo nad mestom je prevzel, ne da bi mu vrgel kdi;i kolee pod noge Amerikanei, Kraneozi in Angleži so odšli sklonjeniii glut. brer vsakega najmanjštga odpora.
Pa vzemimo, da bi poskušala jag«»slovanska armada zavzeti Reko t» r jo anektirati za Jugoslavijo, ki ima edino praviro do nje.
Ali bi se zavezi iška armada prostovoljno umaknila?	4
Ali bi se ne pomaknil italjanski kordon še dalj*- v Kranjsko in He višje v Dalmacijo?
Zadnji razvoji na R*ki kažejo. <la ni delal D'Annunzio samo sporazumno z italjansko vlado, pač pa tudi — je sicer predrzna tr ditev - v sporazumu z odločilnimi krogi v Parizu.
Sedaj ae bodo xačde preiskave, kot je že navada pri takih I Mvarvh. l>ejstvo je pa, da bo stal D'Annunzio na Reki kljub vsem' ruve/niškim protestom, dokler ga ne bo pregnala jugoslovanska «.rmada, mala v primeri s številnimi, toda edina, boreča se za pravi-eo m satnoodl ičevanje naroda.
Erzberger in nemške finance
V Wmciji je napočil čas razkritij.
Tekom z;«taji11 par tednov je skoro vsak večji državnik "Vater landa vi gel govorniška ali žurnalistično ročno granato na sloves svojega <wi*eda in nekatere te granate so pogodile svoj cilj. dočim j.^ iustvo burno ploskalo tVli špas se je pričel dne 25. julija, ko je ^ narodni skupščini v Wei mar jn konservativni poslanec von Gruefe \ pnzoril rede« kavalerijski napad na nemško vlado in prav posel) no na domnevno najslabšo točko vlade v osebi finančnega ministra Krzberger ja.
K. kel >. da -o sile. ki i>odpirajo sedanjo vlado, v glavnem odgovorne /a polnili Nemčije v vojni ter napadel Kn^rguji, da je
"	a
miniral nemške finance.
Izza p« m (pisanja mirovne pogotlbe seje že večkrat glasilo, da bodo k<iri*crvativei, ali kot se imenujejo sedaj, nemški nacijonalisti, uprizorili splošno ofenzivo proti vladi, pri čemur 'mdo skušali naprtiti celo krivda možem, ki so šli v Versailles ter s tem zavarovati nnkerske politike in generale, ki so v resnici odgovorni za nemško katastrofo.
Nam« • take kampanje je bil, soglasno s časopisjem, ki je pi"i-ziM» vladi, »liskreditirati koalieijo vencinskih mmmj ilistov. demokratov iu een tristo v ter ugladiti j»ot za proti revolucijonarno zmago pri Imdoeih volitvah.
Ill lega na j ve,-ji h streb.v je r^ldal grof Botho We*lel. prejšni (letuš!i poslanik na Dunaju, da je s svojim neavtoriziranim obiskom na Dunaju m s svojimi zaupnimi razkritji glede obupnega položaj Avstrije Krzlterger unieil vne upanje na ngoden sar.
GLUIU JUGUUIMSKE
KATOLIŠKE JEDIITE
VSTANOVLJENA LETA 1896.	GLAVNI UKAD ELY, MINIT.	— ,	INKORPORIRANA LETA 19C0.
QT-A5* NAKOPA, IS Rr.PT. H1Q
Združenje in nase garancije
Nkupni združeni or.ri nizaeiji. TV.. J4 tega časa pa bomo živeli pod usta v o SNPJ.
Na konvenciji bo pa kot povsod izločevala večina. V večini b<~..;ti-slu v. N.ir. P<»up .J(ritii'*a in olov. Del r«.ilj». Zveza, to vemo kiliko it \naprej. Večina si bo pa tudi -t . brezdvonmo, kot imajo že orisano j. IT-. pripravljeno. naredila lake* i ustavo in pravila, da bo za aj.h u^odno. Garancije za osebna pre- ^ pričanja najbrže ne bo nikjer, p-j K m foli bo kje, b«» najin že taka 1 t<~-*ka /e tako povišna, la se v bi- ; šivu nanjo manjšina mkda: epi- i | rati ne bo mogla.	i
i Ko se pa to zgodi, potem bomo ] mi člani Jugoslovanske Katoliške : Je J note po prepričanju T atoličanij, živeli pod skoraj nI: drugačno kot J : .sedanjo ustavo yNl'J., katera tin-j ljje uredništvu glasila v«o pravico'
>	/d š:reuje in agitacijo naui so-ivražn^gt s jvi j a! i »ti čilega prepri-
>	čtnja .Mi pa bomo imeli za sicriti ■ dvoje • odstopiti in pusi.it: s\ oje
\ ee let ne te/ko pri^Luzone no\ee našim s( vi i/uikoui. katere smo . nanesli skupaj kot bučeliee na ol-tat -l<K-F.. ali pa živeti pod njihovo kontrole, p.hati v njihov r<>g m spi >ii lepo tiho pogoltnili vse. karkoli nam že bo kak rdeči , sovj« i pripravil .ia mizo. Kdino to , bomo imeli, drugih pomočkov ne ' bo'
Zatorej še enkrat: Ce imate ka-| :' ko ljubezen do naroda potem uvr-| .jStite v pogodbo temeljit > garnn-l
-	eijo. ki bo pravo poroči vo za k«-' teličane m njihove nar;pr>'iirkt-.
•	To - garancijo pa naj ne uvede v pravda konvencija, ki se bo vršila še davno potem, ko bo JSKJ. iz-ročila svoje premoženje iz sv jih
i roK. ampak hočemo, da se jo ptej! u\clj.i\i in to potoni splošnesra' I glasovanja obenem ka s? bo volilo' >jza /druženje.	j
Teh točk^pa, ki i»i nam dajale, i te garancije, pa nsj ne ima pra-. vieo ovreči nikdar noben glavni "n, t ne drugi odbor In ne nobena kop.-j . veneija4, ampak samo splošno g!a-(
•	sovanje. a to, al:o voli za izpie-j . i nem bo !H> (devetdeset; od->toiKovj i članstva.
Takao pogodbo smo pripiavlje-i ni sprejeti, a drugačne nikdar. !
Imamo izkušnje in zato nočejo' nikomur slediti na Irl. Naši ver-'
-	ski nasprotniki so ltodjavmili ž? -jpsjT slovenskih podpornih oruuni-ilz.-.eij na zelo spreten na-in. Tam j
-	.-o si na delavske žulje ustanovili I /-v.ij,' časopisje, kjer nas grizc-joj -!in mirijo svoje propagande Ga ni
-	dne, da ne bi občutili tega. I5i bili! • ustanovili si ti možje svoje nr\>d-
ijvisne časopise, narod bi jih ne na-, rcral ;n p ropali bi. Tako *o pa to ;i breme umetno naložbi na rame » slovenskega delavstva in ga s tem' i ž.e velik del zastrupili Sedaj lio-l i čejo to svojo umetnost izpopolniti! i in dovršiti. Toda izkušnje iz pre-i ^ teklosti pa nam glasno kličejo: . Pazite. možje, da vas ne prevara-
-	Ju! Zato tudi danes krepko ptizi-
>	mo nanje.
.j Zatorej, dokler ne bes'e prišli . rta dan s pošteno pogodb", kjer . nan. bo krepko zajamčena enak"-i p ravnost, zraven te red in mir. do-. ti daj uastenj j ? vsako splošno j»la-. sovajije pri JSKJ. Članstvo jo nikoli »prejelo ne bo, ker če bi jo ' spre;« lo. bi s tuin. p i pravici lahko . rečeno skopalo samo sebi svoj lasi-i i:i grob.
i Kadar pa boste odložili svojo i 1'jevitost, pri kateri >e poslužuje n vsakovrstnih zavijanj, in . predložili nam pogodbo, ki bo da-i jala v s«* m skup.ij — socijalistoui kot katoličanom ali komurkoli /u i — enakopravnost, vseh teh oseb-. no prepričanje pustilo v miru vsepovsod in enako :ipo5toval-> ter ne nikjer in nikdar žalilo, potem pa vas z.i'iutovljanio, dc bomo z ra- -d«;stjo in velikim veseljem odo-•brili združenje. N'a vas je ležeče! ^ Ce ste nesebični, potem boste iz- j jjekli polteno besed:,, in mi vam bomo sledili. Na zavite, nejasne ■pegodbe se pa ne moremo zanesti in nikomur slediti, ker preteklost nam je pits*ila bridke izkušnje, za ! katere pa tu ni mesta, da bi raz- ] pravljali o njih.
Tohko v pojasnilo.	i
John Jerieh, Una JSKJ.
Zapisnik
U M r . w „ . „
l ZDRUŽEVALNE KONFERENCE ZASTOPNIKOV S. N. P. J., S.
D. P. Z., J. S. K. J., S. S. P. Z IN Z. S. Z.
Vršeče se v Clevelandu v dneh 7., 8. in 9 julija 1919.
—_——_—,
(Nadaljevanje.)
lje. da se še naj prvo predloži gl. cd borom. Kar se tiče diskuzije. ta l.ode seveda prišla in zato bode skrbel iz v rše valil i ods«'k. da bode t la ust vu natančno pojasnjeno, potom časopisja in eikularjev.
Itr. Perdan pravi, da je včeraj drugače razumel. Da jo glavni otl-bori sploh ne dobijo v pregled, ter dn jo združevalni odsek brez diskuzije, da na splošno glasova* i je.
Br. predsednik pojasnjuje, da 'ii br. Perdan prav razumel. Jas-. mo je, da i/.vzeniM S. X. P. >t., kjer ima združevalni odbor lo moč da-*: članstvu nu splošno »glasovanje, j - nasprotno pri vseh drugih jed-notah in zvezah, kjer združevalni odbori nimajo te moči. da mo-rajo le skozi njih gl odbore ali potom inieijative tlati na glasovanje, če hočejo da se glasovanje leiralno izvrši. V isti'in smislu govori br. Škuk in Somrak.
l»r. Perdan čila načelno izjavo S. N. P. J. ter navaja. «la se so-gh.ša z zgornjo točko na svobodomiselni poillasi. ali tla uvidi, da je nedemokratična, ker ne mor«« članstvo spremeniti zgoraj navedeno izjavo kot šele po preteku devetih let. med tremi ineijativ-r.imi glasovanji.
Brc predsednik odgovorja; mt stojimo strogo na stališču načelne izjave S. X. P. .T. in ne bomo 'dovolili, da bi se vrnilo kaj, kar bi se ne strinjalo žnjo.
lir. Prostor pravi, da ni važno /. anas, to bode ilelo skupne konvencije. l>to br. Skuk. Fritz in Trčelj.
Sestra 1'dovich naglasa, da mo-lanio stati na načelni zjavi S. N. P. J.
Brat ftkrabee pravi, tla razume, na skupne j konvenciji se bode določilo.
Br. Somrak pojasnjuje, načelni izjavi, isto br. Trčelj.
Br. Novak pravi, da združevalni odbor ima polno moč za zdru-jžitev. nima pa moči in ne pravice diktirati bodoči skupni konvenciji. Bojim se. da smo že včeraj sprejeli dve točki, kateri hi ne smeli.
Kar se tiče načelne izjave so popolnoma strinjam z br. predsed-. p. i kom.
Br. Skuk stavi predlog, da se predlog, sprejet na tretji seji br. Tureelja glaseč : skupnej konvenciji se nalaga, da določi novo ime, poruši. Predlog podpiran. Rezul-tii' glasovanja za 10, proti 2.
Br. Novak stavi predlog, da se nif-«to te porušene točke poslavi sledeča: Ime in ustavo združene organizacije določi skupna kon-. veneija. Podpirano in sprejeto.
Br. predsednik priporoča, da izvrševani odsek napravi poseben sklad, v katerega se bode vlagal ves denar od organizacij in iz nj»i-era plačevalo vse stroške, kateri ; morebiti nastanejo za časa združenja. On je mnenja, da bi vse prizadete organizacije takoj prispevale v ta sklad. K temu govori Trčelj, Somrak in Perdan.
Brat Fritz stavi predlog, da takoj vsaka prizadetih organizacij, plača na roke po $50.00. Predlog podpiran od br. Skuka.
Br. Skrabec stavi protiprediog, da se temu odseku ne da nikake sveote. Ta odbor naj piše na vs-e organizacije v potrebi. Podpiran od br. Perdana. Za protiprediog 2 glasa. Za
predlog 9 glasov. Predlog sprejet.
■ «
(Pride IO
ROJAKI, NAROČATE SE N* "GLASNAROD A", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Kač rt, da se vse organizacije '.edinijo za čarter ene organizacije bo moral biti vpoštevan tudi na tej konferenci, iz vzroka, ker je praktičen. V pogodbi naj bi bilo '.oločeno, da se izbere za skupno organizacijo novo ime. naj si bo ee rra konveueiiji ali potom splošnega glasovanja. Konvencija ni hbsolntno potrebna. seveda ako pa bi sentiment nastal med članstvom. je bolje, da je konvencija, ilasi bi to staio velike svote. Pogodba, ko bode sestavljena od te konference, bi bilo priporočljivo objaviti v vseh glasilih, in odpreti debato v njih. ako bi članstvo zahtevalo kaj spremeniti, bi združevalni odbori popravili potom korespondence. In ko bi minul čas debate, bi kar mogoče popolno pogodbo dal odbor na splošno glasovanje. Ako je dobra volja resen namen, se združenje doseže. da si nje dela zadosti, /elel bi i/ dna srca, da se na tej konferenci ne pojavi kakšen takozva ni ''domači patriotizem". Ni mogoče izbrati vseli Carterjev za po-j dlago pogodbe, ampak le enega in ta naj bo od tiste organizacije, ki je po mnenju konference vredna zaupanja, in ki bo garantirala iste ugodnosti in svobodo, kot jih je vživala vsaka izmed organizacij v svojem delokrogu. Tajnik J. S. K. »T. je povedal nekaj lepih iu vpo-števanja vrednih nasvetov v enem izmed zadnjih glasil iste organizacije. Zdi se mi. da je članstvo vseh organizacij za združenje.
Vi. ki ste izvrševalni organ tega dela. pa dokažite javnosti, tki je topla želja slovenskega naro da tudi izvedljiva. In če v pošt e-vate nasvete tajnika J. S. K. jc upati, da bode pogodba izvedljiva za vse stranke. Jaz sem neaktiven član treh podpornih organizacij, zastopani]^ na tej konferenci. ki so mi tudi precej dobro poznane. Po mojem mišljenju bi tej konferenci toplo priporočal sprejem čarterje S. X. P. J. Ta oarganizaeija ima svoj dom. svoj list in je tudi najmočnejša : ako i/berete čarter S. N. P. J. in daste potrebne koncesije vsem drugim organizacijam je zagotovljen n-spcli Vašemu delu.
Delajte torej resno, z dobro voljo, upoštevajoč za vse in vse enako. Naj bo Vaše delo odločilni akt in temelj slov. zjediujenja v Ame riki. Vdejstvite tako dolgo nego-vanei deje, v prid vse slov. vzajemnosti, ki bo eno najlepših poglavij slovenske zgodovine v Zdr. državah.
Pozdravljajoč vas bratsko, o-shajam udani
Frank Taucbar.
Pismo se vzame naznanje z od-' stavkom, da se ga dobesedno pri-! obči v zapisnik.
Brat predsednik zaključi četrto sejo ob 5. uri popoldne.
Frank Aleš, predsednik.
Josip Oven, Frank Pavlovčič, , zapisnikarja.
5. seja dne 9. julija 1919.
Brat predsednik otvori sejo ob S. uri zjutraj.
Citajo se imena zastopnikov. Navzoči so vsi izvzemši br. Ze-Icta.
Čita zapisnika zadnje seje. Zapisnik se sprejme z malimi popravki.
Čita se resolucija.
Br. Perdan predlaga, da se da pogodba skupaj z resolucijo članstvu na diskuzijo najmanj dva meseca pred glasovanjem.
Predsednik pojasni, da ou nima nič proti temu, da se da takoj r javnost, ali misli, da bi bilo bo-
Predzadnji mesce t 1. «e je v?-V šila v Clevelandu, Ohio, konteren- t ca združevalnih odborov našiu pe- > t« lili slovtuokih podpornih or ;a-i.iz.i-.-ij. Ta konferenca je biia boj- i da sklicana iz namenom, da se za- ' čela j h) t, oziroma postavi temelj. J na. katerem raj bi <tala, ra*ii* in -•vela naša bodoča tako zaželj.-na 1 in-resnično pot rebna vseslovenska j i jM*dporna organizacija.	i i
Xa tej kvufer-Mici so bde <asto- i pane naše različne podporne orga- ; nizacije, kojih principi so tudi t:«z-iičnega političnega prepričanja. Zri tem pa nikakor ne »memo po- : zabiti, da je bila tu zastopai.a tudi J nxwL dična Jugoslovanska Katoli-Jednota.
I Pri naši JednoU je pretežna ve-\ J-ina katoličanov, to je z las: i pokazalo dvojno splošao glasovanje: prvo, ko se je bila borba za imej ''katoliška ', drugič, ko se je /u združenje. Katoli -nni s.> s'aviti1 }«>j)oliio /maso obakrat, fud: smo še vedno pripravljeni braniti svoje principe In to kadarkoli pot/e-i '•a pri lui^i slaviti JSKJ.
Danes smo že izučeui iu to i/, tc-. meljitili izkušenj; ne dji»itt t::i< ne javno, še manj pa z -:vij:.< o.
Nikar pa ne .nisirte da >e ne za-i vedamo časa in potrebe združenja Zavedamo se ter pripravljeni smo se združiti in to z veliko radostjo in v« seljem, ako na:n das-e ne za-, vitih, ampak resne in temel jite ga-! ranči je, da bodo v resnici porok?
■	reda in miru ter enakopravno.^ i, i
-	riegle<le na osebno pit pričanje iokupnega članstva.
Zadnja elevelandska pogodba je dokaj sliona oiri pogodbi v \ t sailles Kot Velika Britanija >1 je s imgodbc zagotovila večino v zvezni zbornici, tako si h«»če tu . SNPJ.
Že sama zastopnika, kot vcn:o ; i nista prav vneta katoličana, zato! . ni čuda če sta bila tako popust i Ijiva napram zastopnikom drugih organizacij. Tudi že sama -5NIM. . bi jih odvagala z večino, ker ona , je i;cela ]>ei zast« puikov. a JSKJ. » le dva. Zato vsak predlog našil-
-	zastopnikov, kot vidimo iu črpn-.'mo iz zapisnika konfeivuce, ni . imel in našel nikjer vpliva
Bratje' Predlog jc spi .-jet, da i se združimo pod Carterjem S>.pj.j
Zatem pa je sprejet predl«>g. da st .•do konvencije vzame za merodaj-na lista pravila in u<$iavo liste »r-| • ganizacije, pod katerim čarterjenil . da se zdmžijo. To se pravi - Juge-; biov.tnska KatoU^lia Jednota s- bo! ;khjvrgla piaviloni Slovenske Narodne Podporne Jeduote do skupil.« konv«ncije
Kaj bo pa ua skupni konvenciji! y JSKJ T Žnjo bo to le, ako njenoj .jcianstv«i odobri sed:iajo pogodbo Jugoslovanska Ke.toliška Jednota bo takoj po združenju izročila svoje imetje in premoženje skupni združeni organizaciji, kot to znaci . p« uodba To se bo torej izročile i v tuje roke pred skupno ko;»veu-. cijo. Konvencija bo na ime!a na-r logo urediti pravila in ustavo
:--—--1
■	, Xa^ua:iitu luii vsem tiitim
iK-ni, katerim so j>*itni !i<ti prošli, ila naj ]»r»eej pošljejo z.; dviigi , potni list, da ne pride do susi>:ii-, daeije, ka!;or sem vas že opomnil.
Nadalje (prosim v«e člane in "da-ni:e. kateri so prestopili ->d št. 17 v Aldtidse. ^^o!^!.. k Ct. JS»vJ. v Roundup, Motit., da kateri nini.i hc oporoke napravljene naj io napravi in naj pošlje tajniku da mu preskrbi certifikat od Jednole.
Opozarjam tudi vse člane št. S3, kateri imajo še stari certifikat ki se gla*i za $S0000 da ga pr. «-ej pošljejo društvenemu tajniku, -ia se certifikat popravi. Xe odlašajte »	|
K oklepu prosim v<e člane našega društva, (Ja bi se poliioytevil-no v dele ž.ili prihodnje mesečne' seje 21. septembra v I'nion ITallj v OiLbtown, 3lont. Xa <lnev:iem r*»du imamo več važnih toek. Na-J. zranim tndi. da se bo seja začela: točno ob 1.30 popoldne, zat-»re, bo lahko vsak plačal ast^ment pred : sejo. Vsi na društveno sejo 21.ji sept , da ukrenemo kaj dobrega za dnaitro in Jedooto.
5 sobratskim pozdravom
Omgutf Zabee, tajnik .
i
j sem odgovoren. Denar je pošiljati) 'j»o poštni nakaznici (Money Or-ii;tr) ali v priporočenem pismu.
Več članov se pritožuje, da ne 'dobivajo glasila iu da sploh niso dobili nikcli. Tega jaz nis«-m kri—, i Jaz sem i>oslal vse iui-love na upravništvo Cilasa Narodi a iu na glavni urad JSKJ.
S sobratskini pozdravom
jai jO Penoza, tajnik.
Uniontown, Pa.
Iz uia<la društva sv. I{ o V. a št. 55 JSKJ. v l.'r.iontownu se naznanja vsem članom, naj se vdeieže seje. ki se bo vršila v nedeljo 28. septembra ob 2. uri popoldne. Na dnevnem redu imamo važno vpra--*aiije radi otro.-ke zastave, ki ;o bo treba že enkrat posvetiti, in tudi radi dvojnega ase«nienta. O-po^arjam vse člane, da naj vsak j poide 4:kcat. Kateri tega ne v]x»-števa. bo suspeinin-Mi. Od zdaj zi-naptej se iz. bkurajne ne bo plačalo za nobenega več. Torej ne po zabite 28. septembra ob 2 uri ]»o-
JM»ldUe t
S sobratskim j»ozdravom
l.' iiis Gi-ime, tajnik.
Ely, Minn.
Naznanja se članom društva t Slovenec št. 114 JSKJ v K!v. da c jc društveni blaaajri'k br. Joe Vi-. rant odp^jtoval v sol«.. Na njegovo J mesto za dništven -g.i blagajnika je bil izvoljen br. Marko Plutii.
Na rne>e.-ni seji je bilo SKlenj-.--no( lia vsak član, kateri »e v treh mesecih ne vdeleii enkrat seje
-	;»lača 25r kami Želeti ji-, da bi se člani I »olj redno vdelež^vali me-
s sečnih sej.
, Z bratskim pozdravom
Louis Huehar, zapisnikar.
i
Salida, Colo
in člaiioni dt uš:va sv. Aloj zija Št 7-> JSKJ. v S:t!.di s- naznanja, tla se je pri zadnji mesečni se.ii sklenilo, da oni član. kateri se ne vdeleži enkrat v trdi in»>-v c ih seje, bo plačal kazni	ali
'* s ispeiidiran. To je bilo predlaga
-	no i t » od veli članov potijeno 17.
-	avgusta 1011». Pragi sobi at je, t>
-	veinlar ni prav, ko m- uo'hii lie ne . zmeni za seje; samo takrat bo prišel r.a sejo, ko mu v grlo voda tc-
t. c. ali da bost-j bolj rjizto^e.i, -tamo takrat pride, ko je za dolut: f kak siio briiiwka podpori, potem ga pa spet ni.
Tudi naznanim, da od zdaj za-. naprej ne bom hodil po hišah ko J lektat za ase-smente. Vsak ve da 1 imamo dvorano za s«-je in za vses-> mente plačevati.
j Z bratskim pozdravom i	Frank Petz, tajnik.
(1 S&25—91
Roundup, Mont.
Članom društva sv. .Mihaela št.
JSKJ.
{ Leiijtiii .vibratj-i in sosest.re:— Veže me dolž:iost kot taja.ka, ti;-vas še enkrat opozorim, da se zanimate malo bolj za društvene seje, oziroma nadzorni iu *K>lniški odbor. V>e člane, kater: st? v bli-•ižiui. jtrosini, dn plačujete bolj
-	redno asesmeiite da ne IjO tajnik
-	moral vsak mesec orf)nzarjaii ter prositi, da plačate. To ni njegove
: acLžiiosf, tj je dolžnost vsakega člana. Kes je, da imamo nek nI i ko " članov, da točno plačujejo, toda " to ne zadostuje, ker vsak zase plača. Ko j»- tieka poslati ases-uiciil na Jclujto, nuja i*i tajiid: naj-prej kolektat, v^led če^ai /a-»»siaja v svojem poslovanju. Torej, cenjeni sobratje in sosestie. od sj-■ daj naprej si dobro zapomnite, da jaz ne bom čakal do zadnjega ' dneva v mesecu. Kateri ne bo pla čal do 25. v mesecu in ako se uc o-glasi v tem času pri tajniku ali blagajniku. !>o suspeudiran i>r»-z oziia, kdi. da je. To naj s; vsak dobre zapomni Ako ne bmio tako -delali, bomo še cel) zaostali s po-i šiljatvo asesmenta. Torej naj si i vsak zapomni petindvajsetega v . meseeu. Vpoštevajte to za vselej!; t Obenem tudi naznanim, da bo i zopet v septembri: dvojni ases-
•	jment za plačat. Zakaj, lo je z«, i vsakemu znano, da ne bo kateri .jnii-JiL k-r tolika plača, da plača -i tajniku. Tc je zaradi veliko bol-
•	nikov in smrtnih slučajev. Fxo^im, i da prinesete drobiž, da so pleča
•LAVNI URADNIKU PradMdnlfc: M2HAKL SOVAVSKK. boa Ml. Con«—m*. Fa. Pudpf«dMdnlk: IX>Uia BALAST bom 1M PmtI At». LiOrmTs. CM«, Tajnik: JOOEHH PIHHLtR. Ely. Minn Blaeajnlk: GEO. L. BROZICH. Bay. Minn
BauriOnia nalanlaftiaia smrtnin: LOUIS COSTCLXO, BUM. CoM.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOB ▼. OlAHK «4« S Okto It. N8. Ptttabarsa. Pa
NADZORNIKU
ioni« oouža nr. Mina.
ANTHONY MOT*. M41 Ar«. M. So. Chlea««, OL IVAN VABOOA. B1M Natroaa A1M> PlttnbursK Pa.
.	POROTNIKU
OECOOR J. PORK NT A. boa ITS. Black DUmood. WlA LKONAKD PLABODNIK. boa «M. Ely Minn JO UN ILfJPNllC. I. k k« a Export. Pa.
__PRAVNI ODSORt
JOIIPB PLAIT*. Jr. *n-Yta at. Caliunot, MM,
JOHN lfOVEUN. (14-2nd at*.. Dulutk. Minn.
MATT POGO&ELC. I W. UMIMO BC Boon MC Cklcnea. <M
__ZDRUŽEVALNI OOeOR:
ElJiX)Lr PERDAN. MM Bt. Clair At«., St Cl*v*Ua4. OttJ* prank SKRaBEC. Stk. T dm. Bta bus M Denver. Cola. 'JlllOoB HfUCfiCAX. «*7-«tk Ara.. Jofcnaluwa. Pa.
JtdcotlM KUnUo: oua NaEODA.
__ w Soma! Ukajo« m nmdnlh ud«? kakor tnm Osnars« MiBllJntT« naj »
poKUnJo aa «larn«ga UJnUcn Jed not«, nt prltoCb« vm. nn prMtaMlntka porotna* Mburn. N» «Mtu alt n*urn«an ptamn od atranl Clnnor m n« bwd* «drato.
Jufoiibfuilu KatoUAkn Jadnotn mm priporo«* ma Jusoai<rran<xn an oM J«dttota BMluJ« pe "NaUonal Prat«rnal Con«r>«a UatTld. V bla««] kru« IUVM onatotao« Oolar>v). BobiliUb podpor. poAkudnla In anrl «4n J« U UpUAUa do ll.ftM.0M (an miUao la pol ftolarl«r).
Bo.nMka podpora im r«ntrmlUlraaa. Yaak oprarl6m ooMtt M •« araM »
4uU paudporo. kadar Jo potrebuj*.
DruAtva JadnoU a« nahajajo w raanlh aapradnik alovanaklb naaalMnak
Taaa. kjar jin a* m. priporočamo vatanorttov norik. Drudtvo mm Wkko vataaort • I eiaal ali tianlc**;
C* badaliMk poJaanlla aa f« obrat« aa tfavaaea taJnlaa.
Iz Urada Glavnega Tajnika
——- ,
NEKAJ POJASNILA GLEDE AKCIJE ZA ZDRUŽENJE.
Kakor z iano, jo vrnila začetkom meseca julija, konferenca kdinirvalnih odborov raznih Jedno" in Zvez, v Clevelandu, O. Na t*-; konferenci je bik; zastopana tudi J. S. K. J. Celokupni zapisnik je bil odpodan na vsa krajevna društva, poleg tega, je zapisnik pt »občen tudi v (ilasilu Jeduote. Tako se ima vsak posamezni član i i članica priliko seznaniti z ukrepi združevalne konference. Vprašanje združenja je sedaj pred članstvom in edino od članstva je odvisno združenje jdi nezdruženje.
I us je pričeli r razpravo o pogodbi iu resoluciji, katero pre-itbigajo zdm/evalni odborniki »'-lau^tvu raznih Jednot in Zvez \ • • lobritcv. \ smislu oa.šili pravil, ima biti objavljen v Glasilu ves i. črt in ugodnosti, ki boilo izvirale iz združenja, tri mesece predno s da predlo-: za združenje J. S. K. J. z ostalimi slovenskimi orga-M/.acijamv na splošne glasovanje. Stvar se torej tako razume, da s.- predlog z« združenje ne more dati na splošno glasovanje, dokler preteč**jo trije m<->««i od časa ko je bil zapisnik konference v celili priobčeii v (ilasiiu l>a pa priti,* zadeva na splošno glasovanje, j - potrebn-j, da kati-ro izmed društev ini<-ijatira resolucija in po-i.<»t!bo, po ukčinu. kukor določajo pravila, člen 5: Pravica direktne « akonoila j*\
Vedno obsoja plavne odbore, da so edina ovira vsled katere • ni prišlo «io združenja. To pot | a glavni odborniki ne bodo mo-•_li delati noSeuili ovir i.li zaprek, kajti, ako članstvo odobri z dve-" irciiuHko v« ino ono pogodbo iu r**solu«-ijo. poicm zadobi vrhovno moč nr.d glavnim uradniki izvrševalni združevalni odbor, ta-ko «bilo<-a resolucija in temeljna pogotlba.
Predli.» se katero društvo ali posameznik udeleži razprave.' it j pazim preštudira, predlagano resolucijo in temeljno pogodbo, iVlrelmo je pr.-čitati sploh celi zapisnik, važnejši del je pa pogodba m resolucija. Ako članstvo odobri resolucijo iu pogodbo, polom Milošnegk gi.isovanja. se soglasno premene naša pravila.
Pri razpravi, Invlisi za ali proti resoluciji in pogodbi, se naj upošteva dostojne izraze. Žaliti ne nikogar. Ce bomo stvarni in zmerni, bon-.o breztlvotlino dosegli boljše uspehe, dočim nepotrebno ./iilenje prinese le sovnitvo mesto združenja.	(
Jednota sestoji .z članstva, kot taka je last vsega članstva in pop i noma pravično jc. da članstvo samo odloči usodo organiza-c:je. —
Pričakujte stvarnih razprav oti itraui članstva, ostajam, Vaa za združenje
Joseph Fishier, gl. tajnik.
s seboj dosti denarja, da ne bn treba zalagati. kakor ponavadi. Xa tej ^eji iiaaaio veliko važni!, stvari za rešiti, zato prosim, dr. so seje vdelf/ite v polnem iteviln; kateri se pa seje ne iu«Te vdelc-2iti, naj pa-ti. tla bo asesment pla-"al do 24. v mesecu. Kdor ne plača a<e*menta do goiV^mienjentgr dne, bo suspendiran.^/et bo le tisti, kateri je poprej opravičil. Torej vsi v redčijo na sejo ob 2 Uli jM.p..lduc Na lej se bo tu di pobiralo prostovoljne prispevke za <trr«!cj.v"o mlitiiluo v Sloveniji Torej na svidenje v nedeljo 21 - -leptembra l
Jo=wj.h čar, tajnik. Ni v/ Derry, Pa.
V.hC!U "lanom društva sv. Jožc-'a 1 if«j JSKJ tiazzjEiijhiii, dri zagotovo vtl^-leže seje, .katera se \rši v redelio 21. septembra 11!•«-«>«• ni o|>»7iirjaui oddaljene člane. kateri se ue morejo vdeleiiti h ir, n«j jnavočasno i>>š!j>jo svoj asofinent. Za mc^cc september j«.-ranpi«in dvojni asesment, kar naj vsi člani vpoštevajo. One elaoe pa. ki pošiljajo asesment na društvenega tajnika, opmrjam. da nikar »e pošiljati deuarja v prostem miuti. Za tak« pošiljatre jas ni*
Brooklyn, N. T.
Cenjeni člani društva j-v. Petra št. .rd> JMICI. v llr.Ksl.i.u s*) tem potom |irij tz*n) vabl>-nr da se prihodnje redne mesečne	katera m* vrši v soboto dne 2D. vjit , ko-!*kar iiu>EOn'-e v polnem š*«rvilu \deleiiti Mdgovolijo Seji h- vrš» v navadnih prostorih, 9*2 Morgan Ave Začetek ob pol mi zvečer. Na dnevnem redu je nekaj važnih! /.wdev za reain Pri tej »eji je d\oj-j ni .etiiiotin antsment za plačati Več članov je, kateri nis.» sv-jjegi: . »segmenta a;i me^ev n^utt poravnati. lati imajo torej pri pri&wlnjt; ♦ cji tri a<<esnu*nte za pla-'-ati Pri-jiuiMi «»|m«z.it jaiu vm te eLau<\ tin svoje za«Mtatke poravnajo. Kdor pri ti j seji zaostane, ,bo su«p«iJi i ni In c/ vsakega tuidaljuega mma Prosim t.»r*j Pt^<j. bra'j* m Muli*, prulule ter p<>ravnajte svojo raostatke
Z br k Laki m poedravom beleiim l»ro%'i!ani vara tajnik
F. C. Tassotti.
Pttt*bu' ^h, Pt
Naznanjam članom društva sv* Štefana M. 26 JSKJ v PitSbur-| f £ui. da se So mf^s i acpt-mbni «i|iii pobiral podvojeni aacmaent. f.-«« w	4abivaak peine*«!
Naznanila
PftEMEMBE ČLANOV IN ČLANIC ZA AV4U8T 1919. __.
t _
Drafttvo it. Cmla is Metoda, štev. 1, Ely. Mixta.
Suspendiran: John K<»šir 65, 184. 1000, 34.
Društvo sv. Barbare, štev. 3, La Salle, HL
Pre*u.pila k društvu 'Danica*' štev. 124. La Salle, IU. Franki Si runa	500, 23 ju Mary »Struna 88, 18552, 500, 28. j,
Društvo sv. Cirila in Metoda, štev. 9, Calumet, Mich. Zop«t sprejrt: Peter Chičak 92, 1990S, 1000. 27.	4
Suspendiran: Geo Mušiea 83, 17993, 1000, 32. I "mrl: Servaeij Barieh 84. 1240. 1000, 25.
Društvo sv. Štefana štev. 11, Omaha, Nebr. Pristopil: Anton Brodarieh 88, 20185, 1000, 31.
Društvo sv. Joiefa, štev. 12, Pittsburgh, Pa. Zopet sprejet: Peter Jerteh 77, 1006. 500. 25.
Društvo sv. Alojzija štev. 13, Baggaley, Pa. Zopet sprejeti: Štefan Kovaeieh 96, 19285, 500. 21: Martin Ko *«-var r>4. 11192. UMI0. 25; John Pililer 83, 18163, 1000, 32: Mihnel t Pau/el s0. 18590. 1000. 36.	[
Suspendiran: Anton Knaus 91, 13014, 1000. 19.
Društvo iv. Cirila in Metoda, štev. 16, Johnstown, Pa.
Zopet sprejet : Karol Orjak 84, 11855, 1000, 25. Suspendirani: Sil\«-ster Mele til. 13046, 1000. 4:t; Toma l.aso vi.' 84. 19557. "i00. 34: Nikola Crnie 95. 19333, 250, 36.
Društvo sv. Alojzija štev. 19, Lorain, Ohio. Suspendiran: Paul Siladi 86. 18069. 10G0. 29. Prestopil k druitvu Marija Pomagaj štev. 6, ijorain, O.: Frank, Mahni* *■-♦>. 1 ($395, 1000, 32.
Društvo sv. Jožefa štev. 20, Gilbert, Minn. Zopet *|>r**j*-ti -lakob Jeglovskv 69, 2."i70. 1000, 35; Jožefa /.-j plovsky tin. 8773, 500. 38.
Društvo sv. Jožefa, štev. 21, Denver, Colo. Suspendirani: Andrej Modie 77. 2553. 1000. 24; Frančiška Mc-dic 9973, 500. 21.
Društvo sv. Jurija, štev. 22, So. Chicago, 111. Zopet sprejet: John Stanko 78, 15815, 1000. 3š Suspendiran: Frank Grahovac 95, 15891, 1000, 17.
Društvo sv. Ime Jesus, štev. 25, Eveleth, Minn. Zopet sprejet: Paul Kovieh 94, 19199, 1000. 23
Društvo sv. Jožefa, štev. 29, Imperial, Pa, Suspendirani Frank Maček 99. 18154, 1000. 16; Frank Ra težek 96. lf-916, 250. 21.
Društvo sv. Jožefa, štev. 30, Chishoim, Minn. Zopet sprejeti: Elija Balič s2, 6762- 1000. 2">: Josip Danculo-vie sf,. 17225. 1000. 2^: Aleš Švigel 84, 18525, 1000. 32; Anton Jerome h3. 12501. lilOO. 26: Joseph Mihelič 70, 15943, 1000, Š2; Josip Jerbič 72. 18074- 500, 43; Anton Jerbič 98, 18190, 1000. 17.
Suspendirani: Louis K0/111a 83, 18379, 1000. 33; Mihale Pišker 79. 18.304, 1000.36 , Mihael Stukel <s4. 16499, 1000. 29; John Kočeva/ KI,	1000. 36; John Nels 87, 20010. 250, 31.
Društvo sv. Alojzija, štev. 31, Braddock, Pa. Zope« sprejet: John Korpeš 71- 17899. 1000. 43. Suspendirana: Mary Knez 75, 9119. 500. 31.
Društvo sv. Alojzija, štev. 36, Conemaugh, Pa. Pristopili: Franca Ošaben 03. 20188. 1000. 16: Tony Koreb- 01. ,1H8<;. H>0O. 16; .lennnie Sternee 97. 20187. 1000. 22.
Suspendirani: Peter Mesič 7s. 18616. 1000. 38: Anton Maticli 92 19934. 500. 27: Josip Zalar 79, 1*681, 1000, 37.
Prestopil k društvu sv. Jožefa štev. 53, Little Falls. N. V.: Ign. Hemrov 96. 19831, 500, 23.
Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 37, Cleveland, Ohio. Zopet Sprejeti: Peter Lustrik >»7. 17743. 1000. 27: Frank Turk, 93.1641,1000.20.
Suspendirani: Andrej šega 67. 16227, 1000. 45; John Zalar 95 17202, 1000. 18.
* I 'mrli: Anton Lavko 74, 17931. 1000. 41; Helena Russ 71. 13309 500, 39.
Društvo "Sokol", štev. 38, Pueblo, Colo. Suspendirali: Joseph Klarieh 77. 4117. 1000. 28.	j
Društvo sv. Martina, štev. 44, Barberton, Ohio.	•
Pristopil: Anton Okolish 92. 20189. 500. 27.
Društvo sv. Jurija Vitezi štev. 49, Kinu« k City, Kan. Z«»pet sprejet: Karol Toplikar 88. 6177. 1000. 18.	j
Društvo sv. Petra, štev. 50, Brooklyn, N. V. Prestopil k društvu 44Zvon" štev. 70, Chiefgv* III.: Kazimir Zakrajšek 78, 19128. 500, 39.
Društvo sv. Jožefa, štev. 52, Mineral, Kansas, Zopet sprejeta: Alojzija Jartz 86. 9M2, 500. 20 Suspendirani: Rudolf Sigler 9H. 1S268. 500. 17: Frank Klančar; 93. 15900. 500. 19.
Društvo sv. Jožefa, štev. 53, Little Falls, N. Y. Suspendiran: Anton Baje 1900. 18999, 500, 17.
Društvo sv. Roka, štev. 55, Uniontown, Pa. Suspendiran: Lovro G ust in 20163, 500, 32.
Društvo sv. Štefana, štev. 58, Bear Creek, Mont. Suspendiran: John Bukovae 85. 19224. 500, 32.
Društvo sv. Barbare, štev. 60, Chishoim, Minn. Suspendirani: Anton Rambieh 77, 4764. 1000. 29; John Sadko-\ič 87, 18316, 1000, 28; Frančiška Bauibič 80, 104)0. 33.
Društvo sv. Petra štev. 69, Thomas, W. Va. Prsjtopil: Frank Urbas 08, 20190. 1000. 16. Suspendiran: Albin Zadel 90, 19420, 1000. 27.
Društvo 14Zvon", štev. 70, Chicago, DL Suspendiran: Josip Frankovieh 84, 18785, 500, 33.
Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 71, CoUinwood, O. Pristopili: Anton Praznik 1900. 20192. 1000. 19; James Peret 03, 20191, 1000. 16.
Fmrl: Jo*ip Stiuna 84. 6444. 1000. 23.
Društva sv. Janeza Krstnika štev. 75, CanoiLiburg, Pa. Zopet sprejet: Martin Mazur 75, 16894, 500. 38. Suspendirani: Josip »Starešinu* 89. 7083, 500. 18; Luka Vapo-tič 85, 1.9TW1, 1000, 32: Jožefina Štarešinič 93. 17375. 500. 21.
Društvo sv. Barbare, štev. 79, Heilwood. Pa. Suspendiran t Anton Savšek 69, 19868. 250. 49.
Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 82, Shebaygan, Wis. Suspendirani: Jernej Germ 92, 13585. 500- 18: Frank Starjeh 84, 10397, 1000. 24; Marko Vrabič 88, 117993. 500. 21; Josephina »Starič 90. 11254, 500, 19.
Društvo sv. Jožefa, štev. 85, Aurora, Minn Zop«' sprejet; Josip Mikec 76. 19502. 1000, 42. Suspendirani; Mike Strueelj 02, 19966. 1000. 17; Josip Strueelj 01, 19965, 1000, 18.
Društvo sv. Jožefa, štev. 86, Midvale, Utah. Prestopil k društvu sv. Jurija štev. Ill, Leadville, Colo.: Joe Mih al je vie 95, 19325, 1000, 23.
Društvo sv. Mihaela, štev. 88, Roundup, Mont. Zopet sprejet: Marko Maržič 85. 18788. 250, 32
Društvo sv. Frančiška, štev. 99, Moon Ens; Pa. Zopet sprejet: Frank Dermota 86, 16906, 1000. 27. Suspendiran: John Vrankar 83, 15573, 500, 29. Premeni! zavarovalnino iz #1000 na $1500 Vine. Urbanja 78. 13220, 1500. 42.
Društvo sv. Feliksa, štev. 101, Walsenburg, Colo. Pristopil s Andrew Spend o v 90, 20193, 500, 29. DrvAtra sv. Marija Vnebovzetja, štev. MB, CoUinwood, Otto. Zofttt. sprejete: iera Dušan 76, 15120, «0, 35; Fannie Jare m Wm. 190C, »X i Leuiea Omfcar «8, 19664, 500, 30. __
Vabila
Claridge, Pa.
l^lanom in žiaiueam društva .sv. Jlilaela št. 40 JSKJ. v CUtidgt .-• ur.zuanja da diu»tv<> piiredi t... vadnp LETNO VE8ELIC0 27. septembra, to je v soboto pred sv. Mihaelom, v dvorani Narodnega i>oma. Dolžnost vseh članov ia' €*.ai:ie je. da	veselice "vdele/.vj
ker ei-ti prebitek In. v korist drtt-1 ■štvene blagajne. Vabljeni so tut tudi drugi rojaki in rojakinje, d.t-nam s svojim pose t cm pripo^iore-j J* i; bolji-mu Ji-ptbu. Waptl!ii« .*.- iti- H.. 7".-, /,:i žeušK" >»u »a-^ oiM HV Igrala bo	jlav»v i? a •
iz vi >1 n,t ilbi CUridi?" trr^n4-burg Orchestra. Te še niste slišali. Na -videnje 27
Ant bony S.-mi v. |
Collin wood-Cleveland. OU10.
Vabilo ur« VESELICO, katero priredi dru'tvo -v. rlanoa Kisi-nika št 71 JSK.I. v t"olIin\vo<»du v nedfeljo 21 sejtenibra v Sloven-, s\en 1 D*»mu, l-"iS10 Holtiier Ave.., r» linwcod. Začetek ob 1. mi jk»-j^oldno. V-topnina za moške ">!>: : -Uo vstopnine iM'>sti'. S tem: se vljudno priporočamo vsem sl«f-' venskim društvom, kekor ttuli cenjenemu občinstvu iz eel* okoliee. • i;t ii.i". blagovolijo na omenjeni: dan ebi-kati ter ne.ni priskočiti na ■ fMiift." ( isti dobieel; j« namenj?ii| v korist društveni blagajni Vesele poskočniee bo igrala «lovens'-ai fjxibji i/ i. oli:nivootl i. /.a v-ie-stransko post 1 ••ib«; in >v<*ze pivo bo >krb<*l odbor
Z bratskim pozdravom
Frank Trepal. tajiuk.
R a 1 o o
1
Nov osebni vlak med Ljubljano in Borovnico.
V ponedeljek. 25. avgusta je /ae«-l vsak dan voziti med Ljubljano gl. kol. in Borovnico in na /tj. tretji osebni vlak s prostori vseh treh razredov. Z uvedbo te-gar vlaka je obratno ravnateljstvo južne železnice ugodile že ponovno stavljenim željam ob-..činst va.
Ponesrečil se je pri delu
\ <"'rni 1121 Koroškem kovač Ivan Prapotnik. ko je koval kos železa. Kladvo mu je izbilo žareče železo iz klešč tako. da mu je isto priletelo v obraz pod desno oko. Za-,dobil je pri tem precej veliko in nevarno rano. Nesrečnež se bo .moral dalj časa vzdržati* vsakega jdela.
Za Veliko Prago.
Odsek za Veliko Prago se je posvetoval o priklopitvi sosednih občin Veliki Pragi. Odsek jo končal posvet or a:i je o organize. -I eiji in delovanju zastopstva prestolnice in lokalniliH odsekov je dovršil načrt glede priklopitve so
sednjih občin Veiiki Pragi. i _____
,Tiiiiir"~i—"—.............................................................../
t	tO &KATELJ IZVRSTNIH TA-	s
: O LE T BOLGARSKEGA ČAJA	r
j	zoper zaprtje samo pat dolarjev	j
I	prihodnjih de»et dni. Tax po«b«i	j
!	24c. Ena ikattja S1.04. Marvel Me-	|
f	dlcine Co., S. Marvel Bids-. P- O.	:
i	Box »63. Pittsburgh, Pa.	r
OTJ^Š NARODA" 18- ^EPT 191Q
Import in eksport II
Filip Uratnik v "Naprejn".	I
Napisati hočem nekaj misli o zelo aktnelnih stvareh, za koje [ je dolžna se zanimati naša javnost in naša vlada.	I
•Eden glavnih vzrokov vedno rastoče draginje in vedno nežno-J snejših ži vi j enakih razmer in številnih kriz, ki jih to povzroča, je ; stalno padanje kronske vrednote. V kolikor pa ima draginja tukaj j rvoj vzrok, je draginja prava Janova glava, glava z dvema obrazoma. Ona pomeuja le slabšanje položaja delaveev in nastavljan-<-ev s fiksno plačo« ne pomenja pa slabšanje gnomtnega položaja j posestnikov nepremičnin. Nasprotno, onim slojem gre samo zato i slabše kot normalno, ker gre zato tem boljše kot normalno. Veriz H i ki-bogataš in stradujoči delavec in uradnist sta le dva obraz.a ene-!] ti h in istega kipa. —
Draginja, povzročena po padanju valute, pomenja spreminj« ! oje premoženjskih razmer in učinkovito razlaščanje že itak raz-' l.isčenih.
Ta tok narodnega gospodarstva bi se dalo s sinotreno gospodar' •ko politiko uspešno paralelizirati. A vsem gospodarsko političnim, ukrepom zadnjega časa se vidi, da se na vse to niti ne misli. Tudi f t.« j novejši m načelom glede importa in eksporta, kakor jih je izde-iala v Belgradu enketa. ki «e je posvetovala o teh \*prašanjih. s-' \idi. da enostavnega dejstva, ki smo ga postavili naši razpravi na | čelo. ni imela pred očmi. Ta načela so taka, da jih moramo zastopniki delavstva najodločneje odkloniti in da moramo prositi naše z«-' Ftopnike v vladi, da posvetijo tem vprašanjem vso pažnjo.
Dosedaj smo imeli v importu in eksportu nekako vezano trgovino. Potom kompezaeijskih pogodb se je določalo kak kontiger.t Maga se sme izvažati in kaj se sme zato uvažati.
Belgradstfa enketa — koje nasvete Centralni uprava za trge-; ' ački promet že izvršuje — pa se je izrekla za v principu svoboden uvoz, — zabranjalo naj bi se za vsak primer uvoz posameznih; x rst blaga. — izvoz pa naj bi bil po količini in rajpredelbi kontin-; jen t i ran.
T11 pa je treba najprej pripomniti, da pomenja po količini kontingent iran izvoz tudi po količini kontingentiran nvoz. Zakaj bla-(»0 se da samo z blagom plaevati. Besede "neomejeni uvoz" torai _ ni tako dobesedno vzeti. Da je uvoz nekontroliran, izvoz pa kon-11 rotiran- je po našem mnenju nepravilni. Z večjo pravico bi se da
1
0	postaviti nasprotno normo.
Kontingent iran je izvoza ipia morda pri živilih svoj pomen. P-i 'drugih stvareh — recimo pri lesu — more le škodljivo uplivati. — Zakaj jasno je, da moremo preiti v normalno gospodarstvo. — »'*" | • mam pred očmi specijelno razmere v Sloveniji — le na ta naein. da se gozdove v svrho obnove našega gospodarstva nadnormalno 1 rabi. Najvišjo dopustno mero tvorijo tu itak zakori v varstvo goz-lov. Kontingentiralo naj bi se toraj le posebne Danoge izvoza kol ; na primer živila in morda kdaj pozneje tudi premog, (na kojega iz ' voz seveda zaenkra ni misliti ni).
Za te kontingentirane predmete pa se mora vršiti trgovina v ob liki neke vrste državnega monopola. Vsaj v svrho evidenee se mora koncentrirati ta trgovina v najvišjih instancah v državnih centralah. Glede izvoza mislim toraj, da bi moral bitii prineijelno napram deželam z zdravo valuto prost. Izvoz posebno važnih predmetov pa
1	i moral ,biti kontingentiran in bi se smel vršiti le potom državni! 1 central, v kojih bi se se morala koncentrirati tudi notranja veletrgovina s temi predmeti.
Še bolj nesrečne mi se zdijo norme glede uvoza. Tu se na kakovost uvoza vse premalo gleda. To nikakor ne zadostuje, da se more uvoz gotovih luksurijonzili predmetov prepovedati. Treba si je ohraniti vse drugačen in jačji upliv na kakovost uvoza. Kako se bomo spomnili 11a vse mogoče pudre, lnksurijozne slamnike iin tiso-če stvari, ki so mani potrebne kot navadna obleka, da bi jih vseh izrecno prepovedali?
Gotovo je, da se bo nabavljalo to, med tem ko bo ljudstvo bo so iu golo. Zakaj prosta trgovina — vsa modrost belgrajskih načel sloni na geslu laisse faire l&isse passe — bo kupovala za tiste, k» imajo denar, stvari, po kojih denarni mogotci povprašujejo.
Ureditev takozvanih deviznih central, — jaz sem si pod tem vse kaj drugega predstavljal, kakor to, kar se namerava uvesti, — je preračunjena kakor nalašč zato, da se bo to v čim največji iner: i vršilo. Kako se bo tam postopalo?
. Naš lesni trgovec, ki bo prodal blago v Italijo, bo moral dat: j svoje lire res tej devizni centrali. A pomen te centrale je v tej obli-
ANGLEŠČINA j
Pouk potom dopisovanja s pomočjo angleško-slovenskih učnih zvezkov.
Traja 6 mesecev. Vpišete se lahko vsak čas. Šolnina za celi tečaj $10.
€e želite imeti več pojma o angleškii ?lov:i;ci in jeziku
' Si loh, pišite še danes za pojasnila.
SLOVENSKA KORE5 PO NDENČN A SOLA (The Slovenian Correspondence School) 6119 ST. CLAIR AVE (BOX 10)	CLEVELAND, OHIO
slovenska korespo.\df.xtxa šola. fe 6119 st. clair ave (box 10). cleveland. ohio.
-	Izreite ta listek in ga pošljite s svojim naslovom:
i IME ...................................................r«......................
j CESTA ALI P. O. BOX....................................................... '
S MESTO ........................................................................
--r-ct^iMii -TivzsrTZ'--i'»-».'hjL.m.Baifg iaati-ta*-.,t	< - .r--..-
ki samo f iskal ieen, ne pa socijalno političen. Zaknj devizna centrala. — koje pomen se vidi že na tem, da je podrejena finančni upravi. — bo pridržala 25 odstotkov tuje vaute v fiskalne in morda finančno politične namene. OstBnek pa bo romal v bankr in prost-« trgovino, kjer jih bo prodajalec po dnevnem korzu prodal. Tu kurz bo. kakor vse kaže. vedno večji, zakij krona je neozdravljiv bolnik, v kojega verujejo le tisti, kojim diktira to vero postava. — Zdi se mi. da tiči osnovna napaka v tem. da se dormšča prodajo po dnevnem kurzn. Ker postaja ta kurz vedno večji, dejajo tisti, ki eksportirajo. to so posestniki blaga in trgovci vedno večje dobičke. Tisti, ki kupujejo z inozemskimi kronami v tuiini, pa morejo z.*: nje vedno manj kupiti. Ti občutijo drasinjo. ker n« cene obleker i^ vsega, kar prihaja iz tujine.
« Treba je tu povdariti še enkrat, kar .no napisali še v uvodu te tazprave: da draginja ni splošno zlo. Nekateri iiruijo dobičke od nje in sicer nečuvene. velikanske dobičke, kojih visočino bomo še s številkami dokazali. Stvar je le ta. da ti. ki so imeli potom svo;-1 plače tudi pravico do razpolaganja z gotovo količino domačih produktov, naenkrat ne morejo razpolagati s to količino, ampak z veliko manjšo, ker se njihova plača, ki je fiksno mišljena, preračunava iz naše v tujo valuto in vsled tega stalno pada.
To preračunavanje pa se more vršiti le-če ga država trpi. bodisi iz brezbrižnosti ali pa zato. ker misli, da je uiena naloga, da čuva v sedanjih težkih dnevih tiste, ki imajo vsega dovolj, ne tistih, ki ginejo in obup a vajo vsled pomanjkanja najpotrebnejšega.
Vse te nedostatke bi se dalo znatno omiliti in odpraviti, ako bi se uvozno politiko in devizne centrale na sledeči način uredilo. Izvoz naj bi bil sicer načeloma prost, a pokrajinski uradi Centralne uprave, ki bi izdajali izvoznice, naj bi ga imeli v evidenci. Ž njin.i v najožjem stiku bi naj bile podružnice devizne centrale — vpora-bit*. bi sedalo pri nas v ta namen morda Deželno banko. — koje bi sprejemale vso tujo valuto in jo zamenjavale ne po dnevnem, am pak po nizkem, stalno določenem kurzu.
Dobiček, ki ga povzroča rast kurza tuje valute, bi ostajal v devizni centrali. Kdor bi blago uvažal, bi moral po tujo valuto v devizno centralo, kojo bi dobival istotako po postavno določenem kurzu- ne po dnevnem kurzu naše valute 11a tujem denarnem trgu. Tako bi se sicer tksportiran les naprimer pocenil, to se pravi renta. ki je njega posestnikom brez zasluge pripadla, bi odpadla. — zato pa bi se oblačila pocenila in razmerje naša valuta — blago bi postalo stalneje. kar je vendar tisto, kar hočemo z dobro valuto doseči.
Pred kratkim mi je prišel v roko dober članek, ki bo nazorno in s številkami pokazal, kaj to pomeni in kako nujno je potrebno, iia prestane biti menjajoča se knrzna vrednost naše krone merilo za meddržavne trgovske odnosa je. Predlagam torej, naj se da dr-vizni centrali monopol čez tuje papirje in naj se zamenjavajo ti papirji na domačem trgu za krono po postavno določenem kurzu. S tem bi se ustavilo rastoče razlaščanje proletarijata, a "tudi trgovin« z inozemstvom bi se dala večja stalnost in sigurnost. Morda bi s«' [dalo stem še več doseči. 1'plivalo bi se lahko direktno na vrsto im j porta. V prosti trgovini je prav lahko mogoče, da se bo zadovol jevalo bolj* Juksurijozne potrebščine. Za najpotrebnejše pa bo tujih j papirjev, — kojih množina bo omejena po izvozu — zmanjkalo. Do [laških lir bodo prišli najpreje prav različni interesantje. taki z nujnimi 111 mauj nujnimi potrebami.
Devizna centrala bo že lahko nekoliko kalknlirala. Dejala bo:
; Toliko lir imamo, toliko jih lahko po vsej priliki dobimo _ toliko
j rabimo za najpotrebnejšo obleko. V prvi vrsti bomo to nabavili. ' .'»rugo pa naj čaka. Principijelno je dovoljeno vse uvažati, faktič j 110 pa se bo uvažalo manj potrebno le. če bo denar tu. Tudi posebne pristojbine bi se dale uvesti za manj potrebne stvari v obliki agi 1 pri izmenjavi valute, kojega doneski bi se lahko vporabili za poce. urjenje tuje valute, kadar bi šlo za nakup življemkih in oblačilnih t potrebščin. Na teh načelih bi si želeli videti urejen import in eksport. Naše delavstvo l>i se naj za ta izredno važna vprašanja zanimalo — in dalo našim stremljenjem potreben pov larek. , To P° mojih mislih zelo važno za boj proti draginji. Od naših zastopnikov v vladi pa pričakujemo, da dosežejo, da se načela, ikoja je predpisala enketa, ki se je v Belgradu posvetovala o impor-jut m eksportu na v tem članku naveden način ali pa kako druga*-j tako preuredijo, da se doseže to. kar nameravamo z v članku nave jdenimi predlogi doseči: — geslo laisse faire. laisso passez je za nas, i a menda tudi za vsakega človeka, ki mai interese države in njeu^ i konsolidacije pred očmi, nemogoče.
V trgovskem prometu z deželami z nezdravo valuto naj se osta ne pri dosedanjem sistemu kompezaeijskih pogodb. Te pogodbe na.i ji i se sklepale le za produkte, kojih izvoz bi bil v /mislit naših Zgoi j njih predlogov kontingentiran od države do države. Za ostale stva |ri pa naj bi bila upravičena sklepati kompezacijske pogodbe vsa ;ka podružnica centralne uprave, ki zna veliko bolje presoditi kakš :-io vrednost ima specijelno za dotični kraj eno in drugo blago, ki 'ga je zamenjati, kot centrala. Po tej decentralizaciji je veliko manj , važno, kdo naj bo zastopan v komisiji, ki naj bi stala centralni u j pravi v Belgradu ob strani (podobno kot stoje naše pokrajinske gospodarske komisije ob strani njenim podružnicam.) Vsa ta ko misija naj bi bila vzeta iz ljudi, ki so v Belgradu. Ker pa je prav če so zastopani v njej ljudje, ki poznajo položaj v pokrajinah, b bilo prav, da bi se vzelo člane za to komisijo vsaj deloma iz vrsl narodnega predstavništva, kjer se bo našlo zato tudi največ časa Vrhu tega naj bi imeli delegati pokrajinskih komisij. pristop k ae 'jam osrednje komisije.	v .
OPOMBA: Polf« članovega imena navedene številke značijo: prva leto rojstva, druga eertžfikatno številko, tretja zavarovalo evoto, četrta raarad.	_______•	L	]
{suspendirana: Mary tiros »e,	lwu, au.
Društvo "Jugoslovan", štev. 104, Chicago, 111. Pristopil: Philip Kapla 78, 20134, 500, 41.
Društvo sv. Martina, štev. 106, Bntte, Moat. Pristopil: Joseph Karlin 94, 20195, 500, 25.
Društvo sv. Antona, štev. 108, Youngxtourn, Ohio. Pristopil: Nicholas Vuksinič 83, 20196, 500, 36.
Društvo sr. Frančiška, štev. 110, McKinlej, Minn Zopet sprejet: Louis Sever 83, 19348. 500, 34.
Društvo Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Zopet sprejet: John Zupančič 90. 19511, 500, 28. Suspendirani: .Anton Jerman 82, 16672. 1000. 31; Miloš Se\p ; rovič 86, 17730, 1000, 28; Mike Vukelich 98. 18585. 500, 18.
Premenil zavarovalnino iz $500 na $1000 Louis Markovich $."» | |18773, 250, 32.	^^
Društvo sv. Štefana, štev. 117, Sartell, Minn. Suspendiran: Angelo Kozmina 81. 17902, 500, 33.	\
Društvo sv. Jurija* štev. 118, Cokedale, Golo. Prestopila k društvu sv. Jurija štev. 68, Monessen. Pa.: Jure! ^kare 9. 17562, 1000, 26 in Suzana &kare 92, 19016. 1000, 25. Zopet sprejet: John Caeich 85, 18699, 1000, 31. Društvo sv. Marija Čistega Spočetja, štev. 120, Ely, Minn. Suspendirana: Marija Indihar 92. 19441, 250. 25.
Društvo sr. Treh Kraljev štev. 121, Dodson, Md. Suspendiran: Anton Kaatelc 76, 18329, 1500, 41.
Društvo sv. Alojzija, štev. 123, Ironton, Minn. Zopet sprejet: I^ouis Tomažieh 8L 18870, 500, 36.
Društvo "Soča", štev. l?6, Iselin, Pa, Pristopil: John Telban 02, 20197, 1000^17.	■*	j
Društvo sv. Jašafa, štev. 126, New Perry, Pa. Suspendiran: Andrej Pečar 85, 19573, 250, 33
Društvo sv. A.iejzija štev. 127, JLenmoxc. Ohio. Suspendiran: John Andolšek 78, 19683, 500, 40.
Konji na Koroško
^ zadnjem času >n »:ipien:li na • »orenjskem mnogo l:ouj. kaU-re so i/ku^ali la/iii Ijudj,- -pi-avili Uez predpisanih opreumih izL;.z-11 ie na Koroško. Postopanje »»blast--v j«- bilo popolnoma pravilno, ker s*, z.t tigovski promet (bodwi po železnici. bodisi po ee>ti / s koti 1 v tiKCtušivu i»rod»uar.e od-premne izkasni;e, ki jili izdaja k za prehrano Sloveiuje v .'jubljani. Na to nare<il»«t st* bili piizaiieli ii* ponovno opozorjeni javnimi razglasi — Pri prometu na Koroško f»b.stoja še nevarnost, da se konji iztihotapljajo preko demarkaeijske črte v Nemška Av :-ti ijo, kar se je t udi dogajalo v I ciiovnih pi liii-.'rih. Zat uvj je po sebna opreznost oblastvenih organov -popolnoma 11a mestu. — D J se ne oškodujejo potrebni pos^st-i.iki na slovenskem K<»roškein, s<j se /ajden.iciii k »nji izjemoma vrnili onim, ki so na verjeten meiii dokazali, da potrebujejo kouje za svoje gosi>odarstvo. Kazensko P°-rt 04 Min ie se je uvedlo !e proti onim. ki r-o osumljeni tihotapstva.
EOJAKL HA&OČAJTE SE VA 8L0YEHSKI PVEWZK V ZD&
lf^nacji
kalija v stkkak
_T - S ■ »■
Tržaški listi objavljajo okrožnico, katero je italijanski ministr-»ki predsednik Nitti poslal vnem prefektotn ti j. nokrajinskim irls.-\ a rje m Hne 21 avgusta. Glavne iai*li ©krvWaniee, ki omahujejo po-loaaj. v katerem «e nahaja Italija, se glase:
— želim, da se po vseh pokrajinah dela kar najzivahnejša propaganda, da ae kolikor le mogoče dvigne proizvajanje, da se skrči poraba, da se dežela dovede na program Stednje in dela.
Italija aa ne »rak svoje nevarnosti.
Xav»«le. ki se razširjajo. ideje, ki se udomačil jejo. nameni, ki pri v reva jo — to vse je siika. znak položaja, ki ga je treba resno pi-emotrivati. Nikdar, že nekaj stoletij sem. vsa Kvropa ni bila v tako težkem položaju: predvsem Italija. Treba je torej, da vsi, ki Mt r položaju, da morajo delati, sedaj delajo r. vsen.i svojimi moem: Ministrski predsednik povdarja potem, da velik del občinstva /i% i, kakor je /iveln j»reje. da so celo, ki hočejo mat. je delati 7a večjo odškodnino. iiame^to da bi'delali intenzivneje. To da ni samo zna-rduo »lejat vn pri delavstvu, temveč v vseh soeijalnih razredih.
Ze|«i malo ljudi je v Italiji, ki si stavijo vprašanje; Kako žive italjani daoesf Kako bodo živeli jutri?
Proizvajanje »e ni opomoglo, poraba pa ostaja velika. Italija i\i porabljajoč veliko stvari, ki jih ne proizvaja. Stavke se nada-• pijejo in zahtevajo se nove skrči t ve delovnega časa. Kdo je kriv? Nekoliko val, predvsem pa. da nismo navadili občinstva resnice.
Ministrski predsednik toži. da so še vedno bo^etaši. ki naroeu-jejo inodti«* in luksurijome stvari iz inozemstva.
256 a^I^S^V00 **
rs|o poaluMli trpada taw in daklfa
kot sradsto aahifco m trajno od-poenoč v svojih iiknkijah ti. ki aa	spala. Ima
jo
Severa's
1. W - . . «"	. f
Regalafar
(Savarov Bapilatet in proatorkjar ga dobita jo ▼ vsoh lekarnah. Seveda morata zahtavati pravapa in odkfcaiiu vso pouaiadtia. kajti iona lanthn ata lst>hr> H|ui in. da doaa-isto najbotiii ia naihiirsjii vspoh. Cans |1JV m te devia.
r.r KAH/HVX. Ift 3f?T>T IflTU
Sestal sem se. s starimi prijatelji v Amiens, ki so govorili na slieen način.
Preteklo noč je obsevala lima Amiens kot ga je obsevala v oni j najhujši noči zgodovine tega ine-jstn. Zopet sem šel krog katekru-i le ter občudoval lepoto stavbe. ! — Gospod — je rekel eerkov-!nik. — bil je pravi čudež božji ki
I	je ohranil to sla\o Amieusa. .
Smisel za čudovito je globoko j ukoreninjena v sreih številnih i francoskih kmetov sredi razvalin mesta Albert, kjer sem videl cm! vere v preporodu Francije po smrtnem udarcu vojne v prizoru, kjer je narodu preostalo malo dni gega kot vera.
j Vsi angleški vojaki in Ameti« j kanci, ki so bili tam v zadnjem j času vojne, se i »od o spominjali ; Alberta, radi on1 cerkve, kjer je j visela pozlačena Madona z slavo J navzdol, dokler ni bil v marcu preteklega leta irip pokopan pod ' celim plazom opeke in kamenja, t Pogostokrat »ekoin vojne sem videl mesto Albert pod ognjem in šel skozi na poti proti bojnim po-11jem ob Somme. Videl sem. kako so angleški topovi uničili to. kar
so še pustili Nemci, dokler ni ntn-
II	• • --la v mestu niti ena hisa.
V sredino tejra divjega kaosa uničenja se je vrnilo par sto domačinov. ki so zgradili majh»»e . lesene barake- ki nosijo optimistična imena kot naprimer <*af»» de la Vietoire (kavarna zmage). Tukaj nudijo okre,)čila turistom, ki prihajajo iz Pariza. Rmeni možje iz Kitajske, nemški vojni jetniki tir angleške delavske kompanije še vedno živijo v puščavi na drugi strani, kjer čistijo polja, ki so polna mrtvih ljudi ter živih iz strelko v.
Kot Amiens :e pričelo tudi me sto Albert svoje novo življenje. ^ vsaj do tolikega »bsega. da im«x zopet nekaj prebivalcev. Za t,« kmečki narod pt: je zunanji simbol preporoda nova cerkev, ki jo bila zgrajena pr«»vizorično v bližini stare erkve od Ameriške g:, rdečega križa. To je lesena koča. ki lahko sprejmi dvesto ljudi al! več in v to novo, majhno svetišč«3 so prinesli danes neki stari k^p i Madone z Jezusckom. ki je stal , več kot šesto let v Albert, dokler ui bil spravljen na varno v čas»i j nevarnosti. V proslavo povratk i | tega kipa je prišel nadškof iz A i miens v Albert in po slovesni ma-[ši v leseni cerkvi je imel nagovo na narod, ki se je zbral tam kot j romar v svojem lastnem domačei i ■domu.
I Ko je govoril, je lahko videl skozi odprto okno razvaline domov. in besede, katero je govoril so dobile svojo inspiracijo od pogleda na ta pribor. Noseč svojo /. zlatom pošito mitro ter škofovski ornat. vsled kateiega se je zdelo človeku kot da irleda sliko iz sred njega veka. so navdajala tega vrhovnega pastirja ista čustva, kot so navdajala k-.neeke ženske in može iz Pikardije. katerim je pripovedoval o novem upanju glede > I bodočnosti .sedaj, ko so ti '*pro-kleti tlnevi" itiko jih je imenoval) minuli i vsemi grozotam; vred, s pobijanjem ljudi in pon^-I žanjem človečanstva.
— Greh je prinesel vojno v svet. — je rekel. — ter povzro-' čil vse to gorje. >> pomočjo krepr-i sti naroda, s pomočjo nove vere. » ki se je rodila iz nepojmljive agonije, pa se narod lahko ozira v bodočnost, v novi svet ter zgrabi ■ nanovo deželo, ki je bila uničena. ' Sestal sera se pozneje z nart
BREZ MAZOLE V SVOJI KUHINJI NE MORETE BITI
tf eki in paji, ki jih napravite z Mazolo, so okusni in
lahko prebavljivi. Za izdelovanje uporabite eno četrtino do ene tretine manj Mazole kot če bi uporabljali mast ali maslo. To omogoči čistost in kakovost Mazole.
Za uporabo Mazole boste lahko spekli keke in dobro zapečene paje.
Mazola je olje napravljen o iz koruze. Napravljeno je iz osrčja vršičkov. Mazuln ie tolikokrat precej ena, da je popOlnomo čuta.
Predno se porazgubi, jo lahko segrejete visoko nad temperaturo kot jo ponavadi potrebujejo kuharji. Vsled tega Mazola toliko časa traja, če jo uporabljate za globoko pečenje. Vam prihraul denar.
Prejeten okus Mazole jo napralja splošnoznanim salatnim oljem med italjanskimi ljubimci olivne* ga olja. Lahkoje prebavljiva.
Corn Products Refining Co.
17 Battery Fla e NEW YORK CITY
fz razvalin ldije novo življenje
Amiens, Francija. — Opaziti je i čudovite izpremembe v življenju mesta Ainiens poleg največje izpremembe med vsemi, ki obsta-i ja v tem. da je angleška armada izginila z ulie mesta. Na vrtu ho- • tela du Rhin. ki je rest a vri ran eleganco, katere preje nismo poznali. igra neka godha. dočim pišem jaz. različne poscočiiiee in v dolgem salonu, ki se odpira na vrst. pijejo nekateri mladi častniki- ki se vračajo od Rena. v družbi žensk sorodnie. ki so jim prišle na pol pota nasproti ali ki so prišle obiskat slavna bojna polja.
Prisluškujem rrodbi ter opazujem te ljudi |m»«I košatim drevjem' z neke vrste odt.orom. Ta vrt je, poln duhov — junaških duhov mož. ki so se borili skozi vojno, prenesli nje agonije ter padli. --tako številni m°d njimi — višje* gori ob cesti. Ti plešoči turisti, ti častniki, ne prinadajo duhu onih dni...
K»-daMo bi bil » misliti kaj take ga. Dobro je. da godba zof»et ijrra ! plešoči mladini.	t
Oživljenje Amieusa. kljub šte-' ; viln i m nezaeeljenim ranam, je' znamenje, da jc pričel narod na-j novo graditi svoje življenje i/' j razvalin, ki obdajajo. Videl« sem te ljudi kot begunce. Lepa J jih je videti tako številne sedaj j zopet doma. Skrpali so skupaj prednje dole svojih hiš. zamašili luknje na strehah ter postavili v okna zopet okvirje.
Hotel du < "omtiieree, ki je bil porušen, je skoro popolnoma nanovo zgrajen. Hotel Relfort. nasproti postajo, izgleda kot nov. — brez vsakega sledu nekdanjih ran.
Najhujše razvaline pa obstajiv jo še naprej kot so bile. V Franciji primanjkuje delavcev in številno stotine hiš v Amiensn niso nič drugega kot kup razvalin, katere odnašajo nemški vojni jet niki Ljudje s> zelo pritožujejo nad vlado ter vprašujejo, kedaj bo vlada v resnici .pričela z re-konštmkeijo. mesto da neprestano debatira o njej. To vprašanje postaja v Franciji vsaki dan bolj glasno in nujno, če človek sodi po popularnih in lokalnih listih.
— Mi smo siti lepih fraz. — pravijo. — Kedaj bodo restavri-rane naše oDustošene pokrajine?
Kako se preiirtja Italija in kako sivi?
j,
Leta 1913. je Italija kupila za 1134 milijonov več kot pa prode-la. leta 1»1G je skočila ta razlika ie na f>:tt)2 milijona, leta 1917. na
10	«;T2 milijonov, leta 1918. pa na približno 15 milijard, kar pa bo po končnetn «4»računti znašalo gotovo okoli l.r» milijard. Italija kupuje žito. mast. premog itd. in ne da je drugega blaga v zameno: j
Dajemo dolgove, ki jih sprejema zaupanje naših prijateljev in naših zavernikov. Koliko časa more še trajati to? —
Prvega pol leta po premirju smo kupili za 7 milijard več kot piodali. kar presega vse prejšnje številke. — Zato pravi Nitti. da »e \ teh razmerah stavka uničevalno sredstvo kakor požar, opustite* dela pregreha, vsaka brezbrižnost s strani po«]letnikov pa zlo či«. — In kdo se zaveda teli nevarnosti! Dejstvo je. da je treba delali veliko več kot pred vojno: treba je plačati minulost in skrben za sedanjost. Položaj prehrane je gotovo težak.
Z /i.om posejana površna se je skrčila za približno ."»<10.000 ha. j Pridelek /e pn j ni zadoščal, sedaj jc najnezadostnejši. Uvažati tre)>a Mi do :V2 milijonov kvintalov žita. I,etos je bil pridelek v inozemstvu pičel. Treba bo večjih vsot, ki jih je treh., izposoditi zunaj Italije
Pri prodaji kruha je imela lansko leto država polt ret jo milijardo izgube. I.etos bo izguba še večja. Koliko časa more trajati to?
I va/ati je treh« -koli dveh milijonov kvint dov govedine in v injitie. :MM>.4W0 kvintalov olja- T»00.000 kvintalov mlečnih izdelkov ild. Nad polovico maščob mora priti iz inozemstva, ne da bi se sploh •rovorilo o premogu in vseh najpotrebnejših siroviaah.
Doslej so Angleška in Združene države dajale kredit, če so bi ,
11	izčrpani domači viri. odslej pa je pričakovati učinkovite pomo- i či samo še iz Združenih držav, ki edine morejo dajati kredit in bla-t*i Ko po >ojni ne bo več pomoči zavezniških vlad, bo treba najti kredita v drugih oblikah, toda vedno s pomočjo zavezniški hvlad.
Dolgovi pomenjajo sužnost, in najhujše je, da se Italijani ne zavedajo tega: ne zavedajo se, da kruh, ki ga jedo. niso pridela'i mi. da meso, ki ga jedo. prihaja od živine, ki se je pasla po ameri-Kanskih pašnikih in da se vse to plačuje z —dolgovi.
Za nad milijonov Italijanov se mora hrana in vse. kar se v prvi vrsti potrebuje za življenje, dobavljati iz inozemstva, tako da IfidolH milijonov oseb, torej velik del Italije živi na upanje, ki ; sedaj preneha.
Položaj Italijo j« izredno težak,
in zato, da je vsak, ki v Italiji govori o revoluciji, sovražnik naroda in za strupi jevalee. Red se mora vzdržasH z vsemi žrtvami. Proizvajanje je nemogoče, ee ni redu, in ker 4,živimo na upanje in s.-inorarao o pomoči na upanje,- moramo vzdržati red za vsako eetio To je živ'jenski pogoj'*. — Amerika ne more več dolgo dovoljevali kredita Evropi in ga tudi noče deželam, ki vkratkem ne urede svoje-jra gospodarskega in finančnega položaja. Zasebniki ne dobo dovoljevali posoji, dokler se jim je bati, da bi se ta posojila porabljala, /a oboroževanje. Odslej se bo treba zatekati k zasebnikom In upnik zahteva — varnosti.
— Ogrožajo nas največje nevarnosti, če se ne odločfrao. da se s pogumom bdimo reševanja našega položaja. —
\
Treba je žrtev in vztrajnega dela prebivalstva.
Ministrski predsednik pravi, da je v ta namen treba žrtev s stra-•ii prebivalstva' pre*lvsem pa vztrajnega dela vseh razredov prebivalstva. Prenehati je treba z razsipavanjem in omejiti nepotrebne izdatke. V dveh do treh mesecih morajo biti državna finanee urejene, kajti le tako bo Italija mogla imeti kredit. Medsebojni boji morajo prenehati ali se odgoditi na priložnejii čas. Sedaj je treba velikega premirja za delo.
Da pa bo mogoče v resnici delati v tem smislu, je treba, da prebivalstvo spozna in vpošteva položaj, v katerem se nahaja država. Treba je torej predvsem omejiti porabo do skrajne mogoče meje. — Cene kruhu se mora polagoma zviševati, da doseže vsaj stroške proizvajanja. Treba je, da daje vedno prednost domačim proizvodom »n omeji kolikor mogoče uvoz iz inozemstva. Štediti je treba tudi s pro izvodi, ki jih je mogoče izražati. Pomnožiti se mora poljedelsko ii? industrijsko proizvajanje, proizvajanje za domačo porabo in izvoz.
Vsa razpoložljiva zemljišč«, se morajo obdelati. Kot Inrrivo naj
kolikor mogoče uporabljajo domači proizvodi. Min. predsednik graja, da so pokrajine, ki so prej živele od koruze. sedaj pa hoeejo iaaeti le pženieo, da se zavrača olje iz semenja
^ , ^, |i. va.
i — Pro aagasta ad angusta, — skoči stiske kvišku, — pravi aai-
n istrski predsednik in dostavlja tolažbo, da je treba le dela in dela, da bo Italija, če izrabi svoje naravne vire in upreže vse svoje mogoč-; ne delovne sile. v nekaterih letih velika industrijska in poljedelska država, mogočna demokracija, zelo bogata država. Zato pa je treba, sod a i skrbeti samo za eno stvar: — obstanek!
— Premagati moramo težave mira z veejo žiluvostjo m večjimi žrtvami, lfot pa težave vojne. Vzdržati je treba red za vsako ceno. delati napeteje. porabljati manj, proizvajati več. Ne moremo izbim-. ti, kako naj ravnamo. Ta načela niso več moralno pravilo, temveč — življenski pogoj!
skofoiu, ko je hodil po mestu t*r' I lagoslavljaj ljudi in rekel je; t k
— Sedaj šele pričenjamo in —j11 ničesar drugega kot to. da damo novega življenja temu ubogemu. ^ toliko preizkušenemu narodu... Danes je dan velikih in dobrili upanj, a treba bo dolgega- dol«»e- ■ ga časa. da se izpremenl te puščave A" rodovitno zemljo.	^
Ozrl se je proti bojnim poljem ob Somme. po cesti proti Bapau- ^ me. Tanr ob cesti, kjer sem hodil jaz. je bilo zapuščeno kot nekoč ( in puščava je ostala, s svojim, zakopi vred ter svojimi jaman i. katere so izkopali izstrelki in kjer j je rasla sedaj t^r.va.	j
Videl sem veliki minski krater pri La Boiselle, mrtva drevesa. ' preostanke zakopov ter ovir iz bo deče žice in vse to se je kaj malo izpremenilo izza dni. ko je divja la tukaj vojna.	I
Le malo turistov, ki prihajajo iz Pariza, pride tako daleč. Ostanejo ponavadi v Albert ter se vračajo od tam. Rmcne ljudi je vide- j ( ti vsepovsod ter tudi nemške vojne jetnike, ki so izvanredno dobr." volje, kajti dobro vedo, da bodo v kratkem odšli domov.
Videl sem tudi Avstralce- ki s»| ( igrali 4'basket b«H" v bližini f•», bov svojih tovarišev. Preko Am: i ensa ni bilo storjeno še ničesar, da se spravi te neizmerne razvaline v prejšnje stanje. Kdira 'stvar, ki je bila storjena-, je bilo odstranjen je visoko eksplozivnih izstrelkov, ki so bili zakopani v zemljo ter primerno za grehi jen;« mrtvecev, ki so še ležali na odpe-1 tih tleh.
Niti ena hiša n: bila dosedaj š»-zgrajena na mestih, kjer so stal > | preje številne vasi.
Francija je še vedno v posest;; i one velike in široke poti groz* I I preko svojega ozemlja in tu li najbolj mogočna domišljija si »i • more predstavljati, da bi bila re-konštmkcija teea ozemlja mogoča v današnjih dneh. • Narod je zbežal na vse mogoče strani ter dolži *edaj vlado, ker ni zgradila vasi in trgov tako hi-i tro kot so bili porušeni.
V resnici žalostno je. da so bilij | tako številni delavci uničeni z-vasmi vred in vsled te ga je dams' le male gradileev in tndi izvanre ] dno težko je dobiti potrebni ka-| pital. To je problem, s katerim se, morm- nežotl danes Franeiia.
POJASNILO
Kadar rabita ure ali kakr drage ziitnine aH prav« Upaiiie glasna CohnUa gramofone in krajske plošče. obrnite se na vaiaga rojaka IVAM PAJK, 24 MAIM STREET. O0HKMAVCM, Pa. Dobili boots pošteno blago in m ne tata kaaali aa vai denar.
Plim MU PO gshzk. i v
Naprodaj
velik kos najboljše ilovite zemlje p o$15.00 aker na zelo lahke obroke. 12 slovenskih družin se ie naselilo v zadnjem času v ta okraj. Za pojasnila obrnite se na:
JOHN K NA US P. O. LIMESTONE. Alger County, Mich.
Larain, O. In afcollea: Loala
J. Kurase In M. Ostanek. Niles, O.: Frank KogortML Voungsiown, O.: Anton »rtwij, Orezon City, Ore.: M. Jnattn. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridze, Pa.: Prank Jakla, Besemer. Pa.: txioiii Hribar. Brougbtun, Pa. Ib akollca: i Il»avec.
Burdlne, Pa. la akoOoos Jo*a
Demšar.
Conemauch, Pa.: Iraa Pajk, VIA Rovansek. Claridge, Pa.: Anton Jerlna la Aa^
I KozogloT.
Dunlo, Pa.: Joe Ofhebca. Export, Pa.: ixmia SoponfiU. I ' Forest City, Pa.: Mat. Kamin Fare!), Pa.: Aat. ValenttnOa. Grrensburg, Pa. la akotlea: FraaC I Novak.
Hoetetter, Pa. la akoOoai Vr04
Jordan.
Imperial, Pa: Fal. Peternel, Johnstown. Pa.: Frank Qabrenja 14
! Joud Polanc.
I l.nzerne. Pa. ta almllaat IsMM
> Oaolulk
I Manor, Pa. la okolica: Fr. Demflact Moon Run. Pa.: Frank MaCek la Ft«
1 Pi'lmllSek
j Pittsburgh. Pa. la okoOoat O. tL Fakobtck. Z. Jakshe, Klarlch Mat. M I Mapister.
Kalphton, Pa. Is akoUcat Marttt Koros<-bet*.
Reading. Pa. !a akatfeat J. Paadlto South Bethlchcia, Pa.: JornoJ Ke piivSek.
Steeiton, Pa: Antoa Hren. Turtle Creek. Pa. la akdler. Frank Sehifrer.
Wee* Newton. Pa.: Joalp Joria. Willock, Pa.: J. Peternel. Murray. Utah In okolira: J. CasteUI Black Diamond. Waao.: O. I. renta.
Coketaa. W. Va.: Fr. Fn<-1an, Davi a, W. Va. ta akottaai Joha
Broach.
Tbotnaa. W. Fa. la skoOani 4k
Korenehar W. Alii a, Wla.: rraak Skok Bock gprlap, Wye: Ualt Took
H »r C.i K Jn«tt»
Milvrankee, Wla.: Andrew Fca. 9* . alp Tratnik In Aug. OoUandar
Skekoyzaa. Wla.: Joha BtaaapfM M
' R Swrlln	Mm «
MAfil ZASTOPNIKI.
i kateri ao pooblaščeni pobirati naroQ-j nlno a dnevnik "Glas Naroda". Vsak aaatopnlk lzoa potrdilo aa aroto, katero je prejel In jih roja* kom priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda" je: Za celo leto $4.00; za pol leta $2.00 j ta četrt leta J1.2S. Haw Francisco, CaL: Jakob Lorfiln | Denver, Colo.: Loala AndolSek u Frank Škrabec.
Pueblo, Colo.: Peter Cullg. Jobi Germ, Frank Janet>b ln A Kochevar SalMa. Colo, la okolica: Loom Gostello.
Somerset, Colo.: Math. Kernely. Indianapolis, Ind.: Alois Rudaian. Clinton. Ind.: Lambert Boiskar. Chicago, 11L: Jos. Bostlč, Jos. Bliab Joa. Bev^*"	,
Joliet, IlL: Franz Bamblch, Franl Laurich ln John Zaletel. Bfaaeootah, IlL: Fr. Aognstln. La Salle. DL: Matija Kom p. Livingston, IlL: Mich. arax. North Chicago, DL In okolica: Aat' K obal ln Math. Oicrin. So. Chicago, IlL: Frank Cera* Springfield. IlL: Matija BarbortA i WL'Jkegan, IlL: Frank I'etkovAek. Franklin. Kana. In okolica: Frani Leakovlc.	j
Frontcnac. Hans.: Hok Firm. Ringo. Kans.: Mike Pencil. , Kitnaillcr. Md. in okaUea: Fran' Vodoplrec. Cklakote. Mlaa.: Frank Govle. Jak ' I Petrich.
Calumet, Mich, la akollca: M. 1 Kobe ln Pavel Slialtx. Detroit, Mick.: Pan] BartoL Aarora, Mian.: L^ Peruiek. Ely, Min. in akoMca: Frank Goola Joa. J. Peahelln Anton Poljauee. Ereteth. Bflan.: Louie Gorte in JnrO
>	Kotae.
GUkert. Mian, la okolica: L Vaoai Hikhing, Mian.: Ivan PuuSa. j Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcb St. Loois. Mo.: Mike Orsbrian Great Falls. Mant.: Math. Urlk • Klein. Mant.: Gregor Zobec. •• Govanda, N. I.: Karl Sternlfla. Little Falls. N. I.: Frank Maslo Barkerton. O. to okalica: Frank Poje ln Alb. Polja nec.
CoUiaweod. O.: Math. Blmpnlk.
>	Cleveland. O.: Frank Sakaer. Obaa. ' Karilnger, Frank Meh la Jakob B» . ntk
GOZDNI ROMAR
«
FRANCOSKI SPISAL GABRIEL HK1T. S* "Glas Naroda" prevedel O P.
k
35	(Na«laljev;:n je.) *
—	Kdo pre tam? — je vprašal z glasom, ki je zagromel skozi
nočno tišino.
—	- Mo^ išče zavetišča pri vašem ognju, — je odvrnil neki drugi id a s. a bolj motno.
Ali ;iaj ga spustim blizu ali mu pa rečem, naj gre svojo pot t — je vprašal Pep* Kanadea.
—- Bog varuj, da bi ga zavrnili:, — je odvrnil Bois-Rose. — Mogoče so mu tam .»'.klonili gostoljubnost in glas, ki se mi zdi xni.il, mi pr *-;., »In j,, mož zelo trud« i, ali pa celo bolan.
.— Doku, dobrodošli ste pri o^uju in večerji.
Obenem *■«• je poležal obraz Tibnreija, ki je bil še vedno bled Vrled presta'ejra raznrjenja in vsled izgube krvr.
4 eprav -o bile njegove obrazil1 poteze znane obema lovcema, je 'ml vitle« i IVpe v.-udar presenečen, kajti njegov obraz je izražal to Oči Kanadea na so počivale / velikim dopadanjcni na obranil mladega moža.
Ali ".e se daleč izgubili «h1 jezdecev, pri katerih ste se na-lajali? j - vprašal IVpe Tibnreija, ki je bolj padel na tla kot pa s. del. Ali pa mogoče ne veste, da je četrt ure od tukaj najti boljše prenoviš« c kot ga vam moreva nuditi midva f .laz ne poznam posts!nika <«ne hiše. a -i mislim, da vam ni odklonil jt.stoljubno-ti. Ali pa prihajate mogoče prav od harienJe?
—	Prihajam od tam. — je odvrnil Tiburcij. — Ve morem očita« i hon Avguštinu, da mi je odrekel gostoljubnost, a pod njegovo streho so gostje, s katerimi ne morem spati pod isto streho ra d« svoje lastne varnosti.
Kako to* je vprašal Pepe, v katerem so se zopet vzbudile siimnje. Ali se mogoče dogodilo tam kaj izvanrednega ?
Tiburcij je nato pokazal svojo desno roko, koje rokav je bil raztrgan od i.oža Kučilja ter omadeževan od krvi. Pogled na kri je razpršil v*e dvome Pepe-ja.
Tu je moja roka. — je rekel prijazno. — Mislim, da se bova se razumel*, .V j.- moja Mimnja gl-de postopanja, katerega ste bili <:e!eiui v ha< letali, upravičena.
Pri teh l»es«*dj;li je vrgel pogled sporazuma na Kanadea ter i hI a 1 Tlibu, -.jn rok« Kanadee je prenehal z zavživanjem mesa, da pri gleda rai.o svojeg- t ovega go^ta in to je storil z izvatiredno spretnostjo.	-
- \ raga, — j" rekel. — Imeli ste opravka z lopovom, ki je imel kaj trdno rok«. Par rolo v na stran bi končalo vse vaše na-«».«!jnje do/ \ Ija.ov T* pa ne pomen: nič, le pomirite se. Obveza z />ne< kanimi .a*tliaau>t bo kmalu bzdravila rano. — Pepe, poglej, naokoli, če najdeš et»o pest oregana. Zmečkaj ga me<I kameni ter
Pepe s - je kmalu vrnil z zelišč« m. ki j«- bilo slavno po celi de
Itois-K« je napravil obvezo.
Ooiovo s«- Ze boljše jiočutitr, — j,, rekel. — Ni je boljše Hv;.ri kol o-etrano. da se prepreči un««tje ran. Ne boste imeli niti najmanjšega sledu i irzliee. St-daj. dečko moj. če imate tek, vam j« i.ar utpolh|i«i kos pečenke ter požirek žganja. Nato pa ležite k o m ju ter soite. kajti vidim, da vas premaguje utrujenost.
V resnici sem v teku zadnjih oseminštirideset ur toliko do-J«' ke| Tinureij, — da s« mi zdi kot da sem živel celo stoletje m v te|,i trevutku se mi zdi kot da se vse vrti krog mene. I* ar s«, tier redi. s.- v:»m zahvaljujem. Spance mi bo vrnil potreb-
Ihi Ifiiu' L ;) ! .-lik luil in u.iii «- L- nt i/tiu.i.i «w/.l i,, m.	........ . ....
Kdor ljubi godbo in petje, ima seda] najlepšo priliko si nabaviti krasni Gramofon najnovejše vrste. Velikost 17x9 inch. Igra plošče vsakega izdelka, ker je opremljen x Universal Tonarm porabljen na dve strani, posamezni deli so fino poniklani.
Ker imam ixvanredno veliko zalogo in nimam potrebnega prostora, sem primoran dati pad ceno. Stane kompletno $28.80, poprej $35.00. Kdor želi imeti ta krasni Gramofon, naj mi takoj piše.
Pošiljam po poštnem povzetju (C. O. D.)
VICTOR NAVIN8HEK.
Conemaugh, Pa .331 Greeve Street
ROJAKI, POSTOJTE, BERITE
ftT.AS NAROPA IS. STTT./'SIS
" COSULICH "
Črta
DIREKTNA POT V PATRA8
IN TRST. Potniki m lahko izkrcajo T tam ali onem pristanišču.
BELVtDtHt Krvfl	SCOT.
- PRES. WILSON kron 30. seot.
Parniki odhajajo s pomola 7, 41. St.. Brooklyn.
Za carta In druge Ccdrobnostl M obr-__nit« na:
PHELPS BROS. & CO.
GENERALNI ZASTOPNIKI
17 Battery Place, New York.
Telefon: b50 Whitehall
POZOR ROJAKI!
Podpirana ni rada izvedela za raj-lave aledKih rojakov iu jih prosita, naj	kaj pirtjo- Tl\-
SOVNIK JOSIP. Sublet. \V>■«»., TES0VX1K JAXKZ .M iuauk. c, Wis.; STANK UWIK in .MARIJA. Indianapolis. ln«l. Midva sva na Ruskem. p:t /. več Set nU . a ilobila !i'i!K -p«»'-..či! 1. Wislov : Josip Teso\'iik in Anton .M«dve-šč.-k. Odi t d ! J iigosb.vatiskega p«»lka. s ^to^iija, Nižsi.vj 1 dins!; SIbetia.	Is 1'« i» >
PRODAM
trivrstno harmoniko n. mšk »pa izdelka Vprašajte pri Jos Bradač. ti-l(>2 Orton Court t'leveh.ml. Ohio
(17-19—0
I šč e se !»r:>t umrlega LOI'ISA TO.MAŽIN, doma nekje o I Kt-na D«J**:ijikem. L-ra: i i-va. kolikor je meni znano, v Minuesoti. Radi njegove /:»;>••-šč:ne oziroma na l.djnega j»»ias n da naj st- o v lasi na slede >» naslov: John Zupan, P. t) li,»x «». Sand- -ulee, .Montana.
( 17-1!»—J)
lš"eui liA'Ai'MA CVRLBAKJA. Pred -1 leti j. !.:! v Somer*et.i in sedii.j ne v-m. kje se nahaja t"ul Fem da je bil ponesrečen. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj \e o njem, da mi poroči«, ali naj se pa sam oglasi, za kar h<»iu hvaležen. - Louis Cvelbar. 2M Sjn in-e Si , (.''.nemaiigii Pa ! 7 *_'o—
liada bi izvt «b*la. I.,;e m..j bral I0\A( IJ ?J »KO A doma iz l> >-len*c Prekope pri Kostanjevici na Dolenjskem Prejela iem pismo iz starega kraja, v katerem mi p« roj ijo, da je bil na ruski fronti in od takrat ne ved«, nič o nji m Drum bra* Anton je bil pa ubit 13. julija v Oaliciji. 1 Vosi m 1'ciijene rc;ako, če k«b> Kaj Ae o njem, -.la mi poroča. — Main Žorga sedaj omož"iia .M:ny Pas'it. 14"'J I.aiabee St. I'hii-a-gt. III.	(IG IS—9.
Kje je moj m«>ž JOŽEF KOSTE-1.1C. Štiri leta je že, otlkar ni-main noben" vesti od njega. Njegov zadnji naslov je bil 41 !
.MičTliiran St. Duluth. Minn. Jaz njegova soproga sem brez siedstcv 7. (I verna otrokoma m /elim njegove j»omo*-i Z:ito j• rušim cenjer e rojake, če k«lo ve za njegov ivislov, da ga obvi'sti, z;i kar se mu že vnaprej iskreno /ah val jujeii*. — Antonija Kosti lic vas Znečje št ja-.^ia Trnovo ju i Ilirski Bistrici, Ve-iie/ia Giulia, via Italia.
Rojakom v Cleveland, in sploh r državi Ohio naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nai potnik
| SLOVENEC! DENAR IMAŠ! Kam ga boš naložil varno
in dobiikanosno*?	i
V ZEMLJO!	1
i
Imam 3400 a k rov najfineje ravnine, deloma či^to, najvt-č «rozd. 1 bi »z povodnji Kos lezi oh g!avri j železnici Missouri Pacific zraven . i mesta Corning, Ark., 12 milj od , Naylor, Mo. l'rodnm kose po SO a k rov in več na lahka plačila 6'<. ; t'istim vso zemljo za orati, p-.istiv-', Ši 10 akrov gcizla na a.;.ov. Cena akra 70 čistega .4^0 a!;er.
Slovenec, pridi sedaj in p« irlej |pridelek na čisti zemlji, koruzo in pavolo« zadnje _'««» aki-ov. kateri pridelek se ceni na ^o0.0tn». :iii » , ' : čiste najemnin^ $7,"x»0. ali aker 1
čistega najema letno. Ne govori, ni res. pridi in prepričaj i *«*' Vsak dobi vožnjo povrnjeno. ' 1'jor kupi. ali .dobi drugač.; kot . oglašeno. Crejene hmetij«* v oki# lici jf-200 ak< r Zemlja ena ca «m! Mississippi doline. Sveta v gozdu ne pi-»dam nikomur, kj«-r bo-.»a ne pla.a in Slovence ne Usttpi jo "i J-1 iti. Izvrstna stara nemška našel bina zraven.
Kupi tukaj med Slovenci »a koj sb-deče:
aktov fina kmetija, 7sobn? iiiša, 2 velika hleva, lep saden vrt 1 iker vinograd, lepi travniki.
S) akrov kmetija, 60 čistega, lep ,vrt 2 hleva. bi^a.
Kupi se lahko zraven vso tro vedo, mule, prase«*, kokoši seno. koruza, precej čistega zmečkane-•»a grozdja itd.
Ako te veseli kmetijstvo, ne ku-1 puj nikjer predno ne v;diš teh krajev.
F. G RAM.
Na vi >r, M »
OGLASIJO NAJ SE
MARIJA ti H AI S. FRAN E !.oN t A in FRANK rONt IČ. Pri :vis imajo pisma iz starega ki iirt in si.-er j.jvi p>e I-"tan.ii .i Oo/br.It, dru^. mu uči Marija Logar iz l «1 mata -t -1'! pri Ljubljani iu ireje-m i žena Ana Ton"ič iz R.uloviee -i t; pri Metliki
I"pravniči.\o Glas Nar«.da. ' I! --J)
IŠČEM PRILETNO ŽENSKO
za gospodinjstvo. Katero veseli, na.i javi in naslov. Lahko del. — John Piku dr. 0717 ^McQueen Sr.. New Duluth. Minn. I_(17-1^—D)_
; Rad bi i.-vedel za naslov svojega bratranea LoFISA 1'SNIK, «č«-ma iz Golice. Slišal sem. da s« sedaj nahaja nekje v državi Colorado. Prosim cenjene rojake, če kilo ve za njegov naslov, tla ga mi naznani, ali naj se pa sani oglasi. — Jacob Glin^ek. 413 \V , M.chigan St.. Duluth, Minn.
(lb-IS—'J}	j
Rada bi izvedela za naslov svojega brata GREGORJA ISKRA, doma iz Xov*i vasi pri Jelšami h na Primorskem. Pre«l tremi leti je bil v državi California. Pr« sini cenjene rojake, če je kateremu znan njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam ogla- i si. ker poroJatf"mu imam več t važnih stvari iz domovine. — U Mrs. Mary Žužek, j'ainp l:j, 1 Box 1, Slaty Fork. W. Va. | (PJ-IS— L»>	'
Kje se nahaja ANTON REPIČ? Doma je iz Sturij pri Ajdovščini. Za njega 17i rada izvedela Mary Debenjak, podomače Šim-ecva. Ker mu imam sporočati važne stvari iz starega kraja od njegove družine. Prosim cenje- ^ ne rojake, če kateri ve za nje-
•	t
gov naslov, da mi ga naznani.— Marv- Debenjak, 15929 Sarunae Road, Collimrood, Cleveland, O. 4 _q6-l^—9)_
OB SLOVESU.
I'red odh«>do!:t v *«4 n n donu.vi-'ir po/.di avljam vse prijatelje j-"»rijateljiec- p ^ebno pa družnu-I soproga Joh'ia. brata Johna s.-jstro Ano iu njenega soproga, si-s. r:čuo Fiunčiško in nje družino ,brate m«>j«-ga seproea ter vse osta-j !e sorodnike Pozdrav J.Jinu Mi-knl.ču iv. njevovi /eni. ker sta mi j.ik«* b-po p«»stregla. Pozdrav tudi vsem slovenskim farmerjem in ; i'ai tu-t i-ain. Tebi. Glas Naroda. i]>a želim obilo naročnikov.
Antonija K na v.s.
! " ' VABILO
na p-vi javni nastop pevcev in pevk pe\ *keif,i d ruš; v.t Planinski liaj v Thoniasu, \V. Va.. v soboto ' 27. septembra v Ivormi Milkiue iu bratje. <>D 7. uri zvečer se prične zabava s plesom. Ob S.:?0 na--topijo ik v»-i iii pevke. Zapel bo mešani z!>«»r amerikansko hi u.io j ' vlovejisko besedilo . I »ledi lll«'sOe Ti \esel«) p«'j, .s!nj)ce ■ p« tem :ia-j stopijo žc.u^ke s Pkviinarico. dvo-spe\. in Tiček : zatem ii:i-*«,pijo moški za po jo Zvezdo itd : na-I z. .«!■ \i skupaj p.'-v.mii Amc-i ik.i.
Ker si !»<> s!.>.,lo prvikraz ui r.rio 1 s|ove:isl;o petje v t-j nastdbii;:. zato upatno da nas «»b«*iustvo ooiiuo i.b >. e Vstopnina "»<>«•. otn.ke brez sptvmsiiu starišev ?-e ne pusii vstopiti Za prigrizek in zabavo i;t-tl «H,.ouior«nn be izvrstno preskrbljeno. Na veselo svi«!enje 27. sept. zvečer! \*es« lični « dber.
(17-19—9)
ALI JE VASE ZDRAVJE VREDNO 2 CENTE?
tfB S? Ako trpite na nervo t^n	znostl, želodčnih In
vj hhm ledičnih bolečinah, za "^l^^Sk^A prtju. »plošnl slabo-i	»ti. glavobolu. nI- :
.	Jff^S^J mate teka, imate ne
j	»•""'^	čisto kri, ako »te u
ftrujenl. *e počutit« onemogli zjutraj, i ako imate bolečine v hrbtu, revmatizem, pošljite nam pismo z znamko za 2 cen I ta In » svojim naslovom In ml vam bc-mo poslali z obratno poito POPOLNOMA PROSTO popolno tridnevno zdravljenje našega JUVlTO zdravila, ki Je sestavljeno Iz čistih zdravilnih iellič. Adresa: JUVlTO LABORATORY, Sa. Hills Branch S. Pittsburgh, Pa.
Pozoi"!
j SLOVENCI, HRVATJE IN 8RB1
ki potujete skozi New York.
Ne pozabite na moj hotel* kjer i dobite najboljša prenočišča in bo I rte najboljše postrežem. — Ciste sobe z eno ali dvema postelj ima
Prostora za 250 oseb. . Domača kuhinja. Najniže cene
AUGUST BACH, 63 Greenwich St. New York, N. Y E6l@H$KSEElfigB51fiafiS85H5KBlSB
Mr. JiXXO TUBE0.
ki je pooblaščen pobirati naroč nina in isdajati praveveljavna potrdila. Bejake prečimo, da ma gredo na roka.
TTtytvillNs alas Vaixuli
^n.■»■■■..ji,....................■ t m i m n i »m ff rfriifl j rmr^f^' - .
Dr. LORENZjJSl 844 Penn
EDINI SLOVENSKO t At .#'
•ovoreci sdkavmoi	avenae
Hoft^Boumn Pittsbarght P*.
---MoJa stroka Ja (dnvljaji akotatt la knolblk boleonL Jam
mm is sdravta aid 28 1st ter tmaxs skuinjs ? vseh bolswlh la ksr hhub slovensko, aato vas moren popolnoma muHtl la ipt> sad raMo Ipliw, da vu osdrtrta ta rnem moč ta adrtrH Ikod M 1st Ma pridobil posebno skušajo pri sdravljenjn modtdh MsmL Sate ss ssossSs popslaowa asasstl aa sne, aoja skrb pa K *s wm aspslMSBa saiisilm Bs adlaiajta, asvak pstdlts mm-
lasd v grla. Ispadaajs las, boleOas t kosteh, itnniiiJIiM iolii-1. oslabeloat, bo tesal t mehnrja. ledkah, Jetrak ta Tr'rl~ll. imIlu, nnutteB, katar, tdato Cflo, aadaho Itd.
m- Vratna mm mi V soneoeiikih, srwrian m p«ua» M 1 m rnm+ml S* S. »■»»!<■«. v torkih, Mttrtkik m Mkotak a4 a ma SlBtejJ e. a mm swSor. Oa »paiju pa a t uro >«salSwo. K-
Pr7X0RENZ> 644 PwV WSntSTPI,
POZOR ROJAKI!
tNaJespsfcsJs
lass kskor tadl ss
brada Od tac* mašila Krute Jo v •tb tednih kraa
Ol. SOBtl la dolgi laojo kakor tadl možklm krasni ftr ki la brada ta as bodo	to
<an^Ukostlbol alt trsaajs v rokab. aocab la f krila, v onih dneh popolnoma oadrartas. sa ne, opeklina bula, tnra krute Is sriote, potno noge, kurja sBssa. sa* line v par dnertb popolnoma sdsfera aim. Kdor M sk>Js adrartlo bšsa no peha rabil, mn JamOm as 95.00. PO te takoj po osnlk. ki as takoj fluljsn oaotoBj.
sra sastonj, pofljlta t>esnts m poli
_JACOB WAHCaC^
VAŽNO POJASNILO QLEDE POTOVANJA.
Res je, da se samore sedaj potovati v staro domovino, toda parniki so prenapolnjeni in zato čaka dalj časa v New Yorkn tisoč ljn-' ii na prostora. Najbolje je rojakom potrpeti aa svojem prostora, Mfo po nepotrebnem trociti v New Yorkn denar. Razmere ta bodo vaater kmalu izboltf*fezato naj^p^^r^rokj piie za pojasnila
I	... *vt i' " *'c*sl	» |\ U I ^ I I III	f I ti
). tjuiu. 1'r«^. n	i ' še za eno itslujro, <la me namreč ne pustite
predoljro sp ti.
Ilobru, j- r*-ke| ]'e|M». — ne vprašam vas zakaj, f e pa
I	«H-ete Uupo«. « «l«tI ita«'ien«li obležlio stanje, sem tudi jaz zraven.
II	i:»ni dobe u. i t»-r sem vam lahko na iisltifro. Sedaj pa spite.
Tiburcij se je stegnil na travo ter kmalu zaspal. Kanadee jrn je i.ob-e opazoval nekaj trenutkov, se obrnil nato proti Pepe-ju ter rekel:
i e n.- motijo oitra/ne poteze, sem |frepričau, da ne bova obžoloval«. ti« sva sprejela le«a ubog epa človeka.
N-kaj sem sumil, — je odvrnil IVpe, — a rana na njegovi loki priča, «::» ni našel prijatelje pod streho, katero je zapdstil.
Kolik i je pa'* >tar? — je vprašal Kanadee, kojeg-a obraz je izražal veliko xW-utje.
Ne bo star-j;« kot štiriindvajset let, za to vam jamčim, — j. rekel Kai adee, '.i«i>;ra jrlas je irra/.al pinjenje. — Toliko mora biti star tudi on, če Še živi.
Pri tem se mu „<*• izvil iz prsi vzdih.
—	Kdo j»a f Ko*r;' menite? — jo hitro vprašal Spanec, v koje-jra «lnši st» v/budile te b.-se«le neki odmev. — Ali morda koga po-lunif
Kar u.e jt. preteklo, je preteklo, ti rečem, — je rekel Ka-nrtdee, — in ee ni tukaj «»uo, ItH" si človek želi, je najboljše, da pozabi. Pustimo le /mIosUic spomine. Skvarili bi mi apetit. Saniot-i»«# nem živel v gozdovih in samotno moram umreti, kot sem živel.
Prejšnj; \ojak, kojega preteklost tudi ni bila v*»sela. Meveda i/, drugega vzroka, ni i« kel ničesar več o tem predm«*tit. Oba sta na-«n|>ral pr^inetuia	pogovora ter se z največjo unemo lotila pre
ostankov j»«-.'-eiike.
Ce lo imel prilika spoznati tega Don Avguština, ki je po-1 ~stnik le x.s«nlnje haeiende, bi mu čestital nad dobr«> pečenko. I iier<» nama je prip aiil. — je rekel Pepe. — 1> so tudi njegovi tniji tako dobri, boia zelo vesel, č* mi poso<Ii enega.
—	Kaj. — ;e vprašal Kanadee. — Ali nisi zadovoljen s svo
ji«, t
—	(into.o ne. Ti veš. da smo izprrmcuili svoje zasledovanje a o'.leg«nje ii> pri len. moram imeti za vsak slučaj dobrega konja. Njemn n-* bo poznalo če ima enega konja manj.	*
—• l>*»bro. — jf rekel Kanaalee. — jaz ne mislim. «la delaš s len li<tniku hwlo krivie-» |t-r ti želim «b»sti uspeha. Kar se pa tiče ine ne, bom delal družbo temu dečku. Spi kot da m spal že štirinajsi dn.. —
V tej noči s-e najbrž ne bc nihče premaknil v liaeiendi. A jub letun pa spite Je z enim očesom. (V bo kaj novega, me obvestile a trikratnim lajanjem v enakih presletlkih, tla se bom znal paziti.
Pri leh s**i»edaii ie vzel Pe|»e Ia«»>. katerega je imel privezane g;i na sililo ter krenil v smer. kjer je upa) zadeti na konje. Bois K<»*e je ostal sam. Z«»pei je pričel opazovati mladega moža ter me t id pri lem	na o/enj, kLse je živahnejše razplaintel. Nato pa j«
poleg asiadega mola ter kmalu zaspal. .
tf>«u*.iir lU«?^^ *L.3iJ3
Koroško delavstvo pozdravlja slovensko ljodstvo
Dogodki na Koroškem tvorijo v strašni zgodovini ljute sve-i*»vne vojic svoje jiosebno jioglavje. Silno zanimivo in pisano s«-!:< zdelo t«i poglavj«- našim potomcem, za nas pa. ki živimo sredi svetovnega neteža. ki doživljamo «b. konca vse tragične faze poja-v vojnega vj>or:i. t^oii še vedno jedro vseh dogodkov eno samo, k irdinalno vj.rašanj«-. Kako priti vendar do miru. kako vrniti kon-.'•it«i zbegauen.il in i/krvavljenemu ljmlstvu milejše razmere. Tej nujni potrebi jiosvečamo naše -»krbi. v «losego t«-ga elementarnega i I ja <lclanri. in sieer s tem. da kažemo Vsem. zlasti onim. ki se na-
I	;.jajo. inunalo tudi po zaslugi modre pariške konference, sredi \ sCf-plošnega nereda, pot razuma, pot sprave in sreče.
In ta i»«»t je le ena - ona vodi t.reko impcrijalisti<-nih intrig pa-
II	ikeira ** mirovnega ' j^odjetja «i«» iiejHisn^lncga sporazuma med ra rodi.
In «la je ta pot edino prava. na.m priča baš sijajna manifesta-* j a koroškega delavstva slovcusk«* in nemške iiaro«luosti. ki se je \ -šila pr»*d kratkim v Horovljah. Bistrici, in v Rožu.
(i pol«i/:i.iii na Koroškem ni treoa \«'liko govoriti. Koroška i: mi nudi tipični <iokaz. kam utegne b«*stijalni na«'ijonalizein pri-sli eelo d'-želo. Kon^kji .ie v pretežni večini slovenska dežela. Toliko pristno sloveiisk'h tratlieij ne živi morda v nobeni drugi slo-». iiski provinei. In vendar se je polagoma posrečilo brezvestni , a :ent«m n»-i>isk«'ira imperij;:!izum napraviti s pomočjo ]>ropa«Ile Avstrije iz t-- krasu- d.ežele torišče uaeijoiialističnih interesov, ki so j«a v r.'siiiei skrivali pivočitne kapitalističiio-gospodarske tež-; vsidralo \ ilež-li p: z dolgoletnim sistematičnim naeijonalistič-i> in po«Ipiho>aiijeut n gospoilarskim osvojevaiijem. pri čemur je •• '. «'da pla«Vva.o vse i roške koroško ljudstvo, vstvarijo tak«' nenor-ic.diie raznu-et. tiraj«» stvar t;ik«i <lalcč. tla se je ž«' ob koneu vojne spremenilo tb-želo, proti volji prebivalstva, v prav«*ato bojiš»"'e. <)«l t "daj je Koroška še najbolj trpela, ni čudno tetlaj, če si ljudstvo le.laj je Koroška š* najbolj trpela, ni čudno tedaj, če si ljudstvo r.:zuma primerne rešitve.
Shod. ki ga je sklicala naša stranka v Borovljah, je imel v i« rn oziru .poleg tega. da reši praktična lokalna vprašanja, tudi t;: namen, da d«jkaž«' koroškemu delavstvu, ki je zlasti v tej občini močuo zastopano, kako misli slovensko delavstvo, kako hoče po-i -upati svojim bratom v i«'h krajih. Delavstvo je to razumelo in se z.ito udeležilo shoda v impozantnem številu.
Nemški delavec je sedel poleg slovenskega delavca v najlepši -logi in vsi so z en:<kiin navdušenjem pritrjevali izvajanjim go-\ urnikov. Re^erirala sta na shodu sodruga (lolouh iu Miheve, ja , i!i sti se pa 1: bese«'?i št* razni drug: nemški in slovensnski govorniki. Vsi so poudarjal" «'iio in isto temeljno misel, vsi so se obračali <ijugoslovanskih poklicanih činiteljev, <la naj nplivajo na vlatlo, 1 t i naj skrbi za te svoje kraje, tla naj pospešuje njih kulturne, in- j « "strijske in polje«;I"!ske potr«*be. (iovorilo se je tudi o aproviza-ei.i^kih vprašanjih, o šolskih problemih, o internacijah, z eno be--do o uretlitvi vseh političnih in gospodarskih vprašanjih dežele,; i"«* poudarjalo zlasti tla imajo biti vsaki narodnosti kulturne po-,irebc in pol i'p. svoboda zasigurane.
Vsi so :>a ob berneni pritrjevanju navzočih ponavljali solidar-i i poztlrav koroškega delavstva one in druge narodnosti vsem slo-\eiiskim sodntgoni in vsemu slovenskemu ljudstvu!
Shtnl v Borovljah je pokazal. <i.i zna ljutistvo prav misliti, da plemenita čustva solidarnosti močnejša od vsake nacijonalistič-i e gonje.
In kakor v Borovljah, tako je bilo tudi v Bistrici v Rožu. Qn-I'oino zavedno slovensko ljudstvo je sijajno manifestiralo za svoje i-dje.
Soeijalistična shoda sta bila velikega izobraževalnega pome-i a. — Vsemiiii koroškemu ljudstvu brez razlike naro«lnosti vrač^i-- o bratski pozdrav slovenskega ljudstva.
Sprejet., je bila naslednja resolucija:
"Ljudstvo v Borovljah in okolici slovenske in nemške narod-j »>.ti zbrano ra shodu 17. avkusta 1919. pozdravlja navdušeno vse t .-lovenskko delavstvo, s katerim hoče odslej ramo ob rami delati za skupni dobrobit.
Pričakuj.-. «la se aprovizačne razmere urede na način, tla bo v<« biti potrelo.o količino živil po čim nižji ceni. ter da se bo kultur u- in industrijske potrebe tega okraja, ki z gotovimi industrijskimi i/lelki lahko skrbuje vso Jugoslavijo, .primemo pospeševalo.
Zahteva na«lalj» z vsem pomlarkom, da se otvori jeseni v Bo-i ivljah sretlnja št»la za prebivalstvo tega okraja.