St. 118.
V Gorici, v četrtek dne 3. oktobra 1912.
Tečaj XLU.
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrt Bk in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
vse loto   •   •   15 K -¦:»• J/g      *-   ¦¦  .    .   10 „
U          99          •      •         8   99
Za .Nem&ij&jfJ^nV^Za;-Ameriko in inozemstvoK 2©Y—* Posamične številke stanejo 10 vin.
„S0G1" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „ Kažipot po Goriškem in firadiščanskem" in dvakrat, vjetu„Vozni red železnic, parniko? in poštnih zvez".
Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
VBe za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v* Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr, na desne.
Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo  v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Gorica, dne 2. 10. 1912.
Tesnobno se obračajo vsa   jugoslovansko čuteča srca tja doli na Balkan, v oni- zgodovinski kos Evrope, kjer je jugoslovanski" narod 'trpel več iro Ihmjše, nego kedaj katerikoli. Po več to 400 letni dobesedni sužnosti se je .narod pred polsto-letjem osvobodil,   sedaj' se osvoboja   v drugič.   Uvod v jugoslovansko vprašanje je končan.   Z vojno proti Turčiji pa se prične prvo obeh velikih,   glavnih   poglavji jugoslovanskega vprašanja: Reševanje ha 1 k a n s k <e g a problema. Kadar bo rešen ta, mora slediti in bo sledil a v-s t r t j s k i problem. To je kratka (formurj lacija zgodovinskega procesa, ki se dogaja tam doli in ki je /za naš narod in za našo državo   mnogo,. mnogo   važnejši, nego vse ono,   kar je ustvanila habsburška dinastija od! 1. 1604. naprej pa do 1866. in pa neposredno od tega leta naprej1 do danes. V trenutku, ko hočemo objeti z mislijo ves ta problem in mu prodreti do1 dna \ duše in bistva, se zavemo uprav katilin-ske   zločestosti   gerimansko-imadjarskega centralističnega    dualizma,    germansko-madjtarske nadvlade nad avstrijskimi slovanskimi naredi. Vsi naši interesi, državni kakor narodnostni,   gredo za tem,   da se ustvari ob Donavi, Jadranu in Savi močna slovanska država, ki bi imela najožji stik in zvezo s celim Balkanom. Praga, .Dunaj, Trst, Zagreb, Vama, Carigrad, Solun. V tem, okvirju leži več, ko velika zgodovina narodov, med katere se je po kruti ironiji usode zarinil alemansko-madjarski    klin. In vikljub   severnjaški   premoči   »klein-deutcsh« politike Hobenizollerjev z Bis-marekom, ki je vrgel Avstrijo 1. 1866. iz nemške zveze,   nam vladajo   še   vedno alpski Nemci, ki postajajo vedno bolj »al-1-deutsch«, v zvezi z vzhodnim sinom vzete nam puste. Ustvarili so nam svoja dr/žav-na prava, svoje artikole in konventiklje, dali nam svoje paragrafe, ministre, armado, Šole in kapital, svoje koloniste,   učitelje in uradnike, svoje Aerenthale,   He-dervarije, Čuvaje in Andrassyje. Tlačili so nas v prid alpskim Nernoem, »poljski šlahti in madžarskim bečarotn.    »Dumim    iund boshaft« je bil njihov sistem, čegar krona je dualizem: 'Neumen, ker ni videl in .ne vidi avstrijskega državnega interesa tam, kjer je, ampak v   Berlinu;   zločest, ker nam je vedč in hote dajal   mesto kruha samouprave kamen nemštva, propadanja, zlorabe zakonov. (Pa še smo tu. Cehi so močni, Jugoslovan   pa vstaja in njegove zahteve postajajo važnejše, dokler ne bodo nekega dne postale odločilne   za »biti ali ne biti« Avstrije kot velesile.
Toda avstrijski problem za enkrat ni najaktualnejši. V razvoju dualizma do absurdnosti je nekako upravičeno, da je nam sovražni pritisk danes hujši, nego kedaj poprej. Prvič še mi sami — Hrvati, Slovenci, Srbi v trojedini kraljevini', Dalmaciji. Herceg-Bosni in na Slovenskem — nismo razvili onfti sil, ki jih moraimo razviti, če hočemo samostojno »reševati svoj problem. Drugič pa še bečarsko-aleman-ski imperializem ni izgubil upanja, da pride do Soluna brez nas in preko nas. Uvodniki nemških in čifutskih listov so to zaid^ nje dni prav jasno povedali, pa tudi komun ikeji našega zunanjega (ministrstva, izjave in ekspozeji Berčbtolda, Stiirgkha itd. — Zato smo še brezpravni, namreč ne Pred zakonom, pač pa dejanjski, zato še vedno vlada Hrvatsko Čuvaj, po naročilu ogrske bande. Naš dualizem namreč ne bo poprej odpravljen, dokler ne bo odpravljen njegov predpo-
goj: Mednarodnemu kapitaizmu izročena, zato od mednarodnega kapitalizma ščite-, na Turčija. Zato je vsemu gospodarskemu jn političnemu preporodu balkanskih slovanskih držav imanentna tendenca osvoboditi se docela od turške izcrpovalne vlade, pridobiti si samostojnost in vstopili kot neodvisen političen in ekonomski' faktor na svetovni trg z blagoni in ljudmi. Tisti dan, ko bo Turčija vržena iz Evrope aH vsaj ukročena, -tisti dan postane akutno vprašanje zveze .vseh avtonomnih in suverenih balkanskih dnžav in provinc v enotno zvezno organizacijo. Tisti dan bo odpravljeno iz zgodovine ono nasprotstvo, ki je rodilo Slivnico, ta .nagrobnik nekdanjega, in če bog da, to zibel bodočega ju-gosLovanstva. Tisti dan boimo reikli: Balkan je svoboden, sedaj mora postati močan.
Pri Kraljevem Gradcu je Bismarok vrgel Avstrijo iz nemške zveze. Združeni Balkan mora vreči Turčijo iiz Evrope. Potem bo sedaj še dualistična Avstrija prisiljena iskati in najti najtesnejših vezi z balkansko federacijo, sama bo morala postati, zveza narodov na najširši demokratični in enakopravni podlagi, toda s pretežno slovanskim značajem'. Takrat postane jugoslovansko vprašanje akutno tudi1 d e j a n j s ik i tam, kjer je danes akutno le v besedi, —- v naših najvišjih krogih, ktojih glasilo je »iReidhspost«. Takrat se bosta Aleman in Bajuvar, naši alpski nemški plemeni, morala zadovoljiti s svojim ozemljem, Trst in Solun pa bosta naša, deloma po ozemlju, deloma po vplivu. Je-li bo s tem zadovoljna Evropa? Tu bo pa treba govoriti resno besedo. Evropa se mora zadovoljiti z izbero: Ali močno slovansko Avstrijo, opirajočo se na močan slovanski jug, ali pa mnogo, mnogo premočno Nemčijo, njeno schimmernde Wehr in njenega sekundanta, nemško Avstrijo. Jutrajšnja vojna na Balkanu je udarec nemštvu, tistemu nemštvu, iki je izmagulo pri Kraljevem Gradcu, pri Sedanu in ki zmaguje v ipod robnem boju ob mejah, v trgovini, mestih'___
iNismo prijatelji vojne; grozna je, barbarska, uničuje ljudi, življenja,, srečo, bla-, gestanje. Toda so časi, ko je tudi vojna etično opravičljiva, ker je manjše, začasno zlo, s katerim se odpravlja večje, trajno zlo. .Dokler ne bo svoboden balkanski Slovan in ž njim svoboden avstrijski Slovan, dotlej nimata prava demokracija in socializem, kakor sta lepa, pri nas nobenih trdnih tal. Sedanji turško-nemški sistem je v interesu najnesraminejšega kapitalizma in politične odvisnosti v njegove svrhe. Udarec proti Turčiji je studi udarec proti kapitalizmu. Ta udarec je potreben in prej ali slej neizogiben. Narodnostna država je nastala v Angliji, v severni Ameriki, v Franciji, 1866. v Italiji in 1870. v Nemčiji, sedaj sta1 na vrsti Avstrija .in Balkan. Balkanska vojna naj uniči predzadnjo veliko trdnjavo konservatizma, Turčijo, ona naj da Avstriji možnost zgodovinsko nujnega razvoja iz dualizma v narodnostni federalizem, ona naj ustvari pravo ravnotežje v Evropi. Potem pride vrsta še na Rusijo oziroma na ruski sistem, ki je še zaenkrat zmogel revolucijo. Vojna na Balkanu naj da ikončno balkanskim Jugoslovanom novo vsebino in novo pravno obliko, jih postavi med druge evropske narode, da se bodo i 'oni mogli' in morali' boriti obenem z velikim' svetom za svetovna vprašanja gospodarstva in življenja ljudstev. Vojna balkanske' federacije proti Turčiji je boj za evropsko kulturo, je kulturen čin.                          /;
; Le nekaj nas danes teži: Take vojne ne sme biti, če jugoslovanske države niso nanjo pripravljene ali pa če nimajo prostih rok. Zato se vprašujemo s tesnobo, ali je koalicija Bolgarske, Srbije, Črne Gore in Grčije dovolj močna, da izpodnese lončene noge otomanskega Jkoiosa? In pa: Ali se posreči preprečiti, da poseže Avstrija vmes — po ukazu iz Berlina? Da, gospodarski vpliv Berlina je na Balkanu danes številno ravno tolik, kakor naš, moralno pa desetkrat večji, iin možno je, da pošlje Viljem II. našo armado v balkansko žerjavico po svoj kostanj. To se mora preprečiti za vsako ceno, v državne m! interesu Avstrije in v narodnem i n t e r e s u J u g os I6 v a n o v. Oborožena intervencija Avstrije v Sandžaku utegne biti s u n e ik p r o t i n a m s a mi m in zato blagrujemo vsakogar, ki bo znal in mogel zadržati tako oboroženo intervencijo Avstrije (ali pa njene zaveznice Rumunije) v berrninskem zmislu, pa naj že zadrži to nesrečo sebična Francija, še bolj sebična Anglija ali ,pa konservativna Rusija.
S tesnobo v srcu gledamo na jug, hlastamo po časopisju in čakamo, kaj pride, zmaga   ali  poraz.
K.
Kuferaši na pomolu.
V Bosni, koncem septembra.
Kuferaši! Tako imenujejo Bosanci in Hercegovinoi priseljence in vsakega, ki pride preko Save; vsak jim je Švaba in »kuiferaš«, t. j. človek, tki je priromal v avstrijsko Ameriko s culo pod pazduho ali kovčekom v roki.
Tem »kuferašem« — in pod to firmo so zastopani v trgovini in privatnih pod!-jetjih največ madžarski židje, a pri urad-ništvu pa (Poljaki, Čehi in Nemoi — napovedujejo domačini boj na celi črti.
»Zeman«, organ ujedinjene muslimanske organizacije, piše pod gorenjim naslovom:
»Gospoda, iz katerih je šele Bosna napravila ljudi, katerim je namesto pastirskega koruznega kruha dala sladek zalogaj, zopet pokazujejo svoje-rogove in zopet nas silijo nagajivi« in brezobzirni tujci, da vržemo od sebe vse obzire in zmosjjivost do sosedov, ter nadaljujemo naše opravičene napade na preveliko ba-hatost naših tujcev in na njihovo domišljijo: da je Bosna in Hercegovina okupirana in anektirana samo zato, da v nji bogate in se rede tujci; a domačini da smo njih sužnji.
Rredno preidemo1 na stvar samo, moramo povdariti važen moment tega vprašanja: Vsi domačini se strnemo v tej borbi v močno falango, ne oziraje se na naše nekoliko preostre strankarske zadevice, da vbranimio svoje interese pred napada-jočim1 tujcem. Vsi kakor en mož naskočimo našega skupnega neprijatelja, in ko končamo boj proti zatiratelju, se bodemo zopet kregali in »strančarili«. Mislimo, da je potrebno, da je tO' dejstvo znano našim tujcem, in naj si je zapomnijo v svoje ravnanje. Da pišemo te vrstice, je povod neki neznaten ali karakterističen slučaj, ki se je te dni odigral med1 tremi glavnimi' domačimi zavedi in nekaterimi kuferaškimi1 lačneži. Ta slučaj pa1 Je v madžarskem Časopisju, posebno pa v od vlade subven-
¦  oijoniranem »Pester Llovdu«, slikan, ka-
¦  kor da je vse, kar je v Bosni in Hercego-
vini monarihijskega a posebno   imadlžar-skega interesa iu kapitala v nevarnosti.
¦ Koliko drzovitosti in ironije imajo v sebi te besede.                   _
Stopamo že v petintrideseto leto, kar je monarhija okupirala našo domovino. Ali -je potrebno le eno besedo napisati, komu je šla vsa ta leta uprava dežel na roko — mislimo, da ne, ker to vemo domačini in tujci, kateri žive med nami, in celo popotnik, ki je preživel pri nas samo par ur, ve to. Ne bodemo ponavljali starih tožb in mislimo, da ni potrebno, ker nam to sami tujci priznavajo in se celo s tem ponašajo. Večina uradniških višjilh in nižjih mest je v njihovih rokah ter vsa1 večja in manjša denarna podvzetja. Tujcu se ponuja in daje vse, pa celo tudi oni posli, kjer ni treba vlagati kapitala in ni treba imeti nobene posebne »kuferaške« učenosti in sposobnosti. Naša uprava ni pazila niti ma navadno formo1, da se magari po imenu vzame dvojica ali trojica domačinov. Ne ...vse, kjer se je moglo kaj narediti in zaslužiti, to je bilo za nas zaklenjeno s sedmimi ključavnicami.
Gledali smo z bolestjo v duši v to naše vsakdanje zapostavljenje in škripali z zobmi; mrzili in prezirali odjemalce' naših zalogajev, ali nismo mogli ničesar storiti, kajti roka je bila vzdignjena, da zapoveduje trpinu, vzdignjeni so bili bajoneti, da se zaderejo v naša telesa. Bili smo bojazljivi in bali srno se ter se nam je škoda zdelo, izpostaviti naša lačna telesa bajonetu, pa smo se v svoji maiodušnosti rajše vdali zastarelemu ori-jentalskemu čakanju usode, in da nam sama cd sebe pride rešitev.
Videli smo, da se vrše ravno taki in slični procesi tudi drugod v drugih deželah, ki jih je osvojila druga država. Za primer imenujemo, samo Bulgarsko, katera je osvojena v isti čas kakor naša domovina. Tudi na Bulgarskem so bili uradniki tujci, in vsa industrijska, denarna, trgovska in jodnaka podvzetja so bila v njihovih pokali. Ali, sedaj čez 35 let ni na Bulgarskem o tujcih .niti govora. Od mlnisterskega predsednika do sluge so vsi samo domači sinovi. Vsa industrijska podjetja, denarni trg, trgovina, obrt, vse je v rokah domačinov.
A pri nas? Kakor je bilo pred 34temi leti, tako je tudi danes. Avstro-Ogrska je sicer prišla v Bosno, pod firmo, da paoi>-ficira, da zadovolji ljudstvo, da ga kulti-vira, osreči in dovede k napredku; a v resnici vsega tega ni storila, ker se tudi danes sliši po bosanskih mestnih in vaških muslimanskih kočicah' potajen razgovor in žalost za minuliimi časi, za nekdanjo, četudi slabo turško vlado.
Da nova vlada ni kailtivirala ljudstva, je dokaz dejstvo, da so še sedaj vsa važna uradna mesta v rokah tujcev. Minister, deželni glavar, civilni adlatus, 5 oddelnrh ministerskih predstojnikov, 7 dvornih svetnikov, 9 vladnih svetnikov, predsednik vrhovne sodnlje, predsednik trgovske zbornice, predsednik odvetniške zbornice 6 predsednikov okrožnih sodnij, 4 o-krežni predstojniki, 47 okrajnih glavarjev, 17 sodnih svetnikov, 44 davkarjev .. itd. itd. — vsi so tujci, vsi zagrizeni »kuferaši«. Avstro-Ogrska ni kultivirala našega ljudstva, nego je vik rušila svoje ljudi kateri zavzemajo danes tukaj odlična mesta, a kateri bi doma opravljali pastirska dela. (iKonec.)
. V 4 e ž:e 1 n o tt iti: c b o I ni e o je bilo sprejetiiWta 1^11. 208 itioškiih iri: 210 žensk; od'teh.te bilo. odpuščenih 39 imoš-ših in 44 žensk, premeščeni so . biili 4 . ; mošM in e>na; ženska; umdoje .6 moških in 4 žensk«..V.imobotofci Je ostalo koncem .leta 1911 /, 159' moški« ijt 161 žensk.
, Otvoritev deželne ; umobolnice ?o-menija-v ihigilenično-zdjravstveneim oziru talko vetevažeri dogodek; da je vreden .biti zabeležen.-     "*                    '!'
Važnost obstoji v" prvi vrsti v tem, da
me (moie- in ženske) 'večinoma izpraznila; :Na ta način bedo drugi bolniki boljše .praskPbtfarif, kronični bolniki, pred vsem tuberkulozni,, se bodo mogli ločiti, kar je za zdravilne uspehe neiprecenljivega; pomena. Ker bo v ooeh bcin&nicah več.pro-.stota se bodo mogle razmere bolniških .sob izboljšati, dokler ne bo z zgradbo deželne bolnišnice končno preskrbljeno tudi za navadne bolnike.
Otvoritev deželne umobolnice je velikanskega pomena tudi   za   zdravljenje umobolnici, ki so končno zapustili: prostore obdh bolnišnic, kjer so bili zaprti, in se mmm m  preselili v novi zavod, 'ci ie z vsem preskrbljen za primerno zdravljenje in nad-H—%  zorstvo .nad nesrečneži, ki se jim je om-^—^   račil duh.
^^         R a d i p i j a n č e v a n j a je b".lo spre-
0mm '¦ Jetih v bolnišnico usmiljenih bratov in si-VV*  ceir 21 oseb v notranji oddelek, 21 pa v #¦¦•  oddelek za norce. Od ton. je 12 bolnikov f^& ozdravilo, 11 izboljšalo, 6 umrlo. |w ^«         V ženski bolnišnici je bila ena sama'
^^1 ženska' radi pijančevanja, kije ostala iz: CT3 P^išn«^ leta» ta ie 54 let stara in je .ne-#k     ,   omožena.
^¦¦1         -Pri usmili dni-h bratdh so bili
L januvarja 1911. trije pelagrozni. Eden
^^^  teh ie bil prenesen v deželno umobolnico,
^KJt^  v bolnišnici.      '     ¦ fr—4         V žens-ki mestni bolnišnici
JJJJ. so bile začetek leta 1911. štiri.pelagrczne
aiii sicer v, psihijatričn-em oddelku;   .med letom Je' bilo sprejetih na medicinski -od-. _¦- delek 6; od teb šestih so bile-4 ddpušce-{I^Jj  ne,-2 pa ste ostali; iz .psihiatričnega od-^>     Mr - dečka so bile. 4 odpuščen«   neizooljšane, JJJJJ od 't-e*h~ je bila ena spravljena v deželno ^Sin^  umobolnico.
gMMfc      - V d-eželno umcbohiico je-bilo spreje-^Kmam  tih leta 1911. 7 pel a grozni, h.m sicer 2 moška in ,5 žensk. Med letom je bila izpuščena ena- ženska kot ozdravljena. Q^ -                                    »Samouprava«!
Politični pregled.
Avstro-Ogrska. ¦"..•-.
Avstrijska delegacija. — V vojnem odseku je Glam-Martinic povdarjal res-' n ost položaja, žeteč, da še ohrani mir, če bi prišlo do vojne, pa .naj' bi šla naša armada navdušeno v 'boj. Vojni minister-Auffenberg je hvalil našo armado; oficirje in-iravadme vojake, ki se izkazujejo vedno" firabre in vstrajne.
"V odseku za zunanje zadeve je bil odklonjen EHentoogenoV' <preidlog d~ižo-petni otvoritvi debate o- zunanjem položaju:    '.'¦;.'¦}„ ,   •¦"•¦: ,-¦'- ¦•¦.   "¦.'¦;¦'
Ogrska delegacija. — V arsornarišlketn' odseku je povklaiial jgrof.', vtfrckenburg, da se. nr izza Berchitoidove izjave spreme-nfflo nič, le Mgarrja m Turčija sta progla-: siK splošno mobilizacijo. Stališče velesil tri izpremerijeno, Zlasti ne ono :ruake vlade.
Na Dunaju >e živahno razpravlja o položaju. V torek-se je že sodilo, da je vojna neizogibna. Auffenfoerg je sicer izjavil, da Avstrija" ne mobilfeifa, ali na bor-• zi je hila že v torek .prava panika. Poleglo se je raaburienje, ko se je dognalo, da je i m e 1. p o s il -a n i k . Me n s d o r f z .rus.ki.rn> zunanjim ministror-m Sasanovifim na Angleškem! konferenco te.r se je dosegel spo-r a z u=m m e d A v s * r i 'j o i n R u s ty b iglede bal^anskeiga vprašanja. ¦— Sasamov je dospel sedaj-v Pafiz, da se baietudi tam domeni gledč preprečitve vojnega konflikta m Balkanu,
toozerfistvo. 'Volnai na^ Balkanu? ^ Vsi dnevniki so polni poročil z Balikanaf^vs*hvparo-čH se razvidi, da mobiliziTafc^^Je • armade Bul&rija, Srb^a, iCrnagdra, Grčija. BulgariiŽli, Grki, kar mfcv t^rSkem carstviir#^, kakor se pač-trpi-pod Turkom, telilo življenje, <varno bnstfv. PravpJ^ ža" n|e ni. 'Umevttio, da se hočejo zdru!žitt|.s svoiimi-brati in naredtti enkrat konec neznostjim razmeram pod turškim sultain-Gšm.jVefesi-lasti ne vedo, kaj bi po>-čele^iiTška se je dala Jejpo tekoriščevati cdraznSh- držav, ugleid; nredobiče^k te in oije velevlasti rta iBiaiikami je rastel, zato njio Jiič kaj pri volji, pripifefckrtoa)k'an^im drŽavam vojiio^ktbi preobrazba Boe.BaJI-, kanaler učvrstila jtioč slovanskih balkan-,skih;'rodov,.in ošiibkita Turčijo. — B'ul-g a r ij a pcšiliia vojake proti meji, vlak za vlakom, navdušenje je nepopisno. Vo]aki odhajajo z. veseljem pod. orožje, javljajo se nrostovolijci. Bulgari čutijo velijc mo-ment, ki je koleno vendar le' prišel. NeKaj •tisoe Makedonce v--i z Amerikeje na potu v domovino, da se bodo borili, pod bulgarsko zastavo proti Turku. Vse za«hr »reva voj'no, vse vriska in poje, vse je po-koncu, cela junaškaiBulgarija kliče: Nad T u r č i n a! — Bulgarska a r m a d a šteje 9 zborov v celem 350.000 mož." Promet blaga po ž e 1 e z n te aii ie. 'ustavljen, železnice služijo le v vojaške namene. Iz Bulgarije težijo tam naistanjieni Tunki. Sobranje je sklicano na dan 5. t. m. Izvoz žita, meke in krme je prepovedam. — V Srbijo je pribežalo obilo Srbov, iz Macedonije in Stare Srbije, da se.bedo borili pod srbsko zastavo proti dušma-ninu. Srbska mobilizacija se vrši naglo in v redu. Vsi moški do. 48. leta so poklicani ped orožje. Oglasili pa so se še starši, ki hočejo v boj. Vctfno razpoloženje je na vrhuncu. — Sioski in bu!>garski v i s'o^ o-šolci se vračajo domov služit domovini, dijakinje se vračajo, da stvorijo oddeilek za sainitetno slu'žbo v vojni. — Od povsodi donijo glasovi,   da je vojna-neizogibna!
—  Grški listi odobravajo odrejeno 'mobilizacijo Grčije, katero je izzvala Turčija sama, Mobilizacija se vrši hitro. — Seveda tudi Tu rč r j a mobilizira, in sicer tudi 'svogo maloazijsko vojsko,, ta airma^a se da • pam-nožiti. od 1«0.000 m^^o 700.000. Vojna moč Turčije bo vsekakor velika.
Združene balkanske države so izrodile 1; t. m. Turčiji ultlmatum, v katerem 'zahtevajo avtonomijo Makedonije, Stare Srbij-e, Šandžaka, Epira in Tesalrje. Rok je določen na 48 ur. Današnji dan se.torej lahko proglasi vojna, a'ko še Turčija ne uda.   Kakor se poroča iz Carigrada,, pa
- turška vlada ni nič pripravljena; udat) se, Turčija je tudi prav odločno odklomla.Sr-biji prevoz vojn-ega materijala. za .njo iz Soluna. Nasproti temu je Srbija zadržala poši'1'jatev vojnega niaterijala za Turčijo.
Iz Belgrada poročajo, da so šroske čete že.odlkoraikale na bulgarsiko mejo. Kralj Ferdinand je iproglašen za vrtaega poveljnika združenih armad. Pričakujejo iz Rusije najmanj-10.000 prostovoljcev;' En srbski kavalerijski regiment je odpotoval v BulgariSo o!ja'čit bulgarsko kavalerijo ob turški meji-.                              ...   •
VOJNA  MED  TURČIJO  IN  ITALIJO.
Iz Carigrada poročajo, da se ipričaku'-|e, da ibo pogodba za mir med Italijo in; Tur5i|o podpisana v par dnelli.      ... ;:   „!
Domače vesti.
V soboto bo predaval dr, Ivan Lah iz Ljubljane »O kulturnem razvoju Slovencev«. iPredavatelj -je simpaitična moška osebnost, znan jako poljuden in zanoisen govornik, ima že -tudi dobro ime kot romanopisec in žuniaist. 'Predmet, katerega si je izbral, je take vrste, da mora1 zanimati vsakega narod/no čutečega Slovenca-. iNaš kulturni razvoj!- sAli-se spominjate, kako je ibilo n. pr. naiše; časopisje pred 60 leti, ali kajkšne so bile n. pr. volitve, kas smo Zahtevali na taborih v VižmarSu, pri Šempasu, pri Logatcu, Žalcu, itd. Ali se 'še spominjate, kako je bilo pred pol sto*-letjem> nase dijaStvo, naša inteligeitca* kakšna je bila naša lijudska šola in njeno učiteljstvo, kakšna je bila izobrazba našega kmeta, toje »je bilo naSe Sokolstvo, naše denarsrvo, itd. In danes? V dosedanjem razvoj« pa že leže smeri nadaij-
nega'd^la. O \r§em tem: in o> ttmogeim, drugem mam bo predaval «ospod predava-, teti M iiverjeni smo, da> bo dvorana polna, ker ga. menda m predmeta, o kater&m bi se m^ialo toliko govoriti, pisati, misliti toi — delati. Torej pridite!
Vstopnica za predavanja v predpro-da|l; toKko za afoonement, kolikor za-posa-meznj listke, se dobivaljo vsak dan v A. GaorŠfekovi knjigami! v Trgovskem DcmU.
Učiteljsko društvo za soriški okraj je imelo.danes v Trgovskem domu svoje zborovanje ob mnogoštevilni udeležbi. Prisojna sta bila oba gospoda ravnatelja tukajšnjih ueitelljišč, dalje brvši g. okra)hi nadzornik Fr. iFinšger in sedanji, gospod dr. Pavlin, mnogo gospodov prelesorjev in vsi ,goijeinci in gojenke IV. tečaja vseh učiteljišč. Predsednik g. Križman' je pozdravi1! vse te gcapode, z izbranim daljšim nagovorom pa sedaj profesorja g. Franca Fmšgerja, kalteremu je izročil tosno diplomo častnega čKon&tva. Dovr-šan- Umotvor gospoda profesorjia Gwajza! tlzrejkla se mu je soglasna zahvala za to lepo diplomo, ki bode cdlikova-ncg. vedno spominjala na udanost in ljubezen njegovega vernega učiteljstva. Predsednik je imel na to pozdravni nagovor na g. profe sorja in seda'} okrajnega Šolskega nadzornika g. dr. Josipa Pavlina, ikaterega je u-čiteljsiko društvo sprejelo z veseljem! v svojo sredo. Vse učiiteiljstvo pričakuje tudi za bodočnost, da se udeležuje (gospod nadzornik njegovilh zborovanj, da spozna želje in težnje tega emimentnio važnega stanu za ipovzdigo ljudske prosvete.
Predavanje gospoda ravnatelja Be-žeka je bilo res krasno in je bolj strokovno pedagoškega značaja o modernidjšiih strujah sedanjega šolstva. Učiteljevo mu je hvaležno za to predavanje in želi, da bijiih še mnogo priredil, ker v teim dvigne itčiteljsko kulturno stremljenje po nadall-ni- strokovni izobrazbi.
Po predavanju so se sprejeli razni predlogi za povišaraje .pavšalov, pospešitev sankcije movega v zadnjem zasedanju sprejetega zakona, pristop učiteljstva k Socijalni iMatici, o dbrambnem delu itd. Lepo je slišati ta učiteljska zborovanja, ki /jaisno pričajo javnosti o delu (učiteljevem med našim' (narodom in stremljenju po višij, kulturni izobrazbi lastnega stanu in našega ljudstva. Talko delo in stremljenje boldi ¦blagoslovljeno.!
• Abiturijentran. —^ Akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu, Sohonauigasse 17. L, vabi vse one abiturijiente, kateri mislijo priti v Gradec na visoke šole, prav vljudmo v svojo sredino. Vsa potrebna pojasnila iglede študij, vpisovanja, itd. daije rade volje odbor.
Dijaška kuhinja v Gorici. — Danes zvečer se vrai ob 8. uri pri »Jelenu« redni občni- zbor »Dijaške kuihinje v Gorici« s. sledečim sporedom.: a) 'Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora; to) poročilo edborovo; c) porofillo preglednikov; č) volitve; d) slučajnosti. Člani so naprošeni, da se >ga polnoštevilno udeleže. Odbor.
Vojaška vest. — Za poveljnika bataljona .saperjev (oddelek pionirjev) št. 3. v Gorici je rmenfovtan nrajor Lev Mašek, sedaj poveljnik pionirskega bataljona št. 9.
Laški m francoski k«rzi. V ponde-Ijek, 7. t. m.ob 6. zvečer začne višji oddelek italijaTiskega kuriza v »Slov. Čitalnici« (Trgovski dom1 I. nadstr., vhod na strani ljudskega vrta). Vsit oni, ki so se pglasili za lašeino itn znaijo že nekoliko — iposebno visokega znanja ni ravne treba
—  naj za- gotovo pridejo tedaj tja. Želeti pa je^ da pristopijo i drugi, ki se še niso
-naznanili,- posebno tisti, -ki so obisikovai; ;L-ku>rz lani. Za letošnji 1. kurz italijanski in za kurze i,z francoščine je število ogla-šen::h premajhino, d'a bi se otvorilii isti. Zato nujno prosimo, da se brez obotavljanja oglasi takolj vsakdo, ki ihoče svoje jezikovno znanje razširiti. Škoda bi res bilo, da bi lani pričeti kurizi tako (hitro zaspali,, nad vse oudmo pa fe, da se Slovenci niti za Iaščino, ki nam je nujno potrebna, ne zanimajo.
Umrf Je v Gorici učitelj (glasbe Teodor pi. Gasteiger.
Porotno zasedanje. — Razprava iproti Gr^gorafiu in- soobtožencein' je odložena nadarr 8, t. m,, da se zasliišita še dve priči.
—  Danes se je vršila razprava proti! A1, Koželju in Vaclavu Jankoviču radi pone-verjenja- oziroma nagovarjanja k pone-verjenju. Svoj čas smo poročali, da je imet Al, 'KosEeU, rojen v Ljubljani leta 1898.
nalogo nesti od ttvrdke Hedžet k Koritn* ih »Kreditu« svoto 3500 iK, katero pa si je prilastil. Nagovarjal iga je k ternu Janko-vič, leta 1696. rojem,v Kaim-niku,- kateri je dobil od njega 100 K. Tvrdka Hefelžet & Koriitnk nima; nobene šikode, ker je povrnjen ves,denar in je bil iKoželj porabil ile majflino svoto.
Pri devetem srečkanju obveznic deželnega posojila iz leta 1902 od 1,000,(XX) kron, katero se je vršiilo 1.1, m. v deželni hiši, so se srečkale: obveznica št. 306 v znesku 2000 kron, obveznica Št..83. v znesku 2000 kron, obveznica št. 68 v znesku 1000 kron, obveznica št. 2>16 v znesku' 200 kron, obveznica št. 171 v znesku 200 kron, obveznica št. 225 v zneskui 200 kron, obveznica št. ,31 v znesku 200. kron. Te obveznice-, iziplača deželna blagajna od 1. ianiuvarja -1913, naprej v polni imenski vrednosti proti pridržku dotiičnih obveznic im do 1. januvarija 1913 še na zapadlih odrezkov. Naznanja se pri tej' priliki, da dne 2. 10. 1911 srečkana in dne 1. 1. 1912 plačljiva obveznica št. 181 v znesku 200 K se do danes ni še predložila za izplačilo dotične'vrednosti.   Oezelni odbor.
Puščena sta na svobodo brata Josip in Alojzij Maraž iz Št. Fenjana, ki sta bila osumljena uboja, izvršenega na Štefanu Brešanu na Kalvariji.- — 500 K je položil oče pok. štel Brešana, da bi jih dobil on!, ki ibi izsledil ubijalca, pa doslej ga še niso zasledili. Aretiranih je (bilo radi sumnje že 5 oseb pa tudi vseh 5 izpuščenih.
Društvo strelcev se je ustanovilo v Kanalu. Namestništvo je pobrdio pravila.
Pod voz je prišla po nesreči v Gosposki ulici v Gorici blizu Kuštrinove hiše neka kmečka ženska 'ter se poškodovala na nogi. Prepeljali1 so jo v bolnišnico.
Zgubljeno — najdeno. — Našla se je v bližini židovskega pokdpailišča ženska ročna torbica z nekaj . denarjem in razglednicami iz Vipave. Kdor jo je zgubil, naj se zglasi pri g. G. .Hvaluč-u, špediterju v Gorici.
Izgubljeno — najdeno. — Med vožnjo v vlaku Volčiadraga-Goriea se je'<na$la črna pletena volnena, ruta. iKdor jo pogreša, naj se zglasi na Livadi! št. 29.
Listnica uredništva: Zadnje dni poslane danes še neobljavfene dopise porabimo deloma Jutri v »Primorcu«, deloma v soboto v »Soči«.
Domača politika.
Suspenzija gorskih občinskih volitev
je vzbudita med iltaiijani samimi hudo kritiko d magistratnih kronjuTistiih. Tudi naj-boKj' zagrizeni njihovi pristalšii so morati priznati, da je dr. PkvavČig napravil veliko neumnost, ko )e pogruntal, da bo najbolje, če se sloveijsike reklamacije zavrne kar a limine z globokoumlno ifrazo, češ, da so »brez zalkonite podlage«. Morda tudi pozabljivi »Corriere« še najde'tisto svojo številko,, kjer je iporočal o seiji občinsikega sveita, da je referent predlagal zavrnitev reklamacij, ker so nekazonite. In tej argumentaciji' ije občinski svet prikimal. iNihče ni vprašal, zakaj so reklamacije nezakonite. Z napetostjo smo pričakovali, kako bo municipiij v pismenih rešitvah .utemelji! svoje stališče! A zaman! Dobili smo rešitve,, iz katerih ni bilo možna razbrati pravega razloga zavrnitve. Zdaj se pa gg. jeze, da je namestništvo mnenja, da se je a 'limine. zavrnilo reklamacije. Kar so pozabili povedati v Občinski seji in na.rešitvah, to skuša zdaj1 popraviti dolgočasni »Corriere« v dolgoveznih objokanih tira-daih. Mi sicer vemo, da«je »Corriere« 'glasilo municrpija, a da bi se slabo rešeciii mun:cipijevi, • al^ti velfiavno spopoinili s članki v »Corrieru, to naim. doslej ni bilo znano. Kamora zabavlja nad c. kr. na-mestništvom, mesto da bi povedala tudi med Italijani splošno priznano mmenje, da so spravili bistroumni dr. Pinavčig i-n drugi »kronjuristi« s svojo ravnotako publo kakor ošabno (zavrnitvijo siovenskiih1 reklamacij, brez utemeljitve munieipij v bla-mažo, kakoršni zastonj iščeš paia v bogati zbirki- goriške občine. iReči moramo le to, da je bil način zavrnitve naših reklamacij pravtako nesramen, kakor hvala-.bogu neoim-en. .(Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade!
Sklep   občinskega  sveta   goriškega
Klede zavrnitve reklamacij   se je i^:
»... vengono respinti ... perche i recla-
. manti sono privi dei tftoli di cul i $§ •"
1 e seguenti dello Statuto«, T»ko J« poročal
doktor prava, (!) 'Piero PJnaiusig m tudi »Oorriere« 19, septembra 1912, Ali je to m e r i t or n'o utemeljevanje?' Po mnenju iTiagistratnilh puristov (?) morda, a vsi .drugi so mnenja, da ije to zavrnitev »a llmtae«. 'Kaj toi ¦•rekel dr. iPJnavčig, če bi na kazenski sodni j i .rtjagovega 'klijemta obsodili, ker se je pregrešil proti § 61 »e segmenti« kazenskega zakona? Ali na civilni sodniji če bi odbili 'tožbo dr. Pinav-ctga, ker je >>privft^Ujtoli;4LyC,u|.||;J)V,ei.
segueiiti« civHno pravdnega reia^Ttra                                                *~T
dr. Pinavčig nazaj v šolo iičrt se, ne pa blamirat Gorico!
Konfiskacije ali poglavje o »Irreden-
ti«. — iNaiai Italijani, se včasih hruipjjo nad »zatiranjem« vn >Jpritiskom'<«. Tudi' Če*"i6f bilo ta res, bi oni vsako zatiranje pošteno zaslužili s tem, 'kar so že prizadeli nam in kar nam Še prizadevajo z besedo in dejanjem, v gospodarstvu, občini, mestu, v de-Rlni hiši, ne»ktef:ih uradih', na ulici, v ea-scplsju in drugod.. Toda država, iki lima svoje skupite interese tudi mora držati na uzdi ljudi, . ki se kar treso poželenja po svetem »regno« in savcjiskii zvezdi; K nerednosthn, kakršne «o se gcd'iL v Pai-lju, k nerednostim. igoriškega municipija (n. pr. pri volilnih imenikih, ljudskem' štetju itd.) pride še neko čudno škilenje č&z mejo, izleti, pogoste trobojnice, Garifbal-dinstvo, prepovedane tiskovine in stiki z iredento od onostran... Kako pišejo h. pr. te naši1, laški listi, kažejo številne njihove konifiskaoije. V času od aprila 1912 do danes so bili konifiserirani listi: La Li-berta (Gorica, -trikrat) § 300, I Mille, Za-, dar § 65, letak »Italiani!« Trst, § 65, L' M-to Adige, § 65 itrikrat, razglednice <na kralja 'Italije, II Risorgirnento, (Rovinj) § 63, Corniere Friulano (Gorica) § 65 a, listi Emancipazione, Fianrma in dr. pa radi § 300, 302 itd., kar se prigodi večkrat tudi drugim listom. Razven tega jie bilo konifi-sciranih 11 listov iz Mafije skupaj osem-indvajsetkrat, večinoma po § 65 aH 63 kaz. . zak., t. z. radi razžallenja veliičattstva.Pri-jatelf »Gorriere« je <na vrsti s § 65 a, t. j. radi motenja Javnega miru s Šcuvanjem proti enotni državi, vladni obliki itd. s pesmijo na stolp sv. Marka. Če primeria-tno te konfiskacije s .številnimi konfiskacijami čeških, slownsiki^,rusinsikih ali'pa sodalnodemcikratsikih' listov <§ 300 /etc.)' nam postane takoj jasna razlika: Italijanski listi imajo najvišji odstotek konfiskacij radi i rede n trsti čne ga pisali j a. In potem se ti Ifubejznjivi — bedaki še pritožujejo,, če jih včasih n. pr. vojaška oblast ne vidi rada. čudno, da jih vlada še tako ščiti, kakor jih. Naj bi kedaj kakšen Slovenec tako pisal! Toda goriška carno-ra ne pride iz lepa do pameti, — ostane . irredenta, ker se -ne more siprijazniti s Slovenci, —r do konca« svojih dni.
glasbena slika za1 moški zlbor in orkester. 2. Fr. Liszt: »Pesem Miignone«. Sopran šolo s spremJjevanjem,' glasovira. 3. a) Si iMokranjac: »VaraJj- Danke«. Srbska na-rodna/ib) M. P.: »Oj' Jesenske«. Hrvatska) narodna, c) Slavjanski: »Ej ullinam«. Ruska narodna, d) ***: »Aoh neni tu neni«. Češka narodna, e) F. Ferjančič: (»Sijaj solnčice«. Slovenska narodna. 4. A. iDvo-fa'k: »Slovanski plesi 'štev. 3«, orkester.
Književnost.
Narodna obramba.
Obrambna razstava je otvorjena samo še jutri cel dan. — Slovenska inteligenca! Goriška Slovenska Mladina! Narodno ženstvo! V obrambno razstavo!
Cve*ilčni dan v Tolminu. — Obe podružnici sv! Cirila in Metoda, sta priredile v nedeljo 29. sept. pod vodstvom gospe Lirike dr. Serjamove cvetlični dan. Nabralo se je navzlic neugodnemu času 331 K. Cvetje so prodajale gospice: Andrejana Vrtovec, Zorka Gabrščik, Gusfi Rertter, Olga Streiner, Mary Obteščak, Anica Se-dej in Justina Silič. Vsem darovateljem in navdušenim prodajalkam, posebno pa požrtvovalni gospej doktorjevi se odbora iskreno zahvatju&eta.
Slovenski otroški vrtec v LocnJku? — iPred časom smo čHali v nekem listu, da namerava »Slov. Straža« otvoriti v Ločniku otroški vrtec. Šofeko leto je pričelo, otroški vrtci se odpirajo — ali o otroškem vrtcu »Straže« ni ne dulia ne sluha. Vprašamo: -Kaj je torej s tem vrtcem?
Prosveta.
Pevsko društvo »Trst« v Trstu vabi na veliki koncert, ki se bo vršil v soboto, 5. oktobra Ob 8 in pol zvečer v gledališki dvorani Narodnega Doma v Trstu. Sode-juje-fr: gdč. R. Thaler, gospoda V. Cergol m J. Bonton- ter popolni orkester ces. in «Ni. bos.-nerc. pe?ipoIka štev. 4. Koncert vodi druStveni kapelnik O. Mirko Pollič. — Sporedi l. Iv. pl. Zaje: »More«, stafonicna
"rr" »Veda«. — Vsebina pete številke: Vladimir. KnafMč: italijanski Trst? 'Dr. liranko Drechsler: d^op akne Starčevič. .(.Konec prih.). Albin Ogris: O sodobnetn i evoliuoionarnem • siinidjiKalizmu. Dr. Kari von Roretz: VV-ilihejm. Wundt. Dr. Boris Zarnik: O oolikalh š pdmešainimi ženskimi, in moškimi znaki. Dr. JVLilko Biez-igar: ^ouijunktuia, ikrdza im (depresija, (Konec prilik). Dr. Ivan iHršjatelj: Gradivo. Iz živ-:ljenja ikranjskega titerata. (Konec prih.). Pregledi in referati:   Slovstvo: Jož.
A. Glonar: nz slov. slovstva. 1. P. Današnji dan ruske poezije. — Politika. V. K.: Leto 1917. in bodočnost našega .gospodarstva. 13. V.: Anatole Leroy-Bauiieu. B. V.: Dr. Karel Slane: »Avstrijski JugoslovaiiL in morje«. V. K.: Italijanski Trst? — Pravo.
B.  V. Hoetzel, Stranv v rakouskem fizeni spravnim. B. V.: Vladlimir Mazurani^: Hrvatski pravno-povjestsni izvori i naša liepa :književnost«. B. V.: Dr. A. grof Co-rouiini-Cronberg, »Posest«. — Jziikoslov-je. + Dr. Karel Štrekelj. Dr. K. Glaser: »Diie spracililiiclhe UrverWjandtschaft der. Indogermanen« itd. — Gospodarstvo. V. K-: Fredčric Bastiat-iMilaTi Krešič: »Bla-goglasnost u narodnom goispodarstvu«. V. K.: Teoretični socializem in sooialno vprašanje. V. K.: Gospodarska strokovna literatura na Slovenskem. — iPuiblicistika. B. V.: »Die BrUcike« (Most). V. K.: V obrambo .in ipoduk.
»Veda« izhaja dvomesečno,, obsega letno najmanj 36 pol in stane na leto 8 K (v dbrokih primerno), dijakom enkratno 5 K. ¦   .                                ,   ,'. . .
Dijaški almanah za I. 1912/13. kday'a eksekutiva narodno-riadikalnega dijaštva. Ta almanah Je bil vedno jaiko Jepa publikacija. O letošnjem, ki je povrh tudi na zunaj1 lepo opremljen, velja ta sodba še posebno'. Navadna koledairstoa vsebina je dobro redigiraina. (Koledar, mrki, dnevi, razdelitev ur, pri dnevih je prav lepa navedba zgodoviusikiih dat mesto običajnih hebrejskih, rimskih, nemških in drugih svetnikov. Tabela pristojbin, primerjalna tabela denarjev, kolkovne pristojbine, primera mer in utežov, razne hitix>sti, površina zemlje, števiilo njenega prebivalstva, najvišje gore, vere zemlje,- vere ev-rope, razmerje narodov v Bvroipi, isto v Avstro-Ogrski, največja svetovna mesta po prebivalcih, pregled avstro-ogrske monarhije, evropske države, ainalfabeti; pojasnila glede vojaške dolžnosti, visokili šol, (listin etc), in sicer vseh 3 vseučilišič-nih falkultet, formacije, telhnike, sitatistika slov. tehnikov, živinozd-ravniiški študij, zemljedelska visoka šola, eksportna akademija, RevolteMa, .montanistična visoka šola, umetnostna akademija, konzularna akademija, gospodarska akademija, "ženski študij. Gimnazigav statistika slov. srednješolskega dijaStva. Realka. Učiteljišče. Trg. akademija. Žensko srednje šolstvo. Gospodarsko šolstvo na Slovenskem, (Obrtno, trgovsko, poljedelske* in gozdarsko). Pregled za izbero stanu. Naša ^kademičnia društva ((Slovenija, Ta-, bor, Adrija). Prosveta. Druga slov. akade-mična društva. Slov. dijaška žurnalistilka. Podporna društva. Nadalje članki: Ivan Sajovic, Pot v prihodnjost. Jož. A. Glonar: O rabi javnilh znanstvenih knjižnic Albin Ogris: Pravnikom! Ivan Mačkov-šek: Statistika (s .tremi tabc^mi »Obrambne razstave«). Tej bogati in res dobri vsebini je dodan lep šop beležnega papirja. Vkljub vsemu bogastvu je pa almanah prav priročna žepna knjižica in ga roa.J-topleje priporočamo vsem« slojem, seveda v prvi vrsti vseučilišonemu in srednješolskemu dijaštvu, pa tudii drugim, zlasti akad; naobraženimi poklioom. Dobiva se v knjigarnaih in pri zaiuipnikih narodno-radiikailine strutle po l K,
K poročiiliu še besedo: Staro naspro-te^med »tradicionallnimi« društvi Triglav in Ilirija ter radikalnimi že preseda, zlasti ker uvidi vsakdo, da se narodno-radikal-ne ideje »Samopomoč, izobrazba, podrobno po-zitivno delo po'jasnem programu« širijo povsod. Zato prav prisrčno pozdravljamo besede tov. Sajovica, napisane v tem., koledarju, Ida imata skupen cilj, skupno pot, in ida bi na družabnem in narodnem polju stiki morali..ppjgtati. toplejši. To je možka, prava beseda ob pravem času, priporočamo jo v uvaževanje!
DOPISL
Iz tolminskega okraja.
Bralnemu društvu »Vodnica« v Dol. T rebusi so darovali knjige, sledeči gg.: Fajgelj, nadučitelj v Sedlu pri Kobaridu, Malnič, učitelj na Žagi, gospica Marica Repič, učiteljica v Sedlu, nadalje »Zveza narodnih društev« v Gorici po g. iPodigor-nikij, učiteljiu v Gor. Trebuši. Odbor se tems potom iskreno zahvaljuje, vsem cenjenim darovalcem in sotrudnikom, želeč jim .obilo 'posnemovalcev. Živeli rodoljubi! — Odbor.
Iz goriške okolice.
Požar na Volčjidragi. One 30. p. m. je
zgorela hiša Andreju Uršiču ob novi Li-jaški cesti na ievi strani takoj za Bajtovo gostilno, spada pod županstvo Št. Peter. Domači so šli zjutraj na trgatev v Buko-vioo, pred' odhodom so spekli kruh in ba'je je ostala kakšna iskra v dimniku, ki se je širila tnvsplamtela tako, da je zgorelo vse razen štirih zidov. Ogenj je upepelil ves letošnji pridelek, kolikor iga je bilo pod streho, gospodinji nekoliko zla'tenine in celo nekaj mad 90 K v denarju. Škode (je nad 3000 K, ki bo le deloma krita z zavarovalnino.
Sokolski vestnik.
Zabavni večeri goriškega   »Sokola«
so se. po vseij pravici priljubili občinstvu. Zato je.pričakovati tudi v nedeljo 6. oktobra obilne udeležbe; če potrebuje katero društvo moralne in gmotne podpore, je to v prvi vrsti »Sokol«. Na programai so raznovrstne točke, katere bodo gotovo ugajale, med .drugimi opozorimo tudi na to, da nastopi svetovni komik »Biondo«. — Mramorne skupine bodo nudile izreden užitek. Med posaimezmmi točkami svira qrkester tuik. pešpolka št. 47. Po vsparedu prosta zabava in ples. Vstopnina 60 vin., k p'esu posebe?j 1 K s kcilekom C. M. D. Kdor se hoče prav prijetno' zabavati, pride v nedeljo k »Jelenu«.
Gospodarske vesti.
Novo vino. — Okrajno glavarstvo v Gradišču ob Soči prepoveduje prodajo novega vina v javnih lokalih do 31. t. m, Županstva pa smejo dovoliti prodajo prej, akose prepričajo, da je vino godno za točenje.
Stavbni razpis. — Pri Bukovo predoru v km 103 7s proge St. Vid a./Ol.-Trst se zgradi prezračevalna naprava. Tozadevna stavbna dda se oddajo ofert-him potom deloma proti pavšalu, deloma proti enotnim cenam z naknadno izmero. tOferti so vložiti najkasneje do 10. oktobra 1912 do 12. ure opoldne pri c. kr. ravnateljstvu državne iželeznicr. v Trs>tu. Podrobni podatki so razvidni iz raziglasa v eni prihodnjih številk listov »Osservato-re Triestino« in »Jvaiba-cJher Zeitung«- ter se zVedo pri c. kr. ravnateljstvu državne železrice v Trsitu (oddelek IM.).
Žetev v Hrvatski in Slavoniji. — Približno je pokazala žetev v Hrvatski in Slavoniji te-Je podatke: pš-enice okoli 4.000.000 me, za 931.000 me več od lani; rži okoli930.000 me, za 79.000 me manj od lani; Ječmen okoli.613.000 nic, za. 71.000 me manj od lani.   .
Dražji črevljJ. — Družba, tovaren na Češkem, Moravskem in išlesfkem, ki lifZr delujejo črevlje, je oklenila povišati ceno črevljev za 10%; ker je koža dražja in so se povišale plače delavstvu.
Razne vesti.
Hrvatsko vseučilišče. --Zimsko polletje je pričelo h oktobra,: skonča -.13., marca 1913. V lanskem pcjiletriem -semestru je bilo slušateljev 1096, in sicer 716 na juridičari fakultet*, 274 na modlroslovni, na bogoslovni 106. Iz Dalmacije je'bilo siušateljev 141, iz Bosne 107, iz irbije .1.2, iz Bulgarske 29, iz Ogrske 38.
Utonilo je 21 oseb v reki Maroš na Ogrskem, 30 oseb se je hotelo prepeljati čez reko, sredii reke pa se Je Čoln preobrnil in 'Utonilo Jilh je 21.
Nemški konzul v Lvovu, pl. Roden, se je ustrelili. Streljal je najprej na svojo ljubimko, jo ranil smrtno, potem je ustre-. lil samega sebe.
Zanimiva pravda. — V Rusiji je neka prinoezinja zapustila svoji psici svoto 100.000 kron ter Jo poverila neki svoji prijateljici iz nalogom, da mora skrbeti na najlepši način za psioko, dokler bo živela. Psička se je preseilflaV pasji raj in mjena * oskrbnica misli, da denar pripada sedaj ¦njiej. Alii oglasila se je neka druga oseba, ki ima potomca' one psičke in .zalliteva za tega dedščino. Sed^ij ugibajo, ali dobi oskrbnica denar ali pa bo psiček jedel celo svoje življene dobre klobase iz bogate dedščine.
Najvišje selo v Evropi je M v kotIir ni d' Avers, ki se nahaja v višini 2133 m ter. šteje 60 prebivalcev..
Drag podpis. — Olede avtografov se je pripetilo že večkrat, da so kolekcionisti izplačali naravnost neverjetne svote. Te dni :je plačal v Londonu neki nabiralec av-togra/fov 3055 franov za navaden podpis Marije Stuart.
Dalje na 4. strani.
A. vi Berini
Gorica, Šolska ulica St. 2.
velika zaloga = = oljklnega olja
prve vrste
ujbiljilb Mk iz Ilire, Bilmciji lilfit^liri ii lici
b prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96,1*G4, H2,
120, 123,  1-36, 1'44, i'60, i'8ft, 2-  240
n luči po 72 fin.
------    Na debelo eene ugodne.    ------
Pošilja poStnine prosto na dom. Posodo se puSfia kupcu do  popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski  kis in navaden. Zaloga ---------------- mila in sveč.-----:----------
Cene zmerne.
Hanut & Bregant
autorizouana staubena turdka $ dopici
ulica Adelaide Ristori štev. S
se priporočata p. n. občinstvu za vsa
stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne
načrte,   proračune   hi   kolavdacije   po
najnižjih cena}«.
Zobozdravnici in zobotehniški atelje
Dr. I.Eržen
fiORICR
Jos. Verdi tehalltte Steo. 37.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo
vsake vrste.
Ordfnlra o stola« atelleln
od 9. uro dof. do 5. aro. pop.
(
NesreCa družine Cadei v uUci Meucci vifPrstu. — V ponedeljek -opoldne- je so-praga kleparja Cadela nesla svojemu mo- ; žu-kosilo. Ko je odšla od doma, je .zaprla svoje tri otroke — 2 in polletno 'Evgenijo, j 4 letno Josipiiio in 6 in polletnega Alda — v stanovanje, obstoječe -te sobe in kuihiiaije, j ter izročila ključ neki svoji sosedi. Ta poslednja je sicer pogledala k otrokom ob 3 popckfcie, a potem, me več. Mati se je pa vrnila domov šele ob'5 in pol popoldne. A ko je odprla stanovanje, jej je vrtani, nasproti -gost dim in obenem je slišala vpitje: »Mama, mama!« Na krik* ki ga je ona nato zagnala, so prihiteli, drugi stanovalci v hiši, ki so pa našli obe deklici: Josipino in EvgeiHio, že mrtvi dcčim je bil Aldo še živ. Na .pesteSi vseh treh otrok se je poznalo, da so- že dlfre časa bili po vratfh, da bi piiveali ljudi na .pa-rrcč: imeli so vsi trije pcfpolnomačrne čkrke na prstih. No; izprva se je mislilo, da dečka Alda.ven-• darle rešijo smrti, a revček je nekoKfco ur pozneje, namreč preto.oSnjim ob 3 po-poilnoči umiri.
- Samomor z dinamitom. — V Srem-skth Karlovdh se je pripetil samomor, ka-Jcoršen se redkokedaj dogodi. Anion Koz-jak si je del dinamit v usta sia dvorišču, ko 'je bila njegova žena odsotna. Dinamit ,je eksplodiral ter .raznesel Kozjafcu glavo na vse strani po dvorišču in na strehe so-sedtifli hiš. Pokojni je trpel na hudem r©v-matizmu. Imel je 65 let.
Svojo ženo le umoril sluga v dunajski splošni 'bcCmšnici tKošinek. Potem se je sebe ranil do smrti. Živela sta v prepira. Padel je s konja mini jaHiač pri dirkah nadporcenik Douglas. Prebil si je vrat in ostal mrtev.
Oblak se je utrgal nad pokopališčem blizo Barcelone. Voda je razkopala pokopališče in odnesla Okoli 50 trupel.
Avtomobil je zgorel na Tirolskem. V avtomobilu je bil rmad poročni par iz Bavarske. Kar se je med potjo avtomobil imel i»n zgorel. Potniki so se rešili. — Malo poprej pa -je avtomobil še povozil nekega kmeta, ki je potem umrl v bolnišnici.
Bivši portugalski kralj Manuel se je pripeljal v Marainar kot gost nadvojvodi-nje Marije Jožefe. Baje namerava zasnubiti neko avstrijsko iprmcezinjo.
Ustrelil se je bančni uradnik Mlaker, o katerem smo poročali, da je poneveril svoto 90.000 K. Nastavljen je bil v filialki štajerske eskomptne banke v Ljubim.   "
Ukradena poštna pošiljatev. — Iz neke pošiijatve, poslane iz Budimpešte na Dunaj, je izgireko sedem prstanov z bri-ijanti. Tatu iščejo.
Generalna stavka na Španskem.   —
Železničarji so glasovali glede stavke, in sicer je biio za stavko 65409 glasov, proti pa 1418. Odbor je naznanil na to oblastim, da je -proglašena generalna stavka.
Pobegnila je od svojega moža nad-vojvodinja ilzabeJa, ki se je poročila pred . kratkim s princem Jurijem Bavarskim. Pustila je bavarski dvor in se vrnila na Dunaj. Sedaj iščejo listi vzroke, &akaj bi se -bilo to zgodilo.
Odkritje spomenika Košutu. — V Ni-. regvhasa so- odkrili v nedeljo spomenik Ljudevitu Košutu.' To je že 78. sp6menik Košutov na Ogrskem.
Belega jelena je ustrelil v Miohiiganu Amerakanec dr. Adtoln. Shranijo ga v muzeju v NeV/jorku.
-Socialno demokratičen poslanec smrtno 'ponesrečil. — Socialno demokratični poslanec Rollwagen fe Hamburga ie napravil v nedeljo rizlet v Musavske alpe. ¦Na-potu v Sohartsdhfoffe^fje padel z višine 400 metrov .in se ubil.
Zakonska zapreka.-4 Čudna poročna slovesnost se je vršila v eni največjih cerkva v Nevvjorku, Pred "oltar sta stopila Miss Blaiivol in bankir Holmes iz Bostona, ki sta obadva hotela skleniti zakonsko zvezo. Vsi svatbeni gostje so bili že na mestu, ko je nevesta naenkrat pred začetkom ceremonija župnika zaprosila, da naj v svojem govoru besedo »pokorščina« izpust?. S tem pa ženin ni "bM »zadovoljen, ¦ker žene, ki mu odreka ;pokorščino, ne mara. Toda nevesta je trdovratno vztrajala pri sveji- želji in iker «e ženim in nevesta nista mo^gla sporazumeti, ni bilo te poroke nič. Obadva šta'se molče odstranila, skozi mfcčna vrata iti Urii. svatbeni gostje so morali resižnirati na pojedino,
V. splošni bolnišnici v Beljaku  je bif
izbruhnil požar. Ogenj je nastal vsled po^ škodovainega dimnika. Izbruhnil je ogenj v podstrešju kirurgičuega oddelka.^ Bolnike so prenesli v druge oddelke, škoda je velika.
Odlikovana pibrijft li slaftifiarna    i     Kdor ^e imeti pristno angino
blago za obleke, naj se obrne na kro*
Karol Draščik ^gamosa  „
v Gorici«Rim« (imidi h«)    tlntona Kiiišič
V dobri kakovosti js nizka cena
ker ona jamči večjo izdatnost ¦ in okusnejšo jedrnatost. - -
Znak pravih : Franckovih :
izdelkov tovarne Henrik Francka, sinovi v Zagrebu
. ta-le
1
1 zvrluje naroČila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in  poroke, odlikovane velikonočne
1                            pince itd.
t           Prodaja različna fina vina In llknrj«
!na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
m~ po Jako zmeraili cenah. ""¦*&
Stavke v Avstriji
v letu li)li.
Preteklo leto je bilo stavkovno gibanje med avstrijskim delavstvom mnogo živahnejše od leta 1910.
Po posameznih deželah se razvrsti število stavk in stavku jočffli tako-le:
Stavke:       Stavkujoči: Češko                        231               52.435
Nižje Avstrijsko      189-              32.558
Galicija                        50'                8.381
Moravske                 . 58 .  '           6.683
Šlezrja                          35                 7.466
Pr'»rnoi\4:o                   21                 5.424
Tirolsko, Prcdarlško 17                 2.918
Štajersko                     32                 1.796
Bukovina                     13                 1.255
Zgornje Avstrijsko     11                  1.099
Dalmacija                      8                   880
Kranjsko                      10                   607
Soinograško                  5                    293
Koroško                        6                   233
Največje število stavk je bilo v stav-binski obrti, namreč 121 s 14 6.39 stavku-ječimi.
Ifepelti pri stav/kah z mezdnim gibanjem so 'bili: v 101 slučaju so dosegli delavci- popoln -uspeh, v 299 slučajih le delen uspeh in 117 stavk je poteklo brezuspešno.
Rezultati vseh stavk so ti-le: najmanj 7000 stavkujočli je dosegto popoln uspeh. 97.066 stavkujočifi se je moralo zadovoljiti z delnim uspehom in 17.935 delavcev ni dosegla nikakršnega uspeha. Od stavkujočih delavcev je 115.622 delavcev po stavki zopet pričelo delati. 2733 je b:!o odpuščenih in 3646 delavcev je prostovoljno zapustilo obrate.
Leta 1911 je bilo 22 feporov v 408 obratih, "kjer je bilo zaposlenih 13.566 delavcev, izprtiih pa 6375. 2 fepora sta se končala ugodno za delavstvo, 3 izpo>ri so prinesli delavcem kolektivne delovne pogodbe.
Na zaslužku so iizgubili delavci za časa shvk 5 in.pol mMFora kron. Delavnih dni je bilo- izgubljen'h 1 miliion in tri četrtine.
Gorica
Corso Franc Josip št. 39 ji H pa na TržašM ulici št. 16.
Izdeluje se vsakovrstne obleke od najfinejše vrste do navadne, za vsaki stan in za vsak letn  čas.
Uzorci na razpolago.
Specialist za izdelovanje oblek za enoletne prostovoljce.
Cristofoletti v Eorici na travniku
i
I I

Trskino (Jtokfiževo) Jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploSni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno rmene barve po K140, bele barve K 2. Trskino ieleinato jetrno olje. _^^^___^^^^__^^_^                     Raba toga olja je sosebno priporoč- __
•   ^kn^"pp^^nn^B^™^^5F^           Ijiva otrokom  in dečkom, ki so ner- mi
vozni in nežne narave.                     ¦
Trskino Jetrno ofle se železnim Jodecem. S tem oljem 'se ozdravijo v kratknm Času z gotovostjo M vse kostre bolezni, žlezni otoki/ golše^malokrvnost itd. itd.                              M
¦            Tenn ftne steklenice je 1 krono 40 vinarjev.   =====       I
OPOMBA. Olje, katerega naroCam direktno iz Norvegijc, preiSCe se vedno v mojem kem. laboratoriju, ¦ predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim   M.  odjemalcem gledč Cistote in ¦ =====   stalne sposobnosti za zdravljenje.  =====                            • •' E
Cristofoletti jeva pijača is kine In železa.
NajbolJSi pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. —   Ena steklenica stane  1  krono   60 vinarjev.   =
Kupujte samo dvokolesa „AltfilI9", ki so najboljši francoski sistem in liajlrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Grf§ffial UiCfDffa so nujprak-ličnejši za vsako liišo. Isli služijo za vsakt-u*ino  ?i\anjc  in  likanje  (vezenje).   Stroj
fede brez?unno in je jako trpežen.
rn?kr, Ftimriiese, slanroriznice in vse v to
stroj o sjadajoče* predmete se dobi   po to-
vani?M ceni piflvidki
Kerševani & Čuk
i, na Stolnem trgu it. 9. GORICA
Odgovorni urednik in izdajatelj  Ivan Kavčič v Oorid.
Tiska:  »OoriSka Tiskarna« A. Oahrščck (odgov. J.  Fabčič^.
Zalaga:  Družba za izdajanje listov »Soča* in »Primorec*.
I1I111U
naročajte „Sočo" in »Primorca".
Inserirajte o .Soči in »Primorcu".

>jm m -t, . _ i
9HwwB«a«(iiiWb